Poštno tekoči rsčun št. 24. (Conto corrente con hi posta.) Posmnezna številka 20 stotink. ^tev. 44. V GORICI ¦•««• 1. novembta »**"i'i LtStr*?.fa V GORIŠKA STRAŽA UhnjK vsako sredo opoldue. z Staue za ctlo ieio J2 lir, za eu j mesec 1 L, za inozeniBtvo 20 L. Na naročila brez dopcslane na- ročnine se i>e oziraruo. »„ _- Urednlštvo ln uprav»: ul. Vetturlui 9. — — - ODGOVORNI_UREDNIK: «OMAN CEJ. — ~ VI ste hot neurje, val, ki s sUo preko nas zamakne, ml snio kakor skala, kl vselej ostane, kadar val izplahne. Netrsinkirana pisma sc ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in stancjo 6 lip v visočini ene>Tu cm v entMn stolpu. - — List izdaja konsorcij »GORIŠKE STRA2E«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v Oorici. — — Zitdnje tednc, zlasti pa zadnjc dne* vc so pretrcsaü našo državo mrzlični ; strcsljaji. Pisali smo pred stirinajstimi i dncvi, da živimo pred odločilnimi do* < godki. Mi smo mislili pri tem v prvi vrsti ! na našo ožjo pokrajino, skoro vsa ita* lijanska javnost jc pa govorila o zgodo* j vinskih trenutkib, ki jih preživlja drža* ; va, katcra sc mora preobraziti v naj-- ; globjili tcmcljili. i Pričcli so sc poditi dogodki drug za j drugirn. Pričcli so sc silni nastopi fašiz* ! ma, ki je. po svojih voditcljih izdal ge* ; slo: fažizem se mora polastiti državne ; oblasii. V par tcdnih so sč" vršili po niiio- : gih veejih glavnih me.stih Italije kor v • V iilmu, Cremoni, Milanu vclike agita* \ cijske manifcstacije fašistov, pri katcrih \ se jih jc zbralo vsakokrat \v,\ iisoce. Vmcs so krožile vest! o padcu Faktovc vlade. Vzciusjc je postajalo od due do nc holj nasičcrio in lianeto. Ko jc po dogodkih v Neapolju, kkr sc jc zbralo okrog 40.000 fasistov, Miis; ¦ solini z drugimi voditeiji ncnadoma od* | potoval, jc zasumdo v časopisju in v i javnosti. V.se jc prieakovaio, ea se mom ! zgoditi nekaj velikega. Nestrpnost je • zlasti še povečalo dojsrvo, da je glavr-.i | voditelj -fasistov Mussolini v Ncapolju i sveeano izjavil, d.a morajo priti fašisti na \ krmilo, če nc mirnim potom pa. s s:lo. In : desettisoei fašistov so bar no pri.tr jevali tcr zahtevali, da jih ir-ora pcljati nad • Kim! : Ko je par dni na to, konccni minu>- ' legii tedna, podalo ministrstvo Facta svojo cstavko,1 jc bilo očividno, da jc I podie^k) fašizmu. Zato sc je vsc rado* vcdiio vprasevalo kaj bodo nanravili fa* j šisti — zmiu.Jovalci, kakšcn bo njih po* ! Hod nad Rim? Ni bilo treba doigo ča- j kati. Fasistovska povclja so bila žc raz= | dcl.jüna, čctc oborožene in pnpravljenc f in v iioč: od pctka na soboto so dobili | nalof*, nai se pohod začnc in izvrši. j V soboto dnc 28. okt. zjutraj so zato j fašistovske četc v cel: Italiji' nas*:očile j vsc javr.e uradc m oMasti, ter jih vcCU j noma tudi zascdle. j kako se je to ztfodilo pri nas v CrO; j rid in v Trstu, poročamo snodaj. ßeics ) >j>r^o nai samo, da se yj izvrsilo "sc brez J velikih iz^re^ov. Tudi no mno^ih vcčiih ' in maniših mestih starih pokraiin sj je | prov/dia ta ncobičajna rcvolncija brez i poscbnih posledic: oblasti se niso čnt:lo tiovolj močnc, da bi se ustnvljalc, zato so se udaiv srednjc Italijc pa boj za državno oblast ni potckcl tako cnostavno. V Milanu, Turinu, jn Neapoiju n. pr. ;c vojasko pos vcljstvo vzclo v svoje roke vso javno oblast.in jo drži se danes. V Crenioni, Mantovi in ßolonji je pa prišlo do izt»re* dov, ki so zahtevalc več žrtcv. Siccr-pa ti do.^odki nimajo več no? sebnc važnosti, ker 'e med tcm, kakor poročamo spodaj, prišlo do prcmirja in koncčnc>a sporazuma. Nova vlada. Boj med iasistovsko stranko in via? do sc je končal s sporazumom. Sestavila se je nova vlada v kateri imajo znatno Piernoč fa.šisti. Mussolini je prevzel mi? nistrsko predsedstvo, notranje in zuna* nje ministrstvo. Državni podtajnik pri ministrskem predscdništvu je postal fa? šist Accrbo. Podtajništvo pri notranjem ministrstvu jc prevzel fašist Finzi. Vojni minister je postal general Diaz, nieUov podtajnik fasist De Vecchi. Minislrstvo za mornarico bo vocli! admiral Thaon de Revel, kot podtajnik mu je prideljen i'asist Ciiin.o. Nazionalist Federzoni jc imenovan /a ministra kolonij, podtaj^ik jc Marchi. Javna dcla prevzame GabrU elc Carnuzza, njejra\r podtajnik je Car- di. Ministrstvo za inclustrijo so dobiii demokrati v csebi Teofila Rossi-ja. NiL>- Kov podtajnik je Oronchi, ki' -je pri- I staš Jjudske stvanke. Pušto in brzojav i ho vrcdil liberalec Di Casaro, za podtaj* nika je imenovan Terznghi. Minister za sec. skrbslvo je Cavazzoni. Finance pre- vzame fašist De Stefimi, »ije.ijov podta].- nik bo Lissia. Za zakladncrfa ministra ie I imenovan poslancc Tangnrn. Ju.stieo bo , vodil po'ji. Oviglio s podtajnikom Mila*- \ niiem. Minister za osvobojene pokrajin-; ie iasist Qhirati, njc|»ov podtajnik Mer- lin. Poudariti iroramo, da i-o ta vest Ie poluradna. Pvcjdi smo jo tik pred za* kljiiekom lista. Vcrjetno in skoro i-oto* vo je, da .se bo ministrska vr:;ta $e sprc* inenil-a: toda eno je izven dvoma: boj med fasisti in ataro vlado je konean. do= scöül sc jc sporazurn in v nekaterih finch se oborožfrie tit-?, fašistov vrncj.) v HYojc d<;move. Potek dogodkov. Z&&&CH&&. Gorice. V petek opolrsoči je .ulavni stab faši- | sto\ skill um pro.ula-;! sri'Anc» m^hilizucj« vseli fašistov v državi. V Oorici >;e je zbra- lo krotf 600 fašistov z raznih krajev in so | v soboto 29. t. in. ob 8. uri zjutraj «li na I delo. Veliki rdeči plalcati so razjdašali. da jc projilašeno obsedno stanje fašistov, da so vsi javni nradi podrejeni ukazom fasi- stov, in da sc poveljstvo za Horisko naha- ja v Oorici. Točno ob osniili so fašistovski oddel- ki v crnili srajcah zasedli pošto, civilni .icc- neralni vicekoniisarijat, kvestuni, magi- stral in razne dru^e uradc. Yojaskega |)o- veljstva niso zasedli. Ko jc konznl .uoriškili fašistov iritf. Heiland prišel na civilui ko- j misarijat, da prevzame civilno oblast, inn I je civilni komisar Oottard.i izjavil, da je j Dreški že optilnoči vsa. oblast v roke voja- Skeffa poveljnika, uenerala O. Ferrarisa. I^opoldne je General Ferraris proula- sil ubxedno stanje. I'^o poijajaiijili z vodjo ( fašistov jf. Heilandom se je pa že zvečer j odioč.l, prekliciiti svoj odlok. Ta prckiie | jc vzbudi! v vseh kro^ih veliko zado.see- »ijc saj so s tcm odstrarjeni s^ori, ki bi rnotfli p<;stati trajrični tudi za inirne | •slovenske domaeine. i Po"o!dne je oddelck vo;akov rod i vodstvorn poroenika hofel zasesti ^o.št? j no noslopje. ki je v rokah fasistov. Med Vojaštvom in fašistovsko posadko i ^o-- I sredoval inž. Heiland. V'ojaki so na(o odsli mirno domov. | ^ Zveeer je general Sanna, poveljnik tržaškcjja armadnega zbora izdal raz* glas na državljanc. V njem javlja, da jc j prevze! vodstvo javne{Ja reda na ozernlju j JLiUjske Beneeije. Ik deželnemu odboru Fašisti so zasedli tudi goriški dcžeini odbor. V soboto ob 8*30 zjutra' je dežel* ni gkvar Pettarin sprejel vodjo goriških fašistov Heilanda, ki je izjavil, da za- sedejo erne srajce deželni odbor. Dežel? ni glavar je v imenu celega deželnerevzclo globoko ganotje. Razvil j se je prisrčen in pri^iteljski pogovor, te; j ko mkaterega je prefekt povedal, da, je j ocldal v.io oblast voiaškemu poveliniku. ! Fašisti so na to odšli, da zascdejo f,q \ druge U''ad.e. Med povclistvom fašistov ! in pa generalom Sanno je bil nklcnjen | sporaziim. | Tako je vcliki pohod fašistov v Tr* ! sta sreeno končal. | Fasisti so zasedli delavsko zhornico. ; Vsak dan izdajo en navduševalen oklic. j V soboto so imeli fasisti velik shod, na 1 k^tcreni je imei poslaec Giunta znamc? i r.it go vor, v katürem je raxprnvljal o ) osvobojcnju, o veliki zarji bodoenosti, o ; fašistovskem praporju in o drugih živ? ljcnskih problemih. iv\cd druöini je de* ; jal: :>Mi smo zmsi.ßovito rešiii naš boj. j Ko scm se postavil na eelo vžhodni.h j legijt sem odšcl iz Napolja z gotovim na= j črtom; bilo jc potrebno, da se v Julijski j Krajini izvrši discinlinirana revoJueiiii, ; treba je bilo delati z vso preudamostjo, j ker ne smemo pozabiti, da stoji na meji j Julijskih Alp do Dubrovnika 80 tisoč | jugoslovanskih vojakov. Ne smemo no= j zstbiti. da imamo fretjo eo.io v Dalma* j j ciji, ki je nc smemo izgubiti in da je pred i i vrati Reke vprasanje Sušaka. ki ga mo« ! vATwo braniti za vsako ccno.« Zato je bilo j potrebno, da se pohod fašistov izvrši v ; niejnih pokrajinah v popolnem rectu in mini. ! I ! Obsedno st^raje. \ soboto 28. oktobra je Faktova via- | da profflasila obsedno stanje, ki naj bi za- i čelo ob 12. uri istega due. Naredba Fakto- j ve vlade se pa ni mo^la izvršiii. ker je j kralj odrekel svoj podpis. Za ta vc'.iko- <. dušen in umesten korak so bili kralju ' najbolj livaležni fašisti, si so um prirediii v zahvalo v Rimu velike in odkritosrčne i manifestacije. Tudi fašistovski časopisi z vsem priznanjeni povzdiRujcjo odloč- nost svojega kralja, ki se je znal irpreti j neprevidnosti odstopivše vlade. 'c- tck z\rečer je prejemalo ministerstvo icz- ke vesti iz Toskanc. Prefekt v Florenci in nekatcri podprefekti so poročali o fašistov- skeni gibaiiju v Florenci, Sijeni, Pizi. Jav- Ijali so, da so fasisti zasedli vojašnicc, da so si prisvojili orožjc, da se utaboru- jejo ter da se pripravljajo na poliod proti Rinui in na zascdbo državnili in drugih javnih uradov. Ob 4.30 zjutraj due 28. oktobra je Fakta sklical niinisterski svet, ki je sklenil pro.^lasiti obsedno stanje. Na- ir.en vlade je bil ukreniti vse potrebno v varnost Rinia. Popolna oblast nad R liioin je bila izroOena gcncralu Pugliese. Radi inobiiizacije lasistov in \ sled vesti, da sc odpravljajo na pohod prof Rimu, jc do- bila varstvena oblast povelje, da zabrani fašistom uhod v Rim. Zato se je vrsila tud! osc-bna preiskava na bližnjili jmjsUi- jah Riina. Postaje so bile zasedenc po o- rožnikih in kraljevi straži. .Prcdvsem jc bila /astražena postaja Termini. Delo'nasega pol. vodstva. I Sobotni dogodki v nasein niestu in v ! celi deželi so povzroeili, da se je tudi na? ! se politično vodstvo takoj sestalo in raz* pravljalo o novem položaju. Med tern je tukajsnji general Ferrari povabil k sebi predsednika g. Križinana in dež. odbor* | nika dr. Besednjaka. Po tcm sesranku i sc jc zdelo umestno, da sta od.šla k vodju tukajšnje fasistovske organizaeije gosp. Heilandu gg. poslanec Seek in Križman. fzjavila sta: Siovenei so bili vedno mirno ljudstvo, ki ljubi red in se pokori posta* vam. Priznavamo vsako vlado, ki s! jo postavi italijanski narod. Zagotavljamo, da homo vplivali v tern smislu na naše ljudstvo ter prieakujemo, da se ne zgo* c!i našcmu narodu nobenn krivlca. G. konzul Heiland je sprejel i/javo z zadovoljstvom v znanje, ter zagotovil, da se s-ovensixmu ljudstvu ne zgodi nič žaicga, ker stremi njihovo gibanje Ie po spromembi sedanje ne::moži"te vlade in prospehu Italijc. Ko sta na.ša odposlanca sprejela zagotovilo, da bodo spoštovali pravice drugorodcev, sta odšla. Skoro (;b istem času je priscl v Oori- co opekarnar Josip Pahor iz Hukovice tcr javil. da se je izvršila pri njem tatvlna. Skupina rnladcničev, ki sc jc izdala za fa- šiste, je obkolila njegov hišo, stopila pred gospodarja ter inn izsilila 12 tisoč lir. Oro- pala jc tudi vso zlatanino in srebrnino. ki je bila v hiši. Dali so nnu tudi ultimatum, da mora pripraviti do nedclje ob 2. uri po- poldnc novih 7 tisoč lir, sicer mu bo hisa* sežgana. Nadaije je »Piccolo« < bjavil vest, da so fasisti odstavili občinski zaastop \^ Postojni ter imcnovali Izrednega komi- sar ja. Radi tell dveh dijgodkov sta sc pd- dala noslanec Seek in dr. Bescdnjak li glavnemu vodstvu fasistovske strauke fjr sc sestala s kcnzulom. Zast^pnik fisistov- skega vodstva je izjavil. da je treba tatvi- no v Bukovici najodločncjše obsoditi ter da se jc odred.ila že preiskava proti krav- cem. (ilede razp.ustitve cbčinskega zasto- pa v Postojni je konzul Heiland poudaril, da se je izvršila brez vednosti vodstva tcr da sc odpošlje v Postojno nemudovna u- kaz, da se občinski zasop zope vzposavi. Župan zasede vnovič svoje meso in izkazc sc mu vsa cast, ki mu pritičc. Poslanec Žček in dr. Besednjak sta se zahvalilt ter se poslovila. Natančna preiskava je doznala, da Pahorja iz Bukovice niso okradli fasisti. S'oliticiio drustvo »Fdiuost« \j Oorici je hotelo izdati na ljudstvo razglas, kate- rega ]>a ne moremo priobčiti. ker je een- zura prepovcdala. »Vedetta Friulana«, fašistovsko vjla- silo v (lorici poroča v St. 25. due .30. oka glasila »11 Paese«, osrcdnje Klasilo republikanske stranke »L'Azionc«; tudi ciredništvo državnejja jjlasila koniuni- stov »II Comunista«. je zasedeno. Uredui- ški prostori lista »L'Epoca« in enega Iiu- moristicne.ua lista so zastraženi po faši- stovskih četali. Na Tirolskem. Deželna zveza fašistov v Tridcntu je izdala oklic, v katerem trdi, da se Nenici oborožujejo in pripravljajo na vstajo. Nato napoveduje' poliod fašistov na Brener, da ojačijo šibke cbmejne straže in razorožijo* nenisko prcbivalstvo. V Nemčiji je napra- vil ta kornk'silno inučen vtis. Vlada štiriH. Ko se je fasistovska stranka vzdi.u'iii- la, da vkoraka v Rim in se polasti državnc oblasti, je zaporediia svoje oborožene ee- te po strcu-o vojaških ukaz/h. Sestavile so se v različnili del ill države arniade pod vodstvom fašistovskih tfer.cralov in za- čcle prodirati proti Rimu. S treli str-aif so se pomikale čete proti tfiavnemu mc- stu, da ii'd obkro/.ijo od vseh strani. Ob- eneiii so vdirali v vseli večjili mest:h fa- sisti v javiie urade, odstavljali prefekte, zasedali pošto. brzojavne postojankc, po- licijo, žeiezniške postaje in sc skusal' povsod sporazumeti z vojaštvom. Par dni so bile vse brzojavne zveze v njiho- vih rokali. Vlada ni mogla več občevati z razl'cnimi deli države. Vse to «ibanje jc vodil odbor štirili oseb, ki je bil tajen in je iz tajnejja sedeža pošiljai fašistovskim oddelkom in vod'teljem svoje ukaze. Raz- poslal jc v deželo pro^las. ki je nied dru- Kirn pou da rial: »Odbila je lira odločilne bitke. Vsi fašisti so mobiliz'.rani. Vojaška postava fašizma stc?pa v polno veljavo. Po ukazu našeua voditeija je prevzela vso politieno, vojasko in upravno oblast stranke v svo- je roke tajna vlada štirili, k: ima diktator- ske pravice. Vojska, ta najvišja zaščita in zaslomba raroda, sc ne sine vdeležiti bo- ja. Fašizem se bori le proti pr-iiticncmu sloju mevž in ncsposobnežev, ki niso bili v stanu dati državi tekom štirih let pravc vlade. Velikodušni bomo z ncoborozenlm nn- 'sprotnikom, neizprosni proti vsem dru^im. • Kličemo najvišjega Boga in dull n:i- ših petstotisoč mrtvih za pričo. da nas žc- ne naprei le ena misel. zdru/nie le enn volja, vnema le ena želja: rcšiti in poveli- čati domovino. Fasisti vse Italije, rannite na rimski iiačin svoje sile in svoj dull, ki'iti mi mo- ramo zmy.irati in bomo zmagali. 7ay\o Italija, zivio fasizem!« Vlada stirili. Ker se je br j končal s sporaznmoin, se bo vlada štiriii v kratkein razšla in iz- ročila svojo moč iz svojlli rok. Fasisti v IVf ilanu. V središču fašizma, kjer je iniel svoj sedež prvi vod'telj fašizma Benito Mus- solini in osrednje tajništvo fasistovske stranke - v Milanii — je Faktova vlada vzdržala ves čas za iialijansko javnost razburljivlh douodkov ponolni red. Javr.i nradi: prcfektura, noslcnje pošte in brzt;- java, Rlavna po?taja, železniško ravnatelj- stvo. sodnija, itd. so bili zasedeni od voja- štva, Vsi funkc'jonarji varnojatne oblasti so bili p(?klieani v sliižbo. Oblast je nrešla v roke vojaške sile. Vojaštvo je v Müanu vzdržalo ix polui red in mir. V soboto 28. oktobra se n\ mou'el \' Mialnu dobiti »Popolo d'ltalia«, uiavno .H'lasilo fasistovske stranke, ki se je, kakor poroča »Piccolo« najbrže konfisciral. Tu- di občinstvo je bilo izročeno precejsnjiin sitnostim. Prcpovedana je bila vožnja na kolesili; ustavljcn je bil javni ])romet z a\- iomobili. Na Rlavni postaji je policijska | oblast preiskala vse potovalce. Zjutraj 28. oktobra je aretirala policijska oblast stoti- no nosilcev palic. Ob 8.30 je biokirala vo- j jaška si la vlak, ki je vozil fašistc iz Nova- re v Milan in preiskane so bile vse erne srajce. Dva iuladen:ča sta bila tudi are- tirana. Vojaška sila je zabranila pohod sku- ])ine fasistC'V na osrednjo i)ostajo. med ki- tero se je nahajal tudi poslanec Aldo Fin- zi, ki jo je liotela zavzeti. Skupina 200 fa- šistov, ki sc je naliajala na dvorišču i>o- slopja »Popoia d'ltalia« je bila od voja- kov blokirana, tako da ni mo.u'el noben fa- šist oditi iz dvorišča. Dru.ui fašisti so bili zaprti na scdežu svoje stranke, v ulci Sau Marco. Faili pri oltai Inii. »Piccolo della Sera« z due 30. oktobra poroča: Danes zjutraj so vkorakalc v Rim erne srajce, ki so se zudnje dni zbrale o- koli gluvnega mesta. Fiisla so za io, da poklonijo neznanemu vojaku in kralju. Vlwd hi se inui izvrsiti ob 9. zjutraj; oh tern easu je bil ustavljen promet eestnc železnice, vozov, avtomobilov itd. Trno- vine, javni in zasebni uradi so bili zaprti. Mi'sto je bilo v zastavalt. Iborovanje vseh iusistov se je vrsilo v Villa Borghese. Za- nimiv je proglas, ki ga je vodstvo rimskih centradj ob tej priliki izdalo na fasistov- sko milico! »Vsak spopad je ne samo nepotreben, marvee za fasizem skodljiv. Zapovcditje se nidi tegti črnim srajcam najodlocncjse, da oh rani jo Ida d no kri, red in disciplino. Vauko udejstvovanje posameznikov je po- pt/lnoma prepovedano. Ker je Mussolini dobil tuilog, da sestavi novo vlurfo se mo- ra smatrati, da od dunes odgovarjam. Za državo, za ministerstva in parlament. Vsak ein proti vladnim nstanovam je punt proti Mussoliniju. Za povelistvo črnih sraic. — Tosan Ker se današnja »Goriška Straža« že itak bavi s skoro samo političnimi dojjodki zadnjih dni v naši državi, zato se bomo na tern mestu kratko ozrli na najvažnejse politične doRodkc zadnje^a časa po drutfih državali. V .)iiRt>slaviji je \- zadniili stirinajstili dnevili postalo politično vzdušje nekoliko bolj umirjeno, kakor je bilo pred konure- soni demokratske in radikalne stranke; takrat se je pričakoval dan za dnein mz- cep cbeli sedaj najmočnejsili juRoslovan- skih strank, kateremu bi na mah sledila težka notranja kriza. Za silo so se sedaj spori sicer poravnali. toda pod vrlioin tli naprej. Dokler se ne doseže sporazum med Srbi na eni, ter med Hrvati in Sloveuci na druui strani, bo notranji roložaj miade l\v- žave nezdrav. Vprasauja, radi katerill se je sešel znani veliki kc-n^res \' Zajjfrebu. — o katerem smo v nekem pismu iz Ljublja- ne tudi mi poročai: se morajo pravnnri in rešiti, poteni se bo šele lahko .uovorilo o zdravih uotranje-nolitičrih ndnošajili. — K pomirjenju zadnjih dni je brezdvomuo veliko doprinesla tudi proslava spomina bitke na Kumanovem, ki je leta 1CM2 v Ixilkanski vojski zadala Turkoin odločMni udarec. Proslava se je vrsila niiiiuli teden z velikimi slovesnostmi. ter se jo je sma- tralo za narodno slavje vreh JiiROsiova- rov. — »Avtoncinist« porcča, da se je dr. Šusteršič, ki je kakor znano ob preobratu bežal iz Ju«;oslavije, vrnil v Ljubljana ter se prijavil pri odvetniški zbornici.^ »Slove- nec« pa pise, da prevzame dr. Šusteršič vodstvo »Samostfojne kmetijske stranksi« v Ljubljani. — Obcinske volitve v Ljub- liani, ki se vršijo rrilmi'njn nedcljo, vzbu- iajo (bčo nozornost. Za moč na ljubljan- skem mau'istratu se bore:: »Ju^osiovan- ska zajedr.'ca«, (skunina dr. Tavčar, dr. Triller, dr. Ravnihar in narcdr! socialist:), Juk. demokratska stranka. (skupina dr. Žerjav). in »Zveza delovnevra ljudstva« (Slcv. HvkI. stranka, kcmiui^ti in lev: so- cialistic Nosilci te zadnie ii^te so: b'v;Z\ župiin dr. Perič, urec'nik Krcmžar ii: dr. Leniez. Nn An^leškem je sostavil novo vlado vodja konscrvativeev Ronar Law. Vse stranke se žc prinravljajo na nove .volitve, ki se vrše sredi novembra. Posamezne stranke so postavile na ?totine kandid»- tov in bo boj zelo hud. Fna naivažnejšili zadev, k; naj jili volitve rešijo, «e vpra^a- nje, kakšno naj bo stališče Anjilijc v sve- 1 tovui politiki. Ali s Francijo ali proti njej, ali z Nemčijo ali proti?, to so odločilna stališča. Na Nemškem, kjer so se imele vršiti volitve predsednika republike, sta se zedi- nili ulavni stranki: katoliški centrum in socialisti ter je državni zbor sklenil, da se podaljša doba sedanjekra predsednika Fberta (socialista) do leta 192.5. Ta poteza je bila \- prvi vrsti naperjena proti monar- liistom in ¦za^ovornjkom bivšeua cesarja Viljema, ki so hoteli kandidirati za pred- sednika republike znane^a maršale Hin- denbur.ira. Mariborska pisma. (Posilja L. Z.) Marihor je v sorodu z našo Gorico, m Siovcnske i jorice so nam Brda, Poho* rjc nase Ciore, a Drava naša Soea. Od Mure in Slovenskih. C^orie doli do Go* riskih Brd in Idrije živi en narod. Ker nas ioci meja v dva sveta, zdi se, da smo si tako daiee narazen kakor se nam je ciikrat zdelo, da so beneski Slovenci Bolj ve kje tarn daiee. Dasi je med Alaribo* rom in Gorico le ma j hen kos zemlje, smo si mod seboj tuji kakor Bcnceani in Pijemontezi in skorajda šc bolj kakor V'edrijanci in Medanei. Vendar se bomo zanimuli- kako /ivijo nasi ljudjc na sc- vcrni mcji in kako so poprej živeli, ka? ko ^ospodarijo, kmetujejo, kako politi* zirajo, se or^anizujejo in izobrazujcjo, da bomo poprej znali povedati kaj o Slovencih iz Štajerske potem o Grkih v Mali Aziji. Knotni smo, eni po krvi in jeziku, čctudi tr^ajo naše telo in rcžejo naše žile. To bi, rad popisoval v kratkih pismih, da'bo Soea eula pozdrave scstre Dravc. Te dni je izsla iz mariborske tiskar? ne vrlo aktualna, zanimiva kn.ji^a: Vu-- hit no vprašimje^ spisal dr. Juro Jan, od? vetnik v Mariboru, knjii,5a kakor jo do* slvvj Slovenci še nismo irneli. Porodila sc je v valutni dobi, v kateri sedaj živi* mo, v easu, ko govorimo o valutni dra* ^inji in ko rešujemo valuto. Knji<;a je pisana v poljudnem slo^u in rekel bi na* rnenjena vsem, ki sc hočejo seznaniti z osnovnimi problcmi valutne.^a vpraša* nja. In na tern polju so nam potrebni osnovni nauki, krvi nauki o bistvu in no* menu valute, kar se mi moramo učiti ka* kor abc v prvem razredu! Zato nam av* tor obravnava v prvih po^lavjib z2. Prosveta. ; Dr. Ivo Šorli: V deželi Čirimur* ccv. Podzemska povest za mladino. V Ljubljiini 1922. Založila Tiskovna za* druj*a. Strani 143. Qena broš. knji.^i Din. 16, vez. Din 21, po pošti Din 1'75 več. Dva deeka Mihcc in Tonček zaideta v podzemlje, kjer prebivajo pritlikavci Cirimurci. Ti jjma onemoj*oeijo povra* tek in tako jih začneta dcčka uvajati v ¦/.pridobitvc kulture«, dokler se ne nauee tudi vojskovanja in sc ne zaeno medse* bojno pobijati. Po raznih doživljajih in nevarnostih zma^a človeška prebrisa* nost nad pretkanostjo cirimurskc.ua po* ;4'avarja in deeka se vrneta. Knii( ^ nc vtmo, ' i i Dopisi. | Kamnje. . ! Tukajšnjo kat. slow izobraz'evalno j drušvo im a dnc 12. nov. po blatJoslovu v drustvenih prostorih svoj lctni ohčni ' *bor po običajnem dnevnem redu. Vsj ( Clinic in prijatelje društva k obilni ude- , 'tžhi vabi odbor, — Dnc 25. okt. je tu* ; Uj umrl 80-lctni Franjo Rebek, vulgo: ! •Viuili.sk. Bil je na daleč znan kot goreč j 'n N net romar. Poklonil se jc sv. Oeetu j L'onu XIII., bil jc priča euharističncga M>r.gresa na Dunaju; 26 krat je s sonor* Aim glasom prepcval pred soho viSarskc •H. 13.; 36 let je sluzil pod zastavo sv. ''rančiška; 55 let jc zvesto onravljal j sliizbo cerkv. kljuearja in istoenako let ! ic nosiJ nepretrgoma sv. olja iz Goricc. tavenreden mož — spomina vrcden — Hai počiva v Božjcm miru. »Splošno slov. žensko dništvo« opo* ?aria, da uradujc tajr.ica vsak torek od - 3 pop. v društveni sobi v Trgovskem domu I. nadstropje, levo. Članice, posiu* *ujre se te ure! Potrebne matcre zgla* sujre se! V VIPAVSKEGA. Pred par dnevi je razsajal po vipav- $ki dolin: luid vihar. Burja je pričela svoj Dies. Nanos si je pokril z belo čcpico, okrojr brade t>a pa brije. da je joj. Vina smo pri- tfeiali letos po Vipavskem tretjino več, ne- Ko lansko leto. Kapljica je izborna, ne si- ce r takao močna, kot lansko leto, pa bolj Driietna. Ccw /merne. Ktipci iz (V r Pivkc Krasa. Oorice in Trsta, kar pridlte! Po- strežemo Vam izborno. Svoji k svojini! TOMAJ. \ ned. 15. oktob. so napravili deklicc ¦sežaiiskcjjsa cerkvene^a pevske.ua narašča- Ja iziet v Tomaj, kjcr so pele pri službi bo- žji v crkvi. Popoldne so njini mi cast na- Draviie dekiice tomajskcjra »Marijinctfä Vrtca« v Elizabetišeu otroško ikrro »Snc- sruljčica<'. Sežanske dcklicc pa so zapelc vreč narodnili ])csmic. Ljudstvo zlasti matc- re, — je pokazalo, da se zaiiima za na- Dredek svojih. ctrok. Zanimanjc in sodelo- Viinjc starišcv pri izobrazbi otrok pa naj se še pomnoži. Vsa ta prireditev pa jc zo- Pet icp dokaz, da se sestre trcidijo za vz- .uojo otrok iie le v šoli, ainpak povsod. Za- služcno priznanje pa se jim krati. — Le- tos snio dobili posebno učiteljico za lašči- lio. Želimo pa, da se v kratkem nanči do- bro naše^a iezika. — Triratev je bila tu še povoljna, tndi jesenski pridelki kažejo do- bro. Prosvefoa zveza. z Predavanja, ki jib jc prircdila Prosvetna zveza pretekli teden po dc* žcli, so nad vse pričakovanje lepo iz* padla. Vršila so se v Idriji, Spodnji Ulriji, Črncm Vrhu, Sanaboru in Vrhpo* lju. Udeležba je bila vkljub slabcmu vre* menu pov.sod precejšna. Splošno se opa* zujc, da društva z največjim veseljem pozdravljajo »Prosvetno zvezo« in z navdusenjem sprejemajo zvezine odpo* slance. z Spodnja Jdvija. Pretekli petck jc prinesel v na.še dru.štvo novo življenjc. Predavanje, ki ga je imel odposlanee Prosvetne zveze je napravilo na nas glo* bok vtis :n nam dalo novega vcsclja do društvene.aa dela. Vkljub slabemu vre* men uso prišii elani po eno uro dalee k predavanju, ker jasno dokazujc, ^ da dru.štvcna rniscl pri nas ni zaspala. Traj>- no nam ostane v spominu prisreni dru* žinski vceer, katere.Ua smo preživeli v neprisiljeni *abavi. Imamo nov oder in išeemo pripravnih društvenih prostorov. Upamo, da bo požrtvovalnost članov premagala tudi to oviro in da za novimi zvonovi pride v na.šo faro novi društvcni dom. z Vrhpolje pri Vipuvi. Letošnje leto i jc proslavilo naše društvo svojo dvajset- letnieo. Tcmelji, ki jih je postavil dru- štvu umrli poslanec Lavrcnčič, stoje trdno. To jc pokazalo predavanje, ki La je imel pri nak tajnik Prosvetne zveze v ncdeljo. Udcle/ilo se ^a jc polnostcvil* no vsc društvcno elanstvo. Navdušcni po besedah govornikovih smo sklenili takoj zaeeti z zidanjem drustvencjia do= ma. Upamo, da se nam to posreei v kratkem. z Socialno s pedugoški tečuj priredi Prosvetna zveza v nedeljo v Sv. Križu. Traial bo 4 vcčere. Vabimo elane in ela- nice naših društev v Črniškem okrožju, da se t!a polnoštevilno udeleže! z Dornberg. Tukajšnja »Čitalnica« priredi v ncdeljo ob 3 pop. zaloifJro »Mlinar in njcjjova hči«. Isti dan se vrši tudi društvcno predavanje. Predava od^ poslanec »Prosvetne zveze«. las stare Gorice. | IZ STARE GORICE. (Zanimiva publi* kacja.) Kavnatelj «Joriske državne knjižmce Drof. (larlo Battisti je pri urejevanju spis(;v deželne<4a arhiva našel ovoj 2()=tih Pers»amcntnih listin iz zapušeine j^ori* ške^a zgodovinarja Morelli^ja. Listine sc i"iis(j bile priobeene. V brošuri: Donazio* ni medioevali al Convcnto dei Minori Conventuali in (iorizia, CJorizia 1922, jih je prof. dr. Battisti objavil 15. Kcr se ti daritveni spisi tieejo tudi slovcnske.Lja življa, posnemamo iz njih sledeee: Naj* starejsi pcr^ament je iz leta =376, petek, 14. avt^ust. Pleineniti Urh Gremoljen* ski:::) zapušča med drugimi cerkvi na »doriski ffori«, srebrn kelili. Med prl- eami jc tudi pi. Rarie in neki profesor iz \orimbei\Lja, ki poueuje v pisanju ne* katere plemcnite mladeniec, »qui doeet gramaticas ecrtos nobiles pueros«. — L. 1382. je Pandulf (Iremoljanski doočil, da njegov dedie mora obdržati pri sebi sliiiio Jančka, in ee bi ga ne obdržal, da Ua mora obleči. Pri volilnem spisu iz decembra 1382. sta bila prisotna Križ* man iz Moše in Kuneelj iz Loenika. (let trti notarski spis se tiee slovcnskih vasi v Brdih in Solkana (Zelkon). Pri petem n')tarskem pismu sta prieala tudi Ožbald kateremu so pravili »Kranjce« in brat re* dovnik Vid iz Metlike. Volilo je obset^a* lo med dru.uimi vinograd na Rafutu (Raffolt) v soseseini Közmanovcjia vi* Hosii-ada, potem vinograd na Obramni* ku! cegar sosed jc bil Martin Polosck, daJje še kmeeko hišo v Zalazeah, kjer je bil mcjas Matija Libšce. Šesti notarski akt je iz 1. 1405. Nič zanimivega, razen plemcnitaškib imen, katerih nositelji so se pretepali v onih easili. V sedmem volilii je omenjen Jur- ko Pcrkou, ki je zapustil »brajdo« na Kornu, ki je ležala poleg brajde »Suppa* ni dc Traunich« ob potoku kornu. Spis št. 8 vsebuje testament plemcnite Ur* še, vdove po plemenitem Jakobu, ki je stanoval za gradom. Deveti testament ima med praeami Danila Strmca in kro* ia.škeija mojstra Jakoba Papež*a. Zakon* ska zena po umrlem možu jc dobila :::) Cjlremolgliano blizu Ko/aca proti t'edadu. I brajdo »in Bradez«. V bližini je imel brai'lo Caspar Kianjscek (Glanzachcr). Descto notarsko pisaruno omenza volilo posestva v Boveu. V enajstem izvirniku jc med pričami honoratissimus vir do* minus mirenski župnik Valentin Pod* mejnik. 26. julija 1500 jc prisostvoval oporoki Magdalene, vdove po pok. Ja* kobu ()rzoner*ju iz Gorice tudi grbasti Peter iz Vipolž v Brdih. Lcta 1506. je umiral gosposki sluga Marko Hrovat. Ob njegoN'i smrtni postelji sta bila tudi Le* onard Papcž in Luka Vidmar. Imel je vinski breg v Kozani. 14. dokument je iz* raz zadnje volje plemenitc vdove Phia* mentc, po rodu iz Starcga mesta (Ce* dad), Civitas Austriac). V njenih zad* njih urah ji je stal ob strani častiti go* spod "Jurij iz Ljubljanc, dominikanec. Druge price so bile iz Furlanijc in Istrc. Zadnji in pctnajsti objtvljeni perga* ment je oporoka Jakoba Fabijan*a iz Gorice, pisan od trbižkega notarja Aloj* zija Caballerus*a 1. 1522. ! Iz tega posnetka je razvidno, da jc bil v 14. in 15. stoletju slovenski rod na Go* riskcm v ravno istih krajih, kjcr jc .se sedaj. Podkrnskemu Kobaridu so le- tos posekali fašisti starodavno lipo. To* da to ni nie novega, kajti že 1. 1331. so } pod vodstvom bojevitega oglejskega ka? i nonika Ulrik*a Bojan*a, prijahali v Ko* barid, — komijonov sc niso imeli, — in so' posekali staro lipo, pod katcro so Ko* baridci malikovali. Po dovršenem dclu so odjahali v Ocdad, pred Čedadom so si ogledali griee, kjer so I. 700. Slovenci si* lovito natcpli germanskc Longobarde. Lipa v Kobaridu je spet vzevetela in je cvetela do letos. To mimogrede. — Ime* na v zgoraj omenjenih 15. pergamentih so, razen nemško * italijanskih plemi* ških, slovcnska, mešeanskih italijanskih je malo. Notarji, apostolica auctoritatc. pa so bili skoraj vsi Italijani. Med slo* venskimi imeni se nahaja Golob, Golo* hie, Peg,am,Cirmek, Demšar Črneie, Je* rueie, Katarinka Paperinka (v prcjšnjih stoletjih se ženc niso imenovale n. pr. Korenova, ampak Korenka), Mervie itd. — /Čelet jc, da bi velcuecni g. ravnatelj jforiške državne knjižnice nadaljeval z raziskavanjem domaeih arhivov, iz kate* rih se pokaže, kako tesno združeno jc bilo gospodarsko sozitje obeh narodov I v goriški deželi. I. Naši fanfje-vojaki. V zadnji štev. »Gor. Straže« je vspod- bujal kr. poslanec Šček, da poskrbimo za naše fante-vojakc v tujini. Zato predla.uarn .R'lede molitvenika sledeče: »Zbor svcčcni- nikov sv. Pavla v Oorici«, obrni se narav- nost do kr. Dr. Tul-a; profsorja bojfoslovja. On je vesčak v tcj zadevi. Spisal je nam- reč 1. 1917 krasen inolitvenik v nemškem jeziku za mornarico, »Marine-Gebetbuch«. Pravi biser. To knjijro, ki obse^a 348 stra- ni, bo g. dektor malo predclal, in takoj i- majo nasi rantje molitvenik. Tudi za pesinarico bo preskrbljeno t;aj- lažje tako, da zbor sveč. sv. Pa\'la poprosi nase.^a «. Vinkota. Laliko naredi tako, da prestroji malo: Fran Maroltove in A. Ko- sijeve vojaske narodne pesmi iz I. 1915, pritisnil bo še sam krepko zraven, in ])cs- marica je tu. Oblika pesmarici bodi kot nckdaj 2\- rovnikovih narodnih pesmi, priročna za v žep. Založi obe knjižici K. T. 1). Ccna pa bodi kar najnizja! Ore se tu cminentno za dobrodelnost. ne pa za dobičkarijo! Pa brcz zamere! . Šmid. SLOVENCI V ZRAKOPLOVNI SKUPINI. Parma. 24. 10. 1922. Tako se je tflasilo povelje. Od 26 Slo- vencev-Primorcev, ki smo bili skupno do- deljeni III. zrakoplovni skupini v Parnii, so jih 25 dodelili sirom Italije in so me pustili samcRa med 240 Italijani. Temu oddelkn se mora priznati jfotovo prednost. ker je zrakoplovstvo v Italiji -špecijelna, lahko bi se reklo najboljša in uajlažja vojaška služ- ba; zato iinajo u.uodnost priti k temu od- delku samo oni vojtški obvezanci, ki imajo srednješolsko izobrazbo, ali pa dovršeno mcliansko obrt. — Po prestanili vajali (1 mesec) je vsakomur na razpola.u'o izbrati si tečaj, kl j?a najbolj zanima, n. pr. moto- risti, piloti. avtomobilisti, knji.u'ovodje. strojepisci, pisarji i. t. d. — Po dovršenem tečaju opravlja svojo stroko celo slr.ižbeno dobo. Tudi dnevno plačo se potem dclu razmerno poviša, tako, da služijo n. pr. pi- sarji, i. t. d. L. 2. — dnevno 40 stot., avto- mobilisti, piloti in motoristi pa od 2 do 5 L na dan. Torej je v dusevnem in materijcl- nem oziru bolje kot v vsakem druuein od- delku armade. —• Toliko v tern oziru. Parma, mesto z približno 75.000 preb. je naihujše središče političnih bojev. Dnev- no se dogajajo spopadi med fašisti, komu- nisti in Ijudskiini arditi. — Pri vsakem incidentu, je par mrtvih in ranjenih. -- Ciidno, da niti vojaštvo tell bojev nc more ustaviti!? — Poscbnili znamenitosti mesto nima, k vcčjeniu to, da je zelo umazano. Oovori se v dijalektu, ki bolj sliči o,ur- skemu kot italijanskcmu jeziku. Nebroj pozdravov iz tujine vscm do- mačim z nado, da se v kratkem spet snl- demo. Ivo Gorkič. Po svetu. p. Nova di'jumuntna polja odkriia v Južni Afriki. V zapadnem delu dežele Bc- čuana, ne dalec od nekdanje^a nemskekra jutfozapadneffa afriškcKa ozemlja, so našli v zadnjih tednih obsežna dijamantna po- lja, ki prekašajo znano ozemlje v Kimbcr- leyu. Našli so kamne do 20 karatov teže. Dežela pa jc radi pomanjkanja vode tcžko dostopna. P. Švedska banka v Rusiji. ^vcdski bankir Aschberkr jc osnoval v Moskvi »Ru- sko trjjovsko banko« z glavniico 10 mili- jonov zlatih rubljev. Zadnje vesti. Mussolini o smeri zunanje ^olitike. Miinstrski predsednik Mussolini je dal »Stumpi« prve izjuve. Med drugim pra? vi: »Kdor govoriči o dtilmatinski nevar- nosti, je klepetač. Dahntinsko vprnšas nje je v jedru /e rešeno. Tudi z Jugoslav vijo nimumo pukta o i/.pra/.nitvi. To, kar je pomembno v fern treoiku je, da no? vemo jasno in močno, da je dunes v Italiji državii, h katere spostovanju bo; mo prisilili z zakoni in če bo treba, s strojnieami. Naš program je: delo, ekoz nomija, mir.« Splošna demobiüzacijü fašistov Rim, 31. ok/obra. Vlada stirih je izdala fašistom sles deče povelje: Naše gibanje je bilo kro* nano od zmage. Vodja naše stranke je prevzel oblast v drzavi, zunanje in nos tnmje mitmhstvo. Nato se tajna vlada šfirih zimvidjuje fašistom zu vzorno disciplino in poziva vse čefe, naj se vr- nejo na mirnö delo. NAŠIM ŽUPANOM! liUitfoslovitev najvcčicfiu vojuškega pokopališča v Redipulji sc vrsi nepreklicno v vetrtek, dnc 2. novembra, kuknr smo zvcdcli na pristojncm mcstu. KNJIGE Goriške Matice izidejo prihodnjo soboto. Prijeten jajcast okus je znak testenin „Pekatete". flko jih knharica skrbno, pri- pravi, je ni botjše jedi te vrste............ POSLANO*) Podpisana stavbena zadruga, da zatre govoricc, ki sc širijo izven obrti raznib konkorentov — naznanja, da je popolnoma neodvisna in nima nikakc pogodbc v zadevi dela s katero drugo zadrugo ali dru.štvom; zato opozarja da bo postopala sodnjisko proti vscm onim osebam ki radi dobieka so zaeelc trositi nercsniene vcsti. Stavbena zadruga BRESCHI L CUC* CHI, Goricu, Via S. Chiara 5. *) Za elankc pod tern naslovom od* govarja urednistvo le toliko, kolikor ve* leva tiskovni zakon. Potniki! — V restavraeiji na drž. kolo* dvoru v notranjosti se dobi kosilo in vceer jo po nižjih ccnah, kot v mcstu. Kuhinja domaea — vina pristna. Zahvala. O prili smrtiki in pogreba našega nad vsc ljubljenega soproga, očcta in stavega očeta ANOREJA ABUJA trgovca in posestnika nam jc došlo veliko sožaljnib izrazov od sovodnikov, prijateljev in znancev, katcrim izrekamo tern potom svojo prisrčno zabvalo. Posebno se zabvaljujemo mnogobrojnim udeležencem, ki so truplo blagega pokojnika v tako obilnem številu spremili na poti k vec= nemu počitku. Zabvaljujemo se še posebej: darovateljem krstnib vecev, čč. dubovščini, čč. o. o. kapucinom, gosp. jožkotu Bratužu, in gg. pevcem za ginljive žalostinke, kakor tudi vsem ostalim udeležencem žalnega sprevoda. Vsem ktičemo: Bog plačaj^ Gorica, dne 31. oktobra 1922. Zalujoci ostali. Dvonadstropna 50 let obstoječa trgovska UJJ-j v Lljub- Ijani se prodn. Hiša stoji IiBiu vsredini mesta na najbolj prometni točki, ima trgovske lokale in skladišča, pripravne za kako industrijo in so takoj na razpolago. Ronndbe pod „Dobra pozicija" na An. zav DRAGO BESELJAK - Sodna 5. Ljubljana. POZOR! V zeiogi imam 10 kubičnih melrov stavbenega lesa ra/.ne kakovosti kakor: taiK.vvanjska oprema. Proda se po /ek> u^odnih eenali. — Naskw pove upra- va tor a !lis.ta. STIRINAJSTLETEN DEČEK, zdrav in iz dobre družinc, trßovine že nekotiko vajen, bi rüd stopil takoj v kako trgo* vino kot vajeuec. Obrniti se je na A. Stanič Sv. Križs(x-sta 126. Prihranite denar!!! -.--. C E V E. J 1 :-: po najniizijli eeraaLH ? ? samo pri R. SIViTZ Gorica, Corso V. E. 7. VELIKA IZBERA 11 Izšel je : Vedež asa 1. 1923 in Ilišni prijatelj. Dobiva se v Gorici v Knjlcjr. K- T- D. MONTOVA HIŠA, V Trstu pri J. Stolen via Milano 37. Cena: Vedež lično vezan stane S* 3- Vedež elegantno v piat:io vezan L 4. Hišni prijatelj !• 2- Zadružna zveza (prej Coriška zveza u Gorici) vpjsana zadruga z omejeno zavezo t osrednja or^anizacija vseh gonskih za- ! drug. Pisarna v Gorici <_<>rM> Verdi St. 32, 1, nadstropje Uradujt ob clelnvnikih oa b. Uu i2. predpolne in od 2. do 4. popoiudne. Ob svooian fr: ünevih preü pra.^niki je <«ra^ ri"vpoiuobrt ka- kor tudi popravilja šivalne stroje, stolpnc ure i'td., sedaj v ilastni hiši v Tolminu Št. 43. — Priporoča se za obi hi nairočiila. Delo izvršuje t-očno. Ceine brez konkurence. VELIKA IZBIRA klobukov za gosp@ iiTiLiA munm GORBCA - Via Mamelti 4 (prej via Scuole). - \ ŠOLSKE ZVEZKE ŠOLSKE KNJI6E ŠOLSKE POTREBStflNE se dobi po konkurenčnih cenah ii Kniigarnl Kaf lii M. Gorica - Uia Carducci 2 - Gorica Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spolne bolezni ter neKOvanje kože. — Perfekcijoniran na Uu- najski kiiniki. Sprejema od 9—11 in 06 3—7 ure. Gorica (Piazza gründe) Travnik hiša Paternoli. I BRUNO SAUNIG - GORICA t Via Carducci 3 — Telefon št 162 — V»a C r ucci 3 Na debelot Usnie Cevljarske in sedlarske potrebsčins vrvi Tržaški biči, bičevniki Sveče, Kadila Vosek Nakupuje čfibHni vosek po dnevnih cpn«h. Glavna zaloga za Goriško podpetnikov „Pell" na debelo po tovarniških cenah. Nadrobnoi PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke « V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom/* Telefon St. 50. Brzojavni nasio^: L j u b 1 j a n s k a b ä n k a. Deinižka g-lavniea SHS krön 80 M1LIJONOV. 0ENTRALA: LJUBLJANA Rezerva SHS krön 64 MiUJONOV. PODRU^NICLi BreJiee, Borovlje, Metkovlč, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sai'a,jevo, Spül, Trsi. Obrestuje vlüge na knjjžice po 40/0, Na daijšo oüpoveü vezane viog«; po dogovüru. Nakap in prodaja vsaft^v.'Stnega' tnjega denarja. flzvršuje vs^ v buntno ^tro^o spadajoce posie najkuiantnejüü. Uradne ore za občin»tvo 8;/„- 12 in od S 5 Oi> «obotah popoldracp ob aedeljalt in p»raLaikih «e o« mradnje FELBERBAUM & ROLICH (prej Hedžet & Koritnik) GORICA :•: Cj-o Verdi štev. 7 :-: GORICA Vetika izbira moškega in ženskega sukna, raznovrstnega zcpbirja, perkata ter perila, velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrtncga blaga za neveste, drobnavij tcr vseb potuebščin za krojače in šivilje. HA DROBNO! NA DEBELO! Josip Kerševani luelirtiiik in pu^kar v Gorici. Stolni trg 9, desno. Zaloga raznih šivainih in kmeüjskih suojev, dvokoles, pušk in sanjokresov, ter vse posameznih deiov, spadajoeih v mehauieno in puškaisko stroko. Strokovni, brezplačen j pouk v umemem veznnju in krpanju. ' LiiHtiiJi (ieliivnjcrt 1« p(»p)*avlja]iiiC)i, Stolni trg 5, j&j&r' Poniklanje in lakiranje v vsakt barvi. ~^K Frlporo^am Tsakemu Original Mundlos šivalne stroje, ker so najbolj zancsljivi, za te janicim 15 let. i © 'iribar «usu - Gorica Corso Vfciui 32 (hiša Cenlr. Posojilnica) Velika «aloga C«^kega platna \z znane tovarne R@genchdrf & RyiVlfil8iny vsakovrstno blago za poroöence, kakor tudi velika i?i>ua niošivega in *ff*i-:agH sukna. Blago solidno! Cene zmerne! J. Lenassi, öorira. 1 Ttt t ----------------------iiininiM—iiMMiii^^iiiaii ¦.....«»in i i in— Moka, sirk, oves, otrobi, kavJf- sladkor, špeh, olje, pctrolej itd P O Z O R ! Velika razprodaja ANDRE) M AV R 1 C manuktkliirna Irgovina is ixgovljetiinii oblekami GORICA - Vfia Carducci š*. 11 - OORICA Zgoraj imenovana trgovina opoiarja cenj. obfiiiuvo, naj ne zamudi luijugodnejšo psilik«, nabaviti si po nizki ceiu dobio raaiiuiaktiirnu blago! Vsled prosolitve v lastno bišo in poinankanja proštorov se bod« pi<;d :jnlo r.-unovrstno žeasko in nn>ško blago, žimo, vohio, blazin.-, t«T sploii vssi uajp jtrebn-jše blago /.a novoporočence pod tovoiriilšlco ceno, Ponovno itpo/.arja ceni. oböinstvo, naj uporabi to priliko, ki bo trajaia od 20. septembra 1922 do preselitve u lasiuo hiio ite;. 3 Via Carducci. Za obilen obisk se priporoču ANDREJ MAVRIČ. Ne pozabits na domačo turdko! :-: Postrežba najboljša in tocna! P O Z O R I Mi pohišvo (mobilia) vsake vrstc po zclo ugodnib ccnab, ter blago zajamčeno. P. 6rignascbi, ul. Morclli 49. ClgroLrefnL papir AbsdlG ie najböljsj Zahfevajte povsod!