"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAHOD V AMERIKL ,ŽTEV. (NO.) 39 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ImMHBmtm- L* ^ ! Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOT. KATOK DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V LUILAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDLNJENIH DRŽAVAH. {Official Organ of four Slovenian Organizations) > * CHICAGO, ILL, PETEK, 26. FEBRUARJA —. FRIDA YriiBRUARY 26, 1943 CTOKY BUY nmt ITATBI KUPUJTE VOJNE BONDE1 LETNIK (VOL.) UL PRIDOBILI PRED DNJEPROM IN PRI MESTU OREL \ -Nemci trdovratno drže Orel kljub obkolitvi od treh strani. — Vprašanje, kje se bo ustavil nemški umik pred Dnje-prom. Možnost, da izpraznijo vso zavzeto rusko zemljo. Moskva, Rusija. — Na fronti pred Dnjeprom so zasedli Rusi zadnji torek nadaljnje tri utrjene kraje ter s tem pridobili kakih 30 do 50 milj ukrajinske zemlje, kakor je objavilo sovjetsko poročilo. Naslednji dan, v sredo, pa je njih poročilo omenilo, da je nemška obrambna črta pri mestu Orel na novem kraju prebita in je to mesto zdaj od treh strani nevarno obkoljeno, I vendar pa ga Nemci kljub te-j mu še vedno trdovratno drže. j Kaka je pravzaprav situaci-j ja pred Dnjeprom, se v sovjetskem poročilu podrobno ne navaja, pač pa se sklepa, i da mora biti tamkaj odpor Nemcev posebno srdit, kajti! zavedajo se, kaka nevarnost bi grozila vsemu južnemu krilu, ako bi bili pri- ; morani h kakemu večjemu u-njiku tamkaj; ne samo, da bi bil umik njih čet ob Azovskem' morju ogrožen, marveč izprazniti bi morali bržkone tudi polotok Krim. Vprašanje, s katerim se zdaj bavijo razni ; opazovalci, je, kje se nameravajo Nemci u-staviti pri svojem umiku ter u-stvariti obrambno črto. Najbolj verjetno je, da bodo to ■ skušali ob reki Dnjepru, in, ako pritisk Rusov ne bo izredno silen, se jim utegne to tudi posrečiti, kajti čez nekaj tednov se prične zemlja v južni Rusiji tajati in ne bo več primerna za mehanizirano voje- J vanje. Nekateri izvedenci pa izražajo mnenje, da Ntmcii itak ne bodo več zmožni, pod-vzeti proti Rusom take ofenzive, kakoršni ste bili lanska in predlanska, in se utegnejo zato umakniti tja do meje. od katere so otvorili svojo prvo ofenzivo, ter se tam dodobra zavarovati. Kak učinek bi imel tak umik na nemško ljudstvo, j OMEJITVE ZA RESTAVRANTE Enaka količina konservir a. nega sadja za goste kot z a člane družine. Chicago, III. — Kakor se je sesalo iz Ivrst tukajšnjih re-stavraterjev, jim je urad za cene iz Washingtona naznanil, da se bodo tudi za njih goste uvedle omejitve glede konser-viranih zelenjav in sadja, da bodo ti na podobnem stališču kakor člani v družinah. Baje se bo znižala količina teh jedi, namenjena za goste, za kakih 20 do 40 odstotkov tiste-g*. Tfcar so Hobili restavranti tekom lanskega decembra. --o- SIKORSK1 BAJE ODLOŽIL POT V MOSKVO London, Anglija. — Iz virov, o katerih se trdi, da so zanesljivi, se je v torek slišalo, da je načelnik poljske vlade Sikorski odložil svoje nameravano potovanje v Moskvo. Kakor se govori, bo počakal, dokler se ne končajo neka "zelo delikatna" pogajanja glede rusko-poljskih problemov. -o- RUSIJA DOBILA SKORAJ TRI MILIJONE TON Washington, D. C. — Po lend-lease sistemu se je poslalo Rusiji doslej raznih zalog nekaj manj kot tri milijone ton, kot se je zadnji teden objavilo iz lend-lease administracije. KONGRES ZASTRAŽEN — Z LESENIMI KANONI t - ■ Washington, D. C. — Do ; zanimivega odkritja je prišel j poslanec Cooley iz N. C. Kakor je razodel zadnji torek v j kongresu, ga je gnala rado-! vednost, da vidi kakega kalibra so protizračni topovi, katerih grozeča žrela so štrlela v zrak iznad strehe kongresnega poslopja že ves čas, odkar je Amerika v vojni, in tako je nastopil pot na streho. Najprej se mu je čudno zdelo, da ga na tej poti sploh nihče ne ustavi, dasi je bil v navadni civilni obleki. Pravo presenečenje pa ga je šele čakalo, kajti, ko si je topove ogledal, je ugotovil, da so — leseni, in tudi "vojaki," katerih čelade so se videle s ceste, so le lesene figure. Vojni department je na to odkritje podal izjavo, da je nekaj navadnega v vojnem času, da se s takimi triki zavajajo agenti sovražnih dežel, da ne dobe točne slike o obrambi. BOJNA SREČA SE NAGIBA NA STRANZAVEZNIKOV Rommelove sile se morale z izgubami umakniti. — Doživele podoben udarec kakor svoječasno v Egiptu. — Britanske in I ameriške čete sodelovale pri napadu roka v roki. VESTI 0 DOMOVINI Danes objavljamo v celoti, kar je te dni napisal o Slovencih publicist Blair Bolles v uglednem washingtonskem časopisu "The Evening Star". ko bi to videlo, da so bile dveletne ogromne žrtve popolnoma zastonj, je pa zopet vprašanje samo za se. NOVE ZAHTEVE PO DRUGI FRONTI V EVROPI London, Anglija. — London je zadnji torek slišal ponovno zahtevo po otvoritvi druge fronte v Evropi, in sicer točasno od dveh doceln različnih, takorekoč nasprotujočih si virov. Prvo je izrazil tukajšnji sovjetski poslanik Majski, drugo pa lord Beaver-brook v višji zbornici. "Cim prej bodo anglo-ame-riške sile pričele zadajati trde udarce na nazfjsko Nemčijo v Evropi, tem prej bo nazijska Nemčija prišla med dve mogočni kladivi, ki boste bili po njej od vzhoda in zapada, in tem prej bo prišlo do naše skupne zmage in tera manjše bodo žrtve, potrebne za to," je dejal Majski ter nato po- vdarjal, da je zelo nevarno, vdajati se domnevi, da je Nemčija itak že takorekoč na tleh ter, da torej ne zahteva vojna proti njej več take intenzivnosti. Sovjetska armada, je dejal, ima ogromne žrtve in zato je naravno, da pričakuje, da se bodo sklepi v Casablanci čimprej uresničili. Beaverbrook pa je v svojem govoru povdarjal, da kljub temu, da ni komunist, marveč kapitalist, mora dati priznanje ruskemu komunizmu za njegovi dve zimski ■ ofenzivL Dostavil je, da morajo zavezniki udariti zdaj takoj, pred-no bodo mogli Nemci preurediti svoje divizije. NAVODILA GLEDE DOHOD-~ WWSKEGA DAVKA ~ ~ Z današnjim člankom, s katerim zaključujemo ta navodila glede davkov, želimo o-meniti, da članki niso imeli namena, iti v podrobnosti glede določb o dohodninskih davkih. Določbe so namreč tako mnogoštevilne in raznovrstne, da je priporočljivo za tiste, ki imajo kake druge dohodke poleg plač in razne odtegljaje izven tistih, ki se na našajo na družino, da se obrnejo na kakega davčnega izvedenca. Plačati mu bodo morali seveda pristojbino, toda prihraniti si utegnejo znatno več. Povdariti pa želimo, da mora vsakdo, ki je v lanskem letu zaslužil, ako je samec, najmanj $500, in ako je oženjen, najmanj $1,200 (in v to se šteje tudi morebitni zaslužek žene), izpolniti davčno tiskovino ter poslati z njo najmanj eno četrtino plačljivega davka na davčni urad najkasneje do 15. marca. Za zamudo- so določene kazni. KRATKE VESTI • ' ■ • ^ " 1 — London, Anglija. _ Na grožnjo, ki jo je izrekel na-, zijski propagandni minister Goebbels v ponedeljek, da namerava podvzeti Nemčija totalno vojno v taki meri, da si je ni mogoče predstavljati, se je povdarilo v tukajšnjem parlamentu, da ima tudi Anglija dovolj plina, ako ima Nemčija te vrste bojevanja v mislih. — Bern, Švica. — Da dobi francoska vlada dovolj delavstva, da ga pošlje v Nemčijo, je pričela loviti sposobne mo- < ške kar v gledališčih, v hotelih in na kolodvorih. Baje zahteva Nemčija 250,000 delavcev od nje. ----—- | — London, Anglija. — Na njegove čestitke, k 25. obletnici rdeče armade je poslal j Stalin predsedniku Roosevel-tu zahvalo ter je pri tem izrazil zaupanje, da bodo združeni narodi porazili osišče. -o- ZA RUSIJO NAPOVEDUJE SVETOVNO VELIČINO Philadelphia, Pa. — Dr. Notestein, profesor (na Princeton univerzi je med nekim predavanjem te dni izrazil napoved, da bo sovjetska unija po sedanji vojni, ako bo imela le malo "politične sreče," postala prva svetovna velesila v pogledu prebivalstva in tehnike* Severozapad-na in srednja Evropa, pravi profesor, je pri koncu svojega i hitrega porasta glede ljudstva in moči noben posamezni narod na tem ozemlju, ali pa skupina narodov, ne bo imela več moči? da bi mogla prisiliti svet, da bi plesal po njih muzi-ki. Washington, D. C. — Z bojišča v Tuniziji so prispele v sredo nadaljnje ugodne vesti za zaveznike, v katerih se vidi upanje, da je močna ofenziva, ki jo je otvorilo osišče tamkaj zadnje dni, definitivno zlomljena in. da se je sreča pričela zopet nagibati na zavezniško stran. Poročilo objavlja, da so j nemške sile maršala Romme-la šle v svojem prodiranju proti mestu Thala predaleč in so pri tem naletele na tak o-genj, da so se morale z vso naglico umakniti dal6č nazaj. Kakor se navaja, je bil zavezniški napad na Nemce po svoji ostrosti podoben napadu, ki Se je otvoril na nje ob začetku afriške ofenzive pri egiptovskem mesto Ei Alamein. Pri tem naskoku so, kot se poroča, izvrstno sodelovale roka v roki britanske in ameriške sile. Najprej so Britanci otvorili napad in, ko so bili Nemci zaposleni z njimi, so od druge strani pritisnili Ameri-kanci. Izgube Nemcev so bile znatne. REDNA KANDIDATA OBEH STRANK ZMAGALA Chicago, 111. — Pri županskih primarnih volitvah, ki so se vršile v tukajšnjem mestu zadnji torek, sta odnesla* pretežno večino glasov kandidata, ki sta ju imenovali obe; stranki kot svoja redna kandidata. Na demokratski listi je dobil skoraj 79 odstotkov glasov sedanji župan Kelly, na republikanski pa nekaj nad 76 odstotkov glasov kandidat McKibbin. Ta dva moža se bosta pomerila pri glavnih volitvah 6. aprila. AMERIKANCI "POMAGAJO" DOMAČEMU POLICI 3TU I**}?! Vsaka pot je menda prava poi doli na Fiji otokih, kakor bi se sklepalo iz gornje slike. Domači bosonogi policist kaže ▼ srojo smer. toda ameriški rojaki, ki so ga obkrožili, se dozdevno ne strinjajo x njim in kažejo druog poi. Katero, o ter?, si oči vidno sami niso edini med seboj. ! >>4 f ( i Manjšinski problemi Evrope bili Slovenci z Italijani v sporu Stara manjšinska vprašanja, j glede vprašanja, kateri izmed ki so že tolikrat vznemirjala obeh narodov^ številčno prevla- evropski kontinent, bi mogla duje v tem ozemlju ležečem ob postati seme za nove vojne. Dr-' gornji obali Jadranskega mor- žavni podsekretar Welles jeija. pred kratkim opozoril velesile j Italijansko ljudsko štetje iz na to, da se morajo že zdaj ze- leta 1927, ki je naštelo 51 od-diniti glede načel, na podlagi stotkov Italijanov med prebi-katerih bodo uredile svet kadar j valstvom te pokrajine, so Slo-bo zmaga dobljena. Med naj- venci napadali s trditvijo, da težjimi problemi mirovne kon- gre za poneverbo statistike, ference bodo vprašanja kakor: Slovenci so nasprotno trdili, da komu naj po vsej pravici pripa- je večina jugoslovanska, hrva-de Transilvanija, Rumunom ali ško-srbska in slovenska. Vse o-Madžarom? Kako razmejiti zemlje je štelo leta 1927 901.-Grčijo, Jugoslavijo in Bolgari- 363 ljudi; slovenski pisatelj dr. jo? In vzhodno Poljsko? Kako Lavo Čermelj je mnenja, da s Finlandijo? Dali je južna Al- znaša število Jugoslovanov banija grška provinca? Iz maj- 550.000. hnih sporov te vrste se rode ve- To je značilen primer manj-liki konflikti in vojne. šinskega spora — prepir glede Bistvo vseh teh problemov je narodnostnega značaja določe-vprašanje, c katerem se danes ne?a ozemlja. Italijani v av-premalo govori — jezikovna in f®^*^1" Lombardiji so se pri tu-narodnostna vprašanja. Pred- žev»H Pred zedinjenjem Italije, sednik Wilson je vpisal samo- da D°naj zatira. Slovenci odločbo narodov v svoj pro- JuliJske Krajine pa se ravno ta-gram 14 točk. Mislil je, da bo ko £lasno pritožujejo, da jih pomagano pravici in miru, ako|zatiraj° Italijani, vsaka narodnost v Evropi dobi j Večina krajevnih imen v teh svoje lastne meje, v katerih bo ozemljih, je bilo slovenskih do mogla razvijati svoje duševne leta Nato pa so jih Lahi sile. italijanizirali. Žazec je postal Res je sicer, da ta pot do mi-iVilla Grotte di Dante. Italijan-ru preko narodnostnega umir-|sko uradništvo je strahovalo jenja — ki v versajski pogodbi slovenske starše, da ne bi daja-iz različnih vzrokov ni dosegla j* sv°j*m otrokom slovenskih svoje prave oblike — ni pre- imen- Oče je bil dal sinu ime prečila sedanje vojne; neureje- Gorazd' a italijanski registra-na narodnostna vprašanja in tor Je napisal Gerardo. nacionalne zahteve v Evropi pa Slovenci so tožili, da jim Ita-so še vedno dovolj močne, da bi lU*ni ne dajejo zadostnega u-bilo nemogoče priti do trajnega P,iva v javnih zadevah, da jih miru, ako se jim ne zadosti. laško časopisje napada, da je Jugoslovanski, prav posebno njihova društvena organizaci-zamotani narodnostni problem Ja' sezidana okoli prosvetnih na primer, je še prav posebno do™ov' ogrožena, da je njihova poostren radi tega, ker je bila Cefkvena uprava v italijanskih narodnostna zavest enega iz_ fokah ^ da Je gospodarski po-med treh jugoslovanskih naro- !°Ža? SloJencev Pod kalijo sla-dov globoko ranjena — mislim bef1 m hujsl nego S^podarski na Slovence. ! položaj Italijanov v istih kra- Narodna zavest Slovencev C1 . . .. , » . Amerikanski Slovenci so ne- preživela stoletja težav m zati- j - • , • 0 ta • . J, . " davno sprejeli m poslali v Wa- ranja. Dejstvo, da morejo mali ____i • • . , . . „____j-, , v. , * shmgton resolucijo, v kateri iz- narodi tako živo ohranit zavest 10„ifo^ ^ j V . . „„T ■___ v . javljajo, da se pridružujejo svoje posebnosti, je pač nai- oi • oi ... . L i ! j r . J Slovencem iz Slovenije in onim, boljši dokaz za to, da take na- i • j. , - U4- i i » < ki so dolgo živeli v fašistični rodne zahteve predstavljajo , •• • i ..» . . . Zt " j • i » J J Italiji m nacistični Avstriji ter resničen in dejansko važen pro- ' vj. . , ». H zahtevajo, da se po zaključku blem, katerega stvaritelji nove-1,,«A • • . 0, . o-* min, — _ i j j sedanje vojne vsi Slovenci ga miru ne bodo smeli zane- j- • • oi marjati združijo v zedinjeni Sloveniji. _ . * „„ Slovenci upajo, da bodo nji- Do leta 1918 je bila Sloveni-j hove žrtve v tej vojni dobile ja, ki danes tvori severni kot svojo nagrado, kadar pride mir Jugoslavije, del avstro-ogrske- in da bo vprašanje Julijske ga cesarstva. Propast tega ce-; Krajine rešeno. Pod pritiskom sarstva je pomenila Slovencem dogodkov bo ameriška vlada cas njihovega osvobojen ja, dan, |morda prisiljena, upoštevati ev-s katerim so upali vstopiti v do-; ropske teritorijalne probleme bo narodne svobode v jugoslo-:še predno se vojna docela za-vanski skupnosti, kraljevini Sr- ključi, in to kljub temu, da stre-bov, Hrvatov in Slovencev. mi sedanja tukajšnja politika Toda ta velika upanja se ni- za tem, da se ničesar ne pove o so docela uresničila. Skozi vso j načrtih za dobo, ki bo prišla, ko dobo med obema vojnama, je preneha streljanje, bil obsežen sektor Slovenije,- Govorili smo o Julijski Kraji-znan pod imenom Julijska Kra- ni, ker je to eden izmed tucata jina, pod italijansko oblastjo, j slučajev, v katerih je na evrop-prepuščen Italiji na podlagi ra-1 skih tleh postavljen isti pro-palske pogodbe, sklenjene dne problem. Narodnosti trže dru-12. novembra 1920. Od tega ga na drugo in vse se boje, da dneva naprej pa do danes, so \ (Dalje na 4. strani) THE BOAT VMS PILL-INS PAST NOW. TH£ BA1L5RS WORKED FRANTICALLY. Stran 2 _•_ AMERIKANSK1 SLOVENEC___ __Petek, 26. februarja 1943 "HERE, TAKE A BUCKET AMD BAIL, EVEN IF IT DOES SPOIL YOUR MANICURE! u GRANNY A KER S CALLED UD OARE^NA. "Tukaj, vzemi posodo in pomagaj zajemati vodo iz čolna, čeprav se morda malo umažeš!" je rekla Granny Akers D areni. _ _________ j TO " ADD T5 THE WOES OF THE REFUSERS, A SQUALL SPRANG UP. WIND LASW-i ED TKE SEA. RAiN FELL IN TORRENTS. K vsemu temu trpljenju, ki so ga morali prestajati, se je dvignil še vihar. Veter je dvigal morje, dež je začel liti kalor hudournik.. ti dober mesec dni ne bodo vzdržali, ker je nemška vojska slovela kot najštevilnejša in najboljše izurjena na vsem svetu. Toda zasukalo se je baš kakor smo ves čas napovedovali, fyala Bogu! Ošabnost Nemcev je strta, in tega Nemci ne bodo preboleli. Vse kaže, da je Nemcem že odbila e-najsta ura in bliža se jim naj-žalostnejjši konec popolnega poraza. To je očividno. Samo, da se ne bi verolomni Lahi potuhnjeno izmuznili in si tako pridržali ugrabljene slovenske in hrvatske dežele, zlasti pa naše sinje Jadransko morje. V tej zadevi naj bi bili zlasti mednarodni politiki kolikor mogoče dobro podučeni. Mi pa žrtvujmo čim več mogoče za zmago zavezniških sil, ker le v tem temelji zmaga slovanskih narodov in njihova svobodna bodočnost. Vse izgleda, da zdaj gre ^bolj kot kdaj prej v svetovni zgodovini za Slovane. Če zmaga osi-šče, bo to pomenilo za Slovane smrt, a ko pa zmagajo zavezniki, pa bo to pomenilo za Slovane svobodo in lepšo bodočnost. Naročnik. 0- SREBRNA POROKA IN DRUGO Indianapolis, Ind. Cenjeno uredništvo Am. Slovenca : Odmerite mi nekoliko prostora v nam priljubljenem li— J redno 50 se poslavljali gostje od vesele družbe. Tudi pisec teh vrstic jima želi še na mnoga leta, \in da bi dočakala tudi zlato .poroko. Jubilanta sta naročena že veliko let na Am. Slove-.nec; na Ave Maria in Novi £vet pa že od žačetka. Izrazila sta se, da se jima najbolj do-padejo omenjeni listi. Hvala lepa! Kampanja za Amerikanski Slovenec je v polnem razmahu. Koliko novih naročnikov si že pridobil ali pridobila? Ako se nisi, obišči svoje prijatelje ter jih nagovarjaj, da se naro če. Hvaležni ti bodo. F. U., z. -o- KNJIGA, KI NIMA PARA (Piše Andrej Tomec) Johnstown, Pa. Kakor je že v listih ogla-šeno, je izšla nova slovenska knjiga "Ko smo šli v morje bridkosti", ki jo je spisal Rev. Kazimir Zakrajšek. Vedel sem, da je ta knjiga za nas Slovence nekaj posebnega, nekaj takega, da si ne bomo mogli misliti Slovenca brez te knjige, kot si ne moremo misliti šolarja brez šolske knjige, in sem jo kot tako nestrpno pričakoval. Ko pa sem jo začel brati, 3em čedalje bolj videl, da je knjiga še vse kaj drugega, kakor pa sem pričakoval. In ko sem jo prebral, nisem mogel najti besedi, s katerimi bi to posebno in izvan-zanimivo, za nas Slo- POGODKI tned Slovenci p4 stu, da sporočim javnosti, kako se še kaj imamo v tukajšnji naselbini. Vreme ni nič kaj stanovitno. Eden dan je prav prijazno, sonce obseva in je toplo, a drugi ali tretji dan pa sneži, ali pa dežuje in grmi ter se bliska kakor poleti. Pride pa severni veter, pa zopet vse zmrzne, da toplomer kaže pod ničlo. Radi tega je veliko ljudi prehlajenih. Čas se vendar približuje, da se bo tudi sedanja zima skončala in se poslovila. Dela se s polno paro, posebno v tovarnah; :kjer se* izdelujejo potrebščine za vojno. Zasluži se pa ne preveč, v primeri s sedanjo draginjo. Sem in tja se kratkočasimo včasih in zabavamo na različnih prireditvah. Kot na primer v nedeljo 14. feb. smo se prav po domače zabavali pri Jožefu in Frančiški Semič, 926 N. ;Ketcham St. Proslavljala sta 25 letnico zakonske združeno-sti. On je doma v starem kraju iz vasi Dobruna, fara Sv. Leonard, v ljubljanski okolici. Prišel je v Ameriko leta 1912. Ona — njeno dekliško ime je bilo Kostrevc, pa je doma iz -Gaberja, fara Brusnice, Dolenjsko. Prišla je v Ameriko leta 1913. Oba sta prišla naravnost v Indianapolis in bivata ves čas tu. Poročila sta se v tukajšnji naši cerkvi Presv. Trojice leta 1918. Rodilo se jima je četvero otrok, trije sinovi in ena hči, ki je pa umrla še v mladosti. Starejši sin se nahaja v vojski. Jubilejno .slavnost so* jima priredile v poklon Članice Slov. Ženske Zveze, podružnica št. 5, za kar se jubilanta prisrčno lepo zahvaljujeta njim, in vsem drugim, za krasna spominska darila. Ohranila bosta vse v trajnem spominu. Pozno v noč vence nad vse važno knjigo o-pisal kakor zasluži. Reči moram le, da ta knjiga nima para, da se ne more z njo pri merjati nobena še tako lepa po vestna ali leposlovna knjiga, nobena poučna ali katere koli vrste strokovna knjiga. To ni knjiga, ki opisuje zgodbe ali dogodke kake posamezne osebe ali kake skupine ali celo kakega drugega naroda, ki so se Bog ve kdaj resnično zgodile ali so celo izmišljene, ,temveč je to knjiga, ki opisuje zgodbe in dogodke oz. kako je do istih prišlo, !n k! so nekaj takega, o kakoršnem se še v zgodovini ni slišalo, kar se je dogodilo in se v najstrahotnejši meri še dogaja ravno v sedanjih naših časih, ravno v naši dragi domovini, ne le nad enim samim Slovencem ali kako večjo skupino naših ljudi, temveč nad celim našim narodom za katerega se vendar moramo pred _ vsem drugim jnajbolj f zanimati in katerega usoda nam mora najbolj do srca iti, ko je v resnici prišel naravnost v morje trpljenja, v morje bridkosti in skrajno nevarnost, da bo po svojih smrtnih sovražnikih Nemcih in Italijanih, popolnoma iztrebljen iz zemeljskega površja, ako še ne bo skoraj konca te najstrašnejše in največje vojske, kar jih je še bilo. . Kaj so nam vse druge povesti, romani, zgodbe, razne sto-rije in pripovedke, vsi popisi in opisovanja nasproti tej knjigi, ki nam opisuje najpretres-ljivejše dogodke, najstrašnejše trpljenje, najbridkejšo Kal-varijo našega slovenskega naroda, opisuje strahovito preganjanje, kruto in nasilno zatiranje, nečloveško in zverinsko mučenje, ubijanje "in vni- Nase bolnice Pueblo, Colo. — Zadnje dni je obolela Mrs. Mary Anzik, 621 JJ. Messa. Je bila v bolnišnici, zdaj pa se nahaja doma pod zdravniško oskrbjo. Tudi bolna Mrs. Frances Gornik se nahaja doma. Bila je že dvakrat operirana in je že štiri mesece v postelji. Mrs. Anzik in Mrs. Gornik sta naročeni na Am. Slovenca in na A. M. m Mrs. Mary Hegler muči že stara bolezen, da reva težko hodi in roke jo bolijo. Nahaja se v prav težkem položaju, pa je le vedno dobre volje in prijazna. Z njo sva si osebni prijateljici že od 6. leta. * Za pljučnico je težko obolela Miss Vilma Lesar, hčerka Mr. in Mrs. Louis Lesar, pa je že boljša in se nahaja sedaj, doma pod zdravniško oskrbjo. Je še mlada, v šolskih letih.— Vsem našim bolnicam želimo, da bi se mogle čim prej spet veseliti ljubega zdravja! — Josephine Meglen. Zmeda s časom Cleveland, O. — Po novi postavi je država Ohio zadnjo nedeljo zjutraj pomaknila čas za eno uro nazaj. Tako imamo sedaj v Ohio dvojni čas. Vse državne institucije, kot sodni-je in tako naprej poslujejo po naravnem času, medtem ko železnice in federalne institucije obratujejo po vojnem času. Mnogo ohijskih mest je sklenilo, da ostane vsaj čez poletje na sedanjem vojnem času, in sicer Cleveland, A-kron, Barberton, Toledo, Sandusky, Conneaut, Warren, Canton, in druga. ** ■■ , _ Prvorojenček Lorain, O. — Sina prvorojenca so dobili pri družini Mr. in Mrs. Emil Surovjac, ki stanuje v Lakewoodu pri Cleve-landu. Mlada mamica je hčerka obče poznane Svetetove družine v Lorainu; njeno dekliško ime je bilo Alice Svete, — Castitamo! J. P. Maškaradna veselica Chicago, 111. — Na predpu-stno nedeljo, zvečer, to je 7. marca, se bo v šolski dvorani pri Sv. Štefanu vršila velika maškaradna veselica, ki jo bo priredila podružnica št. 2 Slovenske Ženske Zveze za našo faro. Vstopnina za otroke bo 25c, za odrasle pa 50c. Najboljše opremljeni \ plesalci in plesalke bodo dohili nagrade. Za ples bo igral Omerzov orkester. čevanje našega naroda od strani naj brutalne jših barbarov, kar tvori tako ganljivo, presunljivo in pretresljivo povest celega naroda, da ne rejcem, da Slovenec ni, temveč da sploh človek ni, če mu ta povest ne gre do srca, če se za tako povest ne zanima. (Dalje prih.) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Buntragha TAR2AN. SWIMMING ALONGSIDE , FEARED THE CRA?T WOULD BE SWAMPED. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo bili poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide lisi. — Za sadnjo številko v ledau Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter. November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, tinder the Act of March 3, 1879. ŠPANIJA V NOVEM POLOŽAJU Sodobna vlada v Španiji stopica zadnje mesece semin-tja. Franko in njegovi pristaši v vladi so ideologično v vrstah osišča. Hitler in Mussolini sta v španski civilni vojni rešila Frankotu glavo, to ni nobena tajnost. Frankotu nista nudila pomoči iz nesebičnih namenov. V Berlinu in Rimu so delali račune v naprej in so že v začetku zadnjega desetletja delali račune za ofenzivo proti Angliji. Gibraltar in španska obala v Sredozemlju in v španskem Moroko so važije strategične točke, katere so Nemci gledali poželjivo in imeli za iste tudi načrte, da jih zavzamejo ob ugodni priliki. In Franko bi jim s tem samo vrnil naklonjenost za naklonjenost. Vse to je bilo v načrtih. Toda diktatorji so delali račune, Bog je pa obrnil tudi tu in Angleži in Ameri-kanci so jih prehiteli. Z anglesko-ameriško invazijo v Afriki je postal za vse čisto nov položaj. Hitler nima nobenega izgleda ne priložnosti več, da bi mogel seči po Gibraltarju, ne po zapadni obali Afrike. To pa seveda spremeni položaj tudi za sodobno Španijo, ki pod Frankotom plava še yedno v vodah totalitaričnih držav. V novih razmerah more Španija samo mirovati in obnašati se mora napraiji Angliji in Ameriki zelo korektno. Vsaka stopinja v napačno smer ji more resno škodovati. Španija se ni še opomogla od civilne vojne. Nad njo so težka gospodarska vprašanja. Zlasti jo muči pomanjkanje prehrane in drugega raznega materiala. Tega more dobiti le iz Amerike in deloma iz Afrike, toda le dokler to dopušča angleška in ameriška kontrola na morju. Vsaka neprijazna kretnja napram Angliji in Ameriki ji lahko nakoplje strogo blokado na morjih in Španija bi bila s tem zadavljena. V takih razmerah more Franko le vedriti in upati, da se vreme izboljša in da prevedli, dokler ne jenja vojna v Evropi. Ali bo prevedril? Odgovarjati na to je težko. Vse je odvisno, kaj bodo zahtevale okoliščine in razni slučaji v tem oziru in od teh je odvisna tudi sreča Španije. Razumeti je pa treba, da diktator Franco ni preveč dobro zapisan pri demokratičnih državah. Znani so slučaji, v katerih se je že javno omenjalo, da v slučaju zmage osišča, bi bil Franco dobil prosto roko glede nekaterih točk v Južni Ameriki. Stara španska slava se je premikala v svojem grobu in je postala zapeljiva za nekatere španske ari-stokrate, ki so pričakovali svojega vstajenja, če bi osišče zmagalo. Od tod torej naklonjenost v Madridu do osiščnih držav. Ta naklonjenost je taila pa seveda le v mišljenju iz razlogov, ker civilna vojna je Španijo tako oslabela, da za kak oborožen nastop ni bilo nobenega upanja. Tudi, če bi bila Španija odredila kako mobilizacijo, so razni opazovalci trdili, da bi bil Franco s tem samo podtaknil vžigalico pod kup slame in nova revolucija bi izbruhnila. Tega si pa ni želel ne Franco, še. manj pa Hitler in Mussolini, ker sta imela več ko dovolj posla na drugih frontah, ne da bi še morala pomagati Franeotu krotiti njegove vročekrvne Špance. Zdaj, ko je pa že skoro točno ugotovljeno, da Hitler nima nobene priložnosti več za zmagati, je pa kajpada Franco v neljubem položaju. Njegovo koketiranje z Berlinom in Rimom je Londonu in Washingtonu predobro znano. Zdaj bo moral Franco popolnoma spremeniti svojo politiko in zavzeti tako stališče, ki bo ugodno za zaveznike, ali pa bo zgubil vsako sodelovanje in vsako pomoč od strani zaveznikov. Razni opazovalci pa napovedujejo za Španijo še druge reči. N. pr. dopisnik z Alžira poroča N. Y. Timesu, da v Madridu z nervoznostjo gledajo na ruske zmage nad naziji. Z ruskimi zmagami vstaja v radikalnih krogih Španije novo upanje za ponovni odpor španskih mas, ki z Fran-cotom nikakor niso zadovoljni, toda so za enkrat pod kontrolo vladne vojske in se ganiti ne morejo. Z rusko zmago na vzhodu, z porazom in razpadom nazijske Nemčije in fašistične Italije, se bliža zaton tudi diktaturi v Španiji in to povzroča sedanjemu režimu v Španiji nemirne ure in noči. Neki drugi poročevalec pa omenja, da se je neki veljaven španski državnik izrazil zaupno, da Francova diktatura v Španiji bo morala vzeti slovo prej ali slej, ker razmere AMERIKANSKI SLOVENEC Voda v čolnu je vedno hitreje naraščala Ženske so hitele na vso moč. ________ _ ________ Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. ti :M Ustanovljen lata 1891 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, • Established 1891 Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Tarzan je priplaval bližje, bojeo Ee, da se bo čoln pogreznil. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in uprave: 1849 W. Cennak Rd., Chicago . Telefon: CANAL 5544 Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cennak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 NOVICE IN ODMEVI Joliet, 111. Letošnja izredna zima, ki je trajala več mesecev delj časa nego druga leta, nas je začela zapuščati. Na Valentinovo, ko se baje pričenja spomladansko vreme, je se skrčilo živo srebro v toplomerjih za kakih deset stopinj pod ničlo, kakor bi bila zima hotela uporabiti svojo zadnjo moč. Takoj drugi dan pa je nastopilo milejše vreme, in zdaj je že travica pričela zeleneti. Tudi ptice selivke so že pričele prihajati in se pojavljati po naših logih in livadah. V par tednih se prične delo po vrtovih in kmetijah. Kakor lansko leto, bomo letos poskušali riaše vrtove razširiti, da bo tem več zelenjave in domačih pridelkov, kajti draginja in pomanjkanje se viša z vsakim dnem. Proti koncu lanskega leta se je vršil naš slovenski narodni kongres. Minulo nedeljo pa se je vršil hrvatski narodni kongres. Kaj so Hrvati z njim dosegli, se bo videlo nekoliko kasneje. Slovenci smo bili vsaj edini, razun par mečkarjev in dlakocep'cev; če so bili tudi Hrvati edini, so vsekakor pokazali nekaj izrednega. Kdor čita njihove liste, pride kmalu do prepričanja, da v psova-nju smo mi vkljub vsem našim slabim lastnostim nasproti njim pravcata jagnjeta. Ako bi njihovi člankarji in dopisniki ne spravili v svoje kolone izrazov, kakor magarci, mulci, jazbeci, krave, volovi, bikovi, teleta, mačke, lisice psi in volkovi itd., mislijo, da so pomanjkljivi. Neki svečenik (duhovnik) iz Ohio se je drznil trditi, da v njegovi župniji noče nihče na kongres razen njegovega psička. Ce jim vse to prija, jim voščimo dober tek, toda s tem vzajemnosti ne bodo dosegli. Srbi pa menda niso nič boljši. Vsled tega . si je. še vedno težavno predstavljati, da bodo še kdaj skupaj v Jugoslaviji. Dva Hrvata ali Srba, tri stranke v politiki! Druga zlata zvezda, na službeni zastavi v naši cerkvi sv. Jožefa se je pojavila v sredini tega meseca, ko je tužna vest prispela iz države Georgia, da se je v ondotni vojaški kempi pri streljanju ponesrečil Pfc. Martin Govednik, katerega starši, dva bratca in pet sestric biva na 1310 Cora St. Bil je nekoliko nad 20 let star. Truplo je bilo pripeljano na dom, odkoder se je vršil pogreb v oskrbi tukajšnje postaje Amer. legije iz naše cerkve na naša pokopališče. 1 Ker je bil pokojni tudi včlanjen pri naši šolski godbi, mu je ista izkazala zadnjo čast s prisotnostjo na pogrebu. Dne 18. t. m. je umrla Mrs. Theresa Puhek, - bivajoča na 716 Warren St., Rockdale, 111. Bolehala je le nekoliko tednov. Dočakala je starost nad 80 let. Bila je doma iz črnomaljske fare, odkoder je prispela sem pred skoro 50 leti. Poleg soproga zapušča tudi sina in hčer. Dne 20. t. m. pa je umrla Mrs. Anna Polmin, bivajoča na 1110 N. Center St. Bila je stara do 65 let. Doma je bila iz Vuhena na Štajerskem, odkoder je prišla v Ameriko -pred 45 leti. Poleg soproga zapušča eno hčer in sina. Lockport, naše predmestje na severu, zadnje čase silno napreduje. Vse se je te dni začudilo, ko je list "Chicago Tribune" ,poročal glede fctatisti-Jce devetdeseterih mest in vasi čikaške okolice, ki obsega mesta kakor so: Joliet, Gary, Indiana, Blue Island. Cicero, Berwyn, Oak Park, Evanston, Aurora, Elgin in Waukegan, katera leže v bližini ne več kot 50 milj od Chicaga. V vseh teh mestih imajo naročil za nova poslopja v vrednosti do tri milijone dolarjev, od te ogromne vsote pa trdijo, da se bo potrošilo v Lockportu samem nad poldrug milijon dolarjev, toraj skoro nad polovico. To pomeni, da bosta letos znani Texas in Globe kom-paniji, ki imata že več let tu obširne tvornice, iste zdatno povečali. Tako bo nad 20 milj dolga dolina ob naši reki Des-plaines ena sama velika tvor-nica za olje prav do Lemonta. To je vsekakor velikanski napredek za jolietsko okolico, ker je v dotičnih tvornicah vposlenih na tisoče naših ljudi. Poroča se tudi, da bodo preselili roekdalsko žičarno v Joliet ko bo nova tovarna ob Columbia cesti dovršena. Roekdalsko poslopje pa kupi American Can kompanija. Ves svet se zdaj čudi junaštvu ogromne ruske vojske, katero nima primere v vsi svetovni zgodovini. Kakor je stal zdaj Stalingrad, so tudi v prejšnih časih stale trdnjave več mesecev in let nepremaga-ne, a da bi bili končno napadalci vničeni, kakor so bili Nemci pred Stalingradom, pa ni mogoče najti primere v svetovni zgodovini. Saj se spominjamo kako so začetkom nemškega napada na Ruse mnogi "izvedenci" trdili, da Rusi ni- so že sedaj take, da Angleži in Amerikanci, če le mignejo s prstom zanetijo lahko čez noč revolucijo v Španiji in se znebijo sedanje diktature. Franko in njegovi pristaši so nervozni radi zavezniških zmag. Kaj bodo storili in kaj bodo mogli storiti, da ne obrnejo proti sebi kakega angleškega in ameriškega koraka, bo pokazala prihodnjost. Še bolj, kakor ameriška in angleška zmaga pa strašijo ruske zmage diktaturo v Madridu. e -- •< 1 i " TARZAN (651) VIHAR r Petek, 26. februarja 1943 m AMERIKANSKI SLOVENEC Štran 8 = sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) UrtuoTljana ». nnqhn 1914. .MtojjaD^Sgjej. Jeliet^ oujt Male seslo: "Vie za vero, doa in narod; vsi za enega, eden ca GLAVNI ODBOR: Predstdnijt: George Stonich. 257 Lime Street Joliet. Illinois .....Frank Tushe* 716 Raub St, Joliet, »L Z. podpredsednik: Kathrine Baynk. 528 Lalayette St, Ottawa. lit. Tajnik: Frank J. Wedie, 301 Lime Street. Joliet, III Zapisnikar: Joka Mementrh, 650 N. Hickory St, Joliet, UL Blagajnik; Joseph Paper, 903 Woodruf RcL, Joliet. ILL Duhovni TQjJja: Rav. Mathew Ktbe, 225 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrh. tdnrvalk: Joeeph A. Zaha-, 351 No. Chicago St.. Joliet. UL NADZORNI ODBOR: CHarach. 1748 W. 21 at St, Chicago. UL L. Draaler. 1318 Adams Street. North Chicago. IOineis. Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet, 11L POROTNI ODBOR: Parkikorich, 39 WincheU St, Sharpfhorg, Pa. Maiy Kovadch. 2294 Blue Island Are, Chicago. I1L John Dtnia, 2730 Arthingtm Are, Chicago. I1L Predsednik Atietifeega odseka: Bmery Sobar, 540 North Bluff Street, Joliet. Illinois. URADNO QLASILOl Slovene«*, 1849 W. Cermak Rd, Chicago, UL . Do 1. Jan. 1942 Je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih ppsnartnha. poilnodnin. bolniških podpor ter drugih ispisčil ftenarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo m D6D. se lahko a stanovi v vsakem mestu Z dr. držav s ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moikega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje aa za $25000, $500.00 ali $1.000.00. Izdajajo se ragičnl certifikati, kakor: Whole Life, Tfcrenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vOa. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim Čjannm (kam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagsjae, kakor tudi sa razne operacij« in poikodnine. Mlečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli DSD. je 117-24$ solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je aiortmki in angleški. Rojakom in rojakinjam s« DSD. priporoča, da pristopijo V. ttjeno srečo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismena ali ust« meno na gL tajnika: PRANK J. WKDIC, 301 lima St, Johet. DL ZAPISNIK LETNEGA ZBOROVANJA GLAVNEGA ODBORA DRUŽBE SV. DRUŽINE. Dne 28. januarja 1943 kmalu po pol deveti uri so se zbrali sobratje gl. nadzorniki Andrew Glavach in Joseph Jerman. Zaradi dela ni bilo mogoče drugemu nadzorniku Joseph Drašlerju se seje udeležiti? Po kratkemu pozdravu so nadzorniki pričeli s revizijo knjig tajnika in blagajnika. Pronašli so, da se vse popolnoma Btrinja in da je vse v redu Po končanemu delu revizije knjig so se podali na banko, kjer so pregledali vse bonde, listine in druga Družbena po sojila in vrednosti, ter so našli, da se vse popolnoma strinja, in da je v pravemu in lepemu redu. Popoldne ob četrti uri se prične seja glavnega odbora Predsednik otvori sejo s molitvijo. Navzoči so bili sledeči: Predsednik George Stonich, tajnik Frank J. Wedic, nadzornika Andrew Glavach, in Joseph Jerman. Zaradi važnega dela ni bilo mogoče ( blagajniku Josephu Klepecu priti na sejo. Poslal pa je spisano prošnjo, da se ga oprosti. Zahvali se tudi glavnemu odboru za skupno in složno sodelovanje, ter želi pobilo uspeha v tekočemu letu. Prošnja se vzame na znanje. Predsednik vpraša, ako so pregledali knjige tajnika in blagajnika in v kakemu stanju so jih našli. Predsednik nadzornega odbora poroča, da so vse natančno pregledali in da se vse popolnoma strinja in da je vse v jako lepem redu. Ravno tako poroča nadzornik Joseph Jerman; doda. pa, da če tudi je vedno vse v lepem redu, vendar je to pot potrebna posebna pohvala za taki lepi red. Knjige so podpisali in poročilo nadzornikov se o-dobri. Poročilo gl. predsednika: Cenjeni % glavni uradniki, zbrani na letni se^i glavnega odbora v uradu D. S. D. v revizijo knjig in v pregled vseh posojilnih listin in bondov in vsega »finančnega poslovanja, to spada v Vaš delokrog. STARODAVNO ZNAMENJE V ANGLIJI Neki ameriški vojak ter neka usluihenka Rdečega križa z zanimanjem ogledujeta starodavno znamenje, ki sta ga odkrila pri neki podeželski eer kvi v Angliji. na delo v ta namen; tukaj ali j stanejo, da se plača polovica tam se bo pa tudi kateri pri- j prvoletnega celotnega Preden nadaljujem s svojim -poročilom, Vam podam svoj bratski pozdrav in Vam voščim veselo Novo leto, Vam in JVašim družinam in (vsem ju-radnikom in uradnicam podrejenih društev in celokupnemu članstvu, v nadi za večji napredek, posebno v članstvu v obeh oddelkih, v letu 1943. Kakor računi kažejo, je Družba finančno prav lepo napredovala, tako da je dosegla čez $109,000 premože nja, kar je vse pohvale vredno. Upam, da bomo v letu 1943, ki smo ga ravno nastopili, napredovali tudi v članstvu. To nai bo naša glavna naloga v tem letu. K zakljUčku fee > zahvalim glavnemu odboru za izkazano mi naklonjenost in bratsko vzajemnost. George Stonich, gl. predsednik D. S. D. Poročilo predsednika se vzame naznanje. Poročilo gl. tajnika: Cenjeni sobratje gl. uradniki: Moje poročilo bo bolj kratko, ker zadnjih šest mesecev ni bilo nič kaj aktivnosti, in to gotovo vsak pripo-zna, da zaradi vojne je nam vsem večina to na misli in na druge, posebno na društvene dolžnosti, malo mislimo, in zato smo tudi nazadovali v članstvu. Gotovo, eden vzrok je, da naši mladi fantji se morajo podati v vojaško službo, in zato jim ni pristop v društvo zdaj tudi na misli. V letu jsmo skupaj sprejeli 102 novih članov in članic. Umrlo jih je 14, suspendiranih, slučajev ko so otroki izpolnili 16 let, in drugače pustili, to je cash surrender certifikatov, skupaj 119. Tako smo nazadovali za 17 članov in članic. Priporočam pa, da bi se v temu le tu vsa naša društva podala na delo in agitacijo za mladinski oddelek, ker drugače ne po rajo ne društva ne Družba pričakovati kakšnega napred ka v članstvu v tekočemu letu. Torej apeliram da gremo vsi dobil za odrasli oddelek. V finančnemu oziru se pa 4ahko pobahamo in smo tudi j>onosi*i, ker Družba ni bila v vseh letih svojega poslovanja na takemu dobremu stališču kot je zdaj. Bondi in druge investacije izvzemši en par starih, so vsi prve vrste, na katere so obresti točno plačane. To je ena največjih skrbi glavnega odbora, da se denar po sedanjih razmerah dobro in sigurno investira, in da tudi obresti prinesejo dovolj da moremo ugo diti državnim zakonom in o-stati na lestvici, po kateri Družba posluje. Torej, zahvalim se vsem gl. uradnikom in uradnicam, kakor tudi uradnikom in uradnicam krajevnih društev, posebno pa tajnikom in tajnicam s katerim imam največ opravka, za složno in skupno sode lovanje, in prosim, da bi bil moj apel za pomnožitev mladinskega oddeleka pri vseh 1naših društvih vpoštevan. Poročilo gl. tajnika se enoglasno vzame na znanje. Brat predsednik vpraša nadzorni-'ke, ako imajo še kaj poročati. Brat Glavach obljubi, da bo delal kar mogoče za nove člane in članice, ravno tako obljubi brat Jerman, in s tem je poročilo odbora končano. Prebere se prošnja za pomoč od sobrata John Sukle, dr. št. 1, kateremu je bilo po pravilih izplačilo za operacijo na očesu odklonjeno. Po kratki debati je bilo predlagano in vsestransko podpirano, da se temu članu v pomoč daruje $25.00. Enoglasno sprejeto. Predlagano in podpirano, da se svota $90.00 za poroštvo glavnih uradnikov za leto 1943 izplača. Sprejeto. Predlagano in podpirano da se članarina v National Fraternal Congress za 1943 — svota $10.00 — ponovi. Sprejeto. Prebere se pismo Slovenskega Narodnega Sveta, v kateremu povdarjajo izlet Slovenskega Narodnega Kongresa, ki se je vršil v Clevelandu dne 5. in 6. decembra 1942, in da se je zdaj pričelo delo izvoljenega odbora, in to v pomoč našemu trpečemu narodu v stari domovini. Pismo nosi apel za denarno pomoč, da vse organizacije, društva, posamezniki i. t. d. pomagajo po vsi moči, da s tem mi Ameriški Slovenci pomagamo našim rojakom v stari domovini in jih rešimo pogina. ' Nato je bilo predlagano in vsestransko p o d p i r ano, da Družba od časa do časa pomaga in daruje kolikor bodo razmere dopuščale, zraven pa tu-tii, da se apelira na vsa naša krajevna društva, da tudi oni storijo vse kar mogoče. Enoglasno sprejeto. Predlagano in podpirano, da nagrade za nove Člane in članice, za odrasli oddelek o- ases- menta, in to velja tudi za člane in članice mladinskega oddelka, ko prestopijo v odrasli oddelek. Sprejeto. Predlagano in podpirano, da se izplača $1.00 nagrade za vsakega novega člana ali članico za mladinski oddelek. Sprejeto. Predlagano in podpirano, da se plača $2.00 za zdravniške preiskave za odrasli oddelek, in 50c za mladinski oddelek, in da za zavarovalnine do $500.00 ni potreba pre iskave. Sprejeto. Na to brat glavni tajnik poroča, da ima Družba do seddj 32 članov v vojaški službi, in do zdaj še nobenega znanega smrtnega slučaja, kar je božja ;volja. Poroča tudi, da ker Government ne izpolnuje nobe nih listin za bolniške in poš-kodninske podpore, da ti člani tudi v te sklade ne plačujejo, in da se je vsakemu dalo kredit od tistega meseca, ko šel k vojakom. Na to pride pogovor na izplačila posmrtnin za naše člane v vojaški službi. Brat gl. tajnik poda kratek govor v i-menu te članov, ki so morali vse zapustiti ter se podati v to službo, nakar tudi predlaga in je vsestransko podpirano, da v slučaju smrti enega ali drugega našega člana vojaka se izplača posmrtnina popolnoma. Enoglasno sprejeto. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, in se nobeden več ni oglasil, je predsednik zaključil sejo s molitvijo ob pol-šesti uri. George Stonich, Predsednik Frank J. Wedic, Zapisnikar -o- ►»ww»»wwwnmnii>i Dopisi lokalniH društev IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE, STEV. 1, DSD. Joliet, 111. Članstvo zgoraj omenjenega društva se uljudno vabi na redno mesečno sejo, ki se vrši v nedeljo dne 28. feb. v navadnih prostorih. Prosim, da se te seje vdeležite kolikor mogoče v polnem številu. Na zadnji seji 24 jan. je bil umeščen pO gl. predsedniku so-bratu Geo. Stonichu novi odbor za leto 1943, kakor sledi: Predsednik Joseph Buchar, podpredsed. John Petrič, tajnik Anton J. Smrekar, 1012 Vine St., zapisnikar John Ne-manich, b 1 a g a j nik Joseph Russ. Nadzorniki: John D. Kren, William Vertin, Peter Plut. Vratar John Zaje. Kot novi tajnik se prav u-ljudno zahvalim vsem članom in e^cnicpnt za njih* naldorije-nosi in zaupanje, kar bo v moji nioči bomvedno p.qskusal delat za dobrobit društva in članstva, prosim pa tem potom vse člane in članice sode- boste spali! TO IN ONO IZDELOVANJE COPAT SE MORA ZNI2ATI Washington, D. C. — Vojni produkcijski urad je zadnji petek odredil, da se mora produkcija copat znižati za 25 odstotkov, produkcija čevljev pa mora biti omejena na količino, kakoršna je bila zadnje polletje 1942. Odredba stopi v veljavo s 1. marcem. Istočasno se je tovarnam za čevlje tudi prepovedalo, da bi zvišale produkcijo dražjih čevljev na račun cenejših; pač pa jim je dovoljeno nasprotno, namreč, da izdelajo več cenejših in manj dragih. -o KIT VOZIL RIBIČE Nevarno dogodivščino so ne davno doživeli ribiči, kateri so s svojimi čolni lovili ribe blizu otoka Prinkipo v Marmarskem morju. Lovili so tam že več ur, ko so nenadno zapazili, da sil no težka stvar vleče njihove mreže v globočino. Nekaj časa so modrovali in gledali, nazadnje pa so ugotovili, da se je v njihove mreže vjel velik kit, ki se je z vsemi silami prizadeval uiti iz mrež, kar se mu pa ni hotelo posrečiti. Ko je kit napenjal vse sile, da bi se rešil, je seveda vlekel mreže in z njimi vse ribiške čolne celih 20 kilometrov daleč. Nato se je obrnil ter vse skupaj vlekel nazaj ter je ribiške čolne pripeljal ravno tja, kjer se je bil poprej vjel. Ko so ribiči videli, da kitu sami niso kos, so poklicali na pomoč druge ribi če, ki so jih srečali med potjo. Pogumni možje so bili res pripravljeni pomagati. Z združenimi močmi se je vsem ribičem nazadnje posrečilo, da so kita z udarci vesel srečno pobili. Ribiči so bili rešeni velike nevarnosti in so začeli kitovo truplo vleči k obali. Tukaj pa se je izkazalo, da je kit tako velik in težak, da ga ribiči s svojimi na pomoč prihi-telimi tovariši vred ne morejo spraviti na suho. Začeli so klicati na pomoč še druge ribiče. Šele ko je poprijelo 80 mož, so potegnili kita iz vode na suho. Mrtvi kit je tehtal 3 tone. o- NOGE NAJ OD2AGA, PA BO! V ordinacijo prof. Spinala, ki je slovel kot zdravnik z£, živčne bolezni in satirik, je prišla nekoč neka dama, ki je tožila o svoji nespečnosti. Profesor jo je natančno preiskal, ni mogel pa ničesar najti. Zato jo je vprašal: "Ali ste že poskusili s kakšnim uspavilom?" — "Da, gospod profesor," je odgovorila, "pa ne pomaga dolgo. Če se ponoči zbudim, me napadejo takšna stanja, da moram vstati in takoj pod poste ljo pogledati, ali se ni kdo priplazil v sobo. Prosim, poma gajte mi J" — "Nu, če ni nič drugega," je odgovoril Spi$a le, "vam priporočam preprost pripomoček — dajte odžagati vse štiri noge pri postelji in . . Jt jl i& Takih besed se zadnje čase sliši več in več. če kaj veljajo ali nič o. tem ne mislimo izrekati svoje sodbe. Zakaj tozadevna naša sodba bi bila prav tako samo nestrokovnjaško mnenje, kakor je ona trditev, ki pravi, da bo Rusija diktirala mir. Preden bi razsoden človek rekel da ali ne. se mu zdi, da je najbolje počakati razvoja dogodkov. Kar se tiče našega odobra vanja ali neodobravanja morebitnega ruskega mirovnega diktiranja, se nam zdi dobro ugotoviti naslednje: Ako je svetu res treba voliti samo med fuskim in nemškim mirovnim diktiran jem — kakor zatrju je poleg zgoraj omenjenih glasov tudi neprestana berlin ska propaganda — potem se mi vsekako rajši odločimo za rusko diktiranje nego za nemško. Po našem mnenju je pravilno stališče. In lahko pove mo, zakaj stojimo na tem stališču. Stvar je po našem mnenju ta. Ako bo Nemčija diktirala mir, se bo to reklo, da ga diktira nemški narod. Nemce poznamo prav dobro izza zadnjih tisoč let, če ne več. Zanje se lahko reče, da pri njih ni diktator samo kak Hitler, ampak ves narod — seveda z nekaterimi izjemami, ki pa, žal, ne pridejo v poštev. Če bodo Nemci prevladali v Evropi, naredimo kar križ čez njo. Tudi Rusijo poznamo že mnoga stoletja. Tudi tam je bilo in je mnogo diktature Kljub vsem morebitnim nasprotnim trditvam smo pa pre pridani, da rusko diktatorstvo ne izvira iz ruskega naroda. Ruskemu ljudstvu je diktator stvo usiljeno od drugod in je več ali manj sporadičen pojav v Rusiji. Ako Rusija zavlada v Evropi in celo do take stop-] nje, da "bo Rusija diktirala mir", bi bilo vsaj za bodočnost nekaj upanja, če ga že za neposredno dobo po sedanji vojni ni. V tem razmišljanju je torej razlog, da bi se misleč človek vse hitreje in z vsem notranjim prepričanjem ^vse prej odločil za Rusijo nego za Nemčijo. Toda vse to pride v pošte\ le za primer, da bi res bilo voliti edino med Nemčijo in Rusijo, to se pravi, če je res, da ima berlin ska propagand? prav. Ali nam se zdi, da je to zgolj propaganda, kateri sc — morda nevede in nehote — že nasedli tudi tisti med nami, ki so začeli ob vsaki priliki ponavljati besede: Rusije bo diktirala mir . . . Da je vredno o tej reči spregovoriti, nam ne dokazuje samo naše lastno opazovanje, ki dobro ve, da je prav v naši lastni sredini več in vet trditev, da bo Rusija diktira la mir. Oni dan je tudi vpliven radijski komentator dejal: Kamor pridem, povsod me sprašujejo, če nismo že na tem, da je najbolje vso vojno in ves mir prepustiti Rusiji . . Mi bi dejali: Vse je mogoče in v razvoju stvari še nikakor nismo tako daleč, da bi mogli že kar odločno reči: Tako bo in nič drugače. Na drugi strani je pa tudi to res, da nam kot svobodoljubnim ljudem kak diktatorski mir ne bi mogla biti ljuba stvar, pa naj •že pride od te ali one strani. In dokler je količkaj upanja,