Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 37 (1073) Čedad, Četrtek, 27. septembra 2001 Storia Natura Cultura www.lintver.it NESK 0NČHA & r (’CyvWTir- Domenica 7 ottobre si torna a votare per un referendum, il primo confermativo nella storia della repubblica italiana. Non ci vuole un mago dei sondaggi per capire che attorno a questa data e all’argomento della consultazione non ci sia un grande “battage” informativo e quindi che agli elettori manchino le dovute informazioni. Eppure il tema è di quelli importanti e quanto mai attuali. Si parla infatti di federalismo e di “devolu-tion”, di compiti e poteri trasferiti alle Regioni, compresi quelli legislativi, ma anche di altre importanti novità che, se il referendum sarà approvato, verranno introdotte nella Costituzione. La proposta 11 testo della legge costituzionale che viene proposto, su iniziativa del centro-sinistra, agli elettori è stato approvato dalla maggioranza assoluta dei componenti del Senato nella seduta dell’8 marzo 2001 e dalla Camera, sempre a maggioranza assoluta, nella seduta del 28 febbraio 2001. Entro tre mesi dalla pubblicazione sulla Gazzetta ufficiale, avvenuta il 12 marzo, oltre un quinto dei membri di un ramo del Parlamento ha richiesto che si proceda al referendum popolare. Segue a pagina 5 Spietar občinska dvorana Sabota, 29. setemberja ob 2030 uri predstavitev CD zbora PODLIPO Nastopila bosta tudi zbor “Cerkveni peuci” iz St. Ilija v I Avstriji an zbor “JoZe I I SrebreniC” iz Deskel v I I Sloveniji Od sedmih so kar trije Slovenci: Clavora, Koglot in Spetič Deželni svet imenoval člane v paritetni odbor Una guida al referendum del 7 ottobre Federalismo, un voto per cambiare le cose F" Spietar I občinska dvorana Deželni svet je v torek 25. septembra imenoval 7 Članov Paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, ki ga predvideva zaščitni zakon. Izvoljeni so bili Adriano Ritossa (33 glasov), deželni svetovalec Nacionalnega zavezništva iz Tržiča, Milan Koglot (31 glasov), zastopnik D’Antonijeve Evropske demokracije, ki so ga predstavili kot ne Slovenca, BeneCan Ferruccio Clavora (31), ravnatelj izseljeniške ustanove Ente Friuli nel mondo in direktor Doma, TrZaCan Renzo de Vidovich (24), bivši poslanec MSI, senator Stojan Spetič (15), Stefano Pizzin (15), predsednik pokrajinskega sveta v Gorici, predstavnik Levih demokratov in Livio Furlan (15), Zupan v Ronkah in predstavnik Ljudske stranke. Izid glasovanja za ostale kandidate je bil: Donato Toffoli in Paolo Marseu 7 glasov, Riccardo Basile dva, Boris GombaC, Aldo Rupel in Danilo Slokar niso prejeli nobenega glasu. Rezultati glasovanja potrjujejo, da je bila precejšnja strnjenost tako v vrstah desnosredinske večine kot V opozicij. Ni bil upoštevan predlog slovenskega zastopstva, so bili pa iz- ) T7 Stojan Spetič Ferruccio Clavora voljeni trije slovenski predstavniki, namesto dveh predvidenih od zakonskega besedila. Vprašanje je sedaj, na kak način bodo to uravnovesili. Se pred poletjem je skupščina slovenskih izvoljenih predstavnikov izvolila v paritetni odbor Davida Clodig, Marija Lavrenčiča in Andreja Berdona. Sedaj so na potezi še deželna vlada in vsedržavna vlada v Rimu. Komu 1 milijarda? Za Dvojezično šolo v Spetru se je z novim šolskim letom zaCelo novo, upajmo prijaznejše, obdobje. Pridobila je namreč status državne šole, kar ji zagotavlja vso “varnost” in polno integracijo v italijanski šolski sistem, v njem pa lahko ohranja svojo specifiko. Nerešenih je še vrsto vprašanj, začenši z nemajhnim problemom financiranja dvojezične šole od januarja do septembra letos. Vsekakor gre za pomemben dosežek, ki je obenem priznanje večletnim prizadevanjem beneških staršev, uCnega osebja ter beneških kultumo-politiCnih delavcev, ki so špetrsko šolo ustanovili. Podržavljenje špetrske dvojezične šole pa je prvi korak na poti uresničevanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Furlaniji-Juljiski krajini. V zakonu 38 so vsekakor še drugi Členi, ki jih je moC uveljavljati takoj, še pred imenovanjem paritetne komisije. V ta okvir sodi Clen 21, ki se omejuje na videmsko pokrajino in predvideva od leta 2001 naprej finančni prispevek v višini 1 milijarde lemo za socio-ekonom-ski razvoj treh obmejnih gorskih skupnosti. Kot je znano je dežela ukinila gorske skupnosti in omenjeni prispevek, v okviru rebalansa deželnega proračuna, namenila Službi za razvoj goratega območja. Ker se leto hitro bliža h koncu je bilo med slovenskimi upravitelji v Furlaniji precej nestrpnosti in zaskrbljenosti. Tudi na njihovo pobudo je bil 12. septembra na deželi v Vidmu prvi sestanek, na katerem naj bi prišlo do porazdelitve prispevka. beri na strani 4 Salto in alto, Marzia Zantovino sul podio ai campionati nazionali La giovane atleta di Vemasso è giunta terza nella gara di Fano ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO Nuovo successo per Marzia Zantovino. L’atleta di Vemasso (ma i genitori sono di Rucchin e Montefosca) ai campionati nazionali individuali di salto in alto tenutisi il 22 e 23 settembre a Fano (Pesaro) si è classificata al terzo posto nella categoria Allievi/Allieve. Ha saltato 1.70 difendendo i colori della Polisportiva studentesca udinese Malignani. Marzia è già stata campionessa regionale, nella sua categoria, grazie al personale di 1.72. Solo raggiungendo certi risultati si accede poi alle prove più impegnati- 1 ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE ve come agli ultimi campionati nazionali dove hanno gareggiato ragazzi e ragazze provenienti da tutta Italia. E pensare che Marzia, che frequenta il terzo anno del liceo linguistico di S. Pietro, si è avvicinata a questa specialità soltanto pochi anni fa. Si allena con regolarità (quattro volte la settimana) solo da due anni, l’ultimo con falle-natrice Silvia Capra. Complimenti, Marzia! CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 * ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO Aktualno La Giunta regionale non riconosce gli usi locali Funghi, la raccolta che non ha radici La Giunta regionale ha respinto una delibera della Comunità montana delle Valli del Natisone con la quale si chiedeva di estendere a tutto il territorio della Comunità la zona dove è permessa la raccolta di funghi e di riservare la stessa ai residenti ed ai proprietari di terreni senza bisogno di permesso. Per l’ente è “un danno alle Valli e ai suoi cittadini” e “un’offesa alla propria tradizione”. La delibera, votata a suo tempo all’unanimità dall’assemblea, era stata approntata in base all’articolo 4 del Regolamento per la raccolta dei funghi epigei nel territorio regionale. L’articolo afferma che “i Comuni nei territori montani che, per il rispetto di usi e consuetudini locali e per tutelare l’economia turistica, intendono riservare la raccolta dei funghi solo ai residenti ed ai titolari di permesso temporaneo devono fame domanda al presidente della Giunta regionale, attraverso la Direzione regionale delle foreste... motivando e documentan- do la natura e la fondatezza degli usi e delle consuetudini invocate...”. Proprio sulle parole “usi e consuetudini locali” nasce il conflitto tra i comuni delle Valli, attraverso la Comunità montana, e la Regione. Per quest’ultima non sarebbero state sufficienti le prove date dell’esistenza di usi e consuetudini locali. “In un clima politico non certo favorevole alle Comunità montane che attendono a breve il commissariamento della Regione ci si poteva aspettare anche questo” afferma una nota dell’ente, che prosegue: “Con estrema disinvoltura la Giunta regionale si è e-spressa nell’interpretazione di una propria norma senza tenere in minima considerazione le indicazioni degli amministratori locali. Per quanto riguarda il cittadino delle Valli, non resterà altro che l’obbligo di munirsi del permesso, pagandolo, per raccogliere funghi sul proprio terreno”. Pismo iz Kima Stojan SpetiC "i Talib v srednji Aziji pomeni študent. V krajih, kjer so skoraj vsi nepismeni, so le redki fantje, pastirski sinovi, ki jim uspe priti do že tako nizke izobrazbe. V vaških metresah, kjer jih ajatoli in imami uCijo pisati nekaj besed in brati sure iz Korana. Nič več. Časnikarji smo jim sprva pravili kar bogoslovci, kar seveda ne drži. Muslimanski bogoslovci študirajo na pomembnih univerzah, naprimer v Kairu. Ti, o katerih sedaj pišejo in govorijo, pa so zgolj komaj pismeni mladi fanatiki, ki so v svoji oholosti in domišljavosti zavladali nad rojaki in jim vsilili najtržo šarijo, stari islamski zakon. Vdrli so iz sosednjega Pakistana, ki je bil v letih vojne proti sovjetski zasedbi Afganistana njihovo glavno zaledje. Tu so jih vežbali izvedenci ameriške in drugih zahodnih obveščevalnih služb. Oblast v Kabulu so prevzeli v trenutku popolne politične praznine, ženske, ki so jih osamljeni komunistični izobraženci hoteli osvoboditi suženjstva, so zaprli za domače zidove, prepovedali so jim šolanje, nataknili so jim burko, obleko, ki pokriva tudi oči z zamreženim platnom. Zaprli so šole, potisnili narod v najhujšo revščino. Z ljudmi ravnajo grobo, zviška, s prezirom, ki je značilen za napol pismenega človeka, ki ima pred seboj povsem nepismeno rajo, za katero je prepad tistih nekaj pismenk in sur nepremostljiv. Misel na demokratično razpravo jim je tuja, kot jim je tuja vsaka olika. Večkrat sem se vprašal, ali naša slovenska beseda telebani ima v tej oholi in surovi nekulturnosti svoj daljni izvor. *** Rita Levi Montalcini je postala z odlokom predsednika Ciampija dosmrtna senatorka za zasluge, ki jih je pridobila v več kot 90 letih svojega življenja, posvečenega znanosti in še posebej odkrivanju neslutenih razsežnosti in dometa človeških možganov in uma, ki ga izražajo. Velika znanstvenica je s svojo skromnostjo napovedala, da se bo po svojih močeh posvetila boju za človekove pravice in mir na svetu. V Palači Madama jo je sprejelo več vidnih predstavnikov italijanske politike. Med njimi bivši premier Giuliano Amato, ki jo je nagovoril z nenavadno odkritostjo in ji napovedal, da bo gotovo šokirana ob presenetljivem spoznanju, kako nizka, nekulturna in celo vulgarna je včasih politika. Naj si torej ne dela utvar, da bo okoli sebe imela ljudi, predane demokraciji in vešči v dialektiki idej. Več bo grobosti, ihtavosti, zvitosti, izsiljevanja, neomikanih polemik. O tem bi se morali globoko zamisliti tudi mi, zamejski Slovenci, katerim od nekdaj tuji in domači opazovalci pripisujejo precejšnjo mero prepirljivosti in neenotnosti, zaradi katere smo tudi prevečkrat neučinkoviti, naši napori pa jalovi. Se nekaj let, od kraha TKB in krize Primorskega dnevnika, je na sejah skupnega predstavništva slišati nastope, ki z običajno demokratično omiko nimajo nič skupnega. Kričanje, psovke, žalitve, izsiljevanje, prezir... Politična nekultura, zaradi katere vsi razumemo, zakaj tisti “Homo homini lupus” prevajamo v “Slovenec Slovencu Slovenec”. Vse to smo skrivali, kot družina, ki bi rada prala umazano perilo za zaprtimi vrati. Sedaj pronica v javnost, ker razmere spretno izkoriščajo nasprotniki naših pravic. Kdaj se bomo naučili razpravljati odkrito a omikano? Nikoli ni prepozno. Na spletni strani o pogovorih Ruggiero-Rupel V zadnjih dneh so se zvrstili trije dogodki, ki niso med seboj tesno povezani, imajo pa nekaj skupnega v okviru politike sodelovanja sosednjih držav in so v določenem kontekstu vezani tudi na problematiko manjšinskih skupnosti. V mislih imamo izjavo, ki jo je preko interneta dal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, odločni NE (beri finančna pomoč Farnesine), ki ga je podtajnik v zunanjem ministrstvu Roberto Antonio-ne izrekel Uniji Italijanov, kar zadeva nakup založniške hiše Edit ter v zadnjem trenutku odložena tiskovna konferenca senatorja Cam-berja in poslanca ter tržaškega podžupana Menie na temo: “Pravice ezulov, nobeno popuščanje”. V zvezi z obiskom italijanskega zunanjega ministra Ruggiera v Ljubljani je minister Rupel na spletni strani MZZ zapisal: “ V posvetovanjih pred sestankom je italijanska stran izjavljala, da v Ljubljani ne bo odpirala “optantske-ga” oz. “ezulskega” vprašanja. V skladu s pričakovanji je italijanski zunanji minister povedal, da “pa-cta sunt servanda”, da je potrebno spoštovati sklenjene pogodbe, v našem primeru osimski in rimski sporazum, ki dokončno urejata vprašanje odškodnin za zapuščeno imetje Italijanov, ki so v petdesetih letih zapustili socialistično Jugoslavijo. Najnovejši sporazum o tej zadevi (Solanov kompromis) je vgrajen v slovensko pridruženo članstvo v EU. Vendar je Ruggiero - nekako ob robu srečanja - predlagal nepričakovan in “zanimiv” dodatek k obstoječim dogovorom - ki jih je sicer treba spoštovati. Predlagal je, naj bi proizvedli izjavo o privrženosti naše države načelu “nediskriminator-nosti” kot splošnemu načelu EU. Čeprav takšni nenačrtovani predlogi v diplomatski praksi niso običajni, smo odgovorili, da se nam kakršnekoli nove izjave o slovenski privrženosti evropskemu pravnemu redu ne zdijo potrebne. Slovenija že več let prilagaja svojo zakonodajo evropski in se pogaja za vstop v EU. Na tej poti se drži vseh meril in predpisov, ki veljajo v državah članicah. Pri nekaterih predpisih smo Slovenci bolj evropski od članic, pri mnogih evropskih zahtevah smo bolj popustljivi kot druge kandidatke za članstvo”. Glede nasprotovanja podtajnika Antonioneja načrtu Unije o odkupu založniške hiše Edit od hrvaške vlade, nekateri menijo, da ob pomanjkanju izdelanega finančnega načrta gre tudi za druge nedorečenosti na relaciji Farnesina-Unija Italijanov, denimo različnost političnih pogledov. Takšno branje primera Edit vsi zainteresirani zavračajo in prav zato ga nekateri jemljejo kot možno razlago odločne poteze italijanskega zunanjega ministrstva. To isto pa naj bi preprečilo tržaškima parlamentarcema desnice Camberju in Menii, da bi konec prejšnjega tedna sklicala novinarsko konferenco in ocenila nedavni Ruggierov in Antonionejev obisk v Ljubljani in Zagrebu z vidika interesov ezulskih združenj. O teh dogodkih bomo v naslednjih dneh gotovo slišali in brali še marsikateri komentar. Medtem pa se je v začetku tedna v Ljubljani sestala mešana komisija, ki sta jo ustanovili Dežela Furlanija Julijska Krajina in Republika Slovenija, (r.p.) Il ministro dell’Interno a Roma Polizie a confronto Il ministro sloveno degli interni Rado Bohinc, su invito del ministro Claudio Scaiola, ha compiuto una visita di due giorni a Roma. In primo piano nei colloqui bilaterali la collaborazione delle forze di polizia dei due paesi in particolare per quanto riguarda l’emigrazione clandestina. Altra questione all’ordine del giorno la preparazione di una conferenza regionale sul problema della migrazione clandestina che si terrà il prossimo novembre in Slovenia. But a Bruxelles Il ministro per l’agricoltura Franci But si è incontrato lunedì scorso a Bruxelles con il commissario europeo per l’agricoltura Franz Fischer. Tema dell’incontro la definizione dell’iter per l’accredito definitivo dell’Agenzia per il mercato europeo e lo sviluppo della campagna che opererà in Slovenia e che, una volta attivata, potrà attingere fondi dal programma Sapard. Va detto che il negoziato tra UE e Slovenia sull’agricoltura non è ancora iniziato. Assieme alla poliitca regionale ed il pagamento della quota di partecipazione all’UE verrà affrontato alla fine, nel pacchetto conclusivo, presumibilmente nella prima metà dell’anno prossimo. Vertice Telekom Sono cinque i candidati che si sono presentati al concorso per la presidenza della Telekom slovena. I nomi non sono stati resi noti, ma la nomina dovrebbe avvenire al più presto perchè, come si dice in ambienti governativi, l’azienda ha bisogno di stabilità. Il presidente rimarrà in carica per 4 anni. Ora la Telekom è retta da un consiglio d’amministrazione provvisorio, diretto da Peter Grašič, già dirigente della compagnia aerea slovena. E stato nominato dall’attuale governo dopo le dimissioni presentate dal presidente precedente, Marjan Podobnik. In lieve calo Rispetto al mese di luglio il numero dei disoccupati in Slovenia nel mese di agosto è calato di 1064 u-nità, pari all’1,1 per cento. E addirittura del 4 per cento rispetto al 2000. I disoccupati registrati all’Istituto per l’occupazione in agosto e-rano 98.148. Giornate culturali europee Lunedì 24 settembre so- no state inaugurate alla Modema galerija a Lubiana le Giornate dell’eredità culturale europea, edizione 2001.Tema centrale della manifestazione che si concluderà il prossimo 2 ottobre, è l’eredità culturale del XX secolo che verrà esplorata nei suoi diversi aspetti. Tra le iniziative più importanti va citato un simposio intemazionale sull’architettura del XX secolo che si terrà dal 28 al 30 settembre presso la facoltà di architettura. Le Giornate rappresentano una delle iniziative culturali più importanti del Consiglio d’Europa. Kultura Sarce an lapis mesec setember Marina Cernetig Scuole nelle Valli, meno iscrizioni alle materne Non sono numeri tragici, ma neanche che fanno sognare, quelli che risaltano dai dati messi a disposizione dall’Istituto comprensivo di S. Pietro al Natisone, che raggruppa le scuole materne, elementari e medie delle Valli. Lo sguardo complessivo pare roseo (in tutto gli alunni e studenti sono 561, cioè 7 in più rispetto allo scorso anno scolastico), ma basta uno sguardo agli i-scritti nelle materne per cambiare idea. Comune 1 II III IV V Totale Diff. 00 Pulfero 3 5 6 7 3 24 -9 San Leonardo 9 6 10 6 14 45 -1 San Pietro al Nat. 15 14 11 16 7 63 +1 Savogna 2 1 1 6 1 11 -4 Scuola bilingue 13+13 14+13 18 15 15 101 +7 Totale Valli 55 53 46 50 40 244 -6 Comune 1996 1997 1998 1999 Tot. Diff. 00 PULFEFD 6 3 1 - 10 -2 S. Leonardo 11 7 8 - 26 -7 S. Petto 7 9 13 - 29 -1 Savogna 4 2 5 - 11 +1 SC. BLNGUE 22 24 16 2 64 -6 Tor. Valu 50 45 43 2 140 -15 Comune I II III Totale Diff. 00 S. Leonardo 9 8 12 29 -1 S. Pietro 59 49 40 148 +29 Tot, Valu 68 57 52 177 +28 Gli asili delle Valli perdono 15 iscritti rispetto allo scorso anno, solo quello di Savogna, dove per altro i bambini sono appena undici, registra l’aumento di u-na unità. A Pulfero, poi, c’è solo un “nuovo entrato” tra i nati nel 1998, e in generale i numeri tendono purtroppo a scendere, piuttosto che salire. Nelle scuole elementari tengono bene S. Pietro al Natisone e S. Leonardo, in calo Savogna e soprattutto Pulfero. La scuola bilingue, che per le materne conta 6 iscritti in meno rispetto al 2000, nelle elementari continua la sua “avanzata” tanto da dover dar vita a due classi prime e a due classi seconde, caso unico nelle Valli. Il dato positivo riguarda le scuole medie, in particolare quella di S. Pietro dove ci sono ben 29 studenti in più rispetto all’anno scorso, quando già si era registrato un buon aumento di iscrizioni. A S. Pietro sono in funzione quindi tre classi prime, tre classi seconde e due classi terze. Non variano di molto, invece, i dati di S. Leonardo dove è stata istituta una classe per ogni anno. Un’ultima considerazione ricavata dai dati riguarda il “peso” della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone - da poche settimane statalizzata come previsto dalla legge di tutela per la minoranza slovena - nell’istruzione scolastica delle Valli. La scuola di viale Azzi-da è frequentata, sempre stando ai numeri fornitici dall’Istituto comprensivo, dal 43 per cento della po- polazione scolastica delle materne ed elementari. Aldo Clodig je med te parvimi, ki je začeu pisat po sloviensko. Puno te mladih je začelo pisat po našim z njega pomočjo za Senjam beneške piesmi. Njega piesmi so ble piete na sejmu an objavljene vič-krat. “Misle” je bla pietà na Liesah lieta 1978 an objavljena v Trinkovem koledarju 2000, kjer je še puno druzih. MISLE Daž ramošja. Lastuca zbiera svojo družino na dugo pot misle iti mimo. Bliža se nuoč. Vsi me potiskajo: biež še ti, na čaki tle tvoje smarti. Mraz me pretrese. Vietar se ovija oku menè sile, ki so narbuj garde. Joče sarce. Tle z naše doline menè me na gre, pride še puomlad, mi ugrieje sarce. Zemlja vonja. Nazaj bo veselo, ku je bluo ankrat, kar pride sonce od ljubezni med nas. Spet se vamemo h dvie-ma avtoricam, ki smo vam jih že predstavli. “Setember” Andreine Trusgnach je zbrana med poezijami, ki jih je napisala na bukvaca, napravjene za parvo mostro od Lorette Dorbolò v Spietre lieta 1978. Uonè vietar trese drievja, špice, perja. Magie so čame, pune daža, na svietu je že malomanj tamà.... pa rnuoj vietar je buj močan: me boli sarce, moje magie buj čame: mi pride zajokat. Ist san buj tamnena: san žalostna, mislen na te. An še ankrat se zauagan an van predstaven, za poli-ete končat an v mieru sko-čnit v jesen, “an škerc”, ki nie biu še nikdar objavljen. Luj Kapje polietne poti tečejo opudan ku opunoči. Vsi smo gorki. Kada bi takuo lahko bli? Vošt Silo prebodè naglih v sarce, fingart varje parste an glave. Setember Se naglih oblači. Ku vse, poletje fini. Se parkrat pobliska Temperatura je že nizka. Stopil smo v jesen, durù, ku a n magnjen. ParskoCe zima, zazvižga pomlad Nomalo sienja napune lehe. Za Zet je že cajt, poliete je spet tle. 150-letnica družbe Svetega Mohorja Imela je člane tudi med Beneškimi Slovenci Se pred prvo svetovno vojno so bile tudi po beneških vasicah razširjene slovenske knjige. In v lepem številu za tiste cajte in razmere, ko je bila nepismenost množičen pojav po vsem italijanskem polotoku, slovenščina pa zelo živa med beneškimi ljudmi. O tem priča lepo število beneških članov (-udov), vpisanih v družbo Sv. Mohorja, ki prav te dni praznuje 150-letnico delovanja. Pobudo za ustanovitev društva je škof Slomšek dal leta 1951, ko je kaplanu Einspielerju zaupal zamisel in načrt ustanoviti društvo, ki naj širi med Slovenci “dobre” knjige, ki naj razvijajo čut za vse lepo in dobro, dvigajo znanje članov in, seveda, vzgajajo slovensko ljudstvo po katoliških principih. Zamisel je bila dobra, saj so bile leta 1852 prve knjige poslane 785 članom, postopoma pa je njihovo število izjemno zraslo do rekorda 90.512 članov, ki ga je Mohorjeva dosegla leta 1918. Društvo svetega Mohorja je nastalo v Celovcu. Leta 1919 se je začasno preselilo iz Celovca na Prevalje in od tu v Celje. Leta 1923 je nastala Goriška Mohorjeva družba. Tako je prišlo do treh sestrskih družb s koreninami v Celovcu, z vejami pa v Celju in Gorici. Leta 1940 je bila celovška Mohorjeva družba razpuščena, a po vojni ponovno ustanovljena. Okrog nje pa so nastale številne kulturne pobude, vrtci in šole. V petek 28. septembra bo v Celju osrednja proslava za stopetdesetletnico, širi pa se predlog, da bi vse tri združili v eno samo Mohorjevo družbo, kakršna je bila prvih sedemdeset let. Marjan Bevk Kulturno pismo iz Ljubljane Poletje počasi prepušča mesto jeseni; kulturna dogajanja počasi zapuščajo svoja nešteta poletna ambientalna prizorišča in se selijo v glavnem v institucionalne zgradbe. Kulturna sezona se je pričela. V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil pred dnevi otvoritveni koncert orkestra Slovenske filharmonije, ki letos praznuje vsega spoštovanja vrednih tristo let obstoja, kar jo uvršča med najstarejše kulturne ustanove te vrste. Koncert ni bil v matični hiši, ker jo še obnavljajo in že po zunanjosti sodeč bo to ena prekrasnih stavb, v ponos slovenski kulturi. Zelo blizu Benečije, v Novi Gorici pa je PDG (Primorsko dramsko gledališče) začelo svojo novo sezono v četrtek 20. septembra s premiero Goldonijeve komedije Primorske zdrahe (Le Baruffe Chiozzote) v režiji Vita Tauferja s pretežno pomlajenim ansamblom. Komedija, ki s svojimi je-zikovnimi melodičnimi obrati in iskrivostjo komedijskega zapleta nosi v sebi veliko tistega gledališkega materiala, ki je odlika avtorjev in igralcev Beneškega gledališča. Nova Gorica ni daleč pa bi bilo mogoče dobro, če bi si kdaj ogledali kako predstavo tudi prebivalci iz Nediških dolin -vsaj člani beneškega gledališča bi morali to kdaj storiti. V Ljubljani pa se je v torek, 25. septembra pričel mednarodni multimedijski festival EXPONTO. Festival je nastal leta 1993 na programskih izhodiščih, ki so imela poleg umetniških in kulturnih tudi močne socialne in sociološke ele-mente.V prvih letih je poskušal predstaviti občinstvu prebegle kulturne in umetniške ustvarjalce iz republik bivše Jugoslavije. Zaradi svoje programske odprtosti in inovativnosti se je festival razvil v vedno živ specifičen multimedijski projekt. Sodelovanje in izmenjava z drugimi festivali (Sarajevo, Mittelfest) pomagata tudi pri povezovanju Slovenije z drugimi državami. Samo oblikovanje festivalskega programa temelji na promociji modernega multimedijskega umetni- škega pristopa in na sočasnem ohranjanju tradicionalne kulturne identitete različnih narodov. Njegovi programski produkciji sta tudi predstavi Filoktet (Mittelfest 2000) in Pisma s fronte (Mittelfest 20001), ki bo uprizorjena tudi v okviru letošnjega festivala EXPONTO 1. oktobra na ljubljanskem gradu. Zaradi velikega zanimanja bosta dve predstavi v istem večeru. Festival se bo zaključil v četrtek 4. oktobra. O dogajanju na festivalu in okoli njega pa v naslednjem pismu, saj festival obeta nekaj zanimivih dogodkov. Med drugim tudi ponovno srečanje s filmskim režiserjem Jordanom Zafranovičem-veli-kanom filmske umetnosti bivše Jugoslavije. Države propadajo, kultura in umetnost pa preživi. En lep kulturen teden vam želim. Aktualno 21. septembra prvi sestanek koordinacije SKGZ-SSO Skupno delovanje v korist manjšine Predsednika Rudi Pavšič in Sergij Pahor Slovenci v deželnem svetu V petek 21. septembra se je v Trstu prvič sestala 32-Clanska skupna koordinacija krovnih organizacij Slovencev v Italiji, se pravi Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Skupna koordinacija je nastala na pobudo sklepa deželnih svetov obeh krovnih na seji 28. julija z namenom, da podpre in ojaCi sodelovanje med vsemi organizacijami in ustanovami Slovencev v F-JK. Uvodni poročili sta imela predsednika SKGZ Rudi PavSiC in SSO Sergij Pahor, nakar je sledila bogata razprava med udeleženci sestanka. Kot je še posebej poudaril Rudi PavšiC, se bo morala skupna koordinacija še najprej sooCati z vprašanjem hitrega in učinkovitega izvajanja zaščitnega zakona. Nadvse pozitiven rezultat je v tem smislu po-državljenje špetrskega dvojezičnega šolskega centra, medtem ko ostajata nerešena status in bodočnost glasbenega šolstva, posebej še Glasbene matice.* Krovni organizaciji SKGZ in SSO zato stalno pritiskata na deželne in državne oblasti z zahtevo po hitrem izvajanju določil zaščitnega zakona, začenši z imenovanjem vseh Članov paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine. Skupna koordinacija SKGZ-SSO bo z zastopanjem interesov in potreb slovenskih organizacij in ustanov obenem igrala pomembno vlogo pri oblikovanju sodobnejšega modela skupnega zastopstva Slovencev v Italiji, ki bo nastal v dogovoru s politično izvoljenimi slovenskimi predstavniki v javnih upravah in s strankami. Novo koordinacijsko telo SKGZ-SSO se bo v kratkem lofilo tudi vprašanja utrjevanja odnosov med manjšino in matično domovino. ReCeno je bilo, da manjšina potrebuje okvirno strategijo, ki mora upoštevati sodobne potrebe skupnosti predvsem v luCi vstopa Slovenije v Evropsko zvezo. Manjšina in njene organizacije se morajo tudi navznoter posodobiti in reorganizirati. V koordinaciji SKGZ-SSO so zastopane vse Članice krovnih organizacij in s tem glavnina organizirane družbe Slovencev v F-JK, kar daje temu telesu posebno legitimacijo in moC. V sklopu koordinacije bo zato potrebno cimprej ustanoviti ožje in tematske delovne skupine, ki naj bodo v oporo vodstvoma SKGZ in SSO pri zavzemanju skupnih stališC in izdelovanju skupnih strategij, (i-g.) Senator Oljke Miloš Budin, ki smo ga izvolili v našem okrožju, je pred nekaj dnevi bil imenovan v Svet Evrope in v Svet Zahodnoevrospke unije (UEO). Svet Evrope, ki ima svoj sedež v Strasbourgu, sestavljajo, kot je znano, parlamentarci vseh držav Evropske Unije in vseh držav, ki so zaprosile za vstop vanjo, združuje torej 45 držav. Il Consiglio d'Europa e l’Unione Europea hanno proclamato il 2001 “Anno Europeo delle lingue” con l'intento di promuovere, valorizzare e far conoscere tutti gli a-spetti dell’Europa plurilingue. L’Europa del passato e naturalmente anche quella del futuro è l’Europa delle diversità linguistiche che rappresen- Odločil sem se, da bralcem Novega Matajurja prihranim vojna razmišljanja. Dogodki ter z njimi razpoloženje in misli se razvijajo z naglico, ki prehiteva čas med pisanjem in izidom. Matajur ni dnevnik in zato bralec tvega, da bere o dogajanju, ki ni več aktualno. To se dogaja predvsem takrat, ko so dogodki mrzlični. Z drugačnimi ritmi se odvijajo stvari med Slovenci v Italiji, čeprav tudi mi lovimo razne rešitve perečih problemov za rep. Dogodkov, ki se nas tičejo, je kar precej, vendar se mnogi vozli vlečejo skozi desetletja. Eden izmed teh je zajamčeno zastopstvo Slovencev. Problem je postal ponovno akuten, ko je deželni svetovalec Severne lige Beppino Zoppolato predlagal za Deželo FJK sistem ločenega glasovanja za slovensko listo. Osebno odklanjam ločene glasovnice, liste in podobne reči, čeprav sem prepričan, da imajo manjšine pravico do vsaj minimalnega zastopstva v javnih skupščinah in parlamentu. Na vprašanje pa ne gledam s pozicij, ki so desetletja razdvojevale Slovence. < _ “ tano una delle sue forze maggiori. Chiunque in Europa deve avere l'opportunità di apprendere le lingue. Le competenze linguistiche producono infatti e-videnti vantaggi culturali ed economici, influiscono inoltre sui comportamen- Ce kolikor toliko trezno in s številkami v roki gledamo na politično stvarnost Slovencev v Italiji, se je le ta zelo spremenila. Ko govorimo o Slovencih v italijanskih strankah, nikakor ne moremo misliti na množice vpisanih ali na tovariše, ki so ob nedeljah delili po slovenskih vaseh glasilo KPI Unità. Te stvarnosti ni več ne v Številkah in ne v idejah, kot ni borbenih sekcij in tržaške Ul. Capitolina s Številnimi funkcionarji. Abstinenca slovenskih volilcev je podobna italijanski in zadeva vse stranke, tudi etnično stranko, to je SSk. Tudi zvestoba slovenskega volilca na Tržaškem in Goriškem ni več granitna. Tu se večina slovenskih volilcev opredeljuje za Oljko, vendar se celo zmernen liberalec, ki je po mentaliteti bližji Berlusconiju kot C off er atiju, težko opredeli za Dom svoboščin, kjer gospodarijo premnogi nacionalisti starega kova, čeprav imajo leta poslanca Menie in Se manj. Nekoliko različen je položaj Slovencev v videmski pokrajini, kjer ljudje volijo tudi desnosredinske stranke in SL, vendar se glede na navezanost strankam tudi Bene- V tem pomembnem mednarodnem telesu se bo slovenski senator med drugimi vprašanji ukvarjal tudi s procesom širitve Evropske unije in z v-so problematiko z njim povezano. Naj ob koncu dodamo še, da je Miloš Budin bil predkratkim izvoljen tudi za naCelnika stranke Levih demokratov v senatni komisiji za zunanjo politiko. ti sociali perché generano tolleranza e comprensione tra persone di estrazione culturale e linguistica molto diverse. Da queste considerazioni l’idea di promuovere l’Anno europeo delle lingue e la “Giornata europea delle lingue” che si Cani vzporejajo s splošnimi trendi. Ugotovitve, ki bi jih lahko dokumentiral s številkami iz zadnjih volitev, narekujejo politikom, da se glede kočljivih problemov izognejo določenim ostrinam in da ne predvajajo arhivskih filmov. Osebno mislim, da bi bil Deželni svet FJK brez Slovencev izmaličena podoba stvarnosti in da bi v svoji globini odražal nestrpnost. Slovenci nimamo le pravice ampak tudi Številke za izvolitev svojih svetovalcev. Varnostni mehanizem, ki ne bi krčil ustave in državljanskih pravic, bi bil potreben kot načelno priznanje in kot varovalka, saj so večinski sistemi po gostoma krivični do majhnih in manjšin (tudi v samih strankah). Vprašanja pa ne bi ukvirjal v staro dilemo, ali naj se Slovenci združijo v etnični stranki ali naj bodo v italijanskih strankah. Večina Slovencev ni v nobeni stranki in se opredeljuje le na volitvah. Če so volilci razočarani, ostanejo doma ali volijo za osebnosti, ki niso prilepljene na stranke, kot je Illy. Konec koncev je že samo izpostavljanje strank negacija večinskega volilnega sistema, ki nujno ustvarja koalicije. Slednje pa zmagajo le, če niso zgolj seštevek strank. To velja tudi za Slovence. Zato se mi zdi prisotnost Slovencev v Deželnem svetu pomembnejša od zgolj strankarskih usmeritev. Če namreč ne želi umreti, mora politika izražati stvarnost ljudi in ozemlja, na katerem deluje. Občine, deželne uprave in druga telesa so vendarle teritorialne enote in ne globalizirane zdruSči-ne. Zato se mi zdi bistveno, da upravna telesa odgovarjajo teritorialni stvarnosti, ki ni le stran-karsko-politična, ampak je tudi kulturna, etnična in drugačna. To pomeni konec koncev približati politiko in institucije ljudem. V bliža-nju je naloga tako italijanskih kot slovenskih izvoljenih predstavnikov. Jamstvo naj gre torej najprej predstavništvu in Sele nato strankam. V tej optiki zadobijo tudi razprave pozitivno smer. è celebrata nei 45 paesi a-derenti al Consiglio d’Europa e all’UE mercoledì 26 settembre. Innumerevoli gli eventi culturali e di carattere scientifico, promossi nei vari paesi, e che si protrarranno oltre il 2001, tra questi anche iniziative che perseguono l’obiettivo di valorizzare le lingue delle minoranze linguistiche. V Vidmu o 21. členu zaščitnega zakona Komu prispevek za eno milijardo? s prve strani Sestanka na deželni službi za gorata področja v Vidmu se je udeležilo vseh 25 županov občin, ki so zaobjete v Kanalsko, Tersko in Nadiško gorsko skupnost - med njimi so seveda tudi nekatere Cisto furlanske - ter trije predsedniki. Polna prisotnost torej, pa Čeprav ponekod so celo zanikali prisotnost Slovencev. A “pecunia non olet”, so pravli Latinci Na sestanku, ki ga je vodila predstavnica dežele dr. Bortotto, naj bi se dogovorili o kriterjih, ki naj jih dežela upošteva pri dodelitvi finančnih prispevkov. Predsednik gorske skupnosti Nadiških dolin prof. Finnino Marinig je pa uvodoma načel vprašanje območja, na katerem naj velja zakonsko določilo, saj je v njem izrecno podčrtano, da je cilj gospodarski razvoj območja, kjer je zgodovinsko naseljena slovenska manjšinska skupnost. Teritorij, kjer naj veljajo zaščitne norme za Slovence je pa opredeljen, je podčrtal Marinig. Določil ga je na osnovi zakona za zaščito zgodovinskih manjšin v Italiji (zakon 482, Clen 3) videmski pokrajinski svet 26. aprila letos. V odloku videmskega pokrajinskega sveta so omenjene naslednje občine: Ahten, Dreka, Fojda, Grmek, Bardo, Naborjet -OvCja vas, Prapotno, Po-dbonesec, Rezija, Sv. Lenart, Speter, Srednje, Sovodnje, Tipana in Trbiž. V razpravi je nato tekla beseda o kriterjih pri razdelitvi sredstev, pri čemer je obveljalo stališče, da je treba preprečiti razpršitev sredstev. Nato so sejo odložili v pričakovanju, da dežela preveri vprašanje območja, ki naj ga jemlje v poštev pri izvajanju tega zakonskega določila. Senatorja Miloša Budina imenovali v Svet Evrope Slovenskega parlamentarca so izvolili tudi v svet UEO D 26 settembre Giornata europea delle Lingue ZELENI LISTI Ace Mermolja Četrtek, 27. septembra 2001 Venerdì aPrepotto convegno sull’lnterreg Si tiene venerdì 28 settembre, a partire dalle 15, nella trattoria “Da Anna” di Prepotto, in località Poianis, l’importante incontro su “In-terreg III - Qualità ed efficienza nella gestione dei progetti di cooperazione transfrontaliera”. L’appuntamento, organizzato dal Comune di Prepotto, dal Consorzio Arengo, dalla Provincia di Udine e dall’Apt regionale, ha l’obiettivo di arrivare ad una risposta comune di sviluppo di tutto il territorio comunale, evitando che le frontiere di Italia e Slovenia costituiscano ima barriera alla coesione economica e sociale delle genti che lungo il confine risiedono. Dopo i saluti delle autorità, l’incontro proporrà gli interventi di Roberta Lazzari, del Servizio autonomo per i rapporti intemazionali del Friuli-Venezia Giulia, di Mojmir KoniC della R.R.A. di Nova Gorica e di Giorgio Paris, direttore del Servizio turismo regionale. Verranno poi illustrati i possibili progetti di creazione di una banca dati su base transfrontaliera da parte di Carlo Alberto Rolla dell’Insiel e l’iniziativa pilota “La Via dei Monti Sacri” con gli interventi di Boris Stocca dell’Arengo, I-van Mognozzi della R.R.A. di Nova Gorica, Antonella Tomasi e Elisabetta Sai dell’Insiel. Infine verranno presentate ulteriori nuove i-potesi di intervento. La consultazione punta a riformare il rapporto tra Stato, Regioni, Province e Comuni Referendum del 7 ottobre, una scelta sul federalismo dalla prima pagina La riforma Se approvata dalla consultazione, la legge modificherà il titolo V della seconda parte della Costituzione, quello che riguarda i Comuni, le Province e le Regioni. In particolare viene ribaltato l’articolo 117 della Costituzione che nella nuova forma indicherebbe le materie di competenza dello Stato, dalla politica estera all’immigrazione, dall’ordine pubblico alla previdenza sociale, con la precisazione che “spetta alle Regioni la potestà legislativa in riferimento ad o-gni materia non espressa-mente riservata alla legislazione dello Stato”. In sostanza allo Stato spetterebbe il potere legislativo solo su poche materie, il resto sarebbe compito delle Regioni. Inoltre “le funzioni amministrative sono attribuite ai Comuni salvo che, per assicurarne l’esercizio unitario, siano conferite a Province, Città metropolitane, Regioni e Stato, sulla base dei princìpi di sussidiarietà, differenziazione ed adeguatezza”. Quindi più poteri alle autonomie locali e maggiore responsabilizzazione della società civile nella gestione del servizio pubblico. Gli enti locali potrebbero anche applicare tributi propri. Abrogato infine l’articolo che istituiva la fi- gura del commissario di governo. Non si tratterebbe ancora di “Stato federale” ma sarebbe il primo passo per arrivarvi, considerato che è prevista “la partecipazione di rappresentanti delle Regioni, delle Province autonome e degli enti locali alla Commissione per le questioni regionali”, l’annuncio di quella che potrebbe diventare la Camera delle Regioni in sostituzione del Senato. Nuovi interventi a S. Leonardo Assemblea comunale breve, quella che si è tenuta a S. Leonardo giovedì 20 settembre. E’ servita però a mettere a fuoco alcuni interventi decisi dall’amministrazione ed a sottolineare ancora una volta i problemi legati al rendimento di alcuni dipen- ? I 2 3 La sede municipale di S. Leonardo Come si vota Domenica 7 ottobre le urne saranno aperte dalle 7 alle 22. Chi è favorevole alla riforma prevista nella legge deve barrare, sulla scheda, “sì”, chi è contrario “no”. Essendo il referendum confermativo non è necessario raggiungere il quorum del 50 per cento degli elettori. denti del Comune. Le opere principali riguardano l’argine dell’Erbezzo che verrà progettato entro ottobre e la strada interpoderale Scrutto-Merso di Sopra- Cravero, per la quale tra pochi giorni verranno aggiudicati i lavori. Oltre ad alcuni contributi della Protezione civile (il più ingente, di 300 milioni, riguarda la località Camu-gna), verrà sistemato lo spogliatoio del campo sportivo di Scrutto (il contributo regionale di 56 milioni serve a coprire 1’ 80 per cento della spesa) e l’ultimo tratto della strada di Iessegna. Dalla provincia sono arrivati 70 milioni per la viabilità interna mentre ulteriori 70 milioni sono stati assegnati dalla Camera di commercio per la sistemazione della panoramica Castelmonte-Iainich. Il sindaco Giuseppe Si-bau ha annunciato l’arrivo di un trattore per lo sfalcio e per la pulizia delle strade, mentre il prossimo anno sarà assegnato al Comune anche uno scuolabus. Il progetto dei lavori per l’adeguamento del cimitero di Dolegna, invece, è stato bocciato “perché non considerato come lotto funzionale” ha spiegato Sibau, non nascondendo che si sia trattato di un errore del tecnico incaricato. Sullo stesso cimitero il consigliere Michele Tomase-tig ha lamentato scarsa manutenzione e il sindaco, come risposta, ha parlato di “ordini disattesi” da parte degli operai incaricati e di “sanzioni severe” che questi devono attendersi. Elogiata invece, da parte di Sibau, l’opera del segretario comunale “che in alcuni casi si trova a dover svolgere anche le funzioni di tecnico”. L’assemblea ha infine approvato la delega alla Comunità montana per l’organizzazione e la gestione del servizio di raccolta, trasporto, recupero e smaltimento dei rifiuti, ma l’adesione alle iniziative connesse alla tutela dell’ambiente e del territorio non sono state votate dalla maggioranza. “Non sappiamo quali siano queste iniziative, valuteremo di volta in volta” ha spiegato il sindaco. (m.o.) Chi per il sì, chi per il no Ovviamente favorevole alla riforma è l’Ulivo, che l’aveva proposta in Parla- mento'. Per il “sì” anche sette presidenti delle Regioni del Polo. Il centro-destra, compresa la Lega Nord, a livello nazionale si dice comunque contrario, così come Rifondazione comunista. La voce delle minoranze alPEurofestival di Sauris Si è svolto il 23 settembre su iniziativa dell'università di Udine Nell’ambito del convegno internazionale sull'educazione plurilingue, organizzato dall'Università di Udine, che si è tenuto dal 20 al 23 settembre, si è svolto a Sauris l’Eurofestival, una manifestazione culturale a più voci, a cui hanno partecipato anche le “Beneške korenine" Ieri l’assemblea dell’ente che verrà formalmente sciolto in luglio Comunità montana, ultimo atto prima del commissariamento Si è tenuta ieri, mercoledì 26 settembre, l’ultima assemblea della Comunità montana delle Valli del Na-tisone. Lo scioglimento dell’ente è stato infatti previsto, dalla Regione, per il prossimo luglio. In attesa, verrà nominato un commissario, e già ieri sera il nome avanzato, anche attraverso una mozione, è stato quello del presidente Giuseppe Mari-nig. La nomina da parte regionale avverrà su proposta dei sindaci che si riuniranno, per decidere, il 5 ottobre. Ieri sera Marinig, che presiede l’ente da sei anni, ha consegnato ai membri dell’assemblea, anche a nome del direttivo, la relazione finale sull’attività dell’ente dal 1995 al 2001. Aperte le iscrizioni alla Scuola di musica Glasbena Sola al via Pianoforte, fisarmonica, chitarra, flauto, violino, fisarmonica diatonica. Queste le principali proposte della Scuola di musica - Glasbena sola di S. Pietro al Natisone che ha aperto le iscrizio- ni per l’anno scolastico 2001-2002. La Glasbena Sola ha aggiunto quest’anno anche una novità, il corso di tromba. Per le iscrizioni tel. 0432-727490. L’Ulivo sul federalismo, un dibattito ad Azzida Del referendum di domenica 7 ottobre si discuterà durante un incontro pubblico organizzato dall’Ulivo delle Valli del Natisone per martedì 2 ottobre, alle 20.30, nella trattoria “Alla rinascita” di Azzida. All’incontro interverrà Elia Mioni. Četrtek, 27. septembra 2001 La rinnovata formazione di S. Pietro ottiene un buon pareggio contro il quotato Tricesimo Lorenzini rimette le cose a posto La Valnatisone subito in avanti ma arriva la doccia fredda della rete degli ospiti A 10’ dal termine l’attaccante ristabilisce le distanze, inutili gli attacchi nel finale VALNATISONE 1 TRIGESIMO 1 Valnatisone: Tuniz, Cor-redig, Rossi, Domeniš (5’ st. Bergnach), Mulloni, Lancerotto, Mlinz (30’ st. Bassetto), Mottes, Suber (18’ st. Peddis), Cornelio, Lorenzini. S. Pietro al Natisone, 22 settembre - Se il buon giorno si vede dal mattino, il campionato della Valnatisone potrebbe dare molte soddisfazioni, anche se il tecnico Fulvio Degrassi a-vrà ancora molto da lavorare, assieme ai ragazzi, perché la grande mole di gioco che svolgono possa essere meglio concretizzata in fase offensiva. Organico rinnovato, nella formazione sanpietrina, con l’inserimento di alcuni ragazzi che avevano bene impressionato nella categoria degli Ju-niores: Matteo Braidotti, Alessandro Corredig e Massimo Della Vedova (rientrato dalla Cividalese per fine prestito). La società ha poi confermato nella sua rosa Federico Clavora, Marco Domeniš, Gianluca Peddis e Maurizio Suber. I valligiani, contro il Tricesimo, hanno iniziato la gara in attacco e dopo soli 2’ un difensore ospite ha messo a lato il pallone calciato da Suber. La replica degli ospiti è arrivata due minuti più tardi con il centravanti Tuan che ha impegnato Tuniz. La doccia fredda per i locali arrivava al 16’ con la punizione di Lanzilli che superava la barriera e si insaccava nella rete sanpietrina. La Valnatisone si riportava in avanti ed al 28’ sfiorava la parità. Il portiere avversario usciva a vuoto, costringendo un di-fendore al rinvio, il pallone perveniva Audace e Savognese, ecco tutti i rinforzi Giovanni Tropina (Esordienti) fuori area a Mottes che lo calciava verso la porta, ma Bandera rinviava la sfera prima che varcasse la linea bianca. La Valnatisone continuava a macinare gioco, azione dopo azione, costringendo nella propria metà campo i collinari. Tanto impegno veniva premiato con la rete del pareggio arrivata a 10’ dalla fine da Andrea Lorenzini che, ricevuto il pallone da Bassetto, di testa lo mandava a gonfiare il sacco. Gli ospiti rischiavano di lasciare l’intera posta in palio nei minuti finali. La Valnatisone domenica giocherà alle 15.30 a Nogaredo di Prato ospite delTUnion. Paolo Caffi l Domenica prossima prenderà il via il campionato di Terza categoria con la speranza di vedere le nostre due squadre protagoniste in positivo. L’Audace di San Leonardo esordirà in casa, alle 15.30, contro gli udinesi del Donatello. Il presidente Claudio Duriavig ha rinforzato la squadra con gli arrivi dalla Valnatisone dei giovani Mauro Specogna, Gabriele Cola-pietro, Francesco lussa e Massimiliano Campanella. A difendere i colori biancazzurri ci sarà anche l’esperto attaccante Gennaro Samo che, dopo a- vere dato l’addio al calcio con la Savognese alla fine della scorsa stagione, ha a-vuto un ripensamento accasandosi con il club allenato da Zambelli. Dalla Cividalese è arrivato all’ultimo momento Marco Olivo. Aria di rinnovamento anche alla Savognese del presidente Fedele Cantoni che, dopo avere ottenuto la prestigiosa sponsorizzazione della Banca di Credito Cooperativo di Manzano, si è messo al lavoro per rinforzare la rosa da mettere a disposizione del tecnico Mo-ricchi. Tre gli arrivi dalla Valnatisone: Claudio Ble-dig, Davide Del Gallo e Moreno Valentinuzzi. Dalla Cividalese è stato acquistato il portiere Balutto, dalla Man-zanese Zanutta, dalla Ga-glianese Buzzi. Sono rientrati alla base Saccavini, Massimo Medveš e Fabio Martinig. La Savognese ini-zierà domenica le sue fatiche in trasferta ad Udine contro la retrocessa Bearzi. Gli Juniores della Valnatisone, in attesa di iniziare il campionato sabato 6 ottobre, hanno superato in trasferta per 3-0, in una gara a- michevole, gli Allievi della Comunale Faedis guidati dall’ex Giancarlo Armellini. Nell’ultima amichevole giocata a Manzano i Giovanissimi della Valnatisone hanno battuto per 3-1 la Manzanese andando in gol con Francesco Cendou, Francesco Chiabai e Claudio Dor-bolò. Prima uscita in campionato domenica 30 settembre, alle 10.30, a Remanzacco. Due sconfitte in trasferta per gli Esordienti della Valnatisone, la prima a Premariacco con l’Azzurra per 5-2 (gol di Giovanni Tropina e Michele Miano), la seconda per 3-2 con l’Union ’91 (reti di Giovanni Tropina e Fabrizio Coszach). Novità per quanto riguarda i tempi di gioco che da quest’anno saranno tre da 18 minuti ciascuno, tutti validi per l’acquisizione del risultato finale. Gli Esordienti della Valnatisone ed i Pulcini dell’Audace esordiranno in campionato sabato 6 ottobre. Lo sport non è un nemico Iniziano i campionati giovanili con all’opera tanti ragazzi entusiasti che dovrebbero renderci riconoscenti nei confronti dei dirigenti delle società, per l’opera sociale che portano a-vanti tra mille difficoltà. Invece registriamo i soliti “piagnistei" . Lo sport giovanile, dal calcio alla pallavolo al ciclismo, è rimasto con la scuola l’unico punto d’incontro per i nostri ragazzi, non certo per colpa loro. Hanno la possibilità, dopo avere svolto i compiti, di trascorrere due ore sui campi di gioco o in palestra per un meritato svago. Fare gruppo, giocare e divertirsi fa parte del loro mondo, un mondo che spesso intralcia chi cerca di tirare con metodi antiquati acqua al proprio mulino. La pratica sportiva è un bene per il fìsico e lo spirito, non è un nemico da demonizzare. Se i ragazzi lo praticano volentieri lasciamoli in pace! (p.c.) Allievi anche da fuori regione A Taipana il corso di speleofotografia Si è svolto di recente a Taipana il primo corso regionale di 2° livello di speleofotografia organizzato dal Centro ricerche carsiche “Carlo Sep-penhofer” di Gorizia e dal Club alpinistico triestino di Trieste. Fondamentale è stato l’aiuto prestato dal Comune e dalla parrocchia del paese delle Valli del Torre che, essendo inserito in una delle zone carsiche più interessanti della nostra regione, si presta bene a fungere da punto di incontro e da base di partenza per svariate attività speleologiche. Il corso è stato dedicato all’illustrazione ed alla messa in pratica delle tecniche fotografiche in am- bienti sotterranei, che rivestono una particolare importanza dal momento che uno dei “compiti” dello speleologo è quello di documentare una realtà sconosciuta ai più, portando in superficie dei dati il più possibile esaurienti e di buona qualità. Il corpo docente era formato da istruttori provenienti da varie realtà speleologiche del Friuli -Venezia Giulia. La partecipazione, fra gli allievi, di speleologi provenienti anche da altre regioni d’Italia è segno che la speleologia della nostra regione è da considerarsi all’avanguardia in fatto di didattica specialistica e di capacità organizzativa dei corsi. (Marco Meneghini) I Giovanissimi del Veloclub Cividale- Valnatisone con il presidente Cont ed il tecnico Ciccone Ultime pedalate della stagione per i ragazzini del Veloclub Cividale-Valnati-sone, sodalizio guidato dal presidente Ivano Cont. Nella categoria Giovanissimi si è messa in mostra Natalia Ciccone che si è imposta per sei volte nella sua categoria conquistando inoltre molti piazzamenti. Oltre a Natalia, a difendere i colori biancorossi ci sono anche i compagni Luca Fort, Federico Costape-raria, Piero Ciccone e Paolo Dandone, che sono allenati da Nino Ciccone. Nella categoria superiore, quella degli Esordienti, una menzione doverosa va fl Veloclub “sforna” promesse a Dominik Podorieszach, che, pur non avendo compagni di squadra, nelle gare più dure e selettive ha conquistato ottimi piazzamenti. Ad indossare la gloriosa divisa biancorossa c’è anche la squadra dei cicloturisti che domenica 14 ottobre saranno impegnati nell’ultimo appuntamento stagionale. Si tratta della “Corsa delle castagne” che, partendo da S. Pietro, toccherà varie località del Cividalese per concludersi al punto di partenza. jOiuv 1 novi matajur rJ Kronam četrtek, 27. septembra 2001 j jih pr Per la ristrutturazione dell’edificio Disagi a Savogna per l’ambulatorio Da Savogna ci segnalano il grave disagio degli abitanti di tutto il comune, disagio dovuto alla momentanea (sembra fino al 30 settembre) sospensione del servizio di ambulatorio del medico condotto dottor Pietro Pellegriti. La momentanea sospensione del servizio è dovuta ai lavori di ristrutturazione dell’edificio della scuola elementare, dove ha sede anche l’ambulatorio medico. Fino al trenta di questo mese bisogna recarsi presso l’ambulatorio di San Pietro al Natisone. Per chi ha l’auto non ci sono, in teoria, problemi, se non quello di “perdere” ulteriore tempo in sala d’aspetto (an- che due o tre ore, ci hanno fatto presente). Ma per chi non ha mezzi propri di trasporto, per la maggior parte proprio la categoria più bisognosa di ricorrere alle cure mediche e cioè gli anziani, il problema non è poi così semplice. E’ vero che ci sono sempre le visite a domicilio, ma, forse, ci si rende conto che non è il caso di chiamare il medico a casa solo per una ricetta o per una visita di controllo. Se i tempi di ristrutturazione della sede scolastica, e quindi dell’ambulatorio, dovessero protrarsi nel tempo, a Savogna tutti sperano che si trovi un’altra sede, anche se provvisoria, per l’ambulatorio. no e Teresa. Nel corso di questi anni la loro famiglia si è ulteriormente allargata con tre nuore ed un genero e sei nipoti. Ed era proprio commovente vederli tutti assieme festeggiare le nozze d’oro di Erminia e Giovanni. A loro ed a tutta la famiglia tanti auguri per altri anni belli e sereni. Club alpino italiano Sottosezione "Val Natisone” 7 ottobre 2001 M. Zaiaur (m. 1815, Prealpi Giulie) ore 7.00 Partenza da S. Pietro ore 8.00 Passo Tanamea, inizio escursione Informarmi-. Gregorio (727530). Franca (727277) Dva paijatelja: - Al vies, de nomalo cajta san mi je zio te-žkuo zaspat. Snuojka za zaspat sem muoru zaštiet tritaužint an sti-erstuo kompierju. - Kompierju? An zaki niesi Steu uce, ku vsi? - Oh ne, nič uci za me! Sem vegetaijan! ! ! Na dvojezični Suoli v Spietre učiteljca je vprašala Perinaca: - Povejmi ’no drugo ime od hudiča. - Oh porko zluodi, gospa učiteljca, mi na pride tu pamet! *** - Kamerier, al si Si-guran, de je ffežak tel kunin? - Oh ja, sem pru Si-guran, ker učera je šele njulu! *** Nona je pravla maj-hanemu navuodu: - Cečice se rode tam pod broskvjo an puobče jih pamese tu zibielo pa štorklja, či-konja. Otrok se j’ začeu smejat na vas glas. - Zakaj se smieješ? -je vprašala nona. - Mi se store smejat miseu, de muoj tata je poljubu ’no štorkljo! *** An bunik je poklicu njega miediha. - Gospuod dohtor, sem vas parklicu za vam poviedat, de na utegnem snet zatka od tiste medežine, ki se mi podpisu za me zmočniet! *** Dva molja, dvie tarme sta se kumrale: - Ankrat z adnim ženskim kostumam se j’ najedla ciela družina, donašnji dan ga nie zadost še za adne-ga otroka!!! Je bluo pru ganljivo, ko-movent, kar v saboto 15. setemberja sta se v cierku parkazala Erminia Golop -Pologinova iz Tarčmuna an Giovanni Vogrig - Guojove hiše iz Gabruce. Tisti dan sta Erminia an Giovanni praznovala petdeset liet njih poroke. Oženila sta se 1951. lieta an hitro potlè sta šla po sviete, v Francijo, kjer sta dielala puno puno liet an kjer so se rodil njih otroc Enzo, Roberto, Giuliano an Teresa. Damu so se varnil šestnajst liet od tega an paršli živet v Sauodnjo, kjer so postrojil adno hišo. Ankrat adan, ankrat te drug, so se oženil tudi njih otroc takuo, de če priet sta bla samuo ona dva, potlè so šli na deset. Pa nie bluo še zadost, saj potlè so paršli jau, de Erminia an Giovanni morejo bit ponosni, na kar so kupe nardil: jih videt šele kupe, zdrave an vesele, an še s tako veliko, lepo družino okuole je pru lepuo. An vsi jim želmo, de bi mogli še puno liet kupe uživat vse tuole. Erminia Golop e Giovanni Vogrig di Savogna hanno festeggiato sabato 15 settembre cinquant’anni di matrimonio. Dopo aver lavorato per tanti anni in Francia, sono tornati a casa sedici anni fa. Ma non erano più soli, con loro c’erano anche i loro quattro figli: Enzo, Roberto, Giulia- Mož an žena sta se bla takuo močnuo skregala, de se niesta vič guorila. Kadar sta imiela se poviedat ki-ek, sta se pisala listke, biljetine. An dan mož je imeu iti v Milan s trenam, zatuo je pustu an listek ženi: - Jutre zguoda zbu-dime o šesti uri. Mož se je zbudiu okuole osme an je uša-fu an listek gor na ko-rnodine: - Je šesta ura, zbudi-se!!! V saboto 15. setemberja zlata poroka v Sauodnji Do tegà sta parsla Erminia Golop an Giovanni Vogrig an navuodi: Michele an Martina, Noemi an Elena, Debora an še Matteo. Za de tata Giovanni an mama Erminia bojo ku pravi novici so jim nih otroc nardil purton. An potlè še bomboniere, pušji rož za novičo an kar maša je rinila so jim vargli tudi rajž. An za tuole so jim pru zvestuo parpomagal tudi vasnjani. Je imeu ražon gaspuod Zuanella, kar je v pridgi SVET LENART Skrutove Zapustil nas je Rino Faidutti Rino Faidutti - Marinči-cju iz Skrutovega je na naglim umaru. Zgodilo se je v torak 18. setemberja po-pudan. Su je počivat, pa se nie vič zbudu. Imeu je 78 liet. Rino je biu oženjen z Elio iz Kozce. Puno liet sta daržala znano oštarijo v Skrutovem. Lietos, na 4. luja, sta praznovala njih zlato poroko. Za telo parložnost so imiel velik senjatn v družini takuo, ki smo bli tudi mi napisal an publikal njih fotografijo. Seda Elia joče moža, ki ga nie vič, v žalosti so tudi njih hčere Anna an Alida, sin Roberto, neviesta, zet, navuodi Vanessa, Tatjana, Moreno, Pietro, Marco, Martina, Michele an Chiara, an vsa žlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali na 20. setemberja zjutra v Podutani. SOVODNJE Ceplešišče Smart mladega mota V videmskem Spitale je umaru Mario Martinig -Mihelinu po domače. Biu je mlad, imeu je samuo 54 liet. Mario, ki nie biu oženjen, je živeu s sestro Lino v Ceplešišču. V žalost je pustu njo, še druge dvie sestre, kunjade, navuode an vso žlahto. Njega pogreb je biu v pandiejak 24. setemberja popudan v Ceplešišču. Mašera - Camino Žalostna novica Zavojo boliezni je na svojim duomu umaru Romano Golop. Tudi on je biu premlad za umriet, sa’ je imeu samuo petdeset liet. Romano se je rodiu v Arnejovi družini par Mašerah. Tle v vas je za-poznu adno meštro, ki je učila v šuoli, kar je bla šele odparta. Sta se zaljubila an oženila. Živet sta šla v Camino di Buttrio, kjer je tudi umaru an kjer bo po-čivu venčni mier. V žalost je pustu mamo an tata, ženo, sina, sestre, brate, kunjade, navuode an vse v družini. Njega pogreb je biu v Camino di Buttrio v saboto 22. setemberja popudan. Podar 26.9.85-26.9.2000 Caro Romeo, nel 16. anniversario della tua assenza rimani nel cuore della mamma e del papà, e di tutte le persone care che ti vogliono sempre bene conservando il tuo dolce ricordo. Je šlo napri 16 liet, odkar naš Romeo Golop nas je zapustu. Za nimar pa ostane v sarcih marne Sofie, tata Bepulna an vsieh tistih, ki so ga imiel an še ga imajo radi. Romeo, v mieru počivi. GRMEK Topoluove Umaru je po s viete Taz Locamo Sesia (Vercelli) nam je parsla novica, da je v pandiejak 17. setemberja umaru Alberto Gariup. Alberto je biu iz Topolu-ovega, rodiu se je lieta 1932 v Kuoščanovi hiši. Bla je velika družina pa na žalost tudi oni so muorli vsi iti po sviete. Berto je dielu tudi v Zviceri, kjer je zapoznu tisto, ki potlè je ratala njega žena an živet sta šla blizu Vercelli. Navezan je biu na njega rojstno vas an zvestuo je pre-bieru Novi Matajur. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo an otroke, brate Marcella an Maria, sestro Anno, kunjade, navuode an žlahto. Brat Danilo pa je umaru že puno liet. Naj v mieru počivajo. Četrtek, 27. septembra 2001 Se osam anta jih bo stuo! Tonirica Blašcjova iz Usivce se pru dobro darži - Kronaka i Vsi okuole Perince za nje rojstni dan More bit zaries vesela Perinca Kocaj-narjova z Lies (Pierina Dreszach, uduova Canalaz): vsaki krat, ki ima rojstni dan se zbere na nje duomu tarkaj mladine, de je ki. Takuo se je zgodilo an lietos. Na 13. setemberja je dopunla 85 liet an za telo parložnost ji je hči Edda s pomočjo drugih v družini napravla pravi senjam. “Za kogà bo vse tuole dobre?” so vprašal tisti, ki so šli atu mimo. Za vse tiste, ki so ji paršli tisti dan uo-ščit vse narbujše, an bluo jih je zaries puno an takuo, ki videmo na fotografiji, tudi puno te mladih. Nje navuodi an pranavuoda Sara v parvi varsti, pa ne samuo, tudi pa-rjatelji nje navuodu. Pamesli so ji šenke an puno veseja. Draga Perinca, daržajte se nimar takuo dobro. Veseu rojstni dan, čeglih s kajšnim dnevam zamude, vam želmo tudi mi. Iz Klenja so nam pamesli telo lepo fotografijo za oznant novico, de mama, nona an bižnona Toninca je paršla zdrava an vesela do 92 liet življenja. Toninca (Antonia Crise-tig) se je rodila v Blašcjovi družini v Ušivci 24. vošta lieta 1909. Kar se je oženila je šla za neviesto v Ru-sacovo hišo, le v tisti vas. Seda pa živi par sine Giordane an neviesti Olghi v Klenji. Pogostu jo hodejo gledat vsi nje otroc, an tisti, ki žive deleč tle odtuod, davje tam v Kanadi. Tudi za tel rojstni dan so se zbrali okuole nje pru v liepem številu, nieso mogli parmanjkat nje otroc, pa tudi navuodi an pranavuo-di, ki pru zvestuo so se fotografai z njih bižnono “sprint”. Se ankrat vsi v družini ji željo veseu rojstni dan an jo čejo zahvalit za vse kar je za nje nar-dila, kar so bli otroc, pa tudi seda, ki so vsi velie an “par kraj”. Vse narbuojše, draga Toninca, vam želmo tudi mi. .avct/ /o.«, * i-TJLto.' AWrl novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: RENTAGRAPH s.r.1. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge dr2ave: 68.000 lir Amerika (po letalski posti); 110,000 lir Avstralija (po letalski pošti): 115.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Zro rafiun SDK Sežana St 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT Vdanjen v USPI Associato alTUSPI Iščem gospo od 40 do 60 let za celodnevno pomoč in oskrbo 65 let stare osebe v Spetru. Tel. 339/3244099 zvečer. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 29. SETEMBERJA DO 5. OTUBERJA Mojmagtel. 722381 Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Tudi naša nona je praznovala! 17. avgusta je praznovala suoj devetdeseti rojstni dan Rosa Chiabai, po domače Bernarda Drejo-va. Rodila se je v Camici, seda pa živi v Premarjage. Okuole nje se je zbrala vsa vesela žlahta, vsi navuodi z družinam. Sin Mario z ženo Silvo sta lepo poskarbiela, de na obednemu parmanjka ne za pit ne za jest. Vsi pa so poskarbiel, de ji bo tel dan ostu med narlieušimi spomini, tisti, ki te u-grejejo sarce. Vsi ji Zeljo, de bi bila še dugo zdrava med nam, saj zna mama Bernarda dat vsiem dobro besiedo an puno materinske ljubezni. Buoh Ioni, mama Bernarda, an še na puno liet! “Takrat, ko si se rodila že vsi popki so se razcveteli na tvojem krstnem kamnu drobni slavici so zapeli. Pozabi udarce boleCe, ki srce so tvoje ranili in pomni da dnevi sreCe spet nazaj se bodo vrnili" (Anita) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Ouargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laura Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 vsried an petak od 8.30 do 10.00 v četartak od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Ouargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 včetartakodl 1.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Ouargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala "za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom.