45. številka.
„BDI NOIT"
izhaja po trikrat ti a toili>n v Aeatili i«-trenjih ob torkih, Aatvtklh ~ li«obot«h. Zjutranje izdanje iz-»-• ob it. uri ijutraj, večerno pa ob 7. ur<l»Ve6er. — Obojno ladanje stan« : «a in* en meaeo. . t. — .»», izven Avstrije f. I +t M p Araeah . . „ »V■ .	„	4,—
*a pol lata . . . S.— ... S.— nlM leto . . »10.— . . ,1® —
Na aar«ibe krti vložene naročnine •• rs Jemlje oilr.
Posamičen Številke ne dobivajo v pro-dajslnieah tobaka v Trttu po a nvč., • Gorirt po S nvd. Sobotno veisrno isdanje v Irštu S ni., v Ooriei 4 ni.
(^jutranje Izdanje«)
V Trstu, v soboto dne 14. aprila 1894.
Tečaj XIX.
EDINOST
Glaailo slovenskega političnega društva za Pri
Oglaai ie rakune po tarifu v petitu; za na»lov« z debetimi črkami bh plačujo prontor. kolikor obsega i avadnih ?r»ttc. 1'o-lana osmrtn ce in j »vnezahrale, Joto ai i oglasi itd. s« računajo po pogodbi.
Vsi dupini naj ae poiiljajo uredništvu: ulica Casertna M. 1:1. Vsako pumo mora biti frankovann, kar nefrankovana »o ne »proj jmajo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravniilvo ulica Casorma 13. Odprte reklamacije ao proate poštnino.
ko*
„r	jt ■
Tržaška javna skladišča.
Kakor je razvidno ii poročila o sadnji mestni aeji, prijavljenega t večernem izdanju od minolega četrtka, ao tukajlnji mestni krogi jako vinemirjeni, ker ae boje, da ne bi oprava javnih sklsdiič nastopila pot ipekulacije in tako Škodovala tukajinji trgovini. V zadnji aeji ao tudi rea vaprejeli predlog meatne do-legaoije, odnoano trgovinske zbornice, da ae odpoilje posebna deputaoja k trgovinskomu ministra • prošnjo, da naj bi oetala uprava favnih skladilč taka, kakorinaje bila do a e d a j.
To vznemirjenje je dalo menda gospodu trgovinskemu ministru grofu Wurmbrandu po* vod, da je v včerajlnji aeji proračunskega od-aeka — ko ao vaprejeli nespremenjen postavni načrt o podriavljenju javnih skladilč in han-garjev v Traiu — izjavil, d« je ves ta atrah ne oanovan. Vlada da hoče — rekel je — skrbeti le aa racijonelno poslovanje pri javnih skla-diičih, nikakor pa da ae ne misli baviti s pravim baofao-knpčijskim delovanjem.
Podeljevanje posebnih warrantov (potrdil o blagu v akladilčih, katera je motno saataviti) je p« isključeno ie po aakonu samem. Vladi je na tem leieče, da po znatnem a n i I a n j u pristojbin v resnici pomore trgovini.
Dnnajska ,Vnlkswirth*ebafcliohe Woohen-sohrift* pa nagla'«, da ie postava o javnih akladiičih a dne 28. aprila 1839, na katero ae isrecno sklicuje začasni Itatut, prepoved j je podjetjem javnih skladilč, kupčevati na svoj ali na ptuj račun s blagom, naloienim v akladilčih. Statut pravi aicer, da ae uprava javnih akladiič »me pečati s pomorskim meietarstvom, apedioijakim in racpoSiljavnim poslovanjem, ali le tedaj, (e bi bilo treba Vlada ai je ravno hotela savarovati to pravico za slučaj, •ko bi ae hotelo tlorabljati ugodnosti, katere hoče nakloniti vlada v prospeh triaike trgovine po svoji akciji v prilog javnim skladiščem in po koncesijah na tarifih. Vaakako pa vlada niti ne miali na to, da bi škodovala triaiki trgovini ali pa da bi a takimi aekun-darnimi kupčijami po nepotrebnem kornpli-kovale poslovanje v javnih akladiičih. Zato je uverjen omenjeni list, da je popolnoma neoanovano vae to rasburjenje v triaikih krogih, ter ae nadeja, da ta pojasnila pomirijo dotične kroge.
Mi ae avoje strani saupamo vladi, da goji poltene namene s oiirom tržalko trgovino in je le previdno, ako si hoče savarovati odprto pot, da bode mogla v slučaju potrebe
PODLISTEK. I
Kmetski upor.
Mgoiiontnfka poertt i>-*tnn)wt«y<t veka.
— Spital Aei/uat Šenon. Prehiti J, P. Plmimki. —
—	Pustite. Tudi jas imam sinka doma. Oči so mu bistre kakor sokolove, a sdrav in močan je kakor dren. Pa kadar hodim s o-roijem po avetu in vidim kje takega soko-liča, ameje ae mi srcu in poljubim ga, kakor svojega aina. V očeh mu zaiakri tajna solza in junak poljubi dečka v Čelo, potem pa pripomni: Eh, kaj hočemo, ni me mati rodila, da gledam mirno, kako mi cvete rod, ampak da po avetu kosim turike glave.
—	Dajte, dajte, boter Marko t poiali ae Kata, ogibajte ae Turkov in turčke krvi, pa ae lotite mojih iganjoev in natega vina.
Marko ai ni dal dvakrat reči, pa je jel in pil kot junak, a tudi gospod iupnik se je krepil z Uskokom vred, kakor da je tudi njega gorska mati rodila. Govoril je malo in ae nekako srečno smehljal, a tudi ni mogol, ker je Marku vince razvozljttlo jezik, pa se je domislil junaikih zgodt-b in govoril o knezu Juriji Slunjskem, o banu Nikoli, o Lenkoviči in kako ae je klal pri Virovitici, kako je
zatrti morebitne zlorabe, kakorinih se je vsikdar bati pri nas v Trstu.
Mi ostanemo pri tem, kar smo rekli ie večkrat, da Trstu treba pomagati, ker tako zahteva državna kor4?*, ali vsakako treba skrbeti, da irtve, namenjene v povzdigo nate trgovine, zarea dosežejo svoj amoter.
Posl. Ferjanćić proti Šukljeju.
Sporočli smo ie, da je poslanec For-jančič govoril proti dispoiicijakemu f ndu, sklicujd ae na dejstvo, da nima zaupanja v sedanjo koalicijsko vlado. Skliceval se je so* sebno na govor miniatra Planerja, kateri je pač naglaflal „posestno stanje*, a v zakonih utemeljene jednak opravnosti niti omenil ni. Kakor je bilo pričakovati obrnil se je poslanec Ferjančič proti poslancu Šukljeju ter je odločno odbil sumničenja poslednjih. Dr. Ferjančič je rekel:
„To je sumničenje, ki v dejanskih razmerah ni opravičeno. Očitajo se nam tu in tam v nasprotni, židovski iurnalistaki pogledi na vahod. To n<.a ni vznemirjalo. Ali da to zaatopnik slovenskega naroda stori, je uovo in nesaaliiano. V domovini so se atranke o tem le izjavile in jaz a posebnim aadolčenjem naglalam, da uprav konservativno glasilo slovenskih poslancev v Hoh-envrartovem klubu nič manj ne zavrača prof. Šukljeja, kakor narodna glaaila. Prof. Šukljo je govoril o pogledih na vzhod, in temu protivno o naslenjanji na zahodno kulturo. Ž e to s a a d i, da morajo ti pogledi na vshod dalje segati, ker zapadna kultura spravlja se le v protifje a kulturo držav, ki so na vahodu in |ugo-vihodu avstrijske driave. Smo Ii „mi" zastopniki onega dela Slovencev, ki pogleduje na vzhod P Toda to je neumnost. Dinastični ičit Slo* v e n c e v je bil in je brez madeža, in slovenski zastopnik bi moral biti najzadnji, ki ga očrniti skuta! čo pa poslaneo Šuklje misli, da ti pogledi segajo le do Zagreba, tedaj mu povem: Slovenski narod gleda k vsem Slovanom te države, naj bivajo, na vzhodu ali na severu, (Dobro! Dobro 1) da k njim goji simpatije in i njimi iiče dotike. In to dela celi narod, a ne samo jeden del. Čuditi se moram, da prof. Šuklje, ki je io pred kratkim javno govoril v imeni tiste atranke, kateri danes očita poglede na vzhod, govoril aadnjič kot član stranke, katero je tam v jeseni strastno pobijal. Vpraiamo se: kaj se je v tem kratkem času spremenilo pri na-
letu narodu, da bi opravičen bil ta prevrat v mifiljenji Šukljevem P Odgovor : Nič ae ni premenilo, pač pa premenila se je vlada in posl. Suklje bo vedel, koliko je ta vladna prememba nanj vplivala." (Ploskanje in čeati-anje govorniku).
Krepki odpor Ferjančičev je zadel Šukljeja do živega. Da se nekako opraviči, oglasil se je hitro za stvarni popravek. Ali kako je to storil I Dobivii besedo, skliceval ae je prav na tiato itevilko „Slovenca*, v kateri je ta list možato in zares na časten način odklonil vsako zvezo z g. Šuklje je m. Čudno, kaj ne t No, stvar je taka le : V isti itevilki, v katori je „Slovenec" priobčil svoj •eriiacijonelni članek, naperjen proti posl. Šukljeju, je bilo na prvem mestu tudi navadno državnozhorsko poročilo, kjer je hotel poznani poročevalec opravičiti g. Šukljeja. Na to poručilo, ki pa ni izraževalo mene njo uredniitva. se je skliceval g. poslanec, a članek, ki mu je podkuril po zaslugi, je pa — zamolčal. O. poslaneo Ferjančič je botel na to razkriti to čudno taktiko g. Šukljeja, a ni mu bilo mogoče, ker g. poslaneo za dolenjska me-ta ni hotol dati iz rok dotične itevilke „Slo venca."
Ni treba posebno povdarjati, da je vsa alovenska javnost, v kolikor si je ohranila le trohioo samostojnosti v mišljenju, na strani „SlovenčevHga* Članka, nikakor pa ne na strani driavnozborskega poročila v iatem liatu.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). V seji dno 12. t, m. govoril je poal. Spinčič proti primorskemu namestniltvu, ker je iato strankarsko v jez kovnih vpraianjih. Zahteval je popolno jednakopravnost italijanščine a hr-vaičino, a v tem pogledu vlada poaebno v Istri nezakonitost.
Spinčič je pričel svoj govor na hrvatskem jeziku, potem je nadaljeval nemlki. V svoji interpelaciji očital je najprvo vladi, da namešča na Primorskem skoraj izključno uradnike italijanske narodnosti. Potem jim je povedal poslanec, da ao napisi na o. kr. uradih taki, da bi mogli ostati isti, kakor so sedaj, tudi če bi se Istra pridružila Italiji. In bal o tej zadevi interpelovalo se je vlado že leta 1891., 92. in 93., toda nikdar vlada ni odgovorila dovoljno. Interpelantje zahtevali so vodno bresvspeino, da se odpre razprava o njih pritoibah — in ravno to bilo je zl6,
kajti ni se moglo dokazati, da se opira vlada v svojih razsodbah in naredbah na nepopolna in strsnkaiska poročila. Nadaljeval je svoj govor dokazujoč, kako jo bilo primorsko na-mestniAtvo vedno odklonjeno hrvatski večini. Zatem pa je omenil, kako navdušeno so vaprejeli istrski Hrvatje Nj Vel. cesarja v Opatiji. Nj. Vel, ukazal jo namestniku Rinnldiniju, da izreče prebivalstvu Najviijo zahvalo v co-sarjevem imenu, a namestnik objavil je zahvala v treh jezikih; triUlki uradni „Os-servatore Triestino" pa, ko ima vendar na čelu cesar-k^ga orla. je komaj omenil patri-jotitko navdušenje istrskih Hrti tov. — Svoj govor zaključil je poslanec Spinčič a trditvijo, da se liri iredontizem na IVmorskem od doo do dne in dokazal je avojo trditev z raznimi iredentistilkimi oglasi in listi, ki so jako raz-iirjeni po vsem Primorskem.
Minister notranjih poslov, Riicqnehem, odgovoril je Spinčiću. da upravna obiatt na-stoja v prvi vrsti, da se strugo izvrlujejo zakoni. Interpelant sam, rekel je minister, priznal je v svojem govoru, da ta razne izgrede po latri niio odgovorni vladini organi. Nikakor pa da ni neutemeljena (P) Spitičičeva trditev, da ao v Poreču slovanski p islanci v nevarnosti, kajti on (minister) sam more dokazati utemeljenost te trditve. Zaradi tega odbija interpelantove pritožbo o primorskem namestniku. Kar pa se dostajo izgredov v Istri, bavila so ae dovoljno sodilča žnjiiui. Seveda so mora obžalovati protipatrijotilko in iredentovsko rovanje, vendar pa je minister osvedočen, da so vse dežele cesarstva jednako udane. Potem je branil miniator vlado proti obtožbi, da no dopušča javnih tborovanj in seatankov. Omenja, da jo bilo tekom leta 1893. od prijavljenih zborovanj po vladi sahranjenih lo 41/« na tisoč ; torej je onih 20 ali 30 slučajev, v katerih ae je kriil zakon, kakor so trdili rszni govorniki, ker je politička oblast prepovedala zborovanja, prav neznaten odstotek naspioti velikemu itevilu dovoljenih zborovanj. Ko-nečno odvračal je minister ie napado na ces. namestnika na Češkem.
Sekcijski načelnik naučnoga niiui-aterstva, David, umrl je dne 11. t. m. na Dunaju.
Gregr, Poljaki in Mladotehi. Kakor
poročajo z Dunaja, poravnalo so so mirnim potom vso zadeve zaradi žaljenja na čaati, katere ao provzročile zadnje burno državnozborske razprave in sicer med posl. Oregrom in poljskim klubom na jedni in posl.
branil Vinodol in v Lici Turkom posvetil, kako mu je turika sablja pri Jolini presekala ramo, a v Krbavi lice. Govoril je junak kot bi vila govorila in pil pri tem kot Kraljevič Marko pri goatilničarki Jani, a dete jo irlo vanj in ga poslužio, kakor da posluia svečenika. Naposled leče Marko ginjen :
—	Ej, brate Ilija, lepo ti je Bog dal. Povej ti, sveti oče, obrne se k župniku, mar ni res Iliji lepo, ne sedi li kot bučela v polnem satuvji f
—	Dobro mu je Bog dal, junak, pravi župnik, ker je Ilija dober človek in potrpljiv in sna preboleti vsako nesrečo.
—	Kaj pak, pri moji veri, udari Uskok s pestjo ob mizo, da se jo deček kar pre-plaiil, vidi se mu, da je poltenjak. Ali čuj me, Ilija, tvoj mali je dejal, da si tudi ti streljal Turke. Rekel bi, da mali ne laže, zakaj ondu na zidu vidim pulko in a arebrom okovano kuburo. Lepo orožje, pri moji veri. To ne priatoja k plugu niti so b tem ne streljajo vrane. Dal bi glavo, da je ta are-brokov ka!:emu Turčinu krajiiniku za pašam tičal, a moj Ilija mu ga jo na mejdanu iztrgal.
—	Proj kot ne, pripomni župnik.
—	In je tudi tako, brate Marko, pritrdi Gregorič, ki jo sedel kraj Kate.
—	Pa kako si ostavi! puiko in se lotil pluga, boter f Povej mi.
—	Ko me že pra&al, odgovori Ilija, povem ti resnico in ne bodi ti žal, da posežem nazaj v minola leta. Vedi, jas se nisem rodil v ti vaai, ampak v Ribniku, tam naprej za Dubovcem v vladavini frankopanaki. Fran-kopani niso kmetom slabi gospodarji. Tu ni ne biča, ne palice, ali Frankopani so junaki, nemirna kri, katera se bijo s celim svetom, a karnor ti gred6 oni s ssbljo, tje gredo njihovi kmetje s puiko in kopjem. Bilo mi je dvajaet let, brate, mlada kri. Prokleti Turki ao imeli Liko, a nali ljudje ao večkrat in radi zahajali k njim v krvave gostijo. Tudi na meni je bila vrsta. Šol som, kakor pravim, pa sem se pomalom privadil pulki in nožu, in kakor sem bil mlad in vročekrven, pohvalili so me hipoma Htarejti. Nekega dtić — pisalo ae je I. 1535, smo prodrli do Ohrovoa, Turki so pritisnili, izgubili smo Obrovec, malo nas je odneslo glave, a mene so ranjenega Turki ujeli. Bil sem čvrst in vražji mladenič. To je Turkom ugajalo in vai so bili nad tuonoj : obreži so, poturči se.
Jas sem po matori dobor kristijau in ne prodajem duie za denar. Ali robstvo je veliko slo, tu. iko robstvo gotova smrt. Bij6 to, ukujejo te, žejal, gladujel, ne vel, si li človek ali pes. Težko mi je bilo, vedi, jako težko. Kaj naj f Dejal sem Turčinu: Dobro, vai bom. Verjeli so mi bedaki. Odkovali so me, nasitili, napojili me, dali tudi novcov, a neki njih zamazani pop mo je učil, kako velik svetnik je njih prorok. Jaz sem vse to neumne litanije postulat, kakor da me jo sam Mohamed rodil, in sklonili ao, da mu drugi dan obrežejo, jaz pa da poteptam križ. Noč je bila, temna noč. Podnevu sem so veselil, častil Turke, psoval — Bog mi oprosti grohe — kristijansko gospodo, pil sem, a Turki so mislili, da sem se opil. Znmižim, Turki zopet mislijo, da pijan spini. Ali ko oni zaspć, odprem oči, vzemem malo puiko, nož in molnjo cekinov. Po trebuhu sem so plazil do vodo Zrmanjo, a ob vodi do morja. Dobil sem barko, dal mornarju pol svojih cekinov, a on me pripelje do Senja, odkoder sem prilel v svoj kraj. Z Bogom, Muhamed! Muni seveda ni bilo do miru. Lotim so iznova kopja. Ril HPm a svojo četo v Dubioi.
(Daljo p rib.)
grofom ILmpcicm ter Vafutem na dragi struni. Dr. Oregr je namreč izjavil v poslanski zbornici, kakor amo i« omenili, da ni nikakor nameraval žaliti poljski narod ali pa njega zastopnike.
Državna razstava. Obrtno druitvo Nižje-Avstrijsko povabilo je za dan 29. aprila a posebno okrožnico vso deželne zaitope, župane glavnih mest, trgovinske zbornice in indmtrijalne skupine na pogovor na Dunaju, kako bi se dala prirediti državna razstava povodom petdesetlotnco vladanja Njeg. Vel. Frana Josipa I. v letu 1898. Ta razstava naj bi dokazala velikanski preobrat in napredek, ki se je izvr&il za časa petdesotletnoga vladanja cesarjevega v vsem duaovnom, gmotnem in humanitarnom Življenju v Avstriji.
Ogrska poslanska zbornica odbila jo v svoji seji dne 12. t. m. z 214 glasovi proti 102 predlog opozicije, da so izreče nezaupnica ministru pravosodja. — Včeraj (petek) pričela je razprava o cerkveno-politiski zakonski predlogi. — Liberalna stranka odobrila je v zvečernem posvetovanju istega dne brot razpravo in soglasno zakonski načrt o ccrkveno-politiiki preosnovi.
Napad na romarski vlak. V Valenciji na tSpanjskem napadla je surova druhal romarski vlak, namenjen v Kim. (Glej najnovejše vesti v večernem izdanju od četrtka I) Pri tem napadu bilo je ranjenih 17 romarjev in 4 napadalci* Ško fa Madridskega napadli so z bodalom, ki mu je prodrl talar.
Različne vosti.
Nadvojvoda Karol Štefan — nemiki kontraadmiral. Kemiki cesar imenoval je o svojem obisku v Pulji nadvojvodo Karla Štefana kontraadmiralom nemi ko vojne mornar* nice. Dotični imenovalni dekret izročil je cesar osebno nadvojvodi.
Nemiki ceiar in vitez Rlnaldlnl. Dne 12. t. m. povabil je bil nomiki cosar f Opatiji k obedu med ostalimi dostojanstveniki ludi pi iinorskege oes. namestnika viteza Ri-naldinijn. Viljolm H. odlikoval je viteza Ri-nalilinija s kronskim redom I. razreda, okrajnemu glavarju Fabianiju, predsedniku zdravilišča polkovniku "VVachterju, zapovedniku orožnikov polkovniku Marchettiju, dvornemu svetovalcu d.r Gl»xu in drugim osebam pa je podelil odlikovanja niije vrste.
Odlikovano policijsko otobje. Kot znamenje priznanja podaril je nemiki oeaar policijskemu nadzorniku g. H u s s a k u, ki je bil premeščen v Opatijo ta časa bivanja nemškega cesarja iz Trsta v Opatijo, zlato uro z veriž'oo, policijskima agentoma gg. Vrbiču (Postojinčanu) in Morettiju pa zlati spominski kolanji.
Neverjetno. V „Slovenkom Narodu" čitamo, da hoče konservativna stranka ljubljanska pri prihodnjih mestnih volitvah sporazumno postopati z ljudmi, kateri so na glasu kot nomški nacijonalci in od katerih nekateri niti avstrijski podaniki niso. Nam se zdi to neravnost neverjetno, da bi so iste roke, ki bo še pred par dnevi pisale: aI mi se čutimo Slovane. I mi spoznamo v u m et* ni razkosa n osti slovanski sovražnika
svojemu kulturnemu napredku---Mi
trdimo, da jo slovanske zavesti med nami odločno premalo" — da bi te iste roko se danes vezale s sovražniki našemu kulturnemu napredku, in da bi isti možje hoteli kazati svojo slovensko z a-v o s t v pAjdašenju z nemškimi nacijonalci.
Uredništvo .Narodovo" naj nam oprosti, ali mi ne moremo verjeti, da bi bil že tako gnjiiav naš nArodni organizem. Vera v poštenje slovenskega življa, to ali one politične barve, nam brani, da bi mogli verjeti kaj tacega. Obupati bi pač morali na svoji bodočnosti, ako so prepričamo, da jo medsebojna strast dospela že kraj — izdajstva.
Košutovanje. Pod tem naslovom pišejo „Slovcncu" in Velikega Varadina, da Madjari niso še nikdar bolj očitno kazali svojoga d i-nautičkoga čuta, nego te minolo dni. Duhovnikom so je pretilo, da jim pobijejo oVna, ako no razobesijo črno zastavo radi smrti Košutovo. Duhovniki so morali zapu-stiti mesto, dokler so no pomirijo duhovi. In vse to v proslavo moža, ki je s svojimi bankovci na milijone ljudi spravil v največjo materijalno škodo. Prav ima dopisnik, ko pravi: Košutovo slavlje imenujejo tukaj pio-toto, v resnici pa ni drugega, nego gola sleparija.
Razpisane službe v finančnem področju.
Tržaško fin. ravnateljstvo razpisuje službo carinskega ravnatelja v X. pl. razr., odnosno car. oficijala v XI. pl. razr. in službo ofici-jala pri solnem skladiSču v X., odnosno asi. atenta v XI. pl. razr. Prošnje v Štirih tednih finančnumu ravnateljstvu v Trstu.
Razpisana zdravniška služba. Na otoku Krku razpisana je služba zdravnika za obiini Dobašnjica in Omiialj, s sedežem v Dobašnjici, Letna plača jo 1000 gld. Prošnje v štirih tednih.
„Cassa di Rlspamlo TriestlnaV Ravnateljstvo te hranilnico javlja, da ostanejo zaradi preselitve hranilnice zaprti nje uradi od danes popolndne do ponedeljka ob 0. uri zjutraj. Ta hranilnica se preseli namroč v hišo it. 4. ulice ,Cassa di Risparmio" (bivia ulica „Canal Grande*).
Viljelm II. na Dunaju. Včeraj dospel je nemiki cesar na Dunaj. Iz Opatije odpotoval je dnć 12. t. m. ob 9. uri zvečer. Pred vbodom v letovišče „Amalia" zbrali so se civilni in vojaški dostojanstveniki, da so poklonijo nomikemu cesarju v slovd, Na postajo v Matuljah spremila sta ga cosarice-soproga in svak vojvoda Giinther. Pred vozom s cesarsko dvojico vozila sta «e na postajo namostnik Rinaldini in okr. glavar Fa« biani. Od obeh poslovil se je cesar podavSi njima roko. Dal jo razumeti, da se menda vrne prihodnje leto v Opatijo. — Na Dunaju bil jo alovosen vsprejom na južnem kolodvoru, o katerem poročamo obširneje med „najnovejšimi vestmi". — Nastanil se je na cesarskem dvoru. Proti poludne podal se je v konjiško vojašnico 7. husarskega polka v predmestju Josefstadt, katerega polka je nemški cesar počastni polkivnik-lastnik. Častniki tega polka priredili so oosnrju na čast obed, katerega se je udeležilo 60 oseb. Za ta obed naročil si je cesar Viljelm — golaš s cmoki in pa jabolčno sladfi'co.
Za družbo sv. Cirila in Motoda nabrali so botri in botrioe v gostilni udovo D. San-cin-Nemec v Škednju dne 2. t. m. o priliki krstov Petra in Josipa 1. gld. 85 novi.
Umrl jO predvčeranjem umirovljeni policijski agent Josip Kren, o katerem smo poročali, da si je nedavno na pokopališču pri «v. Ani zagnal kroglo v glavo.
Zopst otrok zgorel Žo zopet I Predvče-ranjom so je »opet dogodila grozna nesreča, da je jedno dete rgorelo, Oletno JosipinoMez-geo je poslala nje mati po žvcplenio. Vračajoč so iz prodajalnice zažgalo je nesrečno dete nekoliko žveplenie, a nesreča je hotela, da ie mu je pri tem unela obleka. Kar hkratu bila deklioa vsa v ognju in dimu. Mimogre-doči io sicer hitro potrgali goreča obleko s trupla deklifiinegp, a požgana bila je tako, da ni nikake nade, da bi ozdravila. Dekletce •o prinesli v bolnico, kjer je umrlo včeraj ob 5. uri zjutraj.
Požar v Ajdovščini. Dne 12. t. m. ob 4. uri zjutraj nastal je ogenj v ajdovski predilnici; do 6. uro bilo je žo vse poslopjo v ognju, ob 7. uri zrušila se je streho. Ajdovcem prišli so na pomoč gasilci iz Vipave in Št. Vida pri Vipavi, toda vsi nadčloveški napori niso mogli zaduiiti strašanskega plamena. Moglo se je reiiti le poslopje a stroji, kotel in skladišča. Škode jo okolo pol milijona goldinarjev. Najbolj občutijo to nesrečo ubogi delavci (okolo 500), kateri ostanejo gotovo kakih 10 mesecev brez stalnoga zaslužka, kajti izvestno bode trajalo vsaj toliko časa, predno utegne predilnica zopet pričeti redno svoje delo. — Ista predilnica pogorela je žo dnš U. julija 1881. luta in takrat je bilo delo pretrgano celih 11 mesccov, kajti še-lo aprila 1882. leta pričela jo predilnica deloma svoje delovanje z novimi stroji. — Ogonj je nastal v prvem nastropju poslopja, menda vsled tega, kor so bili kotli preveč podkurjeni. Zavod je zavarovan pri tržaški družbi „Asuiourazioni Generali" za 750.000 goldinarjov.
Pojasnilo kdopisu „Iz Goriškega okraja" v „Edinosti", dne 7. t. m.
1. Gospod dopisnik, ki rai odgovarja na moj dopis glede laške šole v Podgori (drugih toček se ni dotaknil) se čudi, kako sem prišel do sklepa, da je c. kr. okr. iol. svet v Gorici bolj naklonjen Lahom nego Slovencem. Gospod naj bi pomislil, da nam je soditi posamičnike, društva, oblastva itd. po njihovih činih in ne po narodnosti, stanu i dr. Iz takih sodeb delamo si sklepe. Dejanja so podlaga ! Zadnjič sem Vam j>h naštel!
2. Da jc laška šola v Podgori ustanovljena protipostavno, to sem dokazal v prvem dopisu in gospod, ki mi odgovarja, temu niti ne oporeka, pač pa slcttia opravičiti okr. iol. svet, čoš, d« je izbral manje zlo in skuša to trditev tudi utemeljiti. Ne strinjam se žnjim, marveč vprašam, kdo brani „Legi" sedaj loviti na^e otroke v laško Šolo ter podkupovati jih, ko jej je vendar takorekoč na razpolago vsa ona vsota, ki bi jo sicer morala troiiti za vzdrževanje Šole ? Ali niso gmotne razmere „Legine" sedaj dosti ugodnejše za podkupovanje P
Ako pa mislite, da sedanje poučevanje in nadzorstvo v laiki šoli „Legi" ne ustreza, varate se; saj bi si »Lega" v tem slučaju lahko odprla svojo posebno laiko iolo, kakor vzdržujo „Schulverein" v Ljubljani poleg mestne ie svojo posebno Šolo. Toda jaz mislim, da flLegi* ravno ne preostaja denarja in lahko se v pest smeje neumnim Slovencem, ki mesto njo plačujejo po želji „višjih". Tudi ne mislite, da ae dajo Podgorci tako lahko podkupiti: minoli so isti časi; a če bi le bilo med njimi kako na pol gnjiio drevo
—	od takega nam ni pričakovati zdravega sadu, čeprav hi se isrejal in odgojeval v slov. Soli. O tem nas uči vsakdanja skušnja.
B. H koncu moram še prav odkritosrčno povedati, da se mi sdi razlog, ki baje govori za laiko iolo v Podgori, preotroČji, čel: ko bodo Lahi in oblastva videli, kako so Slovenci pravični (po mojem mnenju več kot „pravični", da ne rabim drugega izraza), ustreči bi znali tudi oni željam in tirjatram Slovencev. Kaj po taki poti naj Slovenci hodimo, da pridemo do svojih pravic?!! Prvič plačati davke v krvi ,in denarju, a vrh tega ie posebe žitvovati za gladne irredentovce, da bi se jim morda vendarle omečilo srce in bi nam morda dali, kar nam priinava zakon I Hvala lepa za take nasvete !
In ali res tako aodite naie Laho, in od njih pričakujete pravioo P Poprej obrne Soča avoj tek nazaj v hribe, kot nam Lahi prostovoljno dajo to, kar nam gro.
Za Slovenca je pravica le v boju, v zmagi!
Vosolica pevskega druitva v Šturji preloži ae na nedoločen čas zaradi pošarja, ki je vničil predilnico v Ajdovičini. Vsled tega pošarja prizadela je namreč večina udov pevskega druitva.
80dnjitk0. 95letna služabnica Franja udova Skočjaj iz Pudgrada dobila je včeraj pred tržaikim sodiščem lGmesečno ječo zaradi ostavljenja novorojenega otroka, zaradi tatvine in goljufije. — Deželno sodišče tr-žaiko obsodilo je včeraj 20letnega poHtreičeka Benedikta Fondo iz Pirana zaradi javnega na-silstva na Bmesečno ječo.
Policijsko. 1 dietnega Josipa Wolkana ia Koprivo in 20letnega Angela Klevo is Spilim-berga, oba stanujoča na Vrdeli hit. 534 sa-prli ao sinoč, ker ata v svojo zabavo pobijala v gozdiča nad Acquedottom stekla sve-tilnic. — 20letnega brezposelnega Antona P. iz Logatca, stanujočega pri Sv. Mar. Magd. Gornji hit. 157 zaprli ao včeraj, kor se je nevarno grozil ljudem, stanujočim v isti hiii.
Koledar. Danea (14.): Lambert, škof; Tiburcij, m. — Jutri (15.): 3. povelikonočna nedelja; Varstvo sv. Jožefa. — V ponedeljek (16.) : Turibij, ik.; Kalist, m. — Prvi krnjcc.
—	Solnce izide ob 5. 22 min., zatoni ob 6. uri 30 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15 stop., ob 2. pop. 21*5 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 13. Cenar jo podelil nemškemu odposlancu princu Roussu Veliki križec Štefanovega reda v briijantih.
Dunaj 13. Nemški oesar dospel jo na krasno odičeni južni kolodvor ob 11 dop. Vsprejel ga je Nj. Vel. naš cesar v spremstvu 10 nadvojvod ; na kolodvoru zbrali so se tudi načelniki civilnih in vojaških oblastnij tor osebje nemškega odposlanstva. Naš ca-sar in nadvoj vodje bili so v pruskoj upravi z znakovi reda črnega orla, nemški cesar bil jo v opravi svojoga avstrijskega huzarakega polka. Vladarja pozdravila sta se jako prisrčno, in tudi nadvojvode pozdravil je nemški cesar prijateljsko. Vladarja odpeljala sta se v odprtem vozu v cesarski dvor. Na vsoin potu bilo je zbranega na tisoče ljudstva, katero jo pozdravljalo navdušeno oba vladarja. Vožnja more se premorjati slovesnemu sprevodu ; večina poslopij, mimo katerih sta bo vozila, bilo je v zastavah. Na ces. dvoru vsprejele so oesarja Viljelma nadvojvodinjo potom so se mu poklonili dvorni najvišji do-atojunstveuiki, ministra gri f Kalnokv in knez
WindHchgratz, za njima ostali ministri. Nemški odposlance princ Rkoss peljal se je nemškemu cesarju do Dunajskega Novoga mesta nasproti.
Lvov 13. Neki posestnik je našel v svoji lepi hiši škatljo, napolnjeno z rasstreljivom. Na škatljici bila je užigalna vrvica. Na ikatlji jc bil tudi pritrjen listek, s katerim so mu zapretili, da mu razpršijo hišo v zrak.
Opatija 13. Odhajn «■* iz Opatije Vzkliknil je cosar Viljelm: Al na1! so lepi dnevi; povrniti ne je treba na delo. Nadejam se pa, da mi bodo mogoče prihodnje leto vrniti se v ta prekrasni kraj.
Trgovinski brzojavi.
Bailapiita. Pionica ta upornimi 7 43 — 7-Š5, sa jeiten 7-09 -7-71. Koruza za juli-august 6-11 do 5-39 --• _ Orel ta »pomlad 7 30 do 7 32.
Plenica nora od 77 kil. f. 7-35—7 40, od 78 kil. f. 7-45-7-55, od 79 kil. f. 7 55-7 «0. od SO kil. f- 7 80-7-70, od 81 kil. for. 7 70-715, R* 5-55 5*75 j oves novi 7'— do 7 50.
Jerman 6-65-9-35; proso 4— l"40.
Uredne ponudbe pšenice, mlini reservirani, mlačno. Prodalo se je 18.000 met. st., 5 nč. cenej«. Druge vrsti Sita malo prometa, cono stalne Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor: mimo. Za april 16-50, maj 16 55. Nora roba ■eptembsr 15-85, bre« prodajalcev.
Buiimpsšta. Špirit, 16.50—>7' — .
Havrs. Kava Bantos good arerage ia april 103-25, sa avgust 100 — mirno.
Hamburg. Santos good average za nuj 83-75, september 79-75, mirno.
Dunajska boi
Državni dolg v papirju .
, „ v srebra Avstrijska renta v zlatu „ „v kronah
Kreditna akcije . , . .
London 10 Lat.....
Napoleoni ......
100 mark......
100 italj. lir.....
13. apatlla	10B4.
danes	včeraj
. . . 9885	98-55
. i . 98-25	98-25
. . . 119-45	11925
. . . 97-95	9785
. . , 355 75	85a 95
. . . 124.95	12400
. . . 992	9-991/,
. . . 6119V,	6118'/,
. . . 4S-70	4370
iz
Zagrebške delniške pivovarne
in tovarna slada
priporoča in sprejemljo naročila toliko v sodih kolikor v steklenicah. Glavni iastop In skladišče
ULICA DEGLI ARTISTI *«. I.
To pivo je izvratne kokovoi I In Jako nizki coni.
ali praktikanta, vešča
slovenskega in nemškega jezika s lepo pisavo sprejme takoj, večji tvrdka z mešanim blagom na Dolenjskem. Kje V pove upravnlStvo „Edinost* v Trstu.
Gostilna „Stoka", SrjBfiSS;
poleg kavarne „Fabris", priporoča so Slovencem v mestu in na deieli. Točijo se isborna vinp istotako je kuhinia izvrstna. Prodaja tndi vino u« debelo, tako me&Čanora, kakor na deielo. Cl.
Mlekarna Frana Griine Petra
na NotrnnjHkem (Via Carapanille v bili Jakoba Brunnerja it. 5 (Piana Pontorosso). Po dvakrat na dan friino oprosno mloko po 14 kr. liter ne-dosredno iz St. Petra, svoža (frilna) smetana.
Iflai*tin lfl*9a Pia*«a S. Giovanni it. 1. IvrarMn ArZtlf ima trgovino s mnogovrstnim lesenim, žoleznim in lončonim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	01.
jedilnih stvari po jako niski ceni. Prodaja Jokaf Cevna Plazu dslla Caasraa it. 1 (uhod Via Ohsga).	01.
.Oommavelo1 in (Tadesoo*
v ulici Ca»erma, glavni shajalii&i trlaikih Slo-voneev vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrojba Za obilen obisk se priporoča Anton Bori i. Cl	kavarnar.
Gostilna Josipa Katatana v Rojanu,
„Pri dvanajstih murvah", priporoča Hit slavnemu slovenskemu občinstvu za obilen obisk. — Točila se bodo mamo do« mača Izvrstna vina. 104 »1
vpliana zadruga c omejenim poroštvom v Rojanu pri Trsta priporoča slavnemu občin <t. u svojo bogato pre-»Krbljuno
[pp-odiyDinje©
(V ulloi Bul vede ro St. 8) pristopno zadružnikom in nozadruinikom, koji prvi so deloint iotnogn čistoga dobička. Priporoča tudi nvojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej 1'ertotovo) 10 minut oddaljeno od menta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se točijo izborna domača vina, temn, pivo v steklenicah itd. Točna poatreiba s gor-kitni in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer so prodaja goveje in folečje nieio, po najnižjih tržnih oenuli Priporoča se slavnemu ob' činstvu in udom.
gf" Novi dlani
hoSovodno sprejemujo ob uradnih urah vsak četrtek od H—7 uro svečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp.	104—5
Lastnik politično drufitvo ,Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : .llllij Mikota. — Tiska Tiskarra Dolenc v Trstu.