Poglejte na kevillte poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
last slovenskih delavcem Ameriki.
1 Tlfi KOT
HA DAW DOBIVAT«
C "GLAS NARODA"
PO POSTI NARAVNOST K« SVOJ DOM (liiifM mM. mM) to pranUuT).
it Citajte, kar Vat aaniW 9« i i
Telephone:	CHelse* 3-1242	B—tcrad m Second CUm Matter Septcaiber 25th, 194« al Um Port Office a* Mew York. N. under Act «1 CongrtM •( March Srd, 1879.		
No. 221	— Stev. 221	NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 11, 194 1—TOREK, 11. NOVEMBRA, 1941	Volume XLIX. —	Letnik XLIX.
CHURCHILL SVARI JAPONCE
AKO BI JAPONSKA NAPOVEDALA VOJNO AMERIKI, BI ANGLIJA TAKOJ PRIŠLA AMERIKI NA POMOČ. — CHURCHILL PRAVI, DA JE ANGLIJA PRIPRAVLJENA NA VZHODU
Sredi velike krize na Pacifiku jo angleški ministrski pretisecbiik Winston Churchill resno zagrozil Japonski, da ji ho Anglija napovedala vojno ono uro, ko bi prišlo do vojne med Japonsko in Zdurženi-nii državami.
In Churchill je govoril v najvažnejšem trenutku, v ča-su, ko je posebni odposlanec japonske vlade Suburo Kurni-su na poti v Wellington.
1 Z veliko žalostjo bi gledal na pričetck spopadi/ med Japonsko—in angleško govorečim »vetom," _ je rekel Churchill. Vedno spoštovani interesi Zdr. držav na Daljnem iztoku so dobro znani. Store v.se, da najdejo način, po katerem bi bilo mogoče obdržati mir na Pacifiku. Ne vem p:j, ako se jim bo to posrečilo in ako se jim ne posreči, tedaj se poslužim te priložnosti in rečem — in moja dolžnost je to povečati — ako bodo Zd^vžene države zapletene v vojno z Japonsko, tedaj bo angleška vojna napoved sledi! \ v tebu ene ure."
dieilirrrtV rta tako trezen pizor l a. mpžno z najmanjšo strastjo, bi izgledalo za japonski nanut kot najnevarnejša pustolovščina, ako se brez vs»-ke j rebt- vrže v vojno, v kateri bi f-e našel na Pacifiku nasproti državam, ki imajo sko-ro tri četrtine človeštva.
"Ako je jeklo temeljna podlaga moderne vojne, tecUij bi bilo zelo nevarno za državo, kot je Japonska, eije produkcije jekla na leto je komaj sedem mil jo no v ton, nepremišljeno izzvati vojno z Združenimi državami, eijih letna produkcija jekla znaša okoli 90,000,000 ton — in pri tem ni <prLštet ve-
likanski prispevek angleškega imperija na različne načine."
Dalje je Churchill rekel, da se je Japonska dala zapeljati od Nemčije in Italije, da je stopila v os išče, toda Anglija je od (Združenih držav prijela že mnogo pomoči*, tako da je angleška vojna mornarica dobro pripravljena in ima tudi dovolj velikih bojnih ladij in tudi ili ugHi ladij vseh vrst za uspe-št:e vojne operacije na Pacifiku in v Indijskem morju.
Nato pa se je Churchill dotaknil gospodarskega položaja. Anglije in priznal, da je pred enim letom izgledalo, kot da so finančni viri Anglije izčrpani.
"Sedaj pa." je Churchill nadaljeval," je veličastna politika predsednika in kongresa Združenih držav — |h> lease-lend postavi je Anglija dobila 3,000,000,OOCO funtov šterlin-gov ($12,000,000,000) — posvečena svobodi .sveta brez '—t zapomnite si, ker j® edinstveno — da bi bil zahtevan kak račun v denarju. Nikdar več nočemo ilišatii p<xlU i^Utve, da je denar vodilna misel v vrelih ameriške demokracije. — r^end-lease i>ostaA-o moramo brez vsakega. rlvoma smatrati za .najbolj nesebični čin v vsej pisani zgodovini."
Rusi odbijajo silovite napade okoli Tule
Rusko vrhovno poveljstvo 7 naznanja, <La, so v teku silni boji okoli Tule, jugozapaduo ' od Moskve in na Krimu. Poro- 1 čila nadalje naznanjajo, da Nemci niso mogli zlomiti ruske«« odpora. Nek ruski častnik pravi, da je položaj na fronti pred Moskvo ugoden, na Krimu pa da je še vedno nekoliko kritičen;
Poročilo iz Berlina priznava, da je bilo nemško prodiranje na Krimu vsled močnih ru^kili protinapadov vstavljeno, da pa so imeli Nemci na severu o-koli Leningrada velik uspeh, ko so zavzeli Tihvin, 125 milj jugovzhodno od Leningrada in s*o Nentci na tem kraju od finske armade, ki prodira :u\ severu Leningrada, oddaJjeni samo še 70 milj.
Na osrednji fronti se vrše veliki boji na treh krajih: pri Tuli, 120 milj južno od Moskve, v predelu Možaisk-Naro-Fo-minsk, zapadno In jugozapa-dno od Moskve ter pri Volo-koiamsku, 62 miljj severozapa-;l.iio od Moskve.
Poročila s fronte dnJje naznanjajo, da divjajo hudi snežni viharji okoli Leningrada; da je na dolgi fronti zapadno od Moskve v teku velika bitka v sneženem viharja in da. vla<la "hud mraz na Kriim.
Nemško prodiranje proti Se-ba<4topolu so Jiusi vstavili, vendar pa nemški bombniki neprestano bomibardirajo Se-bastopol. Rusi tudi napadajo okoli Harkova ter v industrijskih krajih Donecevega bazena.
Stavke v zrakoplovni industriji
Varilci nameravajo s svojo stavko škodo vatli narodni obrambi. — Nove zadrege v ladjedelnici v Kearny, N. J. — Težave pri Fordu.
Sidney Hiliman, soravnatelj urada produkcijske uprave, je odločno nastopil proti varilcem (welders) ki so zastavkali v treh calLforuij-kih zrakoplov nUi tovarna/h. Njihovo stavko imenuje 44divjo stavko" ter pravi, da je njen namen škodovati narodni obrambi.
Stavka rji pri Ijookheed, Vega jin Consolidated skušajo do-
KNEZ PAVLE IZOBČEN iz DRUŽINE
Jugoslovanski uradni list, ki izhaja v Londonu, naznanja, da je jugoslovaniskai vlada črtala ime kneea Pavla iz ustavnega seznama članov kraljeve družine ter ga izključuje, kat-kor tudi njegove potomce, iz kraljeve družine.
Knez Pavle je bil izključen l>o členu št. 38 jugoslovanske ustave, ker se je pridružil državam osišča.
Hrvatski delavci v Nemčiji
Nemško časopisje poroča, da je v Nemčiji nad 70,000 hrvatskih delavcev, ker Nemčiji domačih delavcev primanjkuje.
Za Hrvatte v Nemčiji bo v Berlinu izhajal posebni list v hrvatskem jeziku "Domovina Hrvatska."
BIOFF IN BROWNE STA KRIVA
Porotniki so se samo dve uri posvetovali. — Sodnik ju lahko obsodi na trideset let ječe. — Iz filmskih magnatov sta izsilila $500,000.
Delavska voditelja William Bioff in George Browne sta se morala zagovarjati zaradi izsiljevanja. Kot voditelja unij<r k i nema tograff skiii uslužbencev sta povzročata filmskim družbam in filmskim mogotcem velike skrbi, zadrege in stroške. Bioff je tej ali oni filmski družbi stavil ultimatum: — Ce mi ne pklčaš toliko in toliko tisočakov, bom proglasil stavko.
In filmske družibe so plačevale, vedoč, da bi imele s štrajkom še večje strc*ške. Na ta način sta Bioff in Browne izsilila 550 tisoč dolarjev.
Porotniki so se posvetovali samo dve uri in proglasili obtoženca krivim. Sodnik bo v sredo razglasil obsodbo. V skrajnem slučaju ju laluko obsodi na ti uie&et let ječe, povrh tega pa še na trideset tisoč dolarjev globe.
Obtožbo je -zastopal zvezni pravdnik 'Matthias Ccwrea. — Nastal bi nezaislišen narodni škandal, — je rekel, — če bi bilo tema dvema raketirjeana dovoljeno vreči svojo ^enco na
življenje 125 tisoč ameriških delavcev in njihovih družin.
tem je mislili Correa 125 tisoč čLJnov International Alliance o Theatrical Stage Employees unije, ki je priključena Ameriški dela!v<ski federaciji ter sta ji načelovala Bioff in Browne. Browne je bil do konvencije v Seaittle, Wash., tudi eden izmed podpredsednikov Ameriške delavske federacije.
— Prepričam sem, — je reke} Correa porotnikom, — da boste s svojim pravorekom dovolj jasno namignili raketir-jem, banditom, lopovom in sličnim temnim eksistencam, da nimajo ničesar več iskati v ameriški industriji in mcvl a-meriškim delavstvom.
Correal je tudi opozarjal na prizadevanja obrambe, ki je skušala označiti Bioffov in Brownov slučaj kot ''zastarel." S tem je o*bramba jasno priznala, da je bil zločin storjen, le krivca sta prišla precej pozno v roko pravice.
ANGL. RUSILEC
"COSSACK"
POTOPLJEN
ATtgteSki rošilee Cossack, ki
se je zelo odlikoval v treh velikih pomorskih bitkah, je bil nedavno .potopljen, toda angleška admiraliteta v svojem poročilu ne omenja kraja.
Mogoče pa je bil potopljen v torek v Attjerdeenu na -Škotskem, ko nemško vrhovno po
veljstvo naznanja, da je bil tedaj potopljen nek angleški rušilec.
V februaiju leta 1940 je Cossack z drugimi angleškim bojnimi ladjami v neken norveškem f jordu vjel njetniški par-nik A'tmark in osvobodil angleške mornarje s potopljenih parnikov; kmalu zatem je bil z več drugimi angleškimi ladjami vdel?žen na napad na Narvik, kjer je bilo _ potopi jenih več nemškrh rušilcev, slednjič pa je bil vdeležen pri potopu nemške oklopnice Bismarck.
Letošnji Zahvalni dan
Predsednik Roosevelt je proglasil predzadnji četrtek tekočega meseca, to je 20. novembra, za Zaihvalni dan. Ponekod se ne (bodo brigali za predsednikovo proklamacija in bodo praznovali Zahvalni dan zadnji četrtek v novembru.
Letos je že tretje leto, ko je predsednik prestavil zahvalni-praznik z zadnjega na predzadnji četrtek v novembru.
Je
CIO organizacija, naj nemudoma odpusti deleft delavcev, ker
ŽELEZNIŠKA NESREČA V OHUI
Yr nedeljo zvečer ob 10.19 je v bližini Dnnkirka, O., skočil s tira brzotlafc ^Fennffvivanin nočejo plm«H omjwkiii a*<»-
železnice, ki je vozil iz Običaja v New York. Vlak je imel S voz, katerih vsi, razun zadnjega, so se iztirili. Tretji voz od lokomotive je bil presekan na dvoje. Ubitih je bilo 12 potnikov, okoli 65 pa ji., je bilo ranjenih.
Ob času nesreče je vlak vozil okoli 80 milj na uro.
Preiskava je posneje dognala, da je v nasprotni smeri mimo brzovlaka vozil tovorni vlak, s čegar lokomotive je padel 1000 funtov težak pokrov cilindra. Pokrov je padel na tir, po katerem je vozil brzo-vlak, ki se je v.tfed tega iztiril.
uprava posredovalnemu uradu v Washington.
Pri Kordu v Wasliingtinu sta zah'tevali dve mali delavski skupini višje plače ter s tem povzročili tutspenzijo približno i"i,000 delavčev. V nekem oddelku so namreč zastavkali va-rilci.
Po zatrdilu organizacije bo-bil.i na svojo stran tudi tovari-!do za posletlLee stavke saini oti-še po drugih zrakoplovnih to- govorni.
varnah, hoteč ustanoviti neod- j Ker "Ford Motor Company visno organizacijo "United of Canada" baje noče prizna-Aviation Welders".	|ti članstva "United Automo-
Kornpanijam, pri katerih je: bile Workers" (CIO), so For-že stavka oziroma so vsled jdovi delavci v l>etroitu nehali stavke ogrožene, je Hiliman ob- j pošiljali kanadski podružnici ljubil vsestransko pomoč. j sestavne dele za avtomobile.
V ladjedelnici Federal Šhq>-1 Brez vsakega najmanjšega building and Dry Dock Com- j uspeha >-0 se zaključila [>oga-panv v Kearny, N. J., ki jo je ; jnnja med štrajkarji in upravo preti nekaj tedni prevzela via- j General Motors tovarne v Linda, se pojavljajo nove terkoče. j^en, N. J. Piketi so zastražili
a a™-, i t>	.. I naprave ter niti pisarniškim u-
Admirala Bowena, upravite- sh2Žlw?uceill
3ja ladjedelnice, je pozvala '
Predsednikov bratranec utonil
Philip James Roosevelt, bratranec predsednika Roosevel-ta, znani bankir in športnik, je utonil v Oyster Bay, L. L Po zalivu se je vozil v mali jahti. Iznenada je omahnil preko krova in izginil v valovih. — Truplo so dobili nekaj ur kasneje. Po mnenju zdravnikov ga je zadela srčna kan. Star je bil 49 let.
ue do vole vstopa. jZastavkalo je štiri tisoč delavcev, ker je bilo nekaj njihovih tovarišev l>aje^j>o krivici otipu-
.ščenm—*""-	~
mentov. Poleg tega naj botlo <-• • ^ . , „...	„
--	®	J. , . Su^>eriiTtendenfru Plnlipn	K.
odouM-eni tudi vsi delavci ki m , ... . ..	,
...	, , -	, |l>-<n^nu očitajo strajkarii, da
skusajo osnovati kakršno neod-1 -	-	,
, , ,	. .. je spremenil tovarno v kon-
vi s<io delavsko or«tmrzacno. , »	...	,
s J ceirtraeijsko taborišče ter da CIO s sklicuje na pogotlbo, se njegovi čuvaji in stražniki
sklenjeno z upravo, da nimajo pravice delati tisti, ki nasprotujejo organizaciji. Zahto-
obnašajo kakor člani nemške tajne policije. Lokalne oblasti iniifljo precej opravka 7. zdrže-
Wallace bo obiskal Kubo
Kubansko ministrstvo za javno zdnwje naznanja, da bo dospel meseca decembra v Ku-Ihj ameriški podpredsednik Wallace ter se udeležil svečanosti, prirejenih v spomin slavnemu zdravniku dr. Charles u Finlavu, ki je prvi dognal, da prenašajo moskiti kaži rniene mrzlice.
ve CIO je posla bi« mornariška iva njeni mini.
Windsor jeva žena bolna
Iz Nassau na Baharusken o-točju poročajo, da je žeiti vojvoda Windsor ja nevarno zbolela ter bo najbrž odpotovala v Baltimore, Md., kjkr jo bodo preiskali strokovnjaki tamkajšnje univerze.
Vojvod in ja se že tekom obiska v Združenih državah ni posebno dobro počutila. -
Kongreaniki naj bodo manj plačani
IZ
Demokratski kongresnik New Yorka Kennedy, je predlagati, naj mu kongres zniža plačo, češ. da hoče dati s tem narodu dober vzgled.
<Zdaj dobivajo kongresniki po deset tisoč dolarjev na leto, po njegovem mnenju bi jim pa povsem zadostovalo petindvajset dolarjev za vs^.ik dan kongresnega Zborovanja. V tem slučaju bi dobili na leto le nelcaj nad pet tisoč dolarjev.
Mussolini pise o sinu
V kratkem bo izšla v Italiji Mussolinijeva knjiga "Govorim z Brunom". Knjiga bo vsebovala spomine na njegovega sina, ki se je pred meseci smrtno ponesrečil. Izšla bo v petdeset tisoč izvodili, ki jih pat ne bodo proda jali. Po en izvod bodo dobili tisti, ki bodo darovali znatnejše zneske skladu, namenjenemu vdovam in sirotam tistih italijanskih letalcev, ki so padli v pedanji vojni.
EKSPLOZIJ A V KEMIČNI TOVARNI
7 rije delavci usmrčeni, pet pa težko poškodovanih. — Običajno je v tovarni zaposlenih nad 400 mož.
Lewis ovira obrambne napore
Senator Bvrd iz V ironiji je označil s?tavko, ki jo je proglasil John L. Lewis v odvisnih majnali, za sramotno dejanje.
Glede Lewisa je rekel, da. s -vojim početjem ovira oinvinit*-ne napore Združenih držav.
Senator By nI je govoril po radio.
Iz South CMiarlestona v državi West Virginiji poročajo o veliki eksploziji v ogromni1!] naparavah Calrbide & Caifoon Chemicals Corporation.
Dasi je v tovarni ponavadi zaposlenih 4:200 oseb, so bili vsled ksplozije usmrčenrh samo trije delavci, pet jih je bilo pa resno poškodovanih. — Eksplozija se je završiLa tekom opoldanskega odmora, ko gre večina delavcev lunčat. Požar, ki je sledil razstreJbi, so kmalu pogasili.
Tovarna je zgrajena n a BLJine otoku sredi Kanawha ter je oddaljena le poldrugo miljo od trgovskega okraja
South Chariest ona, glavnega dnesta West Virgin i je.
V bližino tovarne je prihitelo toliko ljudi, da je morala policija postaviti kordon okoli nje.
Tatvina dinamita
V kamnolomu pri (South O-range, N. J., je bilo iz skladišča ukradenih 250 fuirtov li-miimita. Tatovi so vlomili železna vrata in odnesli dva zaboja po 125 funtov. V skladišču sta bila še dva zaboja, ki ju pa tatovi niso op.izili, ali ju pa niso potrebovali.
Neobičajen rekord
V Teanecku, N. J., je policijski poročnik Frank Klimm že petnajst Jet člf.in policijskega departmenta. V vsem tem času pa ni dal neprevidno vozečim avtomobilostom še nobenega tiketa.
— Kaj pomaga, če mu dam tike t, — je rekel Klimm. — Plača tistal dva ali pet dolarjev, kakorhitro se pa izgubi policiji i-zpred oči, vozi še bolj neprevidno kakor prej. Če o-pazim neprevidnega avtomobi-lista, mu velim ustaviti. Stopim k njemu in mu natančno o-pišem kakšno pretresljiva av-tno nesrečo. Opis mu gre do srca, in začne previdneje voziti.
ANGLEŠKI TANKI NA POTU NA FRONTO
Pomagajte vladi v tej narodni stiski. Zgradite obrambno steno s tem, da kupujete Defense Savings Bonds in tudi Stamps.
Kupite Defense Bonds in Stamps!
Vlak, poln bojnih tankov, n a potu na preiskušnjo, predno so poslani na fronto.

Tues&ty; November^ IfclWT
T IOTUtU it
M
GLAS
W
1M)
OvhiI and Published by SUtmI« PablUJ^ T n rj. (A Oogpowtl—). ITrank Bakaor, President; J. Lapaha, Sec. — Place of boiiseia of the •ocvoMUion and eddre—■ ot altov« officer*: 216 WB58T 18» 8TSDT,
NBW TOUK, X.
48th Year
"«1M Naroda" la loaned every day except Saturdays, Sundays and Holiday a. Subscription Teerlj WL—. Adi
Zm eel o leto velja Uat aa AmeHfco In Kanado 90.— ; aa pol leta aa totrt leta 91.60. — Za Ne« York aa celo leto 67-—: sa pol leta 68-60. ea InoMBMtro la oelo leto f7.—; m pol leu 13.50.
"Olu Naroda" lahaja Taakl dan UrseisJU eobot. nedelj ln pramlkor.
"6UB NABODA." U* WEST
1Mb CH
NBW TOKI, M. I.
•—1241
Govor Dr. Borisa Furlana na
mednarodni skupščini dela
i "• f— ' t
iGofipoda. — Pri razglablja-1 poledic gospoda rek eiga obupa, »ju o preustroju po vojni in o j ki naj 'bi ga ibile krivice ver-sodelovanju se moramo v prvi sa$l|ef5kega roi iu povzročile
LEWIS PRETI Z NAJHUJŠIM
J od m L. Lewis, predsednik UAited IMine Workers, je konci prejšnjega meseca poklical na štrajk 53,000 premogar jev, zaposlenih v majnaih, katere so last ravnili jeklarskih družb. Tem majnani pravijo Anverikanei captive", dočim bi se jim reklo i]x> nase odvisne majne". Odvisne so namreč od TJnited States Steel Corporation in njenih i podružnic.
Velike jeklarsko druž3>e povečini ne branijo svojim delavcem pristopal v rastne organizacije ter imajo ž njimi kolektivne pogodbe, pod nobenim pogojem pa nočejo priznati closed šopa, |U> se pravi, da bi morali biti .pri podjetju usluž beni izključno le delavci te all one organizacije.
United Mine Workers so že poleti' zahtevali closed šop ; a premogar je v "oaptive" majlmaii. Zadeva je bila naposled poverjena obrambnemu posredovalnemu odboru, ki se pa ni i posebno vnemo lotil te težke naloge.
Lewi« se je naveličal cinoanjai in obotavljanja ter je enostavno poklical na t&rajk 53 tisoč premogarjev.
Na ponovno opozorilo predsednika Roosevelta jin je slednjič }>oslal nazaj v majne, toda pod pogojem, da mora biti stvar izčiščena do 15. novembra. Ce jeklarske družbe ne bodo do onega, dne priznale closechšopa, bodo majnerji "captive" maja spet odložili orodje.
Pa ne samo to, Obeta se še vse kaj hujšega. John L. Lewis je namreč obvestil vse premogovne družbe v appala-škein okrožju, da bo neveljavna tudi ž njimi sklenjena pogodba, ako 53 tisoč majnerjev ne izvojnje %vojih pravic*.
United Mine Workers ne morejo delati, nobene ratzBLke. Kar velja za druge premogovnike, mora veljati tudi za "captive" majne. United Mine Workers imajo samo en pravilnik, ki je obvezen •za vsa podjetja, pri katerih so njihovi člani zaposleni.
S to svojo izjavo je John L. Lewis namignil: — Oe jeklarske družbe do 15. novembra ne bodo prignale closed šopa v 4 4 captive" majhnah, ne bodo zastAvkali premolar ji samo
teh niajn, pač pa vse članstvo United Mine Worker«, to je
približno pol milijonja premogarjev.
Tozadevne posledice bi brle pošastne. Ne nehiafle i>i nam-reč obratovati le jeklarsne„ ki so s premogom komaj za nekaj tednov založene, pač bi se pa pojavil zastoj tudi v vseh družili industrijah, neozirafte se, če imajo vojna naročila ali ne.
Deželi bi zmanjkalo premoga in sicer predvečer »toliko obtajočega produkcijskega leta, ki ima namen glede proizvodnje prekositi vse dosedanje rekorde. Poleg tega bi bilo prizadeto tudi ljudsko -zdra/vje, ker bi večina prebivalstva ne imela s čim »segrevati svojih stanovanj.
— Naj bi pa neunijski delavci kopali premog! — bi predlagal ta oni. To je nemogoče. Celo premogovni baroni po južnih državafli, ki so nespravljivi sovražniki United IMine Workers, priznavajo, da se je tekom zadnjih par let pretežna večina njihovih delavcev pridružila organizaciji ter da so se skoro stoodstotno odzvali Lewisovemu pozivu na štrajk.
Za vedno so minidi Časi, ko so nagnali v majne nestrokovnjake in jih v teku nekaj tednov "naučili" majnanja. Ne-
daivno je izjavil lastnik nekega velikega premogovnika:_Če
bi šel v majno delat človek, ki ni še nikdar vršil takega dela, i »i šelj skoro gotovo v smrt.
Poleg tega so pa tudi postave, ki zahtevajo od vsakega niajnerja gotovo mero izvežbanosti. Po nekaterih državah o-ziroma okrajih nestrokovnjialk sploh ne dobi v majni dela.
16. novembra se bo odloČilo. Tako je -torej z industrijo premoga v deželi, čije najvišji uradnik je pred nekaj tedni proglasil "neomejemo nujnostno stanje".
John L. Lewis je po naravi zelo trmoglav. Pred leti je bil predsedniku vdan z dušo in srcem, pred zadnjimi volitvtat-■mi ga je pa začel sovražiti. Njegovo sovraštvo je prrkipeio do take višine, da je že lansko poletje napovedal predsedniku sramoten« poraz, če bi se odločil vtre»tje kandidirali. Predsednikova zmaga je bi'la za Lewisa največja zaušnica. Njegov trd napram "Rooseveltu se je še poglobil".
In znlto ne bo nič čudnega, oe bo John L. Lewis 15. novembra opolnoči pozval na štrajk vse člane svoje organizacije United Mine Workers.	,
vrsti vprašat i: kdo ho popravljal Ln kaj bo popravil ter kdo bo sodeloval in s kom bo sodeloval. Nraš prvi cilj. je seveda omaga v vojmi in za dosego te ga potreibujemio polno sodelovanje vseh narodov ki ljubijo svobodo.
Kakor ie naša ugledna predsednica v svojem tehtnem nagovoru podčrtala z v«o upra-vičfno«t.io in kakor jo odlični predsednik tega zborovanja, dr. Butler, dejal v prilog novim smernicam človekoljubja, ki sta ji'h postavala predsednik Roosevelt in prvi minister Winston Ghurhill, mora sodelovanje oteegati vse z enaki deleži pravic in dolžnosti. Za noben narod ne sme biti razJike Pri tej stvari bomo mi, mali, revni narodi vzhodne Evrope imeli svojo besedo. Zato je za nas važna pot, po kateri se bo to sodelovanje uresničijo, in pokazalo*. Naše rešitve so utemeljene na ssgodovinslkih iakuš-njah. v Ni bilo ■samo včeraj, da so Poljaki. Čehi in Jugoslovani morali kloniti pred. Hitlerjevim vdorom, ni bila samo ta vojna povod, da so se ti »ti narodi morali boriti .za svoj narodni, gospodauški in politični oibetoj. Tisoč let je tega, ko »o današnji totalitarcri prvič napadli te narode* in v doljgdih stdletjih trpljenja slovanskih, adaj zasužnjenih narodov, ee je način njihovega zatiranja spreminjal samo sorazmerno z raz-ličnima pogoji časa in prostora. V£asTh so tlaektelji bili bolj človeški, če so hoteli dofseči i»v<ije nanuane zgolj z gospodarskim pritiskom, in s svojo tako imenovano "višjo kulturo," toda ee so spoznali, da je tak "človefeki" način, zatiranja zgrešil svoj cilj, je prišlo tudi orožje na vnrto in ječe. Samo <ta razlika je med napadalci v prejšnjih časih Ln Hitlerjem edina Tazlika: Napadi na go-spodlstvo so danes dosegli stopnjo teaneljitosti, ki je samo mo-#oča z današnjo novo znanostjo in z njen&nd strašnimi uničevalnimi stroji Tega se moramo zavedati.
Poljaki se ne smejo pajdašiti z Nemkami
Xacijsko uradno glasilo — Voelkischer Beobat^iter — poroča, tla je bil Poljak Vladimir Okreiiez obsojen na smrt, ker s e je pajdaši 1 z neko Nemko.
L i.< t iprarvi, da naj bo ta kazen vzgled drugim, ki bi hoteli nemško kri zmešati« polj-.-ko. List dostavlja, da "bo vsak Poljak oibsojen. na >iurt, ako bo imel razmerje z kako Nemko.	-
med Nemci. To tako imenovano krivico in nepravičnost versa illealkc ga mihu so gaiqp krinka za nemlško vladoljuhje in oudtmii «e da je bilo — im v neki meri še vedno je — na za-lipdu več znanih političnih mislecev ki so take zahteve spre-jeli
Vensaiiles«ki mir še dolgo ni bil vzrok gospodarskega nazadovanja v NemjčijL Tudi druge dnžave so pretrpele gospodarje padce in vendar še nobena deanokrabija ni poskušala oropati svojo sosedo rz namenom, da bi s tem zase ustvarila boljše živtjenjske pogoje, <?e je bila v versailleBkem mini .kakšna nepravičnost, na nemški račun je <ni bito. Pri drugih mirovnih pogodbah prav taiko, ni se godila krivica Italiji. temveč samo in odločno Poljakom, Čehom in Jugoslovanom Ta Ijaidstva in junaški Grki v vzhodni Evroipi, oc Baltskega do Egejskeiga morja »o s svojimi žrtvami in muce ništvom vse dni dokazala, da spadajo v dobro družbo Zemlja teh narodov je po večini poljedelska. Mar naj pri tem o-stane, ko bo prišel dan zmage? Mar nas zgodovina ničesar ne
Note
za
PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR
Po 36e komad:
slovenian dance van da polka po jezehu KOLO
4 4 Voda — čudo božjega
^varstva"
ohio valley sylvia polka
tam na vrtni gredi maribor waltz
spavaj milka moja orphan waltz
dekle na vrtu
oj, marička. peoljaj
Zidana marela (poika)
VESELI BRATCI (mazurka)
Dvorana je bila/ nabito polna. Slavni govornik in pisatelj \ je stopil na oder in začel predavati o 4 4 Vodi — čndu božjega stvarstva".
—	Gosipoda moja, — je začel z umerjenim gkitsom, —povedal vam bom, da sem videl vodo, strnjeno v drobne, bleščeče se «olizice na licu nedolžnega otroka.
—	Videl sem jo polzeti po bledem obličju dozorele devi-
jočih se rosnih kopijah na travnatih bilkah, režah in drevju; kakor zbrušeni de-manti je žarela v žarkih vzha-jo^ecega sonca.
—	"Videl sem jo v slapu, slrčnem poročnemu pajčolianu mlade neveste; videl sem jo v čistem izvirku, kristalnem studencu, pa tudi v, bobne če m hudourniku.
—	Videl sem vodo v razdivjani reki, rušeči -bregove, prodirajoči jezove m 4»em videl njen" veličasten izliv v neizmerni ocean. . . Videl sem <vodo v morju, nosečem na svojih plečih ogromne ladje; videl
barčica
|mladikapetane
ce; priča sem bil, ko je skoro curkoma tekla po' velem obra- njen veličasten pokoj in
ko pticica ta mala Izvedel »bm nekaj
zn ohupaneka starčka.
Videl sem jo v blesketa-
Po 25« komad:
i moja dekle je se mlada
Naročite pri KNJIGARNI
SLOVEN1C PUBLISHING CO. W«t 1Mb St.. New York
za vse. Po vojni morajo bogate zahodne demokracije, za svojo lastno korist, ponuditi Bližnjemu m Daljnemu vaftio-du nfcižnosti za razvoj indnstri-
bo naučila mar bomo ponovi 'je in.	življenjski
versarllske napake in Nemčiji I	mGtZ°}im. kmet^™
pustili orodje in industrijsko' JU " voa,, premoč, orodje, ki se kaj hitro utegne spremeniti v orožje? Tu ne prihaja v poštev razrušitev
neniške indcWrije po vojni. Tu prarv tako ni govor o oneanogo-čeoju, da bi ta narod kdaj bil deležen enakega in pravičnega deleža pri urejanju svetovnih zadev Toda mi ,revni evropski narodi, /prav tako hočemo in zahtevamo «voj pravični delež. 'Nočemo več, da bi po tej vojni ostala neruska industrijska premoč in da bi mali narodi -za to plačevali račun.
Zato se a vsemi svojimi Čustvi strittjflm z izjavo odpo-riarnca indijske vlade g. Shan-mukham Chottv-ja in delavskega odposlanca Kitajske, g. Obu-a, kajti v mnogih ozirali je vmhodna Evropa na zahodru v istem položaju kot Daljni
Samo po tej poii je , mogoče doseči gospodarsko varnost in pravično«t «i osvobodita narode nern(š|kega gospodarskega in vojaškega gospod-stva.
Prepričan da bo ta u-irledna organizacija imenovala radlione odbore, ki bodo njibo-hovi «lani tistih držav, ki bodo po ^*ojm uredile politično in
kadar govorimo o povojni ob- vzhod na Vzhodu. Zgraditi n ovit vi v vzšhtdui EvTopi. Hit- moramo dobre dražbe z ena-ler ni poo>e(l>l>eTiost naravnih Ikimi pravicami in dolžnostmi
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
100,000 mož. Prva, večinoma sestavljena iz rednih eot, ki se nikdar niso vdale, se bori v vzhodni SCbyi blizu bolgarske meje. Droga deluje- ob bosanski meji v zahodni Snbiji. Iz Besne so dr. Ante Paveličevi strahovalni oddelki, vstaši prepodili 1,000,000 Srbov. Največ ifi^gnancev se je pridružilo čet-nikom v gorah.
Vojski ste med sabo v zvezi s ducati prenosnih radijskih postaj. Z živežem še gre, a stiska je za oblačila, orožje in strelivo. Jugoslovani imajo za svojimi črtami pet letaOisč in upajo, da jim bodo Angleži mogli pripeljarti kaj potrebiW'in z Bližnjega vziioda.
Poklicni vojak in prejšnji beograjski odvetnik sta voditelji jiu&oslov čet. Vojak je polkovnik Dhraša Mrhajlovie, koščat in tnŠat možak 47. let. ki je v prvi svetovni vojni zavzei
ngono peklensko razdivjanost.
— .Z ozirom na vse to vam pa rečem, gospoda moja, da se voda kot pijača nič kaj prida ije obnese ....
Maščevanje.
gospodarsko enoto obnovljene Evrope V tem pogled« ee po-"z eno samo strojnico ves odde-
polnoma pridružujem načrtu
g. Harrimana za ustvarjenje močnih in do neke meje aaano-hi triih federacij- združenih v svetovno federativno zvezo.
AttttRTftKT TEDNIK O VOJ KI V SRBIJI.
(Znani in ugledni araeioSki tednik "Time" v svoji številki dne 10. nov. z naslovom ",War Wtfhout End" poroča:
*4 Najbolj tajinetveno bojevanje druge svetovne vojne je vojna v visokih t*amotniti sri>-skih gorah, ka je OmSče v več kot šestih mesecih še vedno m moglo končati. Nekoliko ne-potrnjemli vesti zadnjega tedna o tej vojni pravi:
Borite se dve jttgoelovanski uvojska" ki Štejejo 80.000 do
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA 1 PODPORNA USTANOVA
*tnnnnnnm <j m g g ffdHrOirS00*IW»
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 1 6. leta starosti.
ČLANSTVO; 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,00€l00 I
| Za ožje informacije glede zavarovanja
redno Defense Stamps in bonde.
vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ g
M
Glavni stan:	" =
2657-59 S. Lawndale Ave., Oiicago, &L f§
Pil
SLOVENCI!
NAJBOLJ POPOLNA »M^ia SLOVENSKIH FONOGRAFSK1H PLOŠČ DOBITE PSI
JOHN MAftaiCH, Inc. 463 WEST 42nd STREET NBW VOBfi, ti. I.
lok sovražnega težkega topni štva. DragBsa Vlasič, odvetnik je bil rezervni častnik, vendar je thil bolj znan kot x^Ratelj in ustanovitelj srbskega E'uTtur-nega Društva
'Zgodaj v oktobru, ko so Srbi imeli v svoji oblasti 650 nemSkih talcev, je bil v gorah nekje jnržnovzhodno ob Beograda nenavaden sestanek. Srbi so opotzorHi nacijske obffafti v Beogradu, da bodo talce po-foil i, oe ne bodo nehali v množicah ubijati srbske narodnjake. Na sestaneik sta prisila dva neonska častnika in general D1 jura Dokič. Pri srečanju s polkovnikom M*iihajlovieem so ga vprašali za mirovne pogoje. A MHirajlovie m n,jegova TyjpJeika niso hoteli nemškega miru. Po dveh urah rasngbvo-rov je padla zadnja beseda: Cetnfiki se bodo bojov-aii do konca."
HEVICATICME BOLEČINE?
DoUte <Uf«nj»o. priMma topUto , EnprnUmrt-m — ioMln	Nad It
prodkaft »fhfaafc J» 6+mx mj*g~m
Zaktsvsjlt pravi Pjda-ExpcIW < Sidrt« na
PA1N.EXPE L LE R
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes sf All
( V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOY
4MT
.Stane samo
2.
H ff ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici J n
Recepti so napisani ▼ angleSkem jeziku; ponekod pa soV tudi v jeadku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi]'
Ta knjiga Je nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo saj j kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati in, (' izpopolniti.	,1,1
I
216 West IRtih Stresi
New York, T.
Služkinje se le redkokdaj mirno in prijazno ločijo od svojih gospodinj. Taka ločitev je poiuafvadi zelo i>urna. Gos-p>odinja ji naŠteje za slovo -vse mogoče grehe, služkinji pa tudi ni jezik k nebu prirasel.
Šest mesecev je mlado živo dekle služilo pri bogati družini brez dtrok. Mož je delal v u-radu, žena je pa doma od jutra -do večera iepoticifca. Bila je pa bistrega pogleda in se je začela foati za «vojega moža, da bi ga dvajset let mlajša služkinja lie ujela v svoje mreže. Plačala ji je torej in ji rekla, naj gre. Na pragu se dekle obrne in ji ^ačne odpevati: — Ali mislite, daj ne vem, čemu ste me zapodili? O, še prav dobro. Povem vam pa, da sem dosti tepša kakor vi, do imam lepše noge in lepše telo kakor vi, četudi ^e ves dan lajČkate, mažete in akisbite osa svojo lepoto. Jaz sama bi ne vedela, da sem lepša kot vi, pa mi je nekdo povedal, ki ve. Ali veste, kdo mi je povedal! Vaš mož mi je povedal. In sicer stokrat, ne le enkrat. In tudi objemati znam bolj prisrčno in slajše poljubljati kot znate vi. Ali veste, kdo mi je pa to povedal. Nekdo, ki ve, kako znaite vi objemati in poljubljati. Vaš šofer mi je povedal. . .
Tedko je ugotoviti resnico.
Prejšnji teden je objavilo a-meriško č-aisopisje kratko vest, da je bil vprizorjen atentat n-a italijanskega ministr. predsednika Mussolinija.
Kako so listi to dognali? — Kje so zvedeli? V Nemčiji in Italiji je namreč n^ujstrežja cenzur«. Sempatam se posreči komu pobegniti iz nemško-la-škega pekla ter povedati, kar je doživel, videl in slišal. Njegove informacije se pa tičejo le njegove najbližje okolice, d očim so dogodki v neposredno Hitlerjevi ali Mtas solini jevi družini s sedmerimi pečati zapečatena skrifnost.
Kaj je dalo torej povod poročilu, da je bil vprizorjen na Mussolinija atentat?
Italijatnaka vlada mu je sama dala povod. Ko ni svetovna javnost niti slutila, da se je ugodilo v Italiji kaj posebnega, se je zdelo italijanski vladi potrebno sporočiti:
"Ni res, da je nekdo streljal na Mussolinija in ga dvakrat ranil!"
Čemu ta utajitev? Oenm to zanikanje? Enostavno zato, ker je nekdo streljal na Mussolinija. Vlada je pač domnevala, ■ca so mogoče v inozemstvu na kakšen zagoneten način vendarle kaj izvohali o atentatu ter je z zanikanjem [povedala, kar je hotela aamolčati.
Kjer se kadi, mara biti nekaj ognja ali že vsaj žerjavice.

"ODA g NAKibl^iWM
Tuesday* Novembec AM \ 94\

STA woywn
L list
PRANCE BEVK:
Bog ve, koliko ca&a je hodil po meetu, «e ustavljal, nagovarjal ljudi in pripovedoval v-ajkouiu i^to ter se odpravil
dalje s povdšeno glavo.
IZapaaiL strni ga pri izložbenem oknu . neike prodajalne* kjer je opazoval — roki v obširnih žepih »uknje — predmete za veliko šipo in pa mimoidoče ljudi. Srednje velik človek, črno obtočen, po videzu morda. k;nk učitelj ali uradnik z dežetfe, gladko ostrižeaiih las in frakih brk; precej debel obraz je .gledal s svojimi velikimi očmi nekoliko wi>jivo dramo v svet ,vendar bi dober opazovale« opazil v njih taidi -mero plaihosti. poleg tega je bil videti nervozen. -nestrpen in zelo nezadovoljen. .
Medtem,, ko se ran oči nekaj iskale po ljudeh in <rau je leva roka parkrat segla v telovnikov žep in se eope* umaknila, je dospel do knjigarne, kjer »e je ust a vil pred izložbo, a poleg nje$ra jaz. .
Parkrat me je pogledal, enkrat sem celo čutil, da ne more kreniti pogleda od mene, potem pa je dejal:
44Slika na na«ilovni Atrani knjige, ki jo gkdate vi, je neumna. Sploh pa je knjiga predraga in ni vredna ..."
Štirje
vinarji
tnima. Kaj pravite, da se to rnt bi moglo agoditi! Vi sploh ničesar ne pravite, amjpak recimo — nekdo ima opraviti to in to važno opravilo. Pa m|u manjka denarja, in ne more o-praviti. Moja primera ni bila dobra Torej: gre za neko Ktvar, ki ima odločiti vse po-pmeji^e življenje;, vso srečo, tudii srečo drugih, sreoo družine pa nvu manjka enega samega goldinarja, te malenkostne vsota-ce, in no ve, da brez nje^ra, no
zopet in manjka mu deset vinarjev za železnico; samo deset vinarjev. — Ali ete se vživeli v situacijo T'
r "ftflhm." sem pritrdil. V resnici pa sem bil truden od njegovega pripovedovanja, bolj zatopljen v svoje misli> gleda joč ljudi, ki so naju srečevali, in prehitevati.
"Žena je donna bolna, ali, recimo, otrok; in čaka zdravil, ta njemu tako mila oseba, a on
— ali ai grenko to? — In .po-, je -sredn mesta, sit sicer, a mu
leg tega siani ga je poprositi tega ali onega, da bi rau dal ta
smetani goldinar; saj hi se m/U Hithejal jmorda bi mu ga dal. kdo ve? — A eno je — sram ga je, da bi prosil in vprašal. Ok rasti ga ne more, ne sme, četudi bi ga posestnik niti ne pogrešil. Orqfpati tudi ne, še irtanj pa ubiti koga radi goldinarja, tudi če bi slo za velikansko stvar —kaj ne?! Osamljen je, brez moči — da, ko bi bila kaka velika vsota, tisoč, milijon, a to brezpomembni
manjkajo štiri, ne, rekel sem, deset vinarjev. Smemo, kaj ne ? Ali ne bi stoipil do bližnjega človcika in mu dejal s po-4danom: 'Prosing podarite mi »drset vinarjev taiko in tako.' — Ozmerjali bd ga, češ, da se ni treba nonoe.vati, ali bi mu rekel, da na tako prefrigan način ne treba beračiti. Nazadnje bi prišel redar in vprašal-'got^podi&e^a berača* za ime, stanovanje, bivališče, opravilo hx ibi vse- to po vrsti popisal. Smešno, kaj net — Stopil bi
goldinar ga poniža v cestni morda k družbi ljudi in jim po
'"Hm," »em dejal. Nisem nlu hotel pokazati pozornoHi, dnsi me je zanimal."
44Tudi če bi imel denar, je ne bi kupil, dasiravno je od dobrega pisatelja. Dostojevski je dober piaaftelj."
"\ftim."
Zdelo se mi je, oa se hoče odpraviti, vendar je še postal ter se parkrat nestrpno prestopil, ko da ne ve kaj reči.
44Ali mislite kaj kupiti"!
4'Ne. Kar tako gledam, in vi?"
44Nimaan denarja," je dejal in pri tem pokazal nekoliko zadrege*. 44To se »pravi •— da — no, saj je vseeno. Ali greva dalje!"
Prestopit je z nestrpnim korakom.
4 4 Pojdiva ..."
Denar je zelo važen za člo-vdka, delo najmanjša vsotica je lalhko velike važnosti ..."
Sla sva skoai ulico, prerivala se med ljudmi Kio je videl, da ne rečem ničesar, je govoril dalje."
"Recimo, no goldinar. To je pač majhna vso tie a denarja. Malo je ljudi, ki ga ne bi imeli vsak trenutek pri sebi. V«n-dar, lahko se zgodi, da ga kdo
prah, jezi ga in žalosti ta mala zapreka, ki je v tem slučaju zanj kot — cel milijon . . - Gospod. povf jte mi, ali ni to grenko!"
Sla sva preko razsvetljenega trga in .ce nisva nič ustavila. Pripovedoval je naglo in z neko tehtnostjo, polog toga pa je pogledoval name z očmi, katerih bleska nisem mogel^razu-metL — Klobuk je bil vzel z glave in ga držal v levi roki.
444Da," *em dejal, "tako malenkostna, pa trda. Zapreka je grenkega od velike stvari, ki hi jo s čknrešikHni moomd 'sploh ni bilo mogoče premagati."	V
Sla sva nekaj časa tiiho dalje; on je gledal v tla ko da jo poparjen, zaawi*Hjen.
44Denimo drug slučaj," je povzel znova, 44ki je prvemu popolnoma enak, samo situacija je .malo drutgačna, nekoliko bolj jasna. Zamislite se v to situamijo. — Becirno. na primer, da se pelje okoličan x mesto. -Obolel mu je otrok, ali •reoLmo: žena njoi je obolela, pa gre. Nima bogvekaj denarja, zato izračuni doma toliko in toliko bo in res vzame s seboj, pa več ko toliko in toliko. G«re
k adranato.inplaea;^re v le- a n.^ga ofeiije rrr^l pot
karnico in plača. Ostane irai še nekaj in za vožnjo. Izračuna, lačen je, pa gre v gostilno. In veste, tu .alj ni >pi*v računat, ali pa je bi'la kJWbasa toliko dražja, ko pride vab, prešteje,
sag
ZI VI VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Je svojevrsten pojav ▼ slovenski knjilevnosti, kaj. ti ▼ nji Je t trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega urate od davnih početfcov
slovanatva do dne. Knjiga je verno arcalo nafega »vijenja in trpljenja, ln kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih v»C Jut mu SUM nuditi katerokoli nafte
igodovinsko dela
IS
kfXJ — 41»£TRANI
v ruvrsn vezano

Avtor knjige Je IVAN MATIČIČ, U Je spisal splošno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
M
KNJIGARNA
Glas Naroda"
pisal vse po vrsti in jim obrazlo žrl po pravici. Posluišali bi ga molče in gledali, kako bi on rdel. Nazadnje bi ga vprašali to in ono, po letini, po vsem vraga. Slednjič bi morda segel kdo v žep in mn dal dva vinarja. Dtrugo boste pa dmi-tgje d Obali. — In 4>1 zopet žel i teto pot. Ali ate se vživeli v Situacijo, gospod!"
"Da, da."
Zdel se mi je nadležen. Čemu mi to tako vsiljivo opisuje!	/
•"Vidite, in on gre dalje. M5-" kfc, ko bi naletel na kakega znanca! Pa ali ima sploh kakih znancev v tem mestu! Ln mesto je veliko, kje je znanec! Gre na kolodvor. Lšče-po trgu, ali ni morda kdo ia^bil deset vinarjev. Gleda na kolodvora po tleh. Tam bi stopil k te-mu ali onemu in mm dejal, pa mu omenii samo o vremenu, potem o letimi in nazadnje napelje morda pogovor na denarne ®tvari. — Nič! Ljudje imajo lastnih misli polno glavo. 'Rre-jl takne vse žepe, aii ni morda kje pozaftsil desetice, aH se mju ni kam zateksnila? Ni je. Ce bi rekel pri bkugajnici ? Ne, pri blagajnici ni nJč. Tako odide
zastonj, "bolan je od vsega tega, jejen, žaloatea. Ali ga ne čakajo doma trenutek za trenutkom, a<li ne zavisi morda eno življenje od tega, njegovega -—sreča! Gospod, ta situ acija! Radi borih desetih vi: narjev! Znorel bi zaradi nji!h? zakaj noč je že, vlak bo kmjalu odpeljal hi ta človek je tu kje bo spal, večerjal in -kam jutri! Ali ne bi skočil lahko v vodo, fei pognal kroglo v .glavo, se ulegel na tir — ali vzel kamen in udaril najbližjega po glavi ter vzel iz mošnje cekinov in kronic #amo tratili borih deset vinarjev, zbog katerih je izvršil u>botf? deset vinarjev — ali ni to žalostno! Ali ste se vaiii v situacijo, gospod . . ."
Konec je bil iagovorjeti naglo, z nam^enami obrvmii. z neko grerikostjo in šel^ ta trenutek sem ohmiJ pir^omost nanj.
-Glodal me je	. . .
Zakaj?
"f)a." sem dejal, nekako v zadregi, a ni&em vedel \"zroka-'Da, -to 4>i bilo žalostno obupno. Moraimik večerji. Lahko noč."
Ni isegel v ponujeno roko. Bil je v čudni zadregi, proseč po-*g4ed se je poiglobil, obraz je dobil drugačne /pohae in ,glas je Inl očitajoč, tožefc:
'^Gospod, niste me razumeli.'
Pogledal sem za hip, zardel in se udaril po čelu. Z nervozno naglico in sam osramočen, sem mu ponudil deset vinarjev. .
4 4 Oprostite!"
4'Štiri vinarje samo, gospod!'
>"V«eimte!"
»"Stari vinarje samo."
Dal sem mlu ^tiri vinarje, ki jih je prejel z grenkim nasmehom -na inteligentnem obrazu in z lahkim pok Ionom. Videl sem, kako glofboko je bil ponižan, žalosten, osramočen. Iz-#ml je z nasglo hojo med ljudmi — na kolodvor. .
4^Moj Bog. štiri vinarje!**
Piše -Pater BERNARD	O&M/
Nadaljevanje
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh ItfttHsi tetfli Je iltalekjo dnevnih ves« te printoi ATLAS, ki j
ceni. — NaroČite ca fte
po hrbtu, žalost--Doma cac
ika bolmk — monda ta «as amji-
ra--Pa saj gre še večerni
vlak in dotlej . .-ji
Kanil je i<n gledal v tla Mimo naju so šumele lepe obleke sprehajajočih se ženak in eel o ozraSje parfuma. Njegov obraiz se mi je zdel »iino pobit, ''•Šel bi zopet po njjestu, zo-pet miSslil, zopet nagovarjal ljudi, iskal po tleh, tipal po že-' pih. — Nič! Morda če bi nago-voril . . . Aih ne, ne. Je nekaj takega v človeku, vidite, neki sram, neka negotovost. .Prvi treimttek ibi to Moril najlažje' Iko še ne misli toliko, pozneje je kamen. Stopil bi c(o kakega imenitnega gospoda — napačno. Do policaja naravnost neumtno&t! Sploh nfteefiar ni možno storiti, ko mar^ka desetih vinarjev; laže bi <$&>,> oe bi manjkalo sto kron. Če pagiav-en manjka deset vinarjev, se pqnudi: "Nesean kotvioe^" -4 ali pa se postavi na glavo v prafltra sredi ceste. A tu! Dla mora brti človek tako neodločen, tipajoč! Če bi srtopil v pro-dajalnioo — ne, ne hi dali! — K zdravniku bi sel nazaj: " Vi; flite go^pedt, radi liesetrh vi; narjev . . ." Ni mogoče! Tako gTe -po mesto, vstako upanje j*
VeUkoat »H M
«8 velikih strani; 82 barv snih zemljevidov tujih drtev in » smljeildov Jar. driav ln aaatav vodilnih dr-
40 svetovnih slik .popolnoau o-
CZUL^6Zlih {
Zanimivi svetovni dofodkt Najnovejši aemljevld kale cell »vet Ju tadl:
BAZDCLITKY- POLJ3KIB KID
NBM6U« RUSIJO irAJJJANSKTT OSVOimCV AJ> B ANI JE
priključitev -čehoslova-
ŠKE K NEMČIJI NOVA STNSKO-aUSKA MBJA
Cena J^tentor
Pošljite svoto v mimfcah po 1 o«, po 2 cqitt._
P t> -a -e h n o -a t : hammondov zemljevid, ki SAM «B VOPBASLM
KUPON, u ga dobite • atlasom pli ko (i iapalntte te poSJete k ladajateljn aemljevida. Vam daje psavico, da dobite dodatne seml}«-vide s novimi "»^1-tt1 votsknjo-•®b se drtev, kakor bodo pranr njene po aedanjl votel.
"GLAS NARODA'
«!	V.
Med nami tu se nekaj ^giblje. Višaj toliko ae jjiblje ^«udnje čase, da se začenjamo vsaj zavedati svoje velike naloge. To je .že veliko. Ta oavest je stopila pred nas, ko so prišli med nacs odposlanci ie domovi ne iai so nam povedali, kaj je v teh časih naš poklic. Preden so prišli, je vse kazalo, da «e ta toliko potrebna zavest v na^ samih brez semena žive btisede od drugod, ne bo rodi-la.
iNekaj se gUbije. In po mojih miislnlh je tako: Če bi Božidar Jakae v teh dneh od blizu opazoval ameriške Slovence, bi
—	sodini — ne zapisal več: Z bolestjo sem opazoval . . . Nasprotno! Takole bi pi«al: Vti«
—	vaaj vtis — imam,, da so izginile "stranlčice" in da «o .^hlapnele 4Mažriive borbe." Na mesto stra<noic je stopil narod, namesto lažnivih borb je v«tala ena sama skupna velika, -volja.
ITak je vtis, pj avinL da ta vtis ne vara Upam, da bodo v kratkem dokazala dejstva, da ta vtis ni varljiv. Gotovo je, da se s tem ne odpovedujemo vsak svojim načelom. Toda — aid nimamo vsaj nekaj takih načel, ki so vsem skupna, ki so vsem enako pri areu! Svoboda naroda ki svobodna Slovenija, ali je kdo med narisi, ki 'bi ne prilegal na to n*£ek>? Ali ni to načelo, dd je vredno, da se nam vsem vraste globoko v !=rce, da prinašamo zanje žrtve in da žrtvujemo zanj — če treba — vsaj kos svojega življenja ?
Ko gremo-skupno na delo v luči toga načela — ali je treba, da v^e druge razlike, iz katerih nastajajo borbe ali celo 44 lažnive bo ribe" lažnivo zatajimo! Prav nič ni treba, ako smo — zreli In le oe smo zreli, bomo mogli v teh usodnih časih. izpolniti svojo veliko nalogo.
Če gre za take velike reči, se moramo razumeti. Katoličan mora raaomeia katoličana, zakaj je kljub svojim katoliškim načelom sedel pri seji ob isti mizi z rojakom* ki ne prisma na katoliška načela Nihče naj ga ne obsoja, češ, da je že samo s tem svoja katoldlška načela izdal.
I&to velja o socialista, ali kakor se ze hoče -imenovati. Če je njegov sodrog zinil dobro besedo v prilog katoliško prepričanega rojaka in s tem podprl kak njegov predlo«, s tem še davno ni rečeno, da je svoja načela zatajil. Saj je govor o načelih, ki -so v«em skupna. O onih, ki nam niso skupna* se bomo imeli priliko pomeniti, kadar "bo bolj pripravna prilika za to. In pomenili se bomo
—	ako (bomo zredi —r- tudi -takrat brez "lažnivih Jborb"
V duhu vidim, kaiko ta ali oni pproežikuje z enim očesom in kako se uflu poraja v koti«-kiih ob ustih drobcen nasmešek. Celo misli borom. Vlaga, vii-ga, kaiko ti piše! Dela pa drugače. Ali Tii to tieti človek, ki se včarfh podpisuje kot tajnik nekega "separatizma!"
Počasi s tafeo sodbo! Saj ni to zadnja številka naših listov in tudi ti še ne boš nocoj umrl, če Bolg da. Tudi je upati, da ti ne tbodo lista čez noč ustavili. Saj imaš naročnino plačano — ali ue! Ako je nimaš, pošlji hitro! Poelji vsaj taiko hitro, kot mislim jaz poslati nadaljevanje t Oh člankov.
Po dveh vzporednih potih.
Ne začni prehitro s čitanjem, ne dam ti pravico. Tudi če ai naročnino na J&it če sinoči odposlal, ne dam ti pravico. Za-miži najprej m ponovi v mislih besede Božidarja Jakca,
Je šlo ! Zdaj pa le odpri oči in čitaj.
Jeremija — slovenski narod
—	«e sfeuša rešiti in se mora, j^eiti. Čujem odmev vaših, sns j ob tej befeedi. In odmev je tak: mora mora, mora!
Že ko sem, pred -meseci — prvič -o tej zadevi — kiepal po pihalnem stroju, eem imel pred. očmi to dvojno pot: Politično akcijo in pomožno akcijo .
Takrat se je že čulo nekaj, toda vse premalo se je oulo kot se še d&ntos vse premalo čuje — o pomožni akciji Takrat se pa še kar nič m culo -o politični akciji. Dane« se čuje tudi tej, hvala Bogai, vsaj nekaj se čuje o njej. Vse pa kaze, da se bo kmalu čulo ve-liko več.
Obe afcotji ^ta od sile potreb^ ni. Blve vzporedni poti za* reševanje in Z8 — če Bo^r da rešitev! Ne ene, ne druge ne smemo zanemarit^.
(So ljudje med nami, ki pra vijo: Pomjožna akcija je komaj
toliko, kot kak Christ mas pre sent. Je dofcra reč in naj gTe naprej. Vsak je vesel, če dofci od prijatelja za Božič kako malenkost. S tem pa ni rečeno, je presknbljen. za leto dni. Amfpak —^politična akcija, ta nam je potrebna. ;
Hrugi pravijo: Za politiko nisem ustvarjen, ta reč me ne briga. Narod doma se mi smili in pripravljen sam pomagati, da ne bo do tam preveč lačni in prehiado nagi Pridite kolek*at, dam nekaj dolaijev. Kar se pa trče politike, s tem mene kar pri mam pustite.
Edo ima prarv! g svojega* ataiišiča seveda vsak po svoje, z narodnega stali&ča ne eden ne drugi. Obe akciji sta nu&no
potrdhni irumpraia iti vzporedno in nobena ne ante zaostajati za drago. In obe n*>rata iti brez <4«neanili in lažnivih borb med strančicatmi." Ali naj pozabimo na to in dakanto, da »pet pride kak Jakac in nam .po pravici zahiča v .obraz, da smo 1 'že itak majhna sfereprna Slovencev . . ."
Pomožna akcija se je začela prej -in to je jarav. ZfbSela se je — vsaj v glavnem, — pravilno in z ddbro voljo pri tistih., ki so jo začeli. Seveda je ]5a pri vsaki človeški zadevi mogoče 'kaj kritizirati. Če smo zreli, se ne bomo bali kritike^ Še radi jo bomo imeli, če je kritika le kortri mrkfrma. To se pravi, da ne mpsltmp Samo nergati in podinrti, am|pak two pripravljeni izpopolniti, kar po naših mislih je kritike vrednote vedno je pa na inestu, da ponovan, kar sem že darvaio-zapisal — morda z dragimi •besedami. Narod še «ni dovolj razumel, da je pemoina akcija potrebna, skoraj bolj radi n»s samih, ko radi onih., ki « hre-penenjeni čakajo na nase dolarje. Naša -pomožna akcija je nujno potrebna v prvi vrst i za to- da se sploh zganemo.
Ali vidite na lastne oči, ali ne v idrte, kako težko se nam je zganiti! Če tega kar ne mp-rete verjeti, poglejte vendar in preštudirajte tinte mmare, arao jih te dni brali v časnikih-Tiste umare, ki povedo, koliko se je že ("že!") nabralo za po-mleč domovini.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALTJE-
SLOVENSKE PESMI ZMvto » M»rtšm1h pesmi Izdala	MaCies v
Clevdandu. ^	i Cena—<1-50
U Mmmll TIT JUOOglDVANBUB NASOOKEB EHH«MN .kar.........................M
SEST NARODNIH
ABIIMB0DNBI tVBM *
VOLABI0: PAVČfC: -Potrkan ples
P^TBB JEREB: Pelin Teta; V&8)> UJ MUK: PnBoknlcm.....
ZORKO PRELOVEO:
Ko so fantje proti vasi JB1____Jg
I* enkiat !Se
Slava delo ..................
oT joa.
• ■■ -7*-
JZ STARE ZA"LOOE pa imf -mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ura.
Orlovske himne (Vedeplvee) SlevoHld akordi, S
Trije
■ea,

klavir-
• •••»«
Ventnrini—SEST MEdANHI
m MQttiBR ZB080V ......
Dve
Nafti
(K. a danil)
•Uasele
Ferde Jnvanee—Ik MLADIH LET,
V (am-
m ia
.... >•........
iMtMki
OSKAR X)EV:
QJ, noj Sooei j« Mor; ■L fantje, deev v vaa poj-
demo o«....................J
OSKAR DE V: prečno, Uobca doa na tnje m; Bad; tint ma konil&a dva: Doblveem®!-
SSlojoi Je vpitmiia loe /
EMIL ADAMIČ:
■odra devojka (1
Ju r jeva . .	..
Hodi Micka doaio; JKaj droge-
VASILIJ MIRE ln A. GROBMING: Vetrlfi; Pj giadtpl .......... Jt
EBRDO JUVANEC:
ZA nunOMCR:
NA GORENJSKEM JE FDETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburiee, zložil Mar ko Bajuk________________ .76

ZA BLATU:
— ,__. Janko
Žlrovalk
X ivesek, 123 peaml m moftl ali lenskl sbor ............ l.tt
II. zvezek, Ti pesmi meSanl sbor
i moiki in
lJf
...
WA MO. 18 natedntti ......-*» m. mo«d 4bor. OlrU Pieg^j..
Narofilo poBJlte -aa:
M
Glas Naroda
tii
Nm som. M- i ■ ■n »mu......m

■GLAS NARODA" — New Tut
Tuesday, November TI, 19lwr '
T8TANOTIJIN L ltll
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER. 126-—
• •
Leto dni za Luegerjem je kardinal nirtrl. Prijatelji dr. Marschalla so razširili glas, da je n amoHtni škof določen za Gru^obkoveiga na^lednifeak. Mar^ehall je ves oživel, nje\go-va nekdanja podjetni se je p rebudila, in ko so Ijjudj? v ča»-nikih brali, da ga je c war sprejel v avdiemoo, ni niliee dvoirtil o tem. da bo svetovnjak v doihovmi^ki obleki, ki je nekdaj očaral marsikatero nadvojvodinjo, zdaj vendar ža dosegel oil j f-vojega življenja, po (katerem! je toliko časa hrepenel
l>obro .poučeni krogi so sicer liienili, da ni prestolonasled-jtiik se niikoli odpustil noht-manju nasprotniku in da bo z vsi-aiiii sredstvi izpodbijal AlansehoUu u^peh. a pričakovali so, da bo česal jeva milost konec koncev vendarle odločila njemu v korist.
V ted'iLU odločitve sta se pripekala Prane Ferdinand in Zofija iz Konopiwta na Dunaj. Presto!onatded.njjk je šel v ce^ f-arju ter ura naznanil, da ugovarja MartsdhalLovem-u povišanju.
"Meni nič do njegu," je rekel oesar, "a kaj je za prav vzrok, da naj ne postane nadSkof?'*
Franc Ferdinand je odvrnil, da je dr. Marshall nixkotaio obrezoval Zofijo, ko je rekel baronu Marguttiju, da hoče podati cesariicia. Naonewtni <skof po tem takem smuniči njega, piestolonasleiltnika, da se kani ianeveriti prisieaai. M«argutti / jc rekel namestntum Škofu, da je taMšna sodba o vojvod in ji Hoihenberški povsem napačna, a MarschaU" je odvrnil :
**('e tako mislite, ste v sidni Pilota. Hlepfnje te žentfke sega do neba, in v svoji razboritosti bo že našla wedfctva, da ga uresniči. Prava sreča, da nihče ne ve, kaj vse se godi v njeni glavi. lla pa vieoko meri, kaae najbolje to. da venomer trdi, urbi et orbv, da ji je dana za monarhijo velepomeiiib-Jia naloga in da mora izvršiti poslanstvo, ki je Mino važno m temeljno za pnihodnjost Iiab»burt3ke države.'* ; Cesar je nekoliko pomislil in rekd: "Te je tako govoril, je <res razžalil tc*be in tvojo ženo." "Da, veličanstvu. Posebno Zofija najepoštkjiveje prosi, da ne bi vendarle še postal nad%of. Misel, da bi se to utegnilo zgoditi, jo dela kar bolno."
4 4 Torej jo luhiko potolažiš," j« dejal cesar in kw~-al a v d i en co. "Atarsehall ne bo nadškof."
Xan iestni štkof Mai«<sLiall ni postal nacfcakof. . Zofijina maščevalnost je ibila utolažena, lukratu je pa zadel njen napuii nov udarec. Xajmlajsi brat Franca Ferdinanda, Ferdinand Karel, ki je <še vedno bolehal na pljučih, se je bil \ Pragi, kjer je dalj ča,<a živel kot inženjerski častnik, seznanil z nuešeanHkim dekletom, Berto Ozubrovo, hčerjo visokošolskega profesorja. Dekle se ni dolgo upiralo nadvojvo-doviim žet jam, a dekletov oče je nasprotoval tej zveai ie terjal, da se Ferdinand Karel s svojo ljubico ož;ni ali jo pa pustil pri mi m. Za'ljufbljenec je bil voljan vzeti Berto za ženo. Ker se ni upal pra-iti cesarja za dovoljenje se je pripeljal na Kono-pište in poprosil Fra-nca Ferdinanda, naj mu pomaga. Brata c4a bila ostala dru,p drugemu amerom tu^ja. Prestolonaslednik se je vedno smejal navdušenju Ferdnannda Karla za dvorno —flfledaslrSeie prav tako so biJa mlajšenfu bratu barbarska nagnjenja starejšega brata nerazuniljiva.
Franc Ferdinand je bi! že mnogokrat iznokel sodbo, da je dvorno gledališče "tako priskutno da smrdi." Ko so na Dunaju odkrivali Goetheju .spomenik, je bil Franc Ferdinand rekel: "Goetheju in Sebiiierju postavljajo »potnfnike. ntoogo avstri,jisikih generalov, Iki so za našo domovino veiuko bolj zaslužni, jih pa ninna."	_
Take in enake besede Franca Feixlinanda so Ferdinanda Karla, ki ni moigel nikoli preboleti, da ga niso bili postavili za iiiitendanta dvomih gledališč, odbi.jale in žalile. Toda vztrajnost, s katero si je bH Frane Feixlina-nd izvojeval za<konslko srečo, se je zdela mlajšemu bratu tako lepa, da je imel vse neugodne sodbe o odljudnežu za krivične. Menil je, da- Franc Ferdinand nicer nima pojma o umetnosti, da pa nikakor ne more biti tako britzeatiin, kakor vobče niislijo; zato se je od čara do časa oglasil v Konopištu in Belvederu ter se potezal za brato\*o prijateljstvo in razumevanje.
Vlsakikrat je aaipust.M brata in svakinjo razočaran, vsaiki-krat se je namemil. da se jima ne bo več vwiijeval — in vsaki-krat je spet pozabil na ta sklep. Ko se je zdaj pripravljal, da »topi v zakon z nevesto meačanhkeiga rodu, je zaslepljen upal, da bo b>anc Ferdinand ta naauen prej in bolje razumel, kalkor vsak drug član vladarske hi&e. Zampljivo je razložil' Francu Ferdinaawiu svojo željo.	-
"To je blaznost,"' je odgovoril Franc Ferdinand. "Goepo-d inn o Ozubrovo! Tatkisne vendar ne bos jemal!"
4 'Franci, Berta je fino, izobraženo dekle. Prosim te, IVanefi, poaifcngaj j^i. | Taksen *traih imam pred cesarjem. Svetuj mi, kako naj se lotim stvari. Ti moraš vendar najbolje vedeti. Kako si takrat zagTabil vso reč.- kaiko si dopovedal cesarju, da se . . ."
Frame Ferdinand ga je mračno premeril z očmi. Sel je 'k Zofiiji in ji povedal, kaj je rekel Ferdinand Ka-iel. Zofija je od jeze prehledela, kakor zid.
"To je breadanja p<xijt>st!" je vzklikmila. "Ža Boga, ali ne čuti, da n>e nezaslišano žafi? KJako me more primer jati z gospodično Ozubrovo? 1 Mar ne ve, da je nioj rod prastaro plemstvo? Franci, povej n^u, kar gre!''
Frame Ferdinand se je vrnil k čakajočemu in tekel: "Moja žena je po pravici globoko užaljena in ogorčena, ker jo primerjaš s svojim dekletom. Če hočeš, da ti povem *Voje mnenje — moja misel je. da spada nadvojvoda, ki se ženi z meščanko,, v norišnico Nič drugega ne moreni reči. O tej budalosti nočeim niti slišati več."
Fetdraand Karel je odšel. Po tem razgovo-ru se ni upal Jti k cesarju, aan{pak se je dal skrivaj poročiti. Ko je cesar «yedel o tej poroki, je neutegonja odredil zavržeuoevo iakrljw-čitev iz vladarske hiše ter iaforis imena Ferdinand Karel iz habsburškega rodcBlovja. Mamo tega so generalnega podpolkovnika Ferdinanda Karla izbrisali iz armadniih spiskov ter izrekli zapad njegovih redov i<n odlikovanj.
,1 Do vol I'll so mu, da smo stanovati na svojem gradu Rotten-isteinu pri eMranu, na ozemlje monarfhije zunaj okolice gradu pani siuei več stopiti. Sprejel je ime? Ferdinand Burg In z ženo vred isalpostil domovino, t Cesar je nakazal izročeaiou letino vzdrževalnino 45.000 kron.
zborovanja slovenske sekcije Jugoslov. Pomožnega Odbora, ki se je vršila dne 17. okt. 1941 v Chicagu, 111.
Nadaljevanje
Royal Yugoslav Legation,
Washington, IX C.
118. sept. 1941. Josip Zalar, tajnik Jugoslov. Pomožnega Odbora, 351 No. Ohicago St. Ohdcago, 111.	*
Spoštovani in dragi gospod Zalar: — l>o mene so prišle vesti, da se med našim iasplje-ništvoan lilijo govorice, da nameravam zahtevati denar, ki je nabran od naših podpornih in drugiih oj-ganizacij. za pooiuoč trpečian v stari domovini ter da bom potem odločil, kako naj se ta dlmar vporaihi.
Ker je medtem tudi že izšla podolbna trditev v "Ameriški Domovini" od 13. t. in. jaz sem tak'oj nasloviil g. Debeveu. u-redniku lista, pismo, kateretga pošiljam v prepisu, ter ga ob-entm naprosil, da ga objavi.
Kakor sem v tem pisarni o-tnenil, nabiranje, kakor tudi uporaba prispevkov za poenoč od vojne priziidetib držav, je ■urejeno po ameniš-kih zakonih in predpislih, kakor tudi po določbah. odborov, ki imajo dovoljenje od State Departmenta za nabiranje tedi prispevkov.
Radi tega ne i ažurnem, kako se zamorejo širiti takšne govorice, ki/ne samo ne odgovarjajo resnici, ampak škodujejo v prvi vrsti plemenitemu namenu. ki bi moral »biti iznad vsakih sumlnjičenj in podtikanj.
Apeliral sem in apeliram na vse rojake sirom Amerike, da naj priskočijo na pomoč trpečemu narodu v stari domovini, ki ječi pod težkim jarmom fašizma in naeizana; ponovno priporočam, da bi bilo najbolje, da nabiranje in razdelitev vzame na sebe v prvi vnsti Jugo-hlovanaki Pomožni Od»bor, ki je okoli sebe zbral vse največje naše podporne organizacije, kakor tudi druge naše nacionalne ortjranizaicije, ki so tudi dobile dovoljenje od State Departmenta, in ki so odgovorne edino le ameriškim oblastim in darovalcem izs Ijemcem v Zdr-državah..
Prosi nI Vas, dragi gospod Zalar, da to moje pismo sporočite odboru, kakor tudi pismo ki sem ga pi«al uredniku "A-merti^ke Dtr>movine" ter ga po mogočnosti objavite v našem časopisjn.
Prisrčno Vas pozdravlja in spoštuje,
Konstantin Fotič, kraljevski poslanik.
KJopiju pisma poslanika Fo-tiča, pisanega uredniku "Ameriške Domovine" se glasi:
J akob Dtobevc, urednik "Ameriške Domovine," Cleveland, O.
15. sept. 1941.
Spu&tovani g. urednik: — V uvodnem čiamku Vašega cenj. lista od 13. t. m. nemalo me je začudila trditev, "da leži vsota od $1000, ki je bila nabrana ob priliki Jugoslovanskega ve-tčera v Cleyelandu, v banki in | je ne sme dvigniti in poslati trpečim rojakom v staro domo-Ivino, dokler tega ne dovoli ju-'goslovanski poslanik v WasJi-iugtouu.
O tej vwoti sem samo izvedel iz po ločila g. konzula dr. Mal-ly-ja, ki ga je svojčas objavil v naših časopis i h,_ a pote»m nisem ničesar več slišal o tem; o tej vsoti meni sploh, ni bilo ni-1 tesar sporočeno, a še manj sem jaz dal komu navodila o uporabi nabranega deinarja.
Naibiranje prispevkov za pomoč od vojne prizadetim državam je urejeno po ameriških zakonih in predpisih, a vporaiba teh fondov je prepuščena edino le onim, iki so denar za ta namen nabiali. Že iz tega razloga je vsaka trditev absurdna, da bi jaz za mogel dovoliti ali pa prepovedati uporabo teh fondov za ta ali drugi namen.
Nasprotno pa je res, da sem nekofikokrat potom časopisja apeliral na vse rojake v Zdru-j ženiiih državah, da povsod in čim vse nabira .jo na trpeče rojake v zasužnjeni domovini, kakor tudi za naše vojne ujetnike, da bi se njim v neki meri moglo priskočiti v pomoč
V teh n«ojih apelih sem tuePi opozoril, da se naj pomoč pošilja Ameriškemu Rdečennju Kriau. da bo denar tudi res oporaibljen za one, katerim jej nanvenjen. Am~r. Rdeči Križ pa sprejema pomoč samo za vojne ujetnike, a ne za civilno; pnribivalstvo, ker samo pri voj-! nih ujetnikih postoji jamstvo, i da bo pomoč dodeljena onim, katetim je namenjena, medtem ko za civilno prebivalstvo Rdeči Kriiž ni v stanju in mogočnosti, da nazoruje razdelitev pomoči.
Zelo bi Vam bil hvaležen, da to nloje pismo objavite v Vašem cenjenem lihtu.
Z odličnim spoštovanjem Konstantin Fotič,
kralj, poslanik.
'Fisino poslanika Fotiča se vzame v naznanje.
Sledi daljša razprava o pis-nru "Pripravljalnega odbora v Euclid, O." odnosno o sekciji slovemtskiJi župn>ij v Ameriki. Falher Bernard AiUbro^č, zastopnik omen.iene sekcije na tem zborovanju, predložil in o-piše začrtane smernice njegove sekcije, ki je podvržena omejitvam in . odredibam višjih ce-ikvenilh oblastiHi. Končno izraža žeLjo, da-bi se na£lo pot, ki bi nas vodila do skupnega dela, ako je to v praksi n*ogoče.
Razprave se udeležijo vsi zastopniki, ki pojasnijo stališče, delovanje in odločevanje slov. sekcije JPO. Zastopnici opišejo tudi njih reprezentativno moč na sejah ter končno odlc/ če van je posaiuczi^h glavnih od'V>orov o vsakem važnem pre-dlog-u, ki bi bil sprejet na sdbo-rovanju slov. sekcije JPO. Soglasno izrabijo, da bi bil \-sak važen predlog, prejet na tem zborovanju, podvržen odobritvi posameznih glavnih odborov včlanjenih organizacij v tej pomožnLakciji. Torej vsak predlog bi bil sprejet le pogojno.
(Konec jutri.)
Pa se spet pomiri to čudo plamena, čeladica se zoži. Soba ti je postala tuja, staro pohištvo se 'leskeče v neznanih, zlatih odtenkih. Podobe na steni utonejo. Polaigoma se soba napotni z dišavo raztopljenega. vo*€ca. Vsi predmeti na mSzi so čudno prešinjeni, z nenavadno svetlobo, zvežnji papirja so rumenkasti, ko slono-va kost, zrcalo zaživi v toplem odsevu, ki poteka čezenj svetla proga kakor Rimska cesta na nebu.
Skrivnostna luč sveče ti poved e dušo za stoletja nazaj. Tako ti je, kakor bi se oglasilla ena sama ongelska piščal in misli ti zapdovejo onkraj vse sedanjosti.
{Nadaljevanje prihodnjih)

Poleg poučnih knjig, muzik&lij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitvenild: KVIŠKU SRCE
2 Vi i 3 "54 infer — 224 strani vezava umetno ............ 25c.
KVIŠKU SRCE — (St. 355)
2 Vi x 3% In Cev — 224 strani
t belem eelolldu ...... .56c
KVIŠKU SRCE — tt. 408)
2% x 3% InCer — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (St. 408) ^ Vi x 4 1 nčev — 255 strehi vstevši Sv. Kriiev Pot
Cena $L50 RAJSKI GLASOVI — (St 416)
2V& x 4 infiev — 255 strani vstevSi Sv. Krilev Pot
Cena JL50
SKRBI ZA DUŠO
3x4% lnčev — 512 strani
Cena $1.75
NEBESA NAŠ DOM — (it 416)
2\ x inčev — 384 lnčev
Cena 75c
SVETO PISMO _________________ $3,—
(Ker se nam je posrečilo dobiti te
molitvenike po celo nizki ceni, jih
tudi moremo prodajati po gori o-znaCeni ceni. Zaloga pa ni opeebno velika, zato jih naroČite Čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po* stre«.
Angleški molitvenUd:
(ZA MLADINO) Key of Heaves
fino Tesano ..............J6
v usnje vesano .......... .76
CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje vezano......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
O SVEČAVI.
Pri električni luči moraš biti na vso pripravj,jen. Kar Hie-di večera ti elektriena žarnica mnkme, pa si v temi. Seči Lš v "egiptovski temi", tipaš okoE, »cza« v predale, vendar ne najdeš varovalke. Doflg« sedM, strmiš v blede šipe v oknih, ki so se kar nekam oveča-le, dokler se slednjič vendarle ne domisli«, da imaš nekje še neka'lasno .«velčo.
Olej ^reea, ki je sicer tako opoteča, ti je slednjič vendarle n^ila. Xajd*1« konček sveče, prižgeš stenj in jo previdno po-neaeš im mizo. Majlien pepelnik mora biti namesto svečnika in kar zadosti ti je svetlo, bolj svetlo, kot ni pričakoval od sveče.
Kar čudno in posebno ti je. ko strneš s priprtimi očmi v ozko zlato čeladico plaanena, ki ga nič več ne poranrono. Prevzame te čar svetlobe, ki ti prešine srce kakor sijaj mesečine.
'Delo s kolonamc številk in s čedno postavljenimi razpredel-ki se ti izazxii trapasto i<n smešno. Bela, svetla luč žarnice je tovarilšiea. razunma, kič. sveče pa je podoba plemenite duše, ki «e .po tihem pamživa."
Ozka. zlata čeladica včasih zaplapoia, potem se mialce poveča n**lro jedro ofkrog stenja, kar pomeni, da so skoai .sobo zavalovile drobcene niti prepiha. .
VETER TU1J.
Kaj je vihar, vemo vsi, ki smo ga kdaj doživeli. Znanost imenuje- namreč vihar ne vsak močni zračni tok, temveč veter določene sile.
V starih časih so moč vetrov prosto cemLi, leta 1805 pa eo staro cenitveno metodo spravili v neki sistem in izdelali lestvico^ v kateri Lznačnjejo tišino z 0. najihuj^i orlkan pa s št. 12. Za poedine stopnje je bilo kot merilo odločilno število in vrsta jader, ki jih je mogla vojna fregata v vetru še Smeti razpeta. Kmalu so to lestvico uiedill tudi na razmere na kapm m in še danes je o-hranila svojo veljavo. Znanost je za vsako poedmo stopnjo izmerila samo brzino zračnega toka.
Tako označujejo za rahel dih vetrovno brzino 1 do 2 m na sekundo. v kateri se dim dv.Lga skoraj pokončno. Brzino 2 do 4 m na seikundo komaj že občuti-, mo, pri brzini 4 do 6 m na se ktmdo se Instje na drevju lah ko gibi j?. Ce veje veter z brzino 10 do 12 m na sekundo, se maje jo že močne rogovile in sli širno, da veter tuli. Pravi vihar se razvije šele pri braini 17 do 20 m na sekundo, ko odnaša veter že Lažje predmete. V poO-nem viharju 20 do 24 m na se kumdo se debla rušijo3 težki viharji 24 do 30 m na sekundo odkrivajo strehe in povzročajo drugo uničevanje, pri orkanu 30 m na sekundo pa ne vzdrži niti trdno zidovje.
Točno merjenje vetrovne brzine je mogoče z raznimi in— stnumesiti. zavedlo (bi na« pa predaleč, če bi jih hoteli tu o-TMsati. .
Vaše investiranje v Defense ^nvinsrs Bonds, serija E, se bo zvišalo za 33 in eno tretjino odstotkov v 10 letih.
Knpite Defense Bonds in Stamps t
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni cedi
Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.)
Andersonove pripovedke za' slovensko mladino
Bele no€i mali jnnak. (Dostojevskij) Boiji mejniki (Ivaa Prejel j) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Gospod Pri dolin Žolna in njegova
druiina (Fr. MlKlnskl) Kazan, vol je j i pes {J. O. Curwood) Kaj se j« Mukam sanjalo (V. Koro-lenko)
Na različnih £otib (Frane Friseh) Peter Pavel CUvar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriane Graj (Oscar Wilde) Verne duše v vleah (Prosper Mlrime) Zapiski lx mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do Ohrida In Bitolja (Ivan Meiik)
Po 75c zvezek
Beifegor (Artur Beraede) Onstran pragozda (James Oliver Curwood)
Po strani klobuk (Damir Feigel) Železna cesta (Zane Grey) Zlati Panter (SincUir G luck) Rdrfa Megla (O. K. Frtch)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (E. G. Sellger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe čebelice Maje (Waldonar Bonsels)
Pingvinskl otok (Ana to le France) Pisane zgodbe (Janko Kači
Po $1.25 zvezek
Skrivnostni studeiwe (Pavel Keller)
Po $) .50 zvezek
Zlotin in kazen (F. M. Dostojevski)) Tigrovi zobje (Mavrice Lablane) Krištof Dimae (Jack London) .Histerija (Gustave le Rouge)
Po $2 zvezek
Preieren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatica (VL Levstik)
NaroČite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, Nsw York. N. Y.
Rojake prosimo, k o pošljajo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL HONEY ORDER, ako je vam le priročno
Poučni spisi
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SeravD dr.
F. J. Kern. Vesan«*	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI "H«W te
knjitle* — »Hisea sf Um United
V t*1 knjigi so pojasnil« tn aako-
ni za naseljence	Cena 35 eentov
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. ■ptnal Pranjo Do-. lar. 278 strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega Bvinorejca; opis raznih bolezni In adravUanJe; slike.
GOVEDOREJA. Bplml 8 slika>»*
a. lacnit 148 strani.
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
$1-
Cena 50c
MLEKARSTVO. Spini Anton Pens, s stikam! 168 stra.nL
Knjiga sa mlekarje ta ljubitelje mlekarstva
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. £0» at rani. Vea... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ca stavbno, umetno ln strojno klju£avni£arstvn r»r lelo-sollrarstvo.
Cena $1._
ODKRITJE AMERIKE, spisal t«. MAJAB. Tri J« deli: 162, 141. 133 strani. Cene mehko ves Polj od en ln natančen opis odkrltls novega sveta. Spla se Clta kakor sanlmlvs povest ter 1« MtaTljen po naJbotlStb virih.
Cena 50o-
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 163 strani.
C®°* $1.—
ZDRAVILNA ŽKL1&ČA. «2 strani.

26c
Naročite pri:
I Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N.Y.