u
UPOKOJENEC
GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI
S«. 8.
Ljubljana, dne 24. avgusta 1936.
Leto I.
Uredništvo In uprava; Miklošičeva cesta št. 22/11. Izhaja enkrat mesečno.
|| ll—ll I IIMililiIIIHBII   I ■ III BMIIMIMl 	II	IIH	IIII lllllll111 ■ 11 IIH lllllllll I »lilM I lllllll IIH|i| IIII I>111 II ■ ■ ■■■■II■■■—■■III M«——— \ I
Namesto draginjskih doklad - vrednosti dinarja in dostojnemu življenju upokojencev ustrezajoče pokojnine!
Draginjske doklade so začele uvajati že med svetovno vojno razne države, ko je začela naraščati draginja in padati vrednost denarja. Te draginjske doklade, ki so jili dajale države svojim nameščencem, so sčasoma naraščale, kakor je naraščala draginja. Draginjske doklade so imele namen nivelirati prejemke uslužbencev po vrednosti krožečega denarja.
. Ko pa so se razmere v različnih državah vsaj prilično ustalile, so dotične države določile svojim nameščencem in upokojencem življenjskim razmeram in vrednosti denarja ustrezajoče prejemke ter so ukinile draginjske doklade.
Pri nas pa so ostale tudi po novem zakonu draginjske doklade z vsemi svojimi komplikacijami in niti žarka upanja ni, da se draginjske doklade v doglednem času ukinejo in plače in pokojnine nanovo urede. Državna uprava si je v čl. 250 uradniškega zakona iz leta 1923. pridržala, da z izpremembo življenjskih razmer in s popravo vrednosti dinarja z novim zakonom izpremeni plače in pokojnine, ko se predhodno ukinejo draginjske doklade kot nepotrebne. V zakonu iz 1. 1931. pa določa § 28, da se morejo po potrebi draginjske doklade zviševati, zniževati in ukinjati. Vendar nismo še nikdar doživeli, da bi se bile draginjske doklade z ozirom na pojavljeno draginjo ali na padec valute zvišale, tudi tedaj ne, ko je stabilizirani dinar od 9 cent. zdrknil na 7 cent., temveč smo vedno doživljali samo zniževanje draginjskih doklad, tudi če za tako znižanje ni bilo drugega povoda, kakor — suša v državni blagajni.
Razmere se torej v resnici niso izboljšale, revščina postaja od dne do dne hujša in tako se seveda ne more govoriti, da bi postale draginjske doklade nepotrebne.
Kljub temu bi se morali že davno prejemki tako aktivnih nameščencev, kakor upokojencev na novo urediti in draginjske doklade ukiniti. Namesto tega smo doživeli meseca septembra lanskega leta zopet novo znižanje draginjskih doklad državnim nameščencem in upokojencem, ki je marsikaterega zadelo v živo. Ni treba razlagati, da je to povsem nepravilna taktika in da se s tem odteguje denar obtoku in se zmanjšuje kroženje denarja med narodom. Zakaj uradnik nikoli ne tezavrira, uradnik ne zbira zakladov, temveč je samo prehodna postaja, ki prejme začetkom meseca denar od državne uprave in ga izda do konca meseca, ako mu ga že prej ne zmanjka. Ves ta denar pa pride v roke trgovcem in obrtnikom in od njih se povra-ča v obliki davkov, trošarin ter drugih davščin zopet v državne blagajne. Z zniževanjem prejemkov nameščencem in upokojencem se torej samo zmanjšuje ta krogotok.
Že prejšnji finančni minister, kateremu se gotovo ne more očitati, da bi bil imel preradodarno roko za državne nameščence in upokojence, je nekoč izjavil, da se
pri državnih nameščencih in upokojencih ne da več varčevati, ker so njihovi prejemki padli pod eksistenčni minimum.V istem znrislu se je izjavil sedanji fin. minister v proračunski debati v senatu na seji dne 23. marca t. 1.
Da bi pa državna uprava ne prihajala v skušnjavo vnovičnega znižanja draginjskih doklad, naj se te doklade enkrat za vselej ukinejo, prejemki državnih nameščencev in pokojnine upokojencem pa na novo regulirajo tako, da bodo njihovi prejemki ustrezali vrednosti denarja in življenjskim razmeram ter omogočili dostojno preživljanje državnim nameščencem in upokojencem. Na vsak način mora veljati načelo, da se aktivni prejemki in pokojnine nikakor ne smejo znižati pod sedanje stanje, temveč, da se pri predlagani regulaciji plač in pokojnin brez draginjskih doklad popravijo najbolj kričeče krivice in vzpostavi zopet stanje plač in pokojnin, kakor je bilo pred zadnjim znižanjem v septembru 1935.
Pri tem naj se vpoštevajo gornja izvajanja in se uvažuje, da je slabo plačan državni nameščenec in upokojenec slab kupec in da se z nizkimi plačami in pokojninami samo znižuje kupna zmožnost važnega konzumenta, ter tako zmanjšuje obtok denarja.	§
Neredno izplačevanje pokojnin
Prejeli smo naslednji dopis: ,,Predsedništvu društva državnih upokojencev v Ljubljani.
Pisec teh vrstic — državni upokojenec, je začetkom leta dobil povabilo za vstop k društvu. 2e je hotel to storiti, a ne more, ker je zvedel pri finančnem ravnateljstvu, da je ravno društvo državnih upokojencev zagrešilo ovi načrt izplačevanja pokojnin, vsled katerega so nekateri vedno prvi in nekateri vedno zadnji — in med zadnjimi je tudi pisec teh vrstic. Ta načrt je dvakrat krivičen, krivičen, ker ni predložen v imenu večjega dela upokojencev, krivičen pa tudi sam po sebi, ker je mnogo staroupokojencev, invalidov in vdov,
ki imajo poleg pokojnin še druge življenske vire in tako ne pogrešajo svojih pokojnin tako hudo kakor drugi, ki smo izključljivo navezani samo na pokojnino. Danes 23. junija še večina upokojencev ni prejela pokojnin. Ko bi org. drž. upokojencev storila odločne korake, poslala deputacijo... in opozorila na kričeče razmere, bi gotovo ne bilo to brez uspeha, za organizacijo pa najboljša reklama za vstop v društvo!
S spoštovanjem: Državni upokojenec."
Ker je ta dopis anonimen in ne moremo gospodu dopisniku direktno odgovoriti, se poslužujemo v ta namen svojega glasila in odgovarjamo
na S'p’ošiiio: Trditev da je društvo upokojencev „zaKi'ešilo“ sedanji načrt izplačevanja 'pokojnin, ni resnična! Znano je, koliko se je društvo upokojencev že trudilo za redno izplačevanje-pokojnin, kolikokrat je 'posredovalo v finančni direkciji in Z brzojavnimi intervencijami skušalo pri finančnem ministrstvu doseči redno izplačilo. Opozarjamo tudi na članek v štev. 1/2, našega glasila ..Upokojenec" z dne 27. februarja 1936. o istem predmetu, v katerem smo nasvetovali finančni direkciji poseben načrt za redno izplačevanje pokojnin. Priznavamo, da ni kriva morda slaba volja ali zanikrtiost organov finančne direkcije te velike nerednosti v izplačevanju pokojnin. Krivo je edino pomanjkanje denarnih sredstev, iker finančna direkcija ne more zadostno dotirati svojega čekovnega računa, iz katerega potem Poštna hranilnica nakazuje pokojnine. To priznava tudi pritožnik, ki pravi: „Danes 23. junija še večina upokojencev niprejela svojih pokojnin". Dotok davščin, ki jih sme uporabljati finančna direkcija za ta namen, je nezadosten. Ostali finančni dohodki pa se preodkazujejo finančnemu ministrstvu in finančno ministrstvo bi moralo nakazati potrebne Ikredite finančni direkciji, da bi mogla pravočasno izplačati njihove pokojnine. Društvo upokojencev ni ugovarjalo temu načrtu, ker je ta načrt ustvaril vsaj neki red v izplačevanju in ker v resnici ni vedelo predlagati !kaj boljšega. Vemo, da je tudi v tem načrtu mnogo in mnogo krivic, toda vsem ni mogoče ustreči, dokler se ne morejo vsem upokojencem isti dan izplačati pokojnine.
Res je, da prejemajo upokojenci v Beogradu svoje ppkojnine točno drugi dan v mesecu. Vzrok za to je, ker pač finančno ministrstvo v Beogradu sikrbi pravočasno za potrebne kredite, ki to omogočajo. Ni pa resnično, da bi bilo izplačevanje pokojnin v Zagrebu v redu; v tem oziru moremo gospodu pritožniku postreči z naslednjim -poroči-lorp bratskega društva v Zagrebu. Dne 15. maja t. 1. smo se obrnili .na to društvo s predlogom, da bi vsa društva upokojencev skupno poslala delegacijo na merodajna mesta, da posredujejo za odpravo teh obupnih in neznosnih razmer. Obenem smo vprašali omenjeno društvo, kakšne so v tem oziru razmere v Savski banovini. Prejeli smo odgovor z dne 24. maja t. 1., ki se med drugim glasi: ,vNa teritoriju Savske banovine so že spočetka neznosne razmere pri izplačevanju po-kojninsikih prejemkov, tako, da se niti eden mesec doslej niso pokojnine redno izplačale, temveč se izplačujejo prilično od 5. do 25. dne vsakega meseca, a minulo leto smo dobivali pokojnine šele naslednji mesec, to je za prejšnji mesec, in dasi je to društvo storilo zelo pogosto korake pri vseh mogočih instancah, počenši od gg. ministrov, senatorjev, narodnih poslancev, vendar ni uspelo, da bi se to stanje popravilo.‘‘ Tako zagrebško društvo upokojencev, 'ki Je v ostalem pritrdilo našemu predlogu glede posredovanja. In vendar nismo čudi, da .bi zaradi tega kdo ne pristopil k društvu, saj društva ne zadene nobena krivda. V Zagrebu so se nekaj časa držali abecednega reda in so an mesec začeli z „A“, drugi mcsec z „2“, tretji mesec pa zo.pet v sredi. Pri tem načinu izplačevanja pa se je zgodilo in mi sami poznamo takega upokojenca, ki je en mesec prejel pokojnino 28. dne, drugi mesec pa 2. dne, torej v petih dnefj dvaikrat, potem pa zppet 7 tednov nič. Mnenja sjrio, da je še vedno boljši neki turnus, ki ustvarja vsaj nekak „red v krivicah", doikler ne bo uspelo, da dosežemo redno in točno izplače-
vanje pokojnin. Čim mine doba dopustov in se uradniki vrnejo zopet na svoje službe, bodo društva upokojencev skupno posredovala na merodajnih mestih in upamo trdno, da ne bo brez uspeha.
Z zadovoljstvom pa moramo ugotoviti, da so se v zadnjem času naši dnevniki s hvalevredno vnemo zavzeli za redno izplačevanje plač in po-Kojnin in objavili o tem perečem vprašanju zapored več člankovj v katerih so energično zagovarjali pravice uradnikov in upokojencev.
Mi smo uredništvom naših dnevnikov odkrito hvaležni za krepko podporo v naši pravični bortbi.
Tako je ,,Slovenec" med drugimi članki, ki so oibravnavali ta predmet, objavil 28. dne julija članek z naslovom ..Izplačevanje plač in pokojnin", ki se je glasil:
,,Z ozirom na naš članek od 26. julija 1936, v katerem smo grajali neredno izplačevanje pokojnin, smo dobili od pravilno poučene strani to-le zanimivo pojasnilo:
Iz člankov, priobčenih v zadnjih dneh v dnevnem časopisju, se razvidi, da širša javnost in upokojenci posebe, še vedno niso dovolj poučeni o vzrokih nepravočasnega izplačevanja pokojnin v ohmočju dravske finančne direkcije. Vzrok tein zakasnitvam ne leži v malomarnosti uradnikov računovodstva, ki je v vseh agendah vselej strogo ekspeditivno, nego v sledečem:
Po čl. 11 finančnega zakona za 1936-37, ki se iz leta v leto recipira in ki velja tudi za tekoče proračunsko leto, mora finančna direkcija vse dohodke iz taks, trošarine, monopola in carin pre-odkazati na račun ministrstva financ, tako da ji preostajajo za izplačevanje plač in pokojnin le dohodki iz neposrednih davkov in davka na poslovni promet. Ti redni dohodki, s katerimi more finančna direkcija razpolagati, pa znašajo povprečno mesečno le 20,000.000 Din, medtem ko rabi finančna direkcija za popolno izplačevanje plač in pokojnin mesečno 31,000.000 Din. Da krije to razliko v potrebi za izpolnitev vseh teh dbvez, mora finančna direkcija zaprositi vsak mesec ministrstvo financ .za potrebno dotacijo, ki je pa ministrstvo financ zaradi nedostatnega priliva državnih dohodkov ne more vedno pravočasno in v zadostni meri nakazati. Z ozirom na to, mora finančna direkcija gledati, da si z intenzivno izterjavo davkov ustvari za redno izplačevanje po-
Še nekaj opozoril gled£ novih železniških legitimacij
V zadnji številki „Upokojenca“ z cine 27. julija t. 1. smo objavili natančnejša določila glede 24 znižanih voženj na leto, ki so jih odslej deležni državni upokojenci in njihovi rodbinski člani.
Na razna vprašanja opozarjamo svoje člane še na naslednje:
1.) Vsak, kdor hoče biti že letos deležen teh 24 voženj, mora predložiti legitimacijo finančni direkciji, da jo opremi z vložkom, ki obsega 24 kuponov za kontroliranje teh voženj.
trebila sredstva, ki pa zadeva danes, v časih težke gospodarske krize, ki se uveljavlja skoraj v vseli panogah narodnega gospodarstva, na silne težkoče. Le neumornemu in nadvse požrtvovalnemu delu organov davčnih uprav se je treiba zahvaliti, da finančna direkcija pribavi vsak mesec dohodke v taki višini, kakor so potrebni, da se morejo redno izplačevati plače aktivnim nameščencem, ki morajo priti prvi na vrsto, in nato pokojnine, ki se izplačujejo vedno v onem vrstnem redu, kakor je bilo to določeno sporazumno med finančno direkcijo in društvom državnih upokojencev.
Da bi omogočila redno izplačevanje plač in pokojnin, je finančna direkcija sporazumno z bansko upravo predložila min. financ aranžma« z Narodno banko odnosno Poštno hranilnico, katero vprašanje pa še do danes ni rešeno, in ukinitev gori cit. člena 11 finančnega zakona za leto 1936-37, kar pa se mora zgoditi le s prejetjem novega zakona in po predhodnem natančnejšem proučevanju stvari.
Končno je treba tudi ovreči očitke, ki se često iznašajo v nepoučeni javnosti, da se namreč plače in pokojnine izplačujejo z zakasnitvijo samo v območju dravske finančne direkcije. Ker veljajo isti predpisi za vse finančne direkcije in se tudi povsod uveljavljajo več ali manj iste težkoče ipri izterjevanju davkov, razen pri finančni direkciji v Novem Sadu, ki ima stalno ogromen priliv na neposrednih davkih, je jasno, da se take zakasnitve v izplačevanju pokojnin pojavljajo najbrž v večji ali manjši meri tudi drugod v državi.
Da se pokojnine izplačujejo redno v Bei-gradu, kakor se to pogosto sliši in podčrtava, je pač utemeljeno v dejstvu, da se tamkaj pokojnine izplačujejo iz glavne državne blagajne, ki ima kot centralna državna blagajna stalno na razpolago večji obratni kapital, s katerim pa ne razpolagajo finančne direkcije.
*
Tudi sicer je to pojasnilo kaj poučno.‘‘
Trdno se nadejamo, da se bo združenemu prizadevanju organizacij in javnosti vendar posrečilo zagotoviti upokojencem in uradništvu vsaj redno in pravočasno prejemanje že itak pičlih in nezadostnih pokojnin in plač.
1 kronika
Ta vložek stanc samo 2.— Din, ne pa, kakor nekateri tolmačijo, da se mora plačevati za vsak kupon 2.— Din, kar bi stalo 48.— Din.
Ker se že mora predložiti legitimacija, je najenostavneje, da tisti, ki jo pošljejo po pošti, priložijo še v papir zavit
2 dinarski novec (vse priporočeno), ali pa, kakor smo že pojasnili, po položnici, nikakor pa ne v kolkih ali v znamkah!
2.) Pod katerimi pogoji so deležni rodbinski člani omenjenih 24 voženj, je obrazloženo že v zadnji številki „Upokojen-ca“. Med temi rodbinskimi člani je pa mnogo takili, ki doslej niso imeli pravice
do dosedanjih trikratnih polovičnih voženj na železnicah, ki torej nimajo dosedanjih legitimacij. Če hočejo taki upravičenci že letos imeti te vozne ugodnosti, si morajo nabaviti sedaj veljavne legitimacije za trikratno vožnjo. Poslati morajo torej finančni direkciji še neuporabljeno predpisano sliko in 10.— Din za novo legitimacijo, ter 2.— Din za vložek. Kakor smo že javili, imajo sinovi pravico do take legitimacije do polnoletnosti, negle-de nato, ali obiskujejo šolo ali ne. Pogoj je samo, da so nepreskrbljeni in odvisni od očetove oskrbe.
Hčerke pa, ki so nepreskrbljene, imajo pravico do legitimacije, neglede na starost do omožit ve. Prošnji je v tem primeru priložiti samski list ali potrdilo župnega urada in potrdilo Davčne uprave, da nima dotična hčerka dohodkov nad 200 Din mesečno.
Rodbinske pokojnine
Po odločbi občne seje državnega sveta z dne 3. aprila 1935., štev. 11.044 („S1. Nov.“ z dne 18. junija 1935. štev. 138/ XXXIV/351; „S1. list“ z dne 3. julija 1935., kos 53) se priznava pravica do rodbinske pokojnine rodbinskim članom tistih državnih uslužbencev, ki so bili na dan 1. aprila 1931. upokojeni po zakonih, ki so veljali pred zakonom o uradnikih z dne 1. septembra 1923.
S § 277 zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. so ukinjene vse odredbe dosedanjih zakonov, s katerimi so bila urejena razmerja državnih uslužbencev in so prestala veljati z dnem, ko je stopil ta zakon v veljavo, to je dne 1. aprila 1931., izvzemši odredbe, ki jih je zakon izrečno pustil v veljavi.
§ 147 citiranega zakona določa, da pripada rodbinska pokojnina vplačeval-čevi zakoniti ženi in otrokom, rojenim v zakonu ali pozakonjenini.
Upokojenci s prejemki po zakonu iz leta 1923. so na podstavi § 272 dolžni plačevati prispevke v uradniški pokojninski sklad od 1. aprila 1931. dalje. Sta-roupokojenci, to je oni, ki so bili upokojeni po prejemkih po zakonih pred letom 1923, niso dolžni plačevati teh prispevkov.
Enim in drugim se prizna, da so vlagali v pokojninski sklad ves čas do dneva upokojitve, ki jim je bil priznan z izvršno odločbo za osebno pokojnino. Po lastni
Za tako potrdilo zahtevajo župni uradi 20.— Din, Davčne uprave pa 5 in 20 Din kolka. Kakor nam je znano, izdajajo nekatere davčne uprave takse prosto uradno potrdilo po čl. 6 točka 9 in 12 U. z., župni uradi pa tudi takse prosto po čl. 112. Po našem mnenju je ta postopek pravilen.
Nastane pa vprašanje, ali se splačajo stroški za sliko in novo legitimacijo in za vložek, vrhutega pa morda še za kolke za ravnokar omenjeni potrdili, in sicer za še preostale mesece tekočega leta, ker se bodo izdale za leto 1937. nove legitimacije, torej bodo sedanje neveljavne. To vprašanje pa mora vsak posameznik zase rešiti.
3.) Zakonske žene upokojencev so deležne teh novih voznih ugodnosti brez ozira na njihove postranske dohodke; edini pogoj je, da živijo z možem-upoko-jencem v skupnem gospodinjstvu.
volji pa sme vsak postati reden vplače-valec v pokojninski sklad. Kdor želi, lahko tudi naknadno vplača prispevke v ta sklad od upokojitve ali od poznejšega datuma dalje, potem pa redno vsak mesec. Čas, za katerega se tako plačajo prispevki, se šteje pri odmeri rodbinske pokojnine, ki se zviša v onih primerih, ko uslužbenec ne prejema polne pokojnice alj 100% zadnjih aktivnih prejemkov. Po § 136 so osnova za vplačevanje v pokojninski sklad prejemki, ki so bili osnova za odmero osebne pokojnine.
Vdovi, ki se je omožila z upokojencem, ki je doživel 1. dan aprila 1931., pripada torej rodbinska pokojnina neglede na to, po katerih predpisih je prejemal pokojnino njen umrli soprog, in ne-gledc na to, koliko časa je ž njim živela v zakonski zvezi.
Rodbinska pokojnina se odmerja na podstavi § 139 po odstotkih od prejemkov, od katerih je vplačevalec po določbi § 136 vplačeval ob času smrti v uradniški pokojninski sklad, to jc od zadnjih aktivnih prejemkov.
Odpisi preužitkov
Na podlagi § 104 finančnega zokona za leto 1936/37 je Finančna direkcija nekaj stotinam upokojencev izbrisala še neporavnane preužitke na pokojninskih prejemkih, ki so jim bili neupravičeno izplačani, nadaljnje izterjevanje pa ustavila.
Zdaj so prispele že prve odobritve teh odpisov od finančnega ministrstva, s čemer je ustavitev odtegovanja postala izvršna. Odtegljaji za dobo po 1. aprilu t. 1. se bodo dotičnim upokojencem uradoma vrnili. Zato ni treba v ta namen vlagati prošenj. Obvestila o odpisu prejmejo prizadeti upokojenci čimprej, kakor pač prihajajo odobritve od finančnega ministrstva („Naš glas“ z dne 15. julija 1936, štev. 14).
Pogrebnine
Da se izplačilo zakonite pogrebnine ne zavleče, naj preostali svojci umrlih aktivnih ali upokojenih državnih uslužbencev vselej, kadar prosijo za pogrebnino, priložijo prošnji tudi račun pogrebnih stroškov, ki pa mora biti izdan izrečno na ime prosilca za pogrebnino. To je važno v primerih, kjer je plačal pogrebne stroške kdo drug (n. pr. kak pogrebni sklad, društvo ali zadruga), ne pa oseba, k*i )prosi za priznanje pogrebnine. Zato naj se v takih primerih izda pogrebni račun na prosilčevo ime. („Naš Qlss“ z dne 15. julija 1936, štev. 14).
Uživanje pokojnine v inozemstvu
Finančno ministrstvo je na vprašanje, ali sme vdova, ki je z možem do njegove smrti že stalno bivala v inozemstvu, uživati rodbinsko (vdovsko) pokojnino v inozemstvu na podlagi dovoljenja, ki je bilo svojčas že izdano njenemu pokojnemu možu — državnemu upokojencu —, odgovorilo, da mora v takih primerih vdova sama vložiti prošnjo, da se ji dovoli uživanje pokojnine izven države. <„Naš Glas“ z dne 15. julija 1936., številka 14).
Potrdila za dvamesečno posmrtno podporo
Finančno ministrstvo zahteva za izplačilo dvamesečne podpore po smrti državnega uslužbenca v smislu § 95 U. z., da predložijo preostali (vdova in otroci) uradno potrdilo pristojne občine, da nimajo niti prosilka, niti njeni otroci in da tudi pokojni mož ni imel nikjer niti v kraju stalnega bivališča, niti ne v vsej Jugoslaviji nobenega premoženja in nobenih dohodkov. Posamezne občine se branijo izdajati taka potrdila z utemeljitvijo, da ne morejo jamčiti ?a točnost navedb, ker jim pač premoženjske razmere prosilcev niso znane tudi glede drugih krajev v državi. Na zadevno vlogo neke občine.
Posvetovalnica — informacije
ki je bila predložena Finančnemu ministrstvu, je to ministrstvo pojasnilo, da je vsaka občina pristojna za izdajanje zahtevanih potrdil ali na podlagi svojih knjig ali izjave dveh prič, ki morata prevzeti vso kazensko odgovornost za točnost
V februarju 1936 so pristopili:
151. Požogar Ladislava, vd. učitelja, Dol. Lendava.
152. Pacheiner Peter, orož. narednik v Vel. Laščah.
153. Polanc Marija, drž. upokojenka, Gaberje-Celje.
154. Pipan Anton, prometnik v Mostah.
155. Piki Klementina, učiteljica v Stožicah.
156. Polec Julij, dvorni svetnik v Kamniku.
157. Porenta Leopold, orožnik v Tacnu.
158. Radej Hiniko, žel. uradnik v Celju.
159. Holmar-Rekar Ernestina, učiteljica v Višnji-gori.
160. Rudenšek Drago, sodni zvaničnik v Celju.
161. Rupar Mimi, vd. narednika-vodnika v Brežicah.
162. Repanšek Ivana, vd. sod. oficijanta, Duplica.
163. Raunacker Raul, kapetan I. ki. v Ljubljani.
164. Rožič Ana, vd. žand. narednika v Kamniku.
165. Sikošek Terezija, učiteljica v Brežicah.
166. Skerbinc Marija, učiteljica na Vranskem.
167. Stele Marija, vd. munic. delavca v Kamniku.
168. Savnik Jerica, drž. upokojenka v Gor. Radgoni.
169. Simčič Alojzij, drž. upokojenec na Lavrici.
170. Springer Štefan, orož. stražmojster, Dolga vas pri Kočevju.
171. Stante Ljudmila, vd. učitelja v Teharjah.
172. Šibila Ivan, žand. stražmojster, Slovenji-gradec.
173. Sohreiner Olga, vd. ravnatelja, sv. Jurij ob juž. žel.
174. Štiglic Franc, župnik na Rečici v Savinjski dolini.
175. Štebe Mara, poštna uradnica v Celju.
176. Šribar Josipina, vd. sodnega sluge v Škofji Loki.
177. Šučgaj Josipina, vd. strojevodje v Celju.
178. Šifrer Ivan, orož. narednik, Šalkavas.
179. Šiško Franc, zvaničnik v Krškem.
180. Twrdy Alfred, žel. uradnik v Ljubljani.
181. Terstenjak Ernest, profesor v Slovenjgradcu.
182. Urbanija Karol, preglednik fin. kontrole v Podplatu.
183. Vargazon Ernest, načelnik v Ljubljani.
184. Vardjan Franc, sodni sluga, Skrilj.
185. Voršek Antonija, vd. zvaničnika, Dol. Logatec.
186. Viher Ana, poštna upravnica, Vuzenica.
187. Windschnurer Marija, vd. munic. delavca v Kamniku.
188. Zemljarič Franjo, naddavkar v Moškanjcih.
189. Zajec Ernestina, učiteljica v Trebnjem.
190. Železnik Ivan, viš. sodni oficijal na Vranskem.
191. Žaloher Marija, vd. pošt. zvaničnika, Ježica.
192. Adlešič Albin, inšpektor drž. železnic v Ljubljani.
193. Ajndrttz Terejzija, vd. .poštn. zvaničnika V Vuzenici.
svojega pričevanja. Splošno veljavnega navodila vsem občinam, kako naj izdajajo ta potrdila, pa ministrstvo po tem pojasnilu ne more izdati. („Naš Glas“ z dne 15. julija 1936., štev. 14).
194. Arh Julija, višja oficijalka v Ljubljani,
195. Bednak Dragotin, Sv. Pavel pri Preboldu.
196. Bezgovšek Ema, vd. sodnega oficijanta v Laškem.
197. Berčar Franc, žel. zvaničnik v Ptuju.
1-98. Bezjak Marija, vd. žel. zvaničnika v Ljubljani.
199. Bezlaj Angelika, učiteljica v Ljubljani.
200. Burda Julij, viš. geometer v Ljubljani.
201. Bolje Marija, vd. drž. uradnika v Ljubljani.
202. Benedik Marija, vd. majorja na Bledu.
203. Brus Katarina, vd. rač. oficijala, Prevalje.
204. Breskoč Josip, drž. cestar, Domanjševci.
205. Bajželj Ivan, strok, učitelj, Ljubljana.
206. Bončina Jožef, žandar. narednik, Sp. Mekinje.
207. Babnik Marija, vd. munic. delavca v Kamniku.
208. Borš Etelka, vd. notarja v Prosenjakovcih.
209. Borovič Apolonija, vd. orož. postajenačelnika v Ptuju.
210. Bizjak Josip, arhiv, v Poljčanah.
211. Bizjak Ivan, pisar, ravnatelj v Ljubljani.
212. Bezlaj Minka, učiteljica v Ločah.
213. Bezlaj Janez, sodni kanclist v Mostah.
214. Bras Emilija, vd. zvaničnika v Mostah.
215. Bartolič Julija, vd. sodnega sluge v Hotinji vasi.
216. Batistič Frančiška, vd. železn. uradnika, Iva-njeselo.
217. Cvetko Rudolf, podpolkovnik v Ljubljani.
218. Cerkvenik Kristina, vd. žand. narednika v Kamniku.
219. Čopič Filip, kaz. paznik v Mariboru.
220. Dr. Cvetko Fran, sodni predstojnik v Trebnjem.
221. Cvirn Terezija, vd. fin. respicijenta pri Sv. Štefanu.
222. Cvirn Franjo, podpolkovnik, v Mariboru.
223. Cop Marija, vd. revidenta v Ljubljani.
224. Černe Matija, orožnik, Trbovlje.
225. Cul ek Joža, učiteljica, Središče ob Dravi.
226. Čebular Ivan, orož. narednik v Zagorju.
227. Cepocgi Karol, učitelj v Martjancih.
228. Černe Margareta, vd. polic, stražnika v Skriljah.
229. Cusen Blaško, orož. nared, vodnik v Boh. Bistrici.
230. Dienstman Doroteja, vd. sodnega sluge v Ljutomeru.
231. Dolenc Tone, davčni inšpektor v Murski Soboti.
232. Drašler Jože, viš. sodni oficijal v Ljubljani.
233. Dubac Julija, vd. davčnega priprav, v Mostah.
234. Dečman Martin, zvan. drž. žel. v Ljubljani.
235. Draksler Josip, šum. uradnik v Kostanjevici.
236. Drmelj Franc, učitelj v Boštanju.
237. Delhubia Rudolf, davč. kontrolor v Ljubljani.
238. Debevc Franja, vd. sodn. oficijanta v Kamniku.
239. Eisenzopf Franc, pismonoša v Kočevju.
240. Erber Karol, delovodja kurilnice v Ljubljani,
241. Fink Konrad, strok, učitelj v Celju.
242. Fornazarič Julijana, vd. poštarja v Celju.
243. Fidler Josip, poštni sluga v Celju.
244. Farkaš Blaž, železničar, Vuhred.
245. Flander Dora, vd. drž. uslužbenca, Cerklje.
246. Ferlič Matija, žand. narednik v Kamniku.
247. Fink Franc, rav. pom. uradov v Ljubljani.
248. Gajšek Vincenc, sod. viš. oficijal v Celju.
249. Goričan Franc, kmet. referent, Vojnik.
250. Guštin Emil, učitelj v Ljubljani.
251. Gerk Ivan, polic, agent v Ljubljani.
252. Grča Josip, polic, detektiv, Mursko Središče.
253. Grčar Albin, orož. stražmojster, Vransko.
254. Gumzelj Antonija, vd. zvaničnika, Sv. Jurij ob j. žel.
255. Galof Franc, podoficir v Šoštanju.
256. Gode Ferdo, zvaničnik v Vojniku.
257. Gabrovšek Ivan, žand. narednik v Mostah.
258. Gjipalo Jovo, orožnik pri Sv. Lenartu.
259. Grabnar Stanko, pisar, oficijal v Ljubljani.
260. Golob Jernej, žel. zvaničnik v Kamniku, Podgorje.
261. Gnezda Ana, vd. strojevodje v Ljubljani.
262. Globočnik Marija, vd. sodnega sluge v Celju.
263. Gracar Ivan, drž. cestar v Kokri.
264. Gruden Jožefa, vd. pošt. zvaničnika v Cerknici.
265. Grafenstein Antonija, vd. fin. stražnika v Sp. Žerjavici.
266. Globočnik Ana, vd. žel. zvaničnika v Globokem.
267. Hinek Tomaž, okrož. orož. stražmojster na Viču.	(Dalje prih.)
Odgovori uredništva
G. E. Š. v Sp. P. Doklada za hčer, ki svojemu očetu-vdovcu gospodinji: Po čl. 21 uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev z dne 19. 9. 1935. štev. 37600/1 pripada za hčer, ki gospodinji svojemu očetu-vdovcu, rodbinska doklada tudi po dovršenem 16. letu starosti, vendar saino do njene omožitve, naj-dalje pa do polnoletnosti, to je do 21. leta starosti.
G. major Fr. R. Hvala za opozorilo! Uporabili srpo.
Ugodna prilika za upokojence!
Proda se enonadstropna novo zidana hiša na Brdu pri Ljubljani. V prizemlju dve kleti, v visokem pritličju soba in kuhinja, v prvem nadstropju dve sobi.
800 m2 vrta. Sončna lega.
Brdo, 15 min. oddaljeno od električne postaje na Viču, je inkorporirano v mestni teritorij, torej je v I. drag. razredu.
Prodajna cena 55.000 Din. Kupnina se lahko poravna do 20.000 Din v hranilnih knjižicah.
Natančnejše podatke v društveni pisarni ustmeno ali pismeno po pošti.
Izdaja Društvo državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendč. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani.^ Predstavnik L. Mikuš. — Vsi v Ljubljani.
Naši novi člani