Knjižnica via Geppa,9/^| TRIESTE
Srečno in uspehov polno
Hma Uta

S) ELO

želita vsem cenjenim bralcem, sodelavcem in raznašalcem
uredništvo in uprava „DELA“
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P. L
Obnovljena izdaja ■ Leto XII. - štev. 18 (552)
TRST - 30. DECEMBRA 1960
Posamezna številka 25 lir
Srečno
novo leto, tovariši !
Veliki dogodki so ka-rakterizirali leto, ki gre li kroju. Mnoge od teh dogodkov smo aktivno spremljali. tako širjenje in utrjevanje borbe za osvoboditev kolonialnih narodov in za vedno večje uveljavljanje sil, ki hočejo mir.
Drugih dogodkov smo se reč ali manj neposredno udeleževali, tuko julijske borbe in zmagovite sindikalne dejavnosti, ki zajema številne kategorije delavcev, na čelu z desettiso-či mladincev in mladink.
Tudi drugi dogodki, sicer manjšega obsega, so bili za naše Ozemlje prav tako vazni. Z njimi smo bili ne-posredno povezani, odnosno smo bili njih odločujoči činitelj. Sem spadajo: velika stavka, ki je bila preteklega avgusta in sindikalne borbe raznih kategorij. katerim so dali komunisti odločilni zalet in tako prispevali k utrditvi tiste enotnosti, ki jo delavci tako žele. bodisi v tovarnah kot na drugih deloviščih. Zelo lepo smo se uveljavili tudi v kampanji za tisk in z uspehom na lipide n ih volitvah.
Sedaj so naše sekcije v polni dejavnosti za obnavljanje članskih izkaznic in za vpisovanje novih članov. Pripravljajo se tudi krongresr sekcij, ki se bodo vršili v januarju in februarju. Vsa federacija se pripravlja na dostojno proslavljanje 40-letnice ustanovitve naše Partije in Zveze komunistične mladine.
Dela torej ne manjka. In mnogo dela. Tovariši in tovarišice so bili resno zavzeli v letu I960, toda njihove žrtve so bile kronane z uspehi.
Mi želimo, da bi bili u-spehi v letu 1961 še večji, da bi delavsko gibanje v Italiji in v svetu napredovalo. da bi zmagal mir nad tistimi silami', ki hočejo sprožiti novo vojno, da bi na Tržaškem ozemlju enotnost med Slovenci in Italijani. ki je tradicionalna o-snova vseh akcij naše Partije. omogočila še večjo učvrstitev naše Federacije, s Pridobitvijo novih stotin in tisočer članov Partije in Zveze komunistične mladine in z nadaljnjim korakom na p re j v približevanj u tisočem ezulov in njihovih družin.
Vsem tovarišem in njihovim družinam želimo novo leto sreče in miru.
PAOLO SEMA
Zgodovinski pomen resolucije
81 komunističnih in delavskih partij
Resolucija, ki so jo odobrili predstavniki 81 od 87 obstoječih komunističnih in delavskih partij, zbrani v Moskvi preteklega novembra, je zgodovinski dokument, ki velja za ves svet in izpričuje velikanski razvoj mednarodnega komunističnega gibanja, ki je odločilna sila v mednarodnem položaju. Ta resolucija, skupno z apelom narodom za obrambo miru, je sad široke, odkritosrčne in živahne diskusije med predstavniki partij, ki vodijo izgradnjo socialistične in komunistične družbe v vrsti dežel, v katerih prebiva ena milijarda ljudi. Ta dokument je sad diskusije partij, ki so na čelu vedno močnejših gibanj delavskega razreda in njegovih zaveznikov, ki žive v kapitalističnem svetu ; partij s starimi tradicijami ali izrazi novih sil :	partij, ki so
pobudniki zmagovite borbe za osvoboditev in narodno neodvisnost cele vrste kolonialnih ;ili odvisnih dežel.
Evo, zakaj lahko rečemo in to brez vsake retorike, da je resolucija 81 partij sinteza mednarodnih izkušenj, kolektivne debate, prežeta z ustvarjalnim in konstruktivnim duhom, kakršna je lahko samo v velikanskem gibanju, kakršno je naše, to je komunističnega gibanja. ki temelji na marksizmu-leninizmu, ki ima v kritiki in samokritiki svoj razvojni zakon.
Buržoazija in njeni hiapeki so gojili mnogo, upov o tem moskovskem srečanju. Sanjali * * * 4 5 6
Utrjena enotnost mednarodnega komunističnega gibanja na temelju marksizma - leninizma
so, da bo iz njega izšlo namesto utrjene, zavestne enotnosti in visokega izraza proletarskega i n tcrnaciona lizina, razbitje ali razkolništvo. Toda ti upi so i zvodeneli.
Resolucija kaže kot je podčrtano v izjavi, ki jo je objavil CK KPI da so komunistične in delavske partije, popolnoma neodvisne v izdelavi lastne politične linije in da delujejo v različnih okoliščinah, da pa so združene ne le v načelih marksi-zma-leninizma, marveč tudi v borbi za mir, neodvisnost narodov. demokracijo in socializem.
Skupščina predstavnikov 81 partij je tudi pravilno označila to kar danes konkretno predstavlja ZKJ. To je prišlo do izraza v soglasni obsodbi jugoslovanske verzije mednarodnega oportunizma, čigar koncentrirani izraz je v teorijah današnjih revizionistov.
Enotnost v pogledu problema, ki ga resolucija označuje kot najbolj perečega v sedanji dobi, to je problema vojne in miru je temeljnega pomena. Predstavniki 81 partij so temeljito analizirali mednarodni položaj v luči marksizma-leninizimi in poudarili, da socialistične dežele tvorijo svetovni si-
stem in so postale mednarodna sila, ki ima močan vpliv na razvoj svetovne politike, zaradi česar, četudi ljudstva vseh dežel vedo, da nevarnost nove vojne še ni minila in da se ni spremenila napadalna narava imperialistov, da pa je tudi res, da so nastale nove stvarne sile, ki so sposobne preprečiti njegove napadalne načrte.
Vojna ni fatalno neizogibna je rečeno v moskovski resoluciji, v kateri se poudarja kot temeljna naloga in točno določen cilj, Prišel je čas, ko je
Danes, v petek 30. decembra ob 20. uri bo v Ljudskem domu * ulica Madonnina 19 v Trstu
JAVNA SKUPŠČINA tržaških komunistov
Tov. Paolo Sema bo govoril o temi :
«Bilanca ob zaključku leta in perspektive borb tržaških komunistov». Vabimo k številni udeležbi.
Avtonomna tržaška federacija KPI
Vladni komisar
in pravice Slovencev
Vsebino pisma, ki ga je dr. Paiamara podpisal in poslal v Rim, je vsa demokratična javnost ostro obsodila
Nekaj časa pred prihodom jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča na uradni obisk v Rim, je vladni generalni komisar dr. Palama-ra poslal neko zaupno pismo raznim rimskim ministrstvom, v katerem jim odsvetuje podpis sporazuma o recipročnem priznanju univerzitetnih diplom. To vest in fotokopjo pisma je objavil neki rimski časopis. Povsem naravno je. da je ta
vest naletela na veiik odmev predvsem v Trstu, kjer je prav ta problem močno čuten. In izzvala je ostre kritike vseh pravih demokratov.
Protest
slovenskih šolnikov
Slovenski šolniki, zbrani dne 18. dec. I960 na rednem let" he ni občnem zboru Sindikata S1 o venske šole v Trstu, so razpravljali o položaju slovenskega šolstva in njegovega osebja in posebej še o stališču, ki ga je Navzel do slovenske šole vladni Keneralni komisar Dr. Giovanni Paiamara, s svojim pismom, nalovljenim dne 11. nov. 1960 predsedniku vlade, ministrstvu zunanje zadeve in minisir-stvu za prosveto.
Občni zbor Sindikata slovenske šole je z ogorčenjem ugotovil :
I ) Naj novejše priporočilo krajevnega vladnega predstavnika osrednji vladi glede jugoslo-V ansko-it a 1 i j a nske.ga kult u rn ega sporazuma dokazuje načrtno za. Postavljanje pravic slovenske 11 a rodu e manjšine.
2)	15 let po obnovitvi slovenskih šol v Italiji slovensko šolstvo Še vedno ni uzakonjeno.
3)	Kljub večkratnim posredo-
van jeni predstavnikov slovenske manjšine v Italiji merodajne krajevne in osrednje o-blasti niso reškle perečih problemov. ki zadevajo slovenske šole in njihovo osebje.
4)	Pri imenovanjih osebja na slovenske šole Tržaškega o-zemlja se pojavljajo vsako leto nove neutemeljene spremembe, ki škodijo rednemu šolskemu
5)	Šolska uprava ne skrbi za to, da bi na slovenskih šolali poučevalo osebje, ki popolnoma obvlada slovenski jezik. kar je v nasprotju z vsako leto objavljenimi uredbami.
6)	Pri nameščanju na slovenske srednje šole se daje prednost univerzitetnim študentom pred kvalifieiranimi učnimi močmi.
Spričo teh dejstev občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu obsoja tako ravnanje in zahteva. da se v bodoče ne bi ponavljale take krivice.
Trst, 18. dese. I960...
V omenjem pismu je dr. Paiamara poudar al med drugim, da bi priznanje jugoslovanskih diplom povzročilo to, da bi se slovenski vi-sokošolci s Tržaškega ozemlja v veliki večini prepisali iz italijanskih univerz na jugoslovanske in da bi se potem vrnili v Italijo kot dobro pripravljeni politični kadri, kar bi imelo svoj o-draz tudi na tukajšnjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Po drugi strani, tako je menil dr. Paiamara, bi slovenski visokošolci ne bili več usposobljeni v italijanskem jeziku, zato bi zahtevali uporabo slovenskega jezika tudi v javnih in sodnijskih uradih itd. V omenjenem pismu so nadalje navedene še mnoge druge iz trte izvite trditve, ki pa jih tu ne bomo obširneje opisali.
Argumentacije, ki jih je
navedel dr. Paiamara imajo izrazito šovinistični značaj. Očitno je, da iz njih preveva duh, katerega je, žal, še vse preveč raznih tržaških uradih, kjer gospodarijo ostanki bivšega pro-slulega režima, kateri bi bili morali biti že zdavnaj odstranjeni.
Tu pa se postavlja vprašanje tudi samega vladnega komisarja, ki je omenjeno pismo podpisal in naslovil raznim ministrstvom. Ali je tak človek sploh primeren, da zavzema tako visok položaj in da v našem mestu predstavlja republiko, ki je nastala po zaslugah osvobodilnega in antifašističnega gibanja?
Trst mora služiti kot spojni most med obema državama, kot smo med drugim poudarili tudi v članku, ki smo ga objavili v naši prejšnji številki. To bi bilo v interesu obeh narodnosti, ki tu prebivata in torej tudi v interesu narodnih manjšin v obeh državah. Toda, dokler bo v določenih krogih prevladovala narodnostna mržnja, je K j takega nemogoče !
mogoče preprečiti poskuse imperialističnih napadalcev, da bi sprožili svetovno vojno. Z zdru. ženimi močmi socialističnega tabora. mednarodnega delavske, ga gibanja za narodno osvoboditev v-seh dežel, ki se bijejo proti vojni in vseh sil, ki ljubijo mir, je mogoče preprečiti svetovno vojno.
O problemu vojne in miru, o temeljni zahtevi po budnosti in borbi brez vsakega preslan-ka proti vojnim pripravam, o miroljubnem sožitju in o stvarnih perspektivah odstranitve svetovne vojne že pred popolno zmago socializma po vsem sv e- i tu da je resolucija 81 partij bistvena in konkretno navodila, ki morajo hiti predmet študija in vodilo v akcijah slehernega člana naše partije. '
Ena izmed temeljnih nalog je intenzivna in odločna borba proti ameriškemu imperializmu, ki je kot je podčrtano v resoluciji	postal največji
mednarodni izkoriščevalec, naj. večja trdnjava svetovne reakcije. mednarodni žandar in sovražnik ljudstev vsega sveta in je torej poglavitna sila napadalnosti in vojne.
Od tu Izhaja zahteva po temeljni borbi proti tej sili, katero morajo voditi komunisti, ki kot je nadalje podčrtano v resoluciji smatrajo, da je njih zgodovinsko poslanstvo, ne le v odpravi izkoriščanja in bede po vsem svetu, v dokončni izločitvi možnosti kakršne koli vojne, temveč, tudi v osvoboditvi človeštva pred nevarnostjo nove svetovne vojne v sedanjem času.
Možnost preprečitve svetovne vojne je rezultat velikanskega razvoja mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. je dokaz tega kar resolucija označuje kot stvarno možnost reševanja najvažnejših pr o. h lemo v moderne dobe na po-vsem nov način, v interesu miru. demokracije in socializma.
To so možnosti, ki pred komi stičnimi in delavskimi partijami v kapitalističnih deželah odpirajo nove perspektive za reševanje problemov demokracije in socializma, smatrajoč borbo za demokracijo kot sestavni del borbe za socializem. Resolucija, poudarjajoč in razvijajoč načela, ki jih vsebuje moskovska deklaracija iz leta 1957, podčrtava, da delavski razred in njegova avantgarda, marksistično-leninistična parti-ja. teži za realizacijo socialistične revolucije na miren način in tako-le nadaljuje : «V sedanjih pogojih ima delavski razred v raznih kapitalističnih deželah, pod vodstvom svoje avantgarde možnost, da združi večino ljudstva v delavski in ljudski fronti ali z drugimi možnimi oblikami sporazuma in političnega sodelovanja med raznimi strankami in družbenimi organizacijami, za to. da prevzame državno oblast brez državljanske vojne in zagotovi prehod temeljnih proiz-
vajalnih sredstev v roke ljudstva. Delavski razred, sloneč na večini ljudstva in odločno pobijajoč oportunistične elemente, ki so nesposobni, da bi se odpovedali sodelovanju s kapitalisti in zemljiškimi magnati, ima možnost, da premaga reakcionarne in protiljudske sile, da pridobi stalno večino v parlamentu. da spremeni parlament iz sredstva, ki je v službi interesov buržoaznega razreda, v sredstvo, ki bo v službi delovnega ljudstva, da sproži široke množične borbe izven parlamenta. da zlomi odpor reakcionarnih sil in ustvari pogoje, ki so potrebni za miroljubno realizacijo socialistične revolucije.
Na ta način posamezne komunistične partije izoblikujejo svojo politiko, izhajajoč iz kon. k ret n ih pogojev njihovih dežel. lemelječ na načelih mark-sizma-leninizma. Partije so istočasno združene z vsemi komunisti sveta v marksistično-lenini-stienem nauku in v skupni borbi za izvajanje tega nauka. Interesi mednarodnega delavskega razreda in sleherne dežele je podčrtano nadalje v resoluciji zahtevajo kompaktnost. ki mora biti vedno bolj trdna, v vrstah sleherne komunistične partije in v veliki razvrstitvi komunistov vseh dežel.
V tem okviru je vloga K.P SZ točno določena tam kjer se govori, da «komunistične in delavske partije, soglasno z veliko KP SZ. ki je del mednarodnega komunističnega gibanja in ima največ izkušenj in je najbolj prekaljena, je bila in je še nadalje avantgarda, pri. znana ml vsega svetovnega komunističnega gibanja. Izkušnje K P SZ pravi resolucija obogatene z borbami za zmago delavskega razreda, v izgradnji socializmu in komunizma, ima jo načelno vrednost za vse mednarodno komunistično gi-
To se nekatere postavke dokumenta, ki so ga odobrili pred. slavniki komunističnih in delavskih partij in ki so bile skupno izdelane.
Pri tej izdelavi je dala KPI svoj velik doprinos. KPI ni le našla — kot pravi resolucija njenega Centralnega komiteja v moskovskem dokumentu popolno potrditev linije, ki jo je doslej vodila in jo vodi in ki je bila potrjena tudi z program a lično deklaracijo in s tezami Vili, in IX. kongresa, tem več tudi italijanskih izkušenj in impostaci} KPJ v italijanski poti v socializem ter delu, ki je bilo doslej izvršeno, kot je zapisal tov. Lungo v osrednjem partijskem gjasilu «Unità». Vse to je konferenci nemajhen doprinos za potrditev pravilnosti tez o možnostih določenih pogojev mirnega prehoda v socializem v celi vrsti kapitalističnih dežel.
Dokumenti, ki so bili izdelani na moskovski konferenci, resolucija in apel ljudstvom vsega sveta je treba temeljito prebrati in preučiti. To morajo narediti vsi partijski organizmi. od federacije pa do sekcije in celice. Razviti in pospešiti je treba primerne pobude v tem smislu, konference ter krajše politično-ideološke tečaje. Naša federacija ima v tem svoje izkušnje ki izhajajo iz časa po objavi resolucije, ki je bila sprejeta na konferenci v Moskvi leta 1957. katere se je udeležil tudi tov. Vidali. Potrebno je. da se popularizira v še večji meri ter na boljši način, da se osvoji v konkretnem delovanju, v naših političnih in bioloških akcijah, tudi doku. mente, ki so izšli iz konference
leta 1960. Na ta način bodo tržaški komunisti dobili veliko pomoč tudi od zadnje resolucije in iz apela ljudstvom v borbi za mir. demokracijo in socializem.
O stališčih ZKJ
V ponedeljek je maršal Tito v svojem ekspozeju. ki ga je imel v Zvezni skupščini v Beogradu. govoril tudi o moskovski resoluciji.
Tukajšnji «Pri morski dnevniku je zlasti obširno poročal o tistem delu, ki je v zvezi z moskovsko resolucijo 81 komuni-stičnih in delavskih partij o ideoloških stališčih ZKJ. Resolucijo 81 komunističnih in delavskih partij, kot poroča «Pri-morski dnevnik». je Tito označil kot «gnili kompromis)> na diodo Jugoslavije.
Smatramo za umestno. da podčrtamo, da komunisti ne, delajo «gnilih kompromisov», ne s kapitalizmom in toliko manj v odnosih med komunisti enimi pastami ter da moskovska resolucija, o kateri obširneje poročamo na drugem mestu, predstavlja zgodovinski dokument, ki je bil soglasno o-dobreti od 81 komunističnih in delavskih partij, po široki diskusiji. na temelju marksisti-čnp-len i n ističn ih n ačel.
Del resolucije komunističnih in delavskih partij, ki se nanaša na stališča ZKJ se glasi «Voditelji ZKJ pravi resolucija	izdajajo marksi-
zem - leninizem in ga proglašajo za ostarelega. Svoj revizionistični in antileninistični program so postavili v protislovju z deklaracijo iz leta 1957. ZKJ so postavili proti mednarodnemu komunističnemu gibanju. Osamili so svojo deželo, jo izločili iz socialističnega tabora, jo postavili v odvisnost lakoime-novane «podpore» ameriških in drugih imperialistov ter pri tem šli tako daleč, da so ustvarili nevarnost, da hi jugoslovansko ljudstvo izgubilo revolucionarne pridobitve, ki si jih je pridobilo z junaško borbo. Jugoslovanski revizionisti rova-rij o proti socialističnemu taboru in proti svetovnemu komunističnemu gibanju. Z izgovorom. da vodijo izvenblokovsko politiko, delujejo na škodo stvari enotnosti vseh sil in vseh miroljubnih dežel.»
Predstavniki 81 komunističnih in delavskih partij
na konferenci v Moskvi
Resolucija CK KPI
o konferenci komunističnih partij
^ Dragocen prispevek borbi proti kolonializmu, za mir, demokracijo in socialni napredek
CK KPJ je po poročilu, ki ga je podal tov. Longu in po preučitvi zaključnega gradiva s konference komunističnih in delavskih partij, ki se je vršila preteklega novembra v Moskvi, odobril delovanje delegacije KPI na omenjeni konferenci in potrdil pridružitev KPI dokumentom, ki so bili odobreni na omenjeni konferenci.
CK KPI ugotavlja, da ti dokumenti potrjujejo in razvijajo pravilno politiko, ki je bila izdelana in kateri je sledilo mednarodno komunistično gibanje, ki je našlo organično enuneiacijo v moskovski deklaraciji iz novembra 1957 in ki se navdihuje na obnovitvene teze zgodovinskega XX. kongresa KP SZ, ki je avantgardni del svetovnega komunističnega gibanja
CK KPI pozdravlja utrditev enotnosti komunističnih in delavskih partij, ki je bila izpričana od soglasne odobritve linije, ki je naglašena v resoluciji in v apelu za mir. Demokratična širina, odkritosrčnost in razgibanost debat, po katerih se je prišlo do soglasne odobritve, so nov dokaz sile mednarodnega komunističnega gibanja, plodovito-sti marksistično-Ieninske teorije in volje, s katero komunisti vseh dežel in vseh celin nameravajo to teorijo razviti, da rešijo velike probleme naše dobe. ki jo označuje prehod od kapitalizma k socializmu.
Komunistične in delavske partije so popolnoma neodvisne v izdelavi svoje politike in delujejo v različnih pogojih, združene, ne le v načelih marksizma-leninizma in proletarskega internaeionalizma. temveč tudi v skupnih borbah proti imperializmu, za mir. neodvisnost narodov. demokracijo in za socializem.
CK KPI popolnoma soglaša z analizo položaja, z argumentacijami in tezami. po katerih je možno danes preprečiti sprožitev svetovne vojne, vzpostaviti režim miroljubnega sožitja in si postaviti kot stvarni cilj prepoved vojne še pred zmago socializma v svetovnem merilu. Obramba miru je bistveni moment borbe komunistov za poraz imperializma, za osvoboditev in popolno neodvisnost na. rodov, ki so še zatirani od kolonializma, za o-brambo in razvoj demokracije in za odpret je novih poti za prehod v socializem.
CK KPI soglaša z ocenitvijo, ki jo moskovska resolucija daje kot nalogo in z nenadomestljivo funkcijo, ki stoji pred delavskim razredom v razvitih kapitalističnih deželah. V zaključkih moskovske
konference vidi KPI popolno potrditev stališč rimske deklaracije komunističnih partij iz evropskih kapitalističnih dežel in linije, kateri je sledila KPI in ki je bila pu-trjetia od programatične deklaracije ter tez VIII. in IX. kongresa. Italijanski komunisti jemljejo to kot sredstvo za nov polet v borbah, ki stoje pred njihovim ljudstvom za demokratično pot k socializmu, ki temelji na zavezništvu delavskega razreda s kmeti in srednjim sloji. Iz tega naj vznikne uresničitev temeljitih u-strojnih reform, ki jih zahteva ustava, naj se u-resničijo in še bolj razširijo v svoji vsebini oblike demokracije, prek razvoja oblasti in posega delavskega razreda v borbeno in enotno množično gibanje.
CK KPI obvezuje vso partijo, naj poveča borbo za mir. za razorožitev, miroljubno sožitje, obsoja resnost podpore, ki jo italijanska vlada prav v teh dneh daje načrtom ameriških imperialistov za u-stvaritev	takoi meno vane
«evropske atomske sile» in francoskemu kolonializ*-mu : kliče vse organizacije in vse komuniste, naj takoj razvijejo akcije proti načrtom fašističnih, kolonialističnih in reakcionarnih sil zahodne Evrope, za neodvisnost Alžirije, za odpravo tujih atomskih n. poriše na italijanskem o-zemlju, za novo italijansko zunanjo politiko.
CK obvezuje partijo, naj preuči in popularizira zaključke moskovske konference in naj ponese poziv za mir med množice italijanskega ljudstva. Moskovska konferenca je p ra. vilno podčrtala nujnost neprestanega ustvarjalnega razvoja marksizma-leni-nizma. Ta konferenca zahteva od vseh komunističnih in delavskih partij, naj povečajo svoj doprinos v iskanju in študiju velikih problemov naše dobe. v trsni povezavi med teorijo in prakso.
Tak ustvarjalni razvoj marksizma-leninizma zahteva opustitev; katerekoli oblike sholatizma in prak-tieizina in zahteva nujno odločnost ideološke in politične borbe na dveh frontah :	proti revizioni-
zmu in proti dogmatizmu.
CK KPI je prepričan, da bodo demokratične in socialistične sile v deželi pravilno cenile resolucijo in poziv za mir, ki sta bila odobrena na moskovski konferenci in to na vsej črti in v vsem njunem stvarnem pomenu, ter da bosta v veliko pomoč, ne le komunistom, temveč vsem onim. ki st; v Italiji borijo za mir. demokracijo in socializem.
Rim, 16 decembra 1960.
CENTRALNI
KOMITE K.P.L
Proslavljanje
40-letnice KPI
21. januarja poteče 40 let odkar je bila ustanovljena Ko-munistična partija Italije. Komunisti, torej, proslavljamo 40-letnico življenja in borb avantgardne Partije delavskega razreda. Postavljamo si za cilj, da bomo vse leto razvijali široko politično-ideološko kampanjo, ki bo inoi. o dvignila ideološko raven članstva, pospeševala pridobivanje novih članov. se vključila v sedanjo politično de.
in internaeionalizma.
Vodilni komite naše Federacije je že vzel v pretres značaj izrednosti, ki jo ho imelo leto 1961 v zvezi -■	obletni-
■'b in je zarisal maksimalni načrt, ki pa ho še razčlenjen in konkretiziran v tesnem sodelovanju s sekcijami.
Na proslavah, tako večjih kot manjših se bomo spomnili tudi naših velikih mučenikov kot Curici. Frausin in Tomažič,
balo, zadala udarec antikomu- Slovencev in I,alijanov ki p„ ■lizinu ter potrdila veljavnost I pa(1Ii za stvar komunizma. Na nase politične linije.	konferencah nam bodo listano
Teme raznih proslav in po- vitel ji Partije orisali dogodke
zvezi z našimi borba mi. kot n. pr. požig tiskarne kjer so tiskali glasila «Il Lavo ra to re in «Delo», izid prve številke našega lista, kot «loven skega glasila KPI. procese proti mladim komunistom, znane šentjakobske barikade, fašisti, ene navale na Delavsko zborni-
hud bodo težile po tem, da ori- j ki so v še j o razloge, zaradi katerih je "	1_ "
bila ustanovljena KPI, vlogo revolucionarne partije delavskega razreda proti oportunističnim -tališčem. sektaŠtvu in za demokratično obnovo dežele, kot se. dan j e naloge KPI. enoten značaj njene politike, njen demokratični značaj nacionalnosti j eo itd,

Poziv ljudstvom vsega sveta
Poziv so odobrili predstavniki 81 komunističnih in delavskih partij ni konferenci, ki je bila v Moskvi ob priliki proslave 43. obletnice Oktobrske revolucije
Mi, predstavniki komunističnih in delav skih partij iz vseh petih celin, zbrani v Moskvi ob priliki 43°.obletice velike Oktobrske revolucije, zavedajoč se odgovornosti, ki jih imamo za usodo človeštva, se obračamo na vas s klicem
V SPLOŠNO BORBO ZA OBRAMBO MIRU, PROTI NEVARNOSTI NOVE SVETOVNE VOJNE.
Pred tremi leti so se komunistične in delavske partije obrnile na vse narode sveta z manifestom o miru.
Od tedaj so sile miru dosegle velike zmage v borbi proti vojnim hujskačem.
Tudi danes moremo zavzeti stališče proti vojni nevarnosti, ki grozi milijonom mož, žena in otrokom, s tembolj odločnim prepričanjem, da bo stvar miru zmagala. V zgodovini človeštva ni bilo nikoli toliko stvarnih možnosti za dosego uresničitve stoletnih teženj ljudstev po miru in svobodi.
Spričo nevarnosti vojne katastrofe, ki bi povzročila nešteto žrtev in bi pokončala milijone ljudi ter spremenila v m- ■ ševine glavna središča svetovne civilizacije, je vprašanje ohranitve miru zaskrbljujoče, bolj kot kdaj koli, za vse človeštvo.
Mi komunisti se borimo za mir, za splošno varnost, za svet, v katerem morejo vsa ljudstva uživati dobrine svobodnega in mirnega življenja.
Cilj sleherne socialistične dežele in celotne socialistične skupnosti je: zagotovitev trajnega miru med narodi.
Socializem ne potrebuje vojne. Zgodovinska borba med starim in novim režimom, med socializmom in komunizmom, se ne vodi s svetovno vojno, marveč z
žitvena pogajanja v prazne čenče..
Narodi se vesele ker tri velesile že več kot dve leti ne delajo poskusov z jedrskim orožjem. Kdo se protivi nadaljnjemu koraku in sprejemu sklepa o dokončni prepovedi teh pogubonosnih poskusov? To so vlade imperialističnih sil ki neprestano proglašajo svoj namen po obnovitvi poskusov z atomskim orožjem in grozijo- s prekinitvijo pogajanj za prepoved pogajanj, ki so jih bile pod pritiskom ljudstva prisiljene sprejeti.
Narodi nočejo da bi na njih suverenih ozemljih obstajala tuja vojaška oporišča zato sprejemajo stališča proti napadalnim vojaškim paktom, ki omejujejo neodvisnost njihovih držav in jih postavljajo v nevaren položaj.
KDO SE PROTIVI TEMU?
miroljubnim tekmovanjem, s tekmovanjem. ki naj odloči kateri socialni ustroj nai doseže višjo raven v gospodarstvu, tehniki, kulturi in zagotovi ljudskim množicam boljše življenjske pogoje.
Mi komunisti smatramo za sveto dolžnost, da storimo vse kar je v naših močeh za rešitev človeštva pred grozotami svetovne vojne.
Vse socialistične dežele, sledeč doktrini velikega Lenina, gradijo svojo politiko na načelu miroljubnega sožitja med državami z različno socialno ureditvijo.
V sedanji dobi imajo narodi in države eno samo izbiro: miroljubno sožitje, tekmovanje socializma s kapitalizmom, ali pa uničujočo jedrsko vojno. Drqge poti ni.
Od kot prihaja ogrožanje miru za ves svet?
O miru govore vse vlade, toda niso be-' sede tiste, ki veljajo, temveč dejstva.
Kot v preteklosti, so tudi danes organizatorji in pobudniki napadalnih vojn reakcionarni monopolski in vojaški krogi imperialističnih držav. Svet ogroža politika vlad imperialističnih sil, ki proti volji ljudstva, vsiljujejo državam proslulo obo-roževalnno tekmo, podpihujejo hladno vojno proti socialističnim in drugim miroljubnim državam, zatirajo težnje ljudstev po svobodi.
DEJSTVA GOVORE!
Narodi so pozdravili predlog o splošni popolni in nadzorovani razorožitvi, ki ga je postavila Sovjetska zveza. Ta predlog so iskreno pozdravile vse socialistične dežele. Kdo se. protivi Uresničitvi tega predloga? Vlade imperialističnih držav, katerim stoje na čelu Združene države Amerike. Te vlade predlagajo namesto nadzorovane razorožitve, nadzorstvo nad oboroževanjem in skušajo spremeniti razoro-
To so vlade držav Atlantskega bloka, ki dajejo na razpolago militaristom in re-vanšistom Zahodne Nemčije vojaška oporišča na drugih ozemljih, ki tem militaristom in revanšistom daj e io orožje za množično uničevanje in ki pospešujejo atomsko oboroževanje čet NATO.
Vodilni krogi Združenih držav Amerike so vsilili napadalne vojaške pakte Japonski, Pakistanu in drugim državam Srednjega in Daljnega Vzhoda, hujskajoč jih proti miroljubnim državam. Zasedli so Južno Korejo in jo spremenili v pravo orožarno; obnavljajo japonski militarizem, se vmešavajo v notranje zadeve Laosa in Južnega Vietnama, podpiralo' holandske imperialiste v Zahodnem Iranu, belgijske v Kongu, portugalske v Goi in druge kolonialiste ; pripravljalo oborožena vmešavanja proti kubanski revolu-
ciji in zapletajo v vojaške pakte države Latinske Amerike.
Združene države imajo pod svojo zasedbo kitajski otok Tajwan, pošiljajo svoja vojaška letala v zračni prostor Kitajske ljudske republike in istočasno teptajo zakonito pravico Kitajske, da bi bila zastopana v organizaciji Združenih narodov.
Raketne naprave, ki so pripravljene za akcije ; skladišča, ki so natrpana z jedrskim orožjem ; letala, ki preletavajo po zraku in imajo na svojem krovu atomske bombe ; vojne ladje in podmornice, ki križarijo po vodah oceanov in so pripravljene za napad : mreža vojaških oporišč ria tujih ozemljih, so dejstva, ki konkretno kažejo današnjo dejavnost imperialistov. V takem položaju je katera koli država sveta, velika ali mala, lahko nenadno napadena od plamena jedrske vojne.
Imperializem potiska svet na rob vojne za sebične koristi peščice .velemonopo-lov in kolonialistov.
Sovražniki miru si izmišljajo in širijo laži o dozdevni «komunistični agrssiii». To je laž. ki jim ie potrebna za zakrivanje njihovih pravih ciljev, za ohranitev volje ljudstev in opravičevanje lastne o-boroževalne tekme.
DELAVCI, KMETJE, IZOBRAŽENCI ! LJUDJE DOBRE VOJ.JE VSEGA SVETA:
vitna sila, Sovjetska zveza, izkoriščata svojo naraščajočo gospodarsko, tehnično-znanstveno silo na zaustavljanje podvigov imperializma, za vezanje rok povzročiteljem vojaških pustolovščin.
Mednarodno delavsko gibanje, ki nosi dvignjeno zastavo borbe za mir, veča budnost ljudstev in navdihuje .vse poštene ljudi sveta k vodenju odločnih akcij proti napadalni politiki imperialistov.
Veliki narodi Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki so si izbojevali svojo svobodo in politično neodvisnost in narodi, ki si izbojujejo svojo narodno neodvisnost, postajajo vedno bolj aktivni borci za mir in naravni zavezniki politike miru socialističnih dežel.
Neopredeljene države so na stališču miru in miroljubnega sožitja in ne soglašajo z nadadalno politiko imperialistov.
Svetovno gibanje Partizanov miru združuje milijone ljudi. V vseh državah se pripadniki tega gibanja zavzemajo za zaščito lastne domovine pred morebitnim vojnim podvigom.
I Vse te miroljubne sile, združene v od-1 ločni borbi, so v stanu, da preprečijo kriminalne vojne načrte, da ohranijo mir in utrdijo: prijateljstvo med narodi.
Mir ne pride sam od sebe. Mir je treba ohraniti in utrditi samo z enotno borbo vseh miroljubnih sil.
MI KOMUNISTI POZIVAMO VSE DE L AVČE IN NARODE VSEH KONTINENTOV:
V današnjih dneh ni pred človeštvom važnejše naloge oh borbe proti iedrski vojni, za splošno in nonoino razorožitev, | za ohranitev miru. V današnjih dneh ni j plemenitejše dolžnosti od te da se udele-I žite te borbe.
Ali je možen trajni mir v svetu?
Mi komunisti odgovarjamo:
VOJNA NI NEIZBEŽNA, VOJNO JE | MOGOČE PREPREČITI, MIR JE TRE-
BA OBRANITI IN UTRDITI
To naše prepričanje nam je narekovala 1 ne le naša volja po miru in sovraštvo pro-
, ti vojnim hujskačem. Možnost preprečitve vojne izhaja iz stvarnih dejstev novega položaja v svetu.
Svetovni socialistični sistem postaja vedno bolj odločilen činitelj sedanjega časa. Socialistični sistem, ki zajema več kot eno tretjino človeštva in njegova pogla-
Šolstvo v Sovjetski zvezi
Prof. Marta Furlan je pretekli mesec predavala po tržaškem radiu o šolstvu v Sovjetski zvezi. Nekateri naši bralci, ki niso imeli možnosti poslušati tega predavanja, so izrazili željo. da bi radi brati v našem listu kaj reč o tem vprašanju. Zato je naše uredništvo naprosilo tržaško sekcije Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo, naj izposluje pri vodstvu tržaškega radia odstopitev besedila predavanja 'n privoljenje za objavo. Tako je prišlo besedilo predavanja tudi v naše roke in ga rade volje objavljamo. v pro-pričaiiju, da bomo ugodili, ne le skupini bralcev. ki se je zanj zanimala. marveč tudi drugi in bralcem našega lista. Ob tej priliki se prof. Marii Furlanovi. vodstvu tržaške slovenske radijske postaje in tržaški sekciji Združenju za kulturne stike s Sovjetsko zvezo toplo zahvaljujemo.
V naši oddaji smo se že večkrat dotaknili vzgojnih in učnih problemov raznih dežel.
Govorili smo, na primer, o modernem šolstvu v Angl ji in Ameriki, nismo pa se še dotaknili sovjetskega šolstva. Vendar ne samo mi, tudi ves zapadni svet se je kaj malo zanimal za ta problem. Od kar je prvi sputnik vzletel v vsemirje, se je pozornost vsega sveta obrnila proti Sovjetski zvezi. Začela se je takoj prava tekma diskusij o kulturnem' napredku Sovjetske zveze. Amerika je celo posvetila preučevanju šolstva v Sovjetski zvezi zasedanje svoje vlade. Posledica tega zanimanja je bila uvedba ruščine na univerzah in srednjih šolah. Prav
Predavanje, ki ga je imela po tržaškem radiu prof. Marta Furlanova
tako zanimanje za ruski jezik je zavladalo tudi v Angliji, v Franciji in drugih deželah, kjer se dosedaj, razen sporadično na kaki univerzi, ni poučevalo ruščine. Tudi v Italiji se zanimanje za ruščino v zadnjih letih stopnjuje.
Seznanimo
se s šolskim ustrojem
Možje, žene, mladina vseh poklicev in socialnih slojev, ne glede na politično prepričanje ali versko pripadnost, ne glede na narodnosti ali barvo polti, vsi tisti ki ljubite svojo domovino in sovražite vojno, zahtevajte prepoved jedrskega orožja, sklenitev pogodbe za splošno razorožitev, najširše sodelovanje med narodi in državami, tako na gospodarskem kot na kulturnem področju !
Umestno je torej, da se tudi mi seznanimo s šolskim ustrojem te velike države, kateri je uspelo vzgojiti v svoji sredi veliko število znantvenikov svetovnega slovesa.
Leta .1914. je bilo na Ruskem 80% analfabetov in samo 680 tisoč otrok je pokončanem četrtem razredu nadaljevalo šolo, Ti podatki se nanašajo samo na centralno Rusijo, ker je v veliki večini republik, ki tvorijo sedaj Sovjetsko zvezo število pismenih doseglo komaj I do 2%.
Po zadnjih statistikah obiskuje vse šole v Sovjetski zvezi okrog 50 milijonov študentov. V preteklem letu je diplomiralo samo na tehničnih fakultetah 80.000 inženirjev, na srednjih šolah pa je bilo milijon 500 tisoč maturantov. Zanimivo je, da do leta 1918 niso ženske v Rusiji : mele dostopa na vseučilišče, sedaj pa je med njimi kar 52% vseh študentov. Ženske se udejstvujejo na vseh poljih znanosti in velik odstotek je takih, ki se ba-vijo z izključno znanstvenim raziskovanjem. če primerjamo te številke s prejšnjimi, moramo priznati, da -tak napredek nima primere v zgodovini šolstva nobene druge države. Je pa tudi res, da nobena druga država na svetu ni žrtvovala za svoje šolstvo toliko kot prav Sovjetska zveza. Po podatkih ustanove UNESCO iz leta 1945 je Sovjetska Tlada izdala za šolstvo 80 dolarjev na vsakega prebivalca, Združene države Amerike 56 dolarjev, švedska 36 dolarjev, Anglija 24 dolarjev i.t.d. y
Sedaj si pa oglejmo ustroj šolstva v Sovjetski Zvezi. Šolska obveznost traja tam od 7. do 15. leta starosti. Je to osemletka, kot so jo sedaj uvedli v Jugoslaviji, z razliko, da v Jugoslaviji dijak, ki dovrši to šolo, lahko gre na delo in ni nujno da bi še študiral ; v Sovjetski zvezi pa se mora praktično in teoretično izpolnjevati v stroki, ki si jo je izbral. O-semle.tka je razdeljena v, dve stopnji. Prva, od prvega do četrtega razreda, je 'prava osnovna šola, druga stopnja, od petega do osmega razreda je tako imenovana nepopolna nižja srednja šola, ki odgovarja naši nižji gimnaziji. V prvi stopnji te šole je učni načrt podoben našemu z razliko, da začnejo tam s poučevanjem. tujega jezika že v četrtem razredu in imajo tedensko 6 ur matematike in to vse do konca osemletke. Iz tega ie razvidno, da imajo sovjeti matematiko ne pa klasične predmete za najvažnejši predmet. Značilno ie tudi, da poučujejo na sovjetskih nižjih srednjih šolah liziko, kemijo in biologijo, kar se pri nas začno učiti šeie na višjih srednjih
šolah. Veliko važnost polagajo sovjeti pouku tujih jezikov. Pouk se vrši na praktični način, to ;je po direktni metodi, tako, da je študent po dovršeni osemletki zmožen konverzacije in branja tekstov v tujem jeziku. Teoretični pouk slovnice pride v poštev šele v višjih šolah. Tam ne obremenjujejo nižješolca s suhoparnimi slovničnimi pravili ; jezika se uči edino s praktičnimi primeri, nekako tako kot se nauči otrok., svojega materinega jezika. Največja razlika med sovjetskim in našim šolskim ustrojem je v praktičnosti pouka v vseh vrstah šol. Sovjetski šolski sistem teži namreč na čim tesnejši povezavi med praktičnim delom v podjetjih in učenjem teorije v šoli. Njihovo geslo je: študiraj in obenem, delaj ! Postavili so se na stališče, da ima fizično delo velik pedagoški pomen, ker vpliva na umski, moralni in socialni razvoj otroka. Za učenje, poudarjajo slavni ruski pedagogi, niso dovolj knjige, ker znanje, ki si ga otrok pridobi iz njih je zgolj abstraktno. Delo pa in osebne izkušnje, ki si jo z delom prisvoji, je tiste učinkovito sred-[ stvo, ki utrjuje znanje pridobljeno iz knjige. Če postavimo študenta pred praktično izvedbo principov matematike, fizike, kemije in biologije, mu bo to delo omogočilo, da se sam prepriča o točnosti pravil, ki si jih je učil in, kar je najvažnejše, mu ho to utrdilo znanje in vzbudilo veselic do nad ali nega preučevanja. Tudi v nižjih razredih osemletke, to je od sedmega dò enajstega leta starosti, imaio učenci praktičen poulc v šolski jedilnici, na vrtu ali v šolskih delavnicah.
Značilnosti osemletnih šol
V višjih razredih morajo mestni otroci spoznati življenje v tovarnah, pode-željski na delu na polju. Pri vsakem delu pa mora otrok videti uspeh svojega truda, ker mu to da zadoščenje in spodbudo za nadaljne prizadevanje. Druga značilnost osemletke je vzgoja estetskega čuta, to je uvajanje otrok k razumevanju in ocenjevanju umetnosti in vzbujanju zanimanja in ljubezni za vse, kar je lepo. To Tskušajo doseči predvsem s pevskimi, zbori, baleti ludkovnimi in dramskimi predstavami, pri katerih sodelujejo ' si učenci brez izjeme. Sem spada tudi spoznavanje rastlin in živali. Vsaka šola ima vrt in cvetličnjak, kjer otroci gojijo cvetice. Na šolah imajo tudi akvarije, ki jih učenci sami oskrbujejo. Nadalje — imajo šolski otroci nalogo skrbeti pozimi za ptičke. Krmilne hišice. ki so jih sami izdelali v šoli, postavljajo v mestne parke in vrtove, ter jih po potrebi oskrbujejo s hrano. Ko dijak dovrši osemletko, ima pred seboj več vrst višjih srednjih šol. Vse te šole imapo e-nake predmete za splošno izobrazbo, različni so le predmeti ki se nanašajo na tehnično specializacijo šole.
Dijaki, ki se hočejo zaposliti, in tisti, ki po končani osemletki ne nameravajo
nadaljevati višje srednje šole, a se pozneje premislijo, se lahko vpišejo v večerne višje šole. Če pa je njihovo službeno mesto oddaljeno, imajo možnost slediti pouku po korespondenci. Ta sistem se vedno bolj uveljavlja, seveda se na ta način doba učenja podaljjša za eno ali več let. Te šole so namenjene predvsem tistim, ki imajo že svojo zaposlitev, a skušajo doseči višjo kvalifikacijo -v svoji stroki. Podjetja morajo nuditi takim de-lavcem-študentom vse olajšave : skrčen urnik, samo dnevno delo in tritedenski plačan dopust pred izpili. Zaslužni dijaki pa poleg tega dobijo še izreden dopust za vaje v laboratoriju.
Zrelostni izpiti
Delati morajo tudi tisti dijaki, ki obiskujejo redno višjo srednjo šolo, seveda vedno v stroki, ki odgovarja njihovi šoli. Sovjetska šola si namreč prizadeva, da pripravi kandidata istočasno teoretično in praktično. Praksa sé vrši izven šole ali v šolah samih, ki so opremljene z delavnicami in z laboratoriji. Nekatere šole imajo Celo lastna podjetja, v katerih delajo in katere vodijo študentje sami pod nadzorstvom visoko kvalificiranih moči. Prehod iz enega razreda v drugi se vrši kot pri nas na podlagi končnega u-speha. Zrelostni izpit pa se razlikuje. Kandidat mora pripraviti tako imenovane diplomske projekte, kjer obravnava praktičnem problem svoje stroke. Z diskusijo teh projektov dokaže kandidat svojo zrelost. Za sprejem na visoko šolo mora vsak dijak napraviti izpit iz materinega in tujega jezika ter iz specialnih predmetov, ki so različni za vsako fakulteto. Poleg tega mora kandidat predložiti karakteristiko, ki mu jo izdata sindikalna organizacija in uprava podjetja, kjer je bil zaposlen. Ko je kandidat sprejet na univerzo, se mora prvi dve leti zaposliti v podietju, ki odgovarja njegovi specializaciji. Tam mora spoznati in osebno preiskusiti vse stopnje obrata. Šele po dveh letih bo lahko redno obiskoval univerza kier ga čaka intenzivno umsko delo. Študij na univerzi je zelo skrbno in si" ',rio urejen. Slušatelji iste stroke so razdeljeni v skupine, v vsaki skupini je deset do največ petnajst študentov, ki imajo na razpolago cel kader profesorjev.
Program na sovjetskih univerzah se deli v tri ločene skupine. K prvi spada ideološka, politična in socialna vzgoja, k drugi splošna teoretična podlaga in k tretji pa prava strokovna specializacija, ki zavzema dve tretjini vseh učnih ur. Po površeni visoki šoli. dobi absolvent diplomo usposobljenosti za izvrševanje svojega poklica. Doktorski naslov dosežejo v Sovjetski zvezi samo učenjaki po dolgoletnem raziskovanju na znanstvenem polju in s številnimi publikacijami svolili del. Znano je, da razpolagajo sovjetske univerze z izredno velikim številom rednih profesorjev. Na fizikalnem inštitutu v Moskvi ie na primer 1200 profesorjev ha 2400 študentov. Verjetno ie tu razlaga za njihov izreden napredek na tehničnem polju.
To je kratek oris sovjetskega šolstva, kot so ga preuredili z na j novejšo reformo. Zadali so si nalogo ustvariti nov tip sovjetskega človeka : «intelektualca-deiaveà».
Borite se za mednarodno pomiritev, za miroljubno sožitje, proti «hladni vojni», proti oboroževalni tekmi ! Velikanske vsote. ki se uporabljajo za oboroževanje, bi lahko, ako bi jih uporabili v miroljubne namene, omogočile izboljšanje položaja ljudskih množic, zmanjšanje brezposelnosti, dvig mezd in življenjske ravni, pospešitev gradnje stanovanj in povečanje socialnih zavarovanj.
Ne dovolite povečanja atomskega oboroževanja. Ne dovolite, da bi nemški in japonski militaristi razpolagali z orožjem za množično ubijanje !
Zahtevajte sklenitev mirovne pogodbe z obema nemškima državama in spreme-nitev Zahodnega Berlina v demilitarizirano svobodno mesto !
Borite se proti poskusom vlad imperialističnih sil, da bi pritegnile nove države v hladno vojno ter da bi jih privedle v orbito vojaških priprav !
Zahtevajte uničenje tujih vojaških oporišč, odpoklic čet, ki so razvrščene na ozemljih drugih držav, prepoved ustvaritve novih vojaških oporišč : borite se za osvoboditev držav izpod napadalnih pak tov, ki so jim bili usiljeni ! Poskušajte doseči sporazume o ozemljih brez atomskega orožja.
Ne dopustite zadušitve svobode junaškega ljudstva Kube, ne z ekonomsko blokado in ne z oboroženo intervencijo ameriških monopolov !
Mi komunisti, boreč se za stvar delavskega razreda in ljudstev, podajamo roke socialdemokratom, članom drugih strank in organizacij, ki so za mir, vsem članom sindikatov in vsem rodoljubom : delujte slamai z nami za obrambo miru, za razorožitev. Borimo se za realizacijo dog» vorienih akcij !
Ustvarimo enotno fronto borbe proti pripravam imperialistov za novo volno!
Branimo skupno nravice in demokra-Učne svoboščine, borimo se n roti temmm silam reakcije in fašizma, proti rasizmu in šovinizmu proti nadoblasti monopolov, proti militarizaciji gospodarstva in političnega življenja.
BORBA NARODOV ZA SVOJO SVOBODO IN NEODVISNOST SLABI SILE, KI TEŽIJO PO VOJNI IN POMNOŽUJE SILE MIRU.
Afrika^se prebuja k novemu življenju• njeni narodi so bolj od drugih trpeli P° jarmom kolonialnega suženjstva in zarat1 barbarskega izkoriščanja. Narodi Afrike, ustvarjajoč lastne neodvisne države, stopajo na pozorišče zgodovine kot mlade, vedno bolj avtonomne in miroljubne sile-
Toda kolonializem, obsojen od zgodovine. ni bi! še popolnoma strt.
Kruto nasilstvo in teror postavljata ov'1 re na not. ki vodi k svobodi narode Vzhodne Afrike, britanskih in portugalskih ku lonii. V Južni Afriki razsaja rasistični teror. Junaško alžirsko liudstvo že šest le1 pretaka svoio kri za obrambo svoie vice do narodne neodvisnosti, v voini. k*
so io zahtevali francoski kolonialisti, po
.fi-
so 'U iamcvou .................. ' ,r
n rti od niehovih atlantskih sokrivcev. Konan imperialisti ne štediio z nobenim sredstvom zato. tla hi zrušili zakonito vi»'
(Nadaljevanje na 4. straniJ

rAr -
WMiiF

L to -v

Narodi afriške celine razbijajo okove kolonialnega suženjstva
Tr
•Bar
Cas
Zr
r it s1
Ri
Trst
Go:
PO'
cv:
•tp\
»ES
<A
'T'
'ir
'1.4
>R
-t-i-
„MOTO GUZZI"
Tvrdka Cremascoli
TRST
telef. 38-903
lil. F. Severo 18
h
Srečno novo leto 1961 voščijo :
%
FOTO STUDIO
EGON
Trst - ul. Oriani 2, I. (Barriera) - telef. 93-295
1 .J
Casalinga Triestina
Zastopstvo štedilnikov «HELIOS»
fRST . ul. S. Maurizio 16
KROJAČNICA
Košuta
novi naslov : TRST - Viale D’Annunzio 11 Telef. 95-498
k
Trgovina jestvin
Košuta
KONTOVEL
Krojačnica
retjak zoran
frst . ul. Imbriani I, II.
GOSPODINJSKE
POTREBŠČINE
Ivan Kerže
nrs’ednikl
TRST Trg Sv. Ivana 1
JESTVINE
Jakob Tominz
( poslovodja 1. Ivančič) TRST - V rdel ca 304
Mlekarna in kavarna
Guštin
PROSEK
TRGOVINA JESTVIN
Dane v Marija
PROSEK
KONFEKCIJE ""
A C C O
Trst - Corso Garibaldi 11 Telef. 96-636
BUFFET PINO
TRST . ul. Carlo Ghega 3
ČEVLJARNA S PRODAJO
Colja Miro
PROSEK 111
ha
G O STILNA
Peric
SLIVNO (ob avtocesti)
Kino
Prosek
Kontovel
vošči vsem
cen j. obiskovalcem
TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA
Kante
PROSEK
ZADRUŽNA DRUŽBA
menz v tržaškem pristanišču
vošči svojim članom in gostom
Magajna
Mario
čevljar
SV. KRIŽ
k
TRAFIKA
Tence-Švab
SV. KR I Ž
k
Društvena gostilna
P H O S E K
TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA
Felix Košuta
« S P L A C N I »
SV. KRIŽ telef. 21-540
lecnol/Ldeo
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI APARATI ELEKTRIČNE POTREBŠČINE ZA GOSPODINJSTVO IN DOM
Trst - ul. Valdirivo 26 vogal ul. Filzi - tel. 37.158
GOSTILNA
«ALLA GROTTA»
SV. KRIŽ
cvetličarna
Dragica
Kapun
TRST
Rotonda del Boschetto (tramvajski kiosk)
TRGOVINI
F. Udovič
TRST trg Ponterosso 5, t. 29-886 ulica Mazzini 44, t. 94-550

MIROD1LNICA
DANEV
k
PROSEK
Sferza Giovanni k
ogrevalne in sanitarne
MESNICA
Milič - Emili
naprave
TRST - ul. Valdirivo 34 telef. 29-667
PROSEK
POSLOVNA AGENCIJA
A. S. P. A.
S V. KRIŽ Telef. 21-222
k
Cinkografija
R. Peschiti
TRST reyored Miramarc 37 a ) telef. 31-923
k
lESNICA
Puntar Rudi
KONTOVEL
TRGOVINA JESTVIN
Fabčič
KONTOVEL
G O S T 1 L N A
Gabrovec
PRAPROT
k
k
GOSTILNA
„Pri Zajki“
P R O S E K
BRIVNICA
DANEV
SV. KRIŽ
MANUFAKTURE
Di Lenardo
SV. KRIŽ
MANUFAKTURE
Bortolotti Jolanda
SV. KRIŽ
TRGOVINA JESTVIN
PEKARNA
IN SLAŠČIČARNA
Gustinčič
Justina
S v. KRIŽ
"S
TRGOVINA ČEVLJEV
VALČI
SV. KRIŽ (Križada)
GOSTILNA
De Lorenzi
SV. KRIŽ telef. 21-532
DAMSKI SALON
BOGATEČ NEVI
SV. KRIŽ 292
RIBARNICA
MARA SV. KRIŽ
Gospodarsko društvo
K O N T O V E L
Najboljša voščila vsem cenjenim potrošnikom in razpečevalcem tekočega plina pošilja
k
Pekarna - slaščičarna
Albin Malalan
PROSEK 160 - TELEF. 21-521
PIIBLIGAS
ki se proizvaja v coni Industrijskega pristanišča v Trstu
-VLOGA GRADBENEGA
Uteriala. l)IU IN PREMOGA
Štoka
(Gigi)
PROSEK
hi
IJ PRAVA
Ljudskega doma
« Padlih za svobodo»
v KRIŽU
vošči vsem vaščanom
GOSTILNA
Simonič
O P Č I N E NARODNA ULICA 39 telef. 21-053
MLEKARNA
OPČINE
Narodna ni. 48 - t. 21-274
GOSTILNA
Sosič-Vremec Emilija
Opčine . Narodna ulica 65
k
GOSTILNA
Luxa Vladi
PROSEK 137
'Unufakturna
'Rgovina
Stoka Rafael
PROSEK
ift
TRGOVINA
ELEKTRIČNIM
POTREBŠČIN
Kralj Bogomil
( Milko)
P R O S E K
Sekcija Komunistične partije
in KROŽEK ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE «JOSIP TENCE»
SV. KRIŽ
v o' a vsem tovarišem in prijateljem uspehov polno novo leto
VBARNA IN ZLATARNA
SOSIČ ALOJZ
Opčine . Narodna ul. 38
1
Urama I Čevljarna
ANTON I MARCEL
Malalan
O P Č 1 N E PROSEŠKA UL. 18 telef. 21-465
A
B A R - B U F F E T
..IVANKA"
SV. KRIŽ
ZALOGA VINA IN SADJA
Mogorovič
SV. KRIŽ . NABREŽINA
GOSTILNA IN PEKARNA
Grilanc
NABREŽINA
GOSTILNA
K O C MAN
S T 1 V A N
KAVARNA
TERČON
NABREŽINA
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
Albert Jazbec
N ABREŽINA
k
Krojačnica in trgovina konfekcije za moške in ženske
^ Viktor Petelin
NABREŽINA 145
GOSTILNA
,Pri Silvestru “
NABREŽINA
*1
GOSTILNA
„Pri NANI"
NABREŽINA
TVRDKA
Knez Walter
NABREŽINA . tel. 20-123
TRGOVINA
JESTVIN
Gruden
Edvard
NABREŽINA
ZALOGA DRV IN PREMOGA
Pangos
NABREŽINA
TOVARNA SODAVICE in ZALOGA PIVA
Frankovič
NABREŽINA - telef. 20-106
SEKCIJA KP - ŠEMPOLAJ
vošči vsem članom in prijateljem
GOSTILNA
„Gospodič“
Nabrežina - Kamnolomi
TRGOVINA JESTVIN IN MI RODILNI CA
Radovič
Davorin
NABREŽINA Kamnolomi telef. 20-154
k
DAMSKI SALON
SILVA BOGATEČ
SV. KRIŽ
k
Sekcija KP
PROSEK-KONTOVEL
k
TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA
GOSTILNA
Milkovič
GROPADA
GOSTILNA - BAR
Štrajn
DOLINA
telef. 99-116
JESTVINE	1
JOSIP ŠKABAR
OPČINE
Narodna ul. 42 - t. 21-026
Di Sciaselo Angelo 1
Sadje . zelenjava - jestvine OPČINE Narodna ul. 45 - t. 21-101
ZALOGA DRV,
PREMOGA IN NAFTE
Šuligoj Danilo
OPČINE - Proseška 24 Telefon 21-172
DRUŠTVENA
GOSTILNA
O P Č I N E
Malalan Ernest I
Pooblaščena
elektrotehnična delavnica
OPČINE
Narodna ulica 128
TRGOVINA ŽELEZNINE in STAVBNEGA MATERIALA
Terčon Josip
NABREŽINA - telef. 20-122
GOSTILNA
L E G 1 Š A
DEVIN (ob avtocesti)
k
Živec
TREBČE Telefon 21-440
rosei vsem vaščanom
GOSTILNA
«PRI FRANCU»
DOLINA
k
TRGOVINA JESTVIN
Križmančič
GROPADA
Trgovina jestvin
B R A V I N
DEVIN
GOSTILNA R RA J KOVIČ MILAN (ex Marcello)
NABREŽINA
GOSTILNA	1
«PRI PEPCI»
LOG
GOSTILNA
Veto
OPČINE - Proseška 35
TRGOVINA ŽELEZNINE
in stavbnega materiala
Terčon Izidor
S E S L J A N Telef. 20-220
|
TRGOVINA JESTVIN
Gruden
DEVIN Telef. 20-205
Gostilna
Guštin Jožko
ZGONIK
telef. 21-202
Prve seje novoizvoljenih občinskih svetov
DOLINA
6. decembra je bila prva seja novoizvoljenega občinskega sve. la v Dolini. Na njej so izvolili župana. 1 odbornike in 2 namestnika odbornikov.
Za župana je bil ponovno — že četrtič	izvoljen Dušan
Lov ri ha. za odbornike Josip Dolčič, Josip Sancin. Just Žulj an in Josip Ota, za namestnika odbornikov pa Just Klun in Urh Hrvat.
Ker občinski svetovalec Andrej S tu rman. ki je bil izvoljen na «Slovenski listi» ni zadostil zakonskim predpisom, s tem, da ni pravočasno predložil potrdila o pismenosti, je bil na omenjeni seji potrjen za občinskega svetovalca Mario Zahar, ki prav tako pripada «Slovenki 1 isti ».
Tako za župana kot za odbornike in njih namestnika so glasovali le svetov. Občinske demokratične liste, katerih je 16 po Številu ; člani « Slovenske liste» so pri glasovanju oddali bele glasovnice.
MILJE
Prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Miljah je bila v nedeljo L decembra. Za župana je bil že četrtič iz oljen
♦ Za župane so bili ponovno potrjeni tov. Lovriha,
Racco, Pirc in Furlan
Giordano Pacco, za podžupana pa jc bil tokrat izvoljen Teseo Millo. Za odbornike so bili izvoljeni Gastone M ilio. Renato Brailli. Kiljan Per luga iti Nereo Martinelli, za njih namestnike pa Dario Robba in Giuseppe Robba. Vsi odborniki pripadajo listi K P, ki nastopa na volitvah pod znakom Fra usi n.
6. decembra sc je vršila prva seja občinskega odbora. Na njej so bili porazdeljeni posamezni resori in sicer resor za higieno in zdravstvo je prevzel Millo Gastone, resor za občinska podjetja odbornik Renato Braini, v	trošarino Kiljan Feriuga,
resor za šolstvo Nereo Martinelli, za anagrafski urad in občinsko osebje odgovarja Dario Robba, za šport in mladino pa Giuseppe Robba. Resor za javna dela je prevzel župan Giordano Pacco.
Kot Slovence nas Še posebno veseli dejstvo, da je bil tokrat izvoljen v občinski odbor tudi predstavni I - n a Še narodne manjšine. to je tov. Feriuga.
ZGONIK
Prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Zgoniku je bila v torek 13. decembra. Seje so se udeležili vsi svetovalci. Za župana je bil ponovno izvoljen Alojz Pirc, (ki je tudi kot najslarejši svetovalec predsedoval na prvi seji sveta), za odbornika sta bila izvoljena Vladimir Libie in Stanko Milič, za namestnika pa Karlo Grilanc in Albin Hrovatin.
DE VIN-NA BREŽINA
Novoizvoljeni občinski svet v Nabrežini je imel svojo prvo sejo v petek 15. decembra. Te seje se nista udeležila nosilec liste KD dr. Rinaldini in ne dr. Posa rei li. Slednji se namreč odpoveduje mestu v občinskem svetu. Za župana je bil ponovno izvoljen Dušan Furlan, za odbornike pa so bili izvoljeni Albin Škerk, S reko Colja. Rudi Grgič in Alojz Markovič-Zvon-ko, za namestnika pa sta bila izvoljena Aldo Visintin-Slavec in Adriano Oliva.
Poziv ljudstvom vsega sveta
(Nadaljevanje z 2. strani) do in postavili na oblast, s spletkami, in korupcijo, njihove ubogljive lutke.
Ljudstva, ki so že pridobila pravico do življenja avtonomnih držav, še nadalje vodijo trdo borbo proti kolonializmu v njegovih novih oblikah, proti ameriškim in zahodnonemških kolonialistom, proti bivšim angleškim in francoskim in drugim zatiralcem, ki za vsako ceno skušajo ohraniti v svojih rokah naravna bogastva, rude in nasade, zavirati industrijski razvoj v pridruženih državah in jim vsiliti ko-rumpirane in reakcionarne vlade. BRAJTE V DEŽELAH, KI SO SI JIH PRIKLJUČILI KOLONIALISTI IN V DE ŽELAH, KI SE BIJEJO ZA SVOJO O-SVOBODITEV!
Kolonializmu bije zadnja ura.
Mi komunisti smo na vaši strani ! Na vaši strani je mogočni tabor socialističnih dežel !
Skupno z vami zahtevamo za vse narode takojšnje in brezpogojno priznanje pravice do neodvisnega obstoja.
Zahtevamo, naj bodo bogastva vaših dežel in napori delavcev uporabljana samo v korist vaših ljudstev !
Vaša borba za popolno suverenost, za gospodarsko neodvisnost in svobodo je delež v sveti stvari miru !
Mi predstavniki komunističnih in delavskih partij se obračamo s tem pozi-
NA MOŽE IN ŽENE, NA MLADINO, NA LJUDI VSEH POKLICEV IN VSEH SOCIALNIH SLOJEV, NA VSE LJUDI, NE GLEDE NA NJIH POLITIČNA PREPRI ČANJA ALI VERSKO PRIPADNOST, NE GLEDE NA NARODNOST ALI BARVO POLTI, NA VSE TISTE, KI LJUBIJO SVOJO DOMOVINO IN SOVRAŽIJO VOJNO.
Zahtevajte takojšnjo prepoved poskusov, izdelave in uporabljanja jedrskega orožja, kakor tudi drugih oblik orožja za množično ubijanje.
Zahtevajte takojšnjo sklenitev pogodbe za splošno, popolno in nadzorovano razorožitev.
Sodobna znanost in tehnika ne smeta še nadalje služiti izdelavi smrtonosnega orožja temveč naj služita ljudem in napredku človeštva !
Naj namesto vojaških blokov zmagujejo prijateljsko sodelovanje, široke trgovinske in kulturne izmenjave z vsemi deželami !
Danes
SO SILE MIRU VEČJE OD SIL VOJNE!
Ljudstva bodo dosegla svoj plemeniti cilj -— obrambo miru — po čemer hrepenijo — a ko bodo združila svoje napore in ako se bodo aktivno in odločno borila za mir in prijateljstvo.
Komunisti bodo posvetili tej stvari vse svoje sile.
MIR BO ZMAGAL !
k
Sekcija Komunistične partije in Komunistična mladina v Trebčah
roščita vsem vaščanom
MESNICA
PAHOR IVAN
NABREŽINA
ih.
SEKCIJA K.P.I. V OBČINI ZGONIK
seli vsem članom partije, prijateljem in vsem demokratom srečno in uspešno novo leto
Trgovina jestvin
Vidau
BANE
letel. 21-387
Predstavniki
Slovencev
pri ravnatelju za šolstvo
V četrtek, 22. decembra opoldne je sprejel ravnatelj za šolstvo g. prof. Udina predstavnike slovenske narodne manjšine, ki so ga opozorili na nekatere nerešene probleme, ki se tičejo slovenskega šolstva na Tržaškem.
.V razgovoru, ki je trajal
dobro uro, je prof. Udina obljubil, da bo upošteval nekatere iznesene predloge.

Srečno novo leto 1961 voščijo:
GLASBENA SKUPINA IZ BOLJ UNCA
priredi dne fi. januarja 1961 ob 16. uri
ZABAVNI VEČER
Nastopajo :
Glasbeni ansambel, tamburaši, pevci in vaški sek-stet.
Za smeh bosta poskr-
Vanek in Drejček Vljudno vabljeni.
SILVESTROVANJE ob zvokih
KVINTETA AVSENIK ter dueta Dana Filipčič in Franc Koren priredi v prostorih na stadionu «Prvi maj» v Trstu
GLASBENA MATICA
V nedeljo 1. januarja J 961
ob 17. uri
v ZADRUŽNEM DOMU na KONTOVELU KONCERT PRILJUBLJENIH POPEVK Sodelujejo :
Kvintet Avsenik ter duet Dana Filipčič in Franc Koren.
Konzumna zadruga železničarjev
TRST - ul. Flavio Gioia 5 ROJAN - ul. Barba ri ga 5
k
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA .....
GLAVNICA LIR BOO.OOO ODO - V P L A C A N l H L I R 180 000.000
TRST, UL. FABIO FILZI ST. 10 TELEF. St. 38101	BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO
Želi srečno in uspeha polno Novo leto
Cvetličarna
IVANKA
TRST
Istrska ul. 19 - telef. 95-052
MLEKARNA
KARIŠ
TRST - ulica Marconi 4»
Cvetličarna
SAVINA
Trst - Istrska ul. 8 Telef. 55-590
k
TRGOVINA JESTVIN
MAHNIČ
BAZOVICA
Srečnejše in boljše novo leto vošči
tvrdka Foderami Manufakture A. Pertot
Trst - ul. Ginnastica 25 - telef. 95-998
Manufakture in mode *
FRANC WERK
Trsi . Campo S. Giacomo 6
GOSTILNA
Možina Jože
TREBČE
vošči srečno novo leto vaščanom in prijateljem
GOSTILNA
,Pri Društvu’
najemnik Mare
BAZOVICA
GOSTILNA
Cargnali
TRST
Strada del Friuli 19
MANUFAKTURE Peter Pavel Čepar TRST
ul. Udine ■ telef. 28-296
Trgovina jestvin Križman Herman BAZOVICA
k
KROJAČNICA 1 za dame in gospode
Viktor Bogateč
TRST
ul. Udine II . telef. 62-99«
DELO
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K .P I. Uredništvo in uprava sta v Trstu, til. Capitolina 3, telef. 44-046 in 44-047. Odgovorni urednik je Rudolf Blažič (Biagi). Tiska Tip. Riva v Trstu, ul. Torrebianca 19.
GOSTILNA	*
GRUDEN ŠTEFAN
NABREŽINA
(stara vas)
donela
LARGO BARRIERA VECCHIA
Mesnica
[k
Angela Volpi - Foto
NABREŽINA - Kamnolomi
vošči uspehov polno in srečno novo leto vsem svojim odjemalcem in znancem
Universaldisco
TRST . ul. Milano 14
Prodajalna gramofonskih plošč
FFRFOLJA JOSIP
vošči srečno novo teto in se priporoča
GOSTILNA IN TOBAKARNA
,Pri Mičetu’
T R E B C E
ih.
GOSTILNA
in TOVARNA SODAVICE
A. Grgič
KINO VERDI " MILJE
vošči vsem cen j. obiskoval• ceni srečno novo leto
BAZOVICA
k
KINO OPČINE
vošči vsem obiskovalcem
Trgovina jestvin in prodajalna tobaka
Karel Kalc
j	•	> -	|.< | M >
GROPADA
k
TRGOVINA
JESTVIN
Pahor
T R E B C E
PEKARNA
SLAŠČIČARNA
Rudolf Marc
Kmetijska zadruga v Trstu
.	Centrala : ul. Foscolo l
|!^	telef. 95-386
Prodajalna: ul. Flavia 2-1 Prodajalna : Milje, ul h'41
BAZOVICA
v	1 * •
cevl/i
lepo
presenečenje
za
Novo leto
GOSTILNA IN PRODAJALNA TOBAKA
Milič
G O STILNA
Možina
Avgust
TREBČE
DIPLOMIRANA K R O J A C N I C A
Gorup
Vladimir
PROSEK
Društvena
prodajalna
Zadružna družba z o. j-
OPČINE
Alpinska ul. 65 . t. 21-054
B R IŠČI K I telef. 21-480
GOSTILNA
BATIČ
MALI REPEN telef. 21-404
k
GOSTILNA
GRILANC
SALEŽ - Telef. 21-189
k
RADIO SPONZA
Trst . ul. Imbriani ^ Telef. 37-666
L
OTA JOSIP
Brivec
BOLJUNEC
k
k
k
VI E S N I C A
Žerjal Branko
MESNICI
Hrovatin Aleksander
OPČINE - trg Brdina - telef. 21-571 TREBČE
BOLJUNEC
MESNICA
De Lorenzi Nino
S V. K R I Ž
K PEKARNA
Ota
BOLJUNEC 38
GOSTILNA-BAR
Sancin Miro
BOLJUNEC 62 Telef. 99-117
k
damski salon
SLAVA
B 0 !, J U N E G
GOSTILNA
Škabar
VELIKI REPEN 72
GOSTILNA
SANCIN DANILO
BOLJUNEC
Gostilna
ŠKABAR
najemnik KUTIN VELIKI REPEN
. ri
Tržaška knjigarna
Trst - til. Sv. Frančiška 20 - telef. 61-792
vošči uspehov polno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem in obiskovalcem
PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN
Zora Čok
O P Č I N E
Narodna ul. 57 in 63 - telef. 22-046
GOSTILNA
Furlan
REPENTABOR - telef. 21-360
Društvena gostilna
G. A B R O V E C
telef. 21-188
GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN
Križman
VELIKI REPEN 76 - telef. 21-361
Hotel „Kras”
R E p E N T A B 0 R telef. 2 1-33 1
Trgovina z oblačili
VITTADELLO
TRST - UL. DANTE, 12
Organizacija VITTADELLO pošilja prisrčna novo' letna voščila vsem delavcem in njihovim družinaU1-
Kot vsako leto VittadeH0 nudi delavcem možnost, da 51 nabavijo zimske, polsezonsk6’ in dežne plašče, obleke, jope hlače po najugodnejših cenah' Oglejte si našo bogato izbir-0' Prepričani smo, da boste naši1’ kar vas zanima.
Vse po najugodnejših cenah"
Kdor enkrat kupi pri VITTADELLUa se vedno vrne k VlTTADELLjjj
Če boste kupili obleke v trgovini V1TTADELLČ boste dobro začeli NOVO LETO 19^