POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE 8000032 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 Celje Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 26. julij 2008 GRAFIČNE STORIWe tOiOtO.om Mozirje rlEfišfePaj) Na Ljubnem ob Savi LETO XL W&MEKìM 2008 l@ÉN'À^3r5' EUR plastif iciranje sprejem zahval, čestitk in Termo, diplomske naloge...) malih oglasov za Savinjske novice [oblikovanje \ / 7 1 i ■ ävinjska zadruga Mozirje z o o Attemsov trg 3 Gornji Grad Telefoni prodajnega centra Ljubija: - prodajalna 837-07-80 - prodaja kmetijstvo 837-07-84 - skladišče gradbenega mat. 837-07-81 - poslovodja 837-07-89 -faks 837-07-88 Zadruga mozirje Zgornjesavhjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. ne garniture nego baienske vode: >- \ - dezinfekcija . - korekcija PH vrednosti - za uničenje alg - za bistrenje bazenske vode - za čiščenje bazena VELIKA IZBIRA KOLES - gotovinski popusti Avtosola sle^ RELAX Mozirje, Savinjska cesta 29 Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-698-252 ali na dan tečaja! RELAX-ov kredit do 24 mesecev! Vse uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16,5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP 14.7. ob 17.00 tel: 03/837-08-90 Himer pvc-alu-pvc-alu-okna.vrata senčila-zimski vrtovi M ^KUr _ r*- tritio?' Simer d.o.o.Celje, tel.: 03 42 55 800, PE Ljubljana, tel.: 01 56 33 438, PE koper, tel.:05 63 01 023 POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD! Savinjski vai WWW 106,2 Mhz m a p«e« - st« prijatelji V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz 11 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 0.51 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Gradbeni material po konkurenčnih cenah! /. bii-i tega cen tra no MOZNmPMCIDfljTAKOJ! riMi M v Ugodna ponudba vrtnih kosilnic in motornih kos na nitko! Kolo Classic 430 € Vrtna kosilnica Partner, Briggs 825 130 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA Tretja stran KNJIŽNICA--------------------------------------------------------------------- Bo prej hitra V politiki niti ni tako redko in nenavadno, če obe nasprotujoči si strani ob določenem dogodku razglasita zmago. To se je zgodilo tudi po referendumu o uvedbi pokrajin v Sloveniji, ki mu je uspelo postati rekorder po nizki volilni udeležbi. Predsednik vlade Janez Janša je že ob glasovanju poudaril, da pri posvetovalnih referendumih ni pomembno, koliko ljudi glasuje, ampak kako se odločijo. Res je, tako piše v zakonu. Janša je tudi povedal, da bo vlada skušala po hitrem postopku doseči sprejetje pokrajinske zakonodaje, pri čemer se bo sklicevala na voljo ljudstva. Vlada je volivcem na osnovi predhodnih razprav in usklajevanj predlagala trinajst pokrajin. Da je »velika« Osrednjeslovenska pokrajina nedorečena tvorba, je bilo jasno že na prvi pogled in do te ugotovitve bi lahko prišli tudi brez skoraj štiri milijone evrov dragega referenduma. Predsednik vlade je obljubil, da bo vlada zemljevid pokrajin ustrezno popravila in poslala v parlament nov predlog zakona. Karkoli že rečeta Janez Janša in minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, sodeč po številu volivcev, ki so oddali glas na referendumu, pokrajine slovenskega ljudstva ne zanimajo prav veliko. Tudi javnomnenjske raziskave so pokazale, da je večina volivcev do pokrajin dokaj hladna, hkrati pa se je tudi izkazalo, da ljudje predloge o ureditvi, pristojnostih in koristnosti pokrajin slabo poznajo. Iz tega lahko sklepamo, cesta ali SAŠA? da vlada in koalicijski poslanci s predreferen-dumskimi javnimi tribunami po terenu niso uspeli animirati neodločenih volivcev. Ko govorimo o Savinjsko-šaleški pokrajini, gre enotno podporo za njeno ustanovitev v gospodarskih in političnih krogih iskati predvsem v slabi izkušnji z delitvijo razvojnih sredstev v sedanji statistični Savinjski regiji, saj je glavnina tega denarja ostala v Celju in nobenih znakov ni, da bi bilo v prihodnje kaj drugače. Zgornja Savinjska in Šaleška dolina imata že iz prejšnjega stoletja marsikaj skupnega, po uvedbi lokalne samouprave pa se je sodelovanje na relaciji Logarska dolina - Velenje še okrepilo. Glede na zaostrovanje relacij med vladno koalicijo in opozicijo bi bil sprejem pokrajinske zakonodaje še v tem mandatu skoraj enak čudežu, v novem mandatu pa bo veliko odvisno od tega, kdo in kako bo sestavil vlado in kakšno bo razmerje moči med zmagovalci in poraženci. Vse parlamentarne stranke uvedbo pokrajin sicer podpirajo, vendar pašo razlike med pogledi nanje gromozanske. Bodo uspeli najti skupni imenovalec leta 2010? Morda 2012? Ali pa bomo morda celo prej dobili hitro cesto v Letušu kot pokrajino SAŠA... IZ VSEBINE: Temo tedna: Kljub nizki udeležbi nesporni "ZA" za SAŠO .. 4 SŠGZ: Dobiček v gospodarstvu SAŠA regije največji v zadnjih petih letih.....6 Občinski svet Mozirje: Več državnih sredstev in nižje cene za najem športne dvorane.6 Kropa: Za vožnjo varnejši nov kilometer ceste.7 Varpolje: Srečanje veteranov vojne za Slovenijo.8 Rečica ob Savinji: Prijateljski klepet z Mitjo Meršolom Izlet Savinjskih novic: Zabavali smo se na Dolenjskem lugovznoane Evrope - Beograd 2008: Dve zlati medalji za Nanija Tirška. ISSN 0351-8140, leto XL, št. 27,4. julij 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330000000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. REFERENDUM O OBLIKOVANJU POKRAJIN Kljub nizki udeležbi nesporni »ZA« zn SAŠO Nedavno minuli posvetovalni referendum o oblikovanju pokrajin še vedno odmeva v javnosti, zlasti zaradi nizkega števila volilnih upravičencev, ki so se ga udeležili. V tem ni izjema niti zgornjesavinjsko-šaleško -11. referendumsko območje. Porajajo se številna vprašanja in trditve od tega, da je bilo za tako slab rezultat krivo lepo vreme, do tega, da referendumsko vprašanje ni bilo pravilno in dovolj razumljivo zastavljeno. Tako stranke pozicije kot opozicije pa želijo prikazati izid referenduma v svoj prid. SLOVENIJA Podatki državne volilne komisije so še neuradni. Uradni rezultati bodo znani predvidoma 8. julija, vendar po dosedanjih izkušnjah državna volilna komisija ne pričakuje bistvenih odstopanj od že objavljenih, a še neuradnih številk. Pravico glasovanja o oblikovanju pokrajin - na nekaterih voliščih pa tudi o imenu pokrajine - je imelo 1.692.600volivcev, od tega je to pravico udejanjilo 185.794 volilcev, kar pomeni 10,98 odstotka vseh upravičencev. Najvišjo udeležbo so zabeležili v Kobaridu, kjer je glasovalo 26,16 odstotka volivcev. Delež tistih, ki so prišli na volišča in glasovali, je bil najnižji v Ljubljani - le 7,37 odstotka. Tudi sicer je bila volilna udeležba v mestih praviloma nižja kot na podeželju, kar pa je že običajno. SAVINJSKO-ŠALEŠKO OBMOČJE V desetih občinah, ki spadajo v enajsto referendumsko območje, je bil rezultat glasovanja krepko na strani oblikovanja pokrajine SAŠA, saj seje zanjo odločilo skoraj tri četrtine tistih, ki so glasovali. Če na Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje: »Rezultati referenduma so jasni. Sporočajo nam tudi, da referendumsko vprašanje ni bilo primerno. In pravzaprav tudi nepotrebno. Sicer pa so z vidika pokrajine SAŠA rezultati dobri. Kljub slabi udeležbi smo dobili potrditev, rezultat, ki nas lahko navdaja z optimizmom. Prepričan sem, da je Saša dobro zastavljena. Predvsem zato, ker smo se znali vprašati, kako doseči razvoj tudi v najmanj razvitih delih bodoče pokrajine, na čem graditi razvoj posameznih območij. Službe in razvojne naloge smo enakomerno porazdelili in jih skušali kar najbolj logično umeščati v naš prostor. Podpiramo predvsem usmeritve, kijih pričakujejo in kot potrebne ocenjujejo prebivalke in prebivalci. Izjemno pomemben in nujno potreben pa je seveda pošten izračun - koliko sredstev je dejansko potrebnih za opravljanje na pokrajine prenesenih nalog in pristojnosti. Tega od vlade žal še nismo dobili.« Jakob Presečnik, Slovenska ljudska stranka: »Vstranki obžalujemo, daje bila udeležba na posvetovalnem referendumu o oblikovanju pokrajin tako nizka. Ne glede na to, je odločitev še posebej v Savinjsko-šaleški regiji jasna. Rezultat je pokazal, da si prebivalci želimo novo pokrajino. Prepričani smo, da bodo v pokrajino povezane občine imele več besede in vpliva pri pomembnih razvojnih odločitvah. V stranki se že vse od oblikovanja novih občin leta 1994 zavzemamo za formiranje drugega nivoja lokalne samouprave, na katerega bi prenesli nekatere naloge iz državnega nivoja. Ker so občine premajhne, je pokrajina primerna oblika za številne skupne projekte, na primer za skupen gospodarski in prostorski razvoj, za komunalne zadeve in še marsikaj. Še posebej bo to pripomoglo pri koriščenju sredstev tako na državnem nivoju kot iz skladov Evropske unije pri projektih, ki presegajo območje ene občine. Upamo, da bo državni zbor uspel sprejeti ustrezno zakonodajo še vtem mandatu ali pa jo bo vsaj pripravil do te mere, da se sprejme na začetku novega mandata. To bi omogočilo volitve v pokrajinske organe predvidoma že ob naslednjih lokalnih volitvah in formalno ustanovitev pokrajin s prvim januarjem 2011.« 0 kratko preletimo številke, vidimo, da je bila udeležba na voliščih 11, referendumskega območja v povprečju nekoliko nižja kot na nivoju celotne države. Volilno pravico je izkoristilo 10,40 odstotka upravičencev. Najnižjo številko so zabeležili v Mestni občini Velenje in znaša 8,51 odstotka. ZGORNJESAVINJSKE OBČINE Neuradni rezultati referenduma na voliščih na območju Upravne enote Mozirje nekoliko odstopajo od slovenskega povprečja. Od skupaj 13.742 vpisanih v volilni imenik se je svoje pravice poslužilo 1.727 upravičencev, toje 12,57 odstotka. Od tega sta dva upravičenca glasovala po pošti, bilo pa je tudi 22 neveljavnih glasovnic. Za oblikovanje pokrajine je glasovalo 67,27 in proti 32,73 odstotka udeležencev. Najnižjo podporo oblikovanju pokrajin so izkazali volivci v občini Ljubno, le 60,00 odstotkov, tukaj pa je bila tudi najnižja volilna udeležba: 8,97-odstotna. Referenduma so se najbolj številčno (15,14 odstotka) udeležili volivci v občini Mozirje, kjer so oblikovanje pokrajine podprli s kar 74,40 odstotka. Za mnenja in komentarje na izide posvetovalnega referenduma o oblikovanju pokrajin smo povprašali nekatere župane, politike in predstavnike gospodarstva. Njihova skupna ugotovitev je, da je SAŠA nujnost za razvoj obeh dolin in da so povezave zaživele že veliko pred formalno ustanovitvijo. Marija Lebar Ciril Rose, župan občine Luče: »Sedanje stanje in položaj naše občine znotraj velike Savinjske statistične regije po ustanovitvi subregij (SAŠA subregija) je zadovoljiv. To pa ne pomeni, da ne bi mogel biti še boljši. Ideja ustanovitve pokrajin stremi ravno ktemu cilju, da se nivo odločanja in s tem tudi finančni viri približajo ljudem na periferiji. Politika vseh barv seje večinsko opredelila, daje regionalizacija in s tem uvedba pokrajin nujna. Mnenja pa se razlikujejo glede števila pokrajin, financiranja, pristojnosti... Četo odločitev, daje ustanovitev pokrajine nuja, jemljemo za dejstvo, potem je nadgradnja te odločitve, "v kateri pokrajini biti", za mene nedvoumna, to pa je Savinjsko-šaleška pokrajina. V združbi desetih občin bo sedem zgornjesavinjskih gotovo lažje uresničevalo in uresničilo svoje potrebe, naloge in cilje, kot pa v večji pokrajini od Rinke do Sotle. Ljudje, ki so odšli na referendum, ne želijo, da drugi odločajo namesto njih. Nizka udeležba kaže tudi na dejstvo, da se »usodne« odločitve (imamo svojo državno, smo v EU in NATO) počasi poslavljajo. Je pa mogoče takšna nizka udeležba tudi znak, da ljudje v večini o regionalizaciji sami ne želijo odločati in to odločitev raje prepuščajo politikom, ki so za to plačani in tudi poklicani. Po drugi strani pa nizko volilno udeležbo lahko interpretiramo kot izkaz, da se ljudje vse manj zanimajo za politiko. Skratka postajamo normalna evropska demokracija, kjer je nizka volilna udeležba prej pravilo kot izjema. Navkljub jasni več kot dvotretjinski izrečeni podpori SAŠA pokrajini na minulem referendumu pa bo potrebna dvotretjinska podpora poslancev zaradi znanih političnih razmerij v parlamentu malo verjetno realizirana. Škoda.« Dr. Cvetka Tinauer, predsednica Upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice: »Gospodarstvo Savinjske in Šaleške doline že dolgo časa prepoznava potrebo po združevanju na pokrajinski ravni, zato se v okviru različnih formalnih in neformalnih institucij že povezuje na ravni bodoče pokrajine SAŠA. Nedavna ustanovitev Odbora za razvoj SAŠA regije, za katerega je bila pobuda dana s strani Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, dokazuje, da gospodarstvo in politika na tem prostoru prepoznavata strateške projekte, ki so skupni za celotno regijo (hitra cesta, turizem, zdravstvo in drugo). Prepričani smo, da je formalna uvedba pokrajin v Sloveniji nujna, zato si želimo, da bi bil zakon o pokrajinah čim prej sprejet.« Naša anketa Zakaj aiika udeležba aa referendumu? Na posvetovalnem referendumu smo se državljani odločali o ustanovitvi 13 pokrajin. Premier Janez Janša je prepričan, da Slovenija potrebuje pokrajine za hitrejši in enakomernejši razvoj. Te predstavljajo nov razvojni inštrument, ki bo omogočal, da bodo regije, ki se že zdaj hitro razvijajo, s tem tempom nadaljevale, tiste, ki zaostajajo, pa bodo lahko razvojno napredovale. In Zgornjesavinjčani bomo, če se bo upoštevala volja volivcev, imeli Savinjsko-šaleško pokrajino. Vse lepo in prav, a pri tem se poraja vprašanje, zakaj je bila potem udeležba v vsej zgodovini naših referendumov najnižja? Benjamina Cajner, Rečica ob Savinji Ljudje so zadovoljni s situacijo, kije bila do sedaj, ali pa jim je dovolj vseh obljub, ki sojih bili deležni, a še vedno niso izpolnjene, zato se referenduma niso udeležili. Ustanovitev pokrajine bi morala doprinesti pozitivne spremembe za vse ljudi, tudi za delavce. Mirko Žirovnik, Spodnja Rečica Nedeljski referendum je bil absurd, ljudje niso vedeli, kaj naj bi obkrožili. Ustanovitev pokrajin je za vse dobrodošla, vendar še nisem prepričan, ali so natančno definirane njihove naloge in prednosti oziroma pomanjkljivosti. Po mojem bi morali ime-ti z ustanovitvijo pokrajine SAŠA večje možnosti zaposlitve, državna sredstva bi bila posredovana na pokrajine. Anica Poličnik, Spodnje Kraše Po mojem mnenju je odraz nizke udeležbe v prepričanju ljudi, da ne potrebujejo sprememb. Tudi sama sem prepričana, da svoje pokrajine ne potrebujemo. Jože Poličnik, Spodnje Pobrežje Ljudje niso več toliko zaupljivi kot v preteklosti. Velikokrat so nas politiki "na-farbali". O prednostih ali pomanjkljivostih pokrajine SAŠA nimam izoblikovanega mnenja. Močno upam, da bomo potem imeli v naši pokrajini več sredstev za razvoj. I Mogoče je na nizko udeležbo vplivalo lepo vreme _ W in so se ljudje raje odločili, da svoj prosti čas dru-l^ vfl gače izkoristijo. Mogoče je kriva tudi velika preza-poslenost, marsikdo dela tudi vse vikende. Ljudje pa so izgubili zaupanje v referendumske odločitve, I saj ta ni bila zavezujoča. Prav tako se mi odločitev Savina Cesar, Mozirje Ljudje imamo dovolj praznih obljub različnih politikov. Odločitev o pokrajini SAŠAje dobra odločitev, žal pa se do sedaj o prednostih in pomanjkljivostih njene ustanovitve še nisem dobro poučila. Vendar se mi zdi, da je število pokrajin preveliko. Sicer pa referendum ni nič rešil, ker je samo posvetovalni, še vedno se lahko drugače zasuče. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Dobiček v gospodarstvu SAŠA regije največji v zadnjih petih letih V petek, 20. junija, je na 4. redni seji upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) obravnaval rezultate poslovanja v regiji za leto 2007, opravil kratko analizo srečanja malega in velikega gospodarstva ter potrdil načrt svojih aktivnosti za drugo polovico letošnjega leta. Analiza rezultatov poslovanja, ki jo je posredoval Ajpes,je bila opravljena za gospodarske družbe in zadruge, ne pa še za samostojne podjetnike. V regiji seje število gospodarskih družb povečalo na 812, kar pomeni 6,4-odstotno rast v primerjavi z letom 2006, število zadrug je ostalo enako - šestjih je. Med družbami je samo 2,2 odstotka velikih, 2,1 odstotka je srednjih, 4.3 odstotka majhnih in kar 91,4 odstotka mikro. Gospodarske družbe zaposlujejo 20.028 delavcev, to je dva odstotka več kot prejšnje leto. Ustvarile so 76.685.000 evrov čistega dobička, kar je 64,5 odstotka več kot v letu 2006. Čisti dobičekje imelo skoraj tričetrtvseh podjetij. Čista izguba je znašala 5.517.000 evrov, to je 38,5 odstotka manj kot v predhodnem letu. Izkazali sojo v 21,7 odstotka vseh družb. Zadruge so zaposlovale 214 delavcev, kar je 2,3 odstotka manj kot leta 2006. Izkazani neto čisti do- bičekje bil za 15 odstotkov manjši od leta poprej. Če rezultate v regiji primerjamo s tistimi na državni ravni, vidimo, da je gospodarska rast na državnem nivoju hitrejša, je pa bila v SAŠA regiji hitrejša rast pri čistem dobičku in pri čistem neto dobičku. Čista izguba se je v regiji zmanjšala za 38,5 odstotka, na nivoju države pa povečala za 24 odstotkov. Člani odbora so menili, da je bil koncept letošnjega srečanja malega in velikega gospodarstva, ki so ga strnili v eno popoldne, dober. Srečanje je potekalo 29. maja, rdeča nit pa je bila predstavitev razvojnih aktivnosti velikih gospodarskih družb v regiji, ki predstavljajo možnost za vključevanje malih podjetij. Za razliko od plenarnega delaje bil nekoliko pod pričakovanji odziv na sekcijski in zaključni del srečanja. V drugem polletju letošnjega leta se bodo aktivnosti začele septembra s konferenco kakovosti, v oktobru bo razvojna konferenca, novembra okrogla miza na temo javno-zasebnega partnerstva, decembra pa okrogla miza o učinkih gostovanja sej upravnega odbora pri članicah zbornice in analiza poslovne uspešnosti letošnjega srečanja velikega in malega gospodarstva. Marija Lebar Člani upravnega odbora SŠGZ so pozorno spremljali analizo poslovanja gospodarskih družb (foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET MOZIRJE Več državnih sredstev in nižje (ene v športni dvorani Mozirski občinski svetniki so potrdili drugi letošnji rebalans občinskega proračuna. Sprememba je bila potrebna zaradi nekaterih novih finančnih virov s strani države in razpisov, ki so pred vrati. Država je odobrila nova sredstva za cesto na Golte. Tako seje ta proračunska postavka s 105.000 povečala na 309.000 evrov. Letošnji skupni finančni vložekvta projekt bo tako znašal slabih 437.000 evrov. Prav tako so se zvišala sredstva na postavkah sanacije cest po lanskoletnem neurju, za poplavno varnost in energetsko sanacijo vrtca in domače šole. Investitor bo na omenjenih zgradbah obnovil streho in na njih postavil sončno elektrarno. Občinska uprava za jesen načrtuje še en rebalans, svetniki pa so za jesensko sejo zahtevali poročilo o tekoči realizaciji proračuna. Brez tega poročila se namreč o rebalan- su ne želijo pogovarjati. Dve družini, Žuntar in Britovšek Miklavc, po domače Kugovniki in Krančiči iz Dol-Suhe, sta podali pobudo za spremembo občinske meje. Sedaj se namreč nahajajo v mejah občine Rečica ob Savinji. Dostopi do njihovih domov so z mozirske strani, prav tako vsa dostava, šola za njihove otroke in podobno. Rečiški svetniki so njihovo pobudo že obravnavali in se z njo strinjali. Na 17. redni seji so pobudo pozitivno obravnavali tudi mozirski svetniki, ki so zadolžili občinsko upravo za začetek postopka za spremembo občinske meje. V nadaljevanju seje so svetniki podali soglasje za izplačila stimulacij vrteški ravnateljici ter direktoricama javnih zavodov lekarna in Osrednja knjižnica Mozirje. Strinjali so se tudi z novimi cenami najema športne dvorane. Ob začetku obra- tovanja so v Zavodu za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje, ki z objektom upravlja, določili višine najemnin različnim uporabnikom. Po treh mesecih obratovanja objekta so pripravili nove cene, primerljive s podobnimi objekti v okolici in dostopnejše uporabnikom. V povprečju so se znižale za okoli 20 odstotkov. Posebne in nižje cene bodo odslej zaračunavali tudi društvom in posameznikom, ki bodo organizirali vadbo za otroke. Benjamin Kanjir 7. pohod po poteh Robanovega Joža Solčavski turistični delavci v sodelovanju s celjsko Mohorjevo družbo organizirajo tradicionalni pohod po poteh Robanovega Joža, ki bo v nedeljo, 6julija, ob 9. uri. Pohodniki bodo na startu pred Robanovo domačijo lahko prisluhnili kratkemu kulturnemu programu. Nato se bodo podali po poteh, po katerih je hodil Robanov Joža. Pri planšariji v Kotu si bodo lahko odpočili in prisostvovali maši, ki jo bo daroval župnik Alojz Ternär. O pomenu zgodb za današnji čas bo spregovorila Alenka Veber, urednica pri celjski Mohorjevi družbi. Pot sicer ni zahtevna, vendar organizatorji priporočajo primerno obutev. Marija Sukalo KROPA Za vožnjo varnejši nov kilometer ceste so dela ob različnih izvajalcih tekla od lanske jeseni do letošnjega junija. Ob njem so uredili dve avtobusni postajališči, pločnika, odvodnjavanje, komunalno infrastrukturo, nov propust in javno razsvetljavo. Stroške v skupni vrednosti nekaj več kot 585 tisoč evrov je s 30 tisoč evri pokrila gornjegrajska občina, ostanek pa ministrstvo za promet. Prav tako so zamenjali leseni most čez Mlinščico, ki je bil z vidika prometne varnosti neustrezen in ga nadomestili z armiranobetonskim razširjenim mostom. Stroške investicije premostitvenega objekta v vrednosti nekaj manj kot 565 tisoč evrov pa je v celoti pokrilo ministrslvo za promet. Za slavnostni prerez traku je poskrbel župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi ob predstavnikih ministrstva za promet, izvajalcev del in poslanca Jakoba Presečnika. Nov odsek ceste je blagoslovil dekan gornjegrajske dekanije Martin Pušenjak. Program so popestrile ljudske pevke Pušeljc. Marija Šukalo Predzadnji junijski ponedeljek so v občini Gornji Grad v naselju Kropa pri Bočni. Z inves- Gornji Grad slavnostno predali v uporabo re- tičijo je sedaj za vožnjo varnejši nekaj več kot konstruiran odsek regionalne ceste Nazarje- kilometer dolg odsek ceste skozi naselje, kjer Gornjegrajski župan Stanko Ogradi (na sredini) je s predstavniki ministrstva za promet, izvajalci del in poslancem Jakobom Presečnikom (drugi z desne) prerezal trak nad moderniziranim odsekom ceste (foto: EMS) KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Volili nove organe in potrdili poslovno poročilo Člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina so se 19. junija zbrali na rednem občnem zboru, ki je bil tudi volilni. Poslušali in sprejeli so tako delovno kot finančno poročilo za leto 2007. Iz razprave je bilo razbrati, da so člani z delovanjem zadruge zadovoljni. Zadovoljstvo s poslovnimi rezultati je izrazil tudi direktor Ivan Drev, ki je podal poslovno poročilo za lansko leto. Zadruga je v primerjavi z letom 2006 čiste prihodke povečala za sedem odstotkov. Končni pozitivni poslovni izid je 28.077 evrov, ki sojih namenili za rezerve. Večino prihodkov, to je 46,8 odstotka, so ustvarili z odkupom kmetijskih proizvodov, s trgovskim poslovanjem vključno s kmetijskim repro-materialom 41,2 odstotka, ostalo pa z lastno proizvodnjo. Odkup tržnega mleka, ki ga prodajajo v Mlekarno Celeia v Arjo vas, je z 10.748.535 litri pomenil štiriodstoten porast glede na predhodno leto. Potem koje podal poročilo o štiriletnem mandatu dosedanji predsednik upravnega odbora zadruge Jože Ročnik, so izvedli volitve v nove organe. Ti so sestavljeni teritorialno. Novega predsednika upravnega odbora so izbirali izmed kandidatov enote Šmartno ob Paki. Tako je bil izvoljen Rudi Ježovnik, za podpredsednika Bogdan Kre-har iz velenjske enote in za predsednika nadzornega odbora Vlado Stropnik iz šoštanjske enote. Po teritorialnem načelu so izvoljeni tudi ostali člani delovnih organov. Občnemu zboruje prisostvoval tudi Peter Vrisk, trenutno še predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V nagovoru je poudaril, daje KZ Šaleška dolina ena izmed uspešnejših zadrug v državi z dobro izbrano poslovno strategijo, saj med drugim išče možnosti sodelovanja oziroma povezovanja z ostalimi zadrugami. V vse bolj globalni tržni ekonomiji namreč majhni subjekti nimajo prihodnosti. Predstavil je tudi nekaj spoznanj o zadružništvu drugod po Evropi, kijih je pridobil na poslovnih obiskih. Pred začetkom občnega zbora je bil kratek kulturni program, za zaključek pa so izmed prisotnih članov izžrebali nagrado - sedemdnevno letovanje v novem zadružnem apartmaju v Podčetrtku. Najzaslužnejšim članom so podelili posebna priznanja za dolgoletno aktivno udejstvovanje v delu zadruge. Tokrat sojih prejeli Franc Dolinšek, Vida Šubelj in Ana Marija Klančnik. Marija Lebar SREČANJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO V VARPOLJAH Vojna za Slovenijo je pomemben del naše zgodovine V sredo, 25. junija, so ob dnevu državnosti člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo - območnega združenja Zgornjesavinjsko-Za-drečke doline v Varpoijah pripravili srečanje članov. Podelili so tudi priznanji svojima praporščakoma za vzorno opravljanje dolžnosti. Potem ko je voditelj uradnega dela prireditve Luka Paulič orisal velike dogodke ob osamosvajanju naše domovine, je zbranim spregovoril župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Omenil je patriotsko navdušenje naših sosedov ob uspehih na evropskem nogometnem prvenstvu. Z njihovim navdušenjem in spoštovanjem lastne zastave s šahovnico bi sijih morali jemati za zgled. Žal Slovenci vse premalo cenimo simbole naše mlade države, ki hkrati označujejo tudi pomembno zgodovino slovenskega naroda. Slavnostni govornik in predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Franci Kotnik, je menil, da poskušajo nekateri dosežke ob osamosvajanju omalovaževati in zmanjšati njihovo pomembnost ter težo. Vendar so vse dosedanje vojne in vsi pomembni dogodki celotne slovenske zgodovine delčki mozaika. Če bi manjkal le košček, bi mozaik ne bil cel. Če bi manjkal dogodek, bi naša današnja domovina ne bila to, kar je. »Na našo vlogo in na pomen osamosvojitvene vojne poskušajo gledati zviška ravno tisti, ki so te težke dogodke spremljali le preko televizije, iz varnih domov, ki za svojo do- movino niso bili pripravljeni narediti ničesar,« je povedal Kotnik. Pri tem je povabil vse, ki so sodelovali v dogajanju leta 1991, da se včlanijo v združenje. Območno združenje šteje okoli 90 članov. Je eno mlajših pri nas, nekaj časa je delo tudi nekoliko zastalo, sedaj pa so se člani spet povezali in si še za letos zadali nekaj konkretnih načrtov. Svoj prapor so dobili šele leta 2002. Ves čas sta zanj vzorno skrbela praporščaka Franci Šon in Jakob Kladnik in se s praporom udeleževala tudi dogodkov izven doline. Zato jima je območno združenje na slovesnosti podelilo priznanji. Upajo, da bosta svoje poslanstvo tako vestno opravljala še naprej. Kulturni del programa so oblikovali rečiški učenci in tamkajšnja folklorna skupina. Sledilo je prijateljsko druženje članov združenja. Marija Lebar HUMANITARNA PRIREDITEV V MOZIRJU Prireditev Srečanje ljudi odprtih sr« lepo uspela Rečiškega župana Vinka Jeraja je med molžo “krave” spremljalo budno oko njegove žene Jožice (foto: Ciril M. Sem) V Mozirskem gaju in na prostoru pred restavracijo Gaj je 22. junija potekala celodnevna humanitarna prireditev. Ob pomoči Ženske zveze in številnih donatorjev so jo pripravili člani Nove generacije - podmladka Slovenske ljudske stranke. Izkupiček so namenili zgornje-savinjskim šolam. Dogajanje se je pričelo ob 10. uri, koje bila pri kapeli sv. Valentina v parku cvetja maša. Vstop v gaj je bil za udeležence - po nekaterih trditvah jih je bilo kar okoli dvesto - prost. Mašo je daroval frančiškanski pater Tomaž iz Ljubljane, kije v nagovoru poudaril lepoto naše doline in dobroto src, ki storijo kaj tudi za bližnjega v potrebi. Denar iz nabirke je šel v skupno vrečo za šolarje iz socialno šibkejših družin. Sledilo je celodnevno zabavno dogajanje, ki se je začelo z nastopi pevcev in glasbenikov iz raznih krajev Slovenije. Za najmlajše je bila organizirana likovna delavnica. Prisotne so nagovorili nekateri gov- orniki, med njimi Mojca Presečnik v imenu zgornjesavinjskega odbora Nove generacije in predsednik le-te Rok Ravnikar. Oba sta izrazila zadovoljstvo in hvaležnost za pripravljenost pomagati sočloveku, na katero so pri organizaciji prireditve naleteli med podjetji, društvi in posamezniki. Posebna atrakcija so bile športne in zabavne igre, ki so sejih prisotni z veseljem udeleževali. Zlasti sestavljanje kmečkega voza in molža »krave« sta požela veliko odobravanja in smeha. Številne obiskovalce so popoldne za- bavali Irena Vrčkovniks svojimi varovanci in ansambel Golte. Bilo je nekaj stojnic, kjerje bilo moč kupiti solčavske polstene izdelke, nakit v tehniki Tiffany in pecivo. Ta izkupiček, kottudi ves iztržek od prodane hrane in pijače je šel v dober namen. Zlasti oblegana je bila hišica, kjer je bil srečelov. Donatorji so darovali kar okoli 680 dobitkov, med njimi sta bila največja sedemdnevno letovanje v Termah Čatež za štiri osebe in jagenjček. Tudi ostali dobitki so bili bogati. Marsikaj so naredile spretne roke članic raznih društev. Kljub tolikemu številu seje srečelov končal že zgodaj popoldne, saj so dobitki pošli. Po ocenah organizatorjev je bila prireditev zelo uspešna in bo iztržek dokajšen. Marija Lebar RAZPISUJEMO DVE DELOVNI MESTI TELEFONISTA Informacije na telefonsko številko 070/813-855 ALI 03 / 70-31-803 DEMON s.p., Parižlje 145 a, 3314 Braslovče_ PRIJATELJSKI KLEPET Z MITJO MERŠOLOM NA REČICI OB SAVINJI Mož, Id je violinsko polko zamenjal za novinarsko pero Gost Berta Savodnika (levo) je bil Mitja Meršol, dolgoletni novinar in urednik časnika Delo ter dopisnik iz tujine (foto: EMS) V kulturnem društvu Utrip Rečica ob Savinji so v mesecu juniju začeli s ciklom novih pogovornih večerov, ki jih vodi Bert Savodnik iz Mozirja. Gost prvega večera je bil Mitja Meršol, dolgoletni novinar in urednik časnika Delo ter dopisnik iz tujine. Čeprav je Meršol že nekaj mesecev »v največjem podjetju v Sloveniji«, torej med upokojenci, ima pri Delu še vedno status komentatorja. Po duhovitem Savodnikovem uvodu je Mitja Meršol povedal, daje začel brati že v predšolskem obdobju, njegova bralna strast pa je bila tako močna, da je na skrivaj bral celo mamin dnevnik. Kot otrok je bil tudi odličen violinist, vendar se kasneje z glasbo ni več resno ukvarjal. Ne glede na to še vedno rad vzame violino v roke in ob zadnjem obisku Beograda gaje v restavraciji Kod tri šešira prijelo, da bi »tistemu sviraču vzel violino in sam zaigral...« V mladih letih je začel tudi s pisanjem, kasneje pa bil sodelavec številnih časopisov. Študiral je v ZDA, kar je bila zanj velika izkušnja, poleg tega pa je opravljal prakso v nočnem desku New York Timesa. Leta 1971 je postal član slovenske sekcije BBC, nato pa je postal dopisnik Dela iz Irske in Anglije. Iz tistega obdobja se najbolj živo spominja terorističnih napadov Irske republikanske armade po Londonu, ko so morali skoraj vsak dan v zaklonišče. Potem seje Meršol vrnil v Slovenijo, pisal za Delovo edicijo Teleks in predaval na FSPN, sedanji Fakulteti za družbene vede. Leta 1988 je sprejel mesto dopisnika iz Združenih držav Amerike, kjer je postal predsednik združenja dopisnikov, vkater-em je okrog tisoč novinarjev iz vsega sveta. Gre za močno in vplivno združenje, ki je pred kratkim proslavilo 90-letnico delovanja. Zadnja aktivna leta pred upokojitvijo je Mitja Meršol preživel v vlogi odgovornega urednika Dela. V tem času mu je uspelo modernizirati delo centralne redakcije, spodbuditi reportersko raziskovalno delo, uvedli so regionalne izdaje in - kar pa je pri časopisu izjemno pomembno - kolektivje delal skupaj, enotno. »Ljudje danes berejo časopis tako, da ga gledajo. Moji angleški kolegi sploh ne poročajo več toliko o tem, kaj se dogaja v parlamentu, vladi, temveč sami izbirajo takšne teme, za katere vedo, da pritegnejo bralca. To je rešitev za časopis. Samo kriminal je premalo, časopis mora dati več snovi za branje s kulturnega, zlasti s socialnega področja.« Meršol je napisal tudi nekaj knjig, veliko je prevajal, danes pa ljubiteljsko vodi dobrodelne dražbe, aktiven pa je tudi na drugih področjih, med drugim sodeluje pri obnovi samostanskega kompleksa Olimje. Vsekakor izjemno zanimiv sogovornik, Bert Savodnik pa napoveduje, da mu bodo jeseni sledili še drugi, prav tako ali morda še bolj zanimivi sogovorniki iz sveta medijev, umetnosti in estrade. Franci Kotnik »Kot novinar sem iz golega firbca hodil na dražbe, recimo rib. Vedno se mi je zdelo zanimivo, kako je dražitelj pritegnil pozornost tistih, ki sedijo. Uživam, ko dražim do te mere, da ljudje dvigajo roke. Slovenijo bolje spoznavam skozi dražbe kot skozi novinarsko delo, saj se kažejo značajske lastnosti: eni se umaknejo, drugi rinejo naprej, hkrati pa so dražbe dober način tekmovanja in tudi dokazovanja...« SPREJEM DOJENČKOV NA OBČINI REČICA OB SAVINJI Število rojstev se povečuje Novorojenčki v rečiški občini s starši in županom Vinkom Jerajem ter ravnateljico Vrtca Mozirje Ano Nušo Rebernik (foto: Marija Šukalo) Predzadnji junijski ponedeljek so na Občini Rečica ob Savinji pripravili drugi letošnji sprejem za novorojenčke in njihove starše. Prvi je bil vzačetku februarja. Ob tej priložnosti sta spregovorila župan Vinko Jeraj in ravnateljica mozirskega vrtca Ana Nuša Rebernik. Po prijetnem vrtčevskem pozdravu, ki so ga najmlajši pripravili s plesno točko, je bil župan optimističen. Ni skrival veselja ob dejstvu, da seje v lanskem letu v rečiški občini število novorojenih v primerjavi z umrljivostjo povečalo. Število rojstev se tako iz leta v leto povečuje, kar je po Jerajevih besedah dober pokazatelj, da mladi ostajajo doma. Obenem je starše pozval, da se odločijo še za kakšnega novega družinskega člana. Manj razveseljiv pa je bil podatek, s katerim je postregla Rebernikova. Po majskem vpisu v vrtec so namreč za to šolsko leto vsa mesta zasedena. Ob zaključku je župan staršem v spomin na sprejem izročil simbolično darilo, občina pa je vsakemu novorojencu namenila 125 evrov. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA Nov gasilski stolp - ponos kraja V petek, 20. junija, so v Bočni slovesno predali namenu nov gasilski stolp. Slovesnosti sta se poleg gasilcev in številnih krajanov udeležila tudi poslanec državnega zbora Jakob Presečnik in gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Že lansko leto, ko so praznovali stoletnico svojega društva, so si bočki gasilci začrtali, da zgradijo nov gasilski stolp, saj je bil dotedanji že povsem dotrajan. Da seje gradnja in otvoritev zgodila prav letos, ni naključje. Prvi gasilski stolp je bil v Bočni namenu predan leta 1908, torej pred sto leti. Po priporočilu Zavoda za spomeniško varstvo Celje so za stolp izbrali tako imenovano koroško fasado. Izdelan je iz macesnovega lesa. Čeprav so gasilski stolpi izgubili svojo uporabno vrednost - namenjeni so bili sušenju cevi - se je Bočanom zdelo prav, da na ta način poskrbijo za vez s preteklostjo. Stolp je edini te vrste v okolici, gasilski domovi imajo večinoma zidane stolpe. Za les so poskrbeli donatorji, zgradili pa so ga z majhno pomočjo mojstra karsami člani gasilskega društva in krajani. Kot sta vsvojih nagovorih poudarila Presečnik in Ogradi, je pomen stolpa predvsem v zgodovinski vrednosti. Lesen gasilski stolp je bil dolga desetletja del naše kulturne krajine in bi ga skoraj lahko enačili z edinstvenim slovenskim kozolcem toplarjem. Na ta način so bočki gasilci poskrbeli za ohranjanje naše stavbne kulturne dediščine. Pri samem odkritju so sodelovali toko najmlajši člani kot veterani, obojim v Bočni posvečajo še posebno pozornost. Za popestritev so pevci izvedli še priložnostni kulturni program. Marija Lebar LITERARNI VEČER DRUŠTVA SLAP V GORNJEM GRADU Ob koiuu leta nova zbirka V Gornjem Gradu so se predzadnji junijski ponedeljek na literarnem večeru srečali amaterski pesniki in pisatelji, združeni v Kulturnem društvu Slap. Druženje pod naslovom Knjigi na pot je bila priložnost za izmenjavo izkušenj ob pisanju različnih literarnih zvrsti, ki bodo svoje mesto našle vzbirki Slap 9, ta pa naj bi izšla konec leta. Za glasbeno popestritev literarnega večera so poskrbele članice sekcije društva ljudske pevke Pušeljc. Literarni ustvarjalci so predstavili pesmi in prozo, v kateri so opisovali svoje občutke, opevali različne ljubezni in opažanja v naravi. Na papir so zlili tako veselje in žalost kot sovraštvo in strast. Posegli so tudi po satiri. Ažal nekateri pisci še vedno ne poznajo zakonitosti različnih literarnih zvrsti, zato bi srečanje kmalu izzvenelo kot ura zgodovine s pogosto prirejenimi podatki. Tega mnenja je bil profesor Vinko Šmajs, mentor društva, ki bo poskušal pripraviti tudi najboljši izbor del za zbirko. Avtorjem pa je položil na srce, daje pri branju ali recitiranju potrebno paziti na ar-tikuacijo, saj je jasnost izgovorjene besede začetek in konec vsakega sporazumevanja. Mnogi namreč imajo pri tem še vedno velik problem. Marija Sukalo Literarni ustvarjalci so predstavili svoje pesmi in prozo, ki bodo izšle v zbirki Slap 9 (foto: Marija Šukalo) ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Zdravstvena zavarovanja za tujino Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja po novem velja eno leto (razen če je zdravstveno zavarovanje vezano na določen pogoj, kot je potrdilo o šolanju, delovno dovoljenje, dovoljenje za bivanje) in ne več tri mesece. Naročimo jo preko samopostrežnih terminalov, elektronsko ali na izpostavi zavoda. Zavarovane osebe prejmejo evropsko kartico brezplačno po pošti v treh delovnih dneh po podanem naročilu. Letos novost prinaša meddržavni sporazum med Slovenijo in Bosno, na podlagi katerega lahko od julija dalje v Bosni uveljavljamo nujne zdravstvene storitve s konvencijskim obrazcem. V državah članicah Evropske unije in Švici, na Hrvaškem ter v Makedoniji lahko zavarovane osebe koristijo pravice do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah javne, državne zdravstvene mreže. V BIH so te storitve zagotovljene na podlagi konvencijskega potrdila. V primeru, da bodo morale zavarovane osebe v teh državah stroške poravnati same, lahko s pomočjo medicinske dokumentacije (tudi recepti za zdravila) in originalnih računov na pristojni območni enoti ali izpostavi zavoda uveljavljajo povračilo stroškov. V ostalih državah (Srbija, Črna gora, ZDA...) moramo zdravstvene storitve plačati sami. V primerih zahtevkov povračila stroškov se upoštevajo le originalni računi (tudi medicinska doku- mentacija, recepti...), hkrati pa zavod vsakič preverja nujnost in potrebnost posegov in storitev. Na tej osnovi se povrnejo stroški v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Prevoz zavarovane osebe iz tujine v domovino ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod zlasti za potovanje v te države svetuje predhodno sklenitev komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini. Uradne ure zavoda: ponedeljek: 8-12 in 13-15, torek: 8-12 in 13-15, sreda: 8-12 in 13-18, četrtek: ni uradnih ur (julija in avgusta bodo imeli odprta vrata za izdajanje in naročanje evropskih kartic, konvencijskih potrdil, certifikatov), petek: 8-13. ArtPuk Flosarjevi mami za 87 let Naj te sreca in nasmeh spremljata v dneh in nočeh A če sonce kdaj zakrije ti obraz, ne obupaj, saj dan dnevu ni enak! Vsi njeni Je res že 18 let minilo, odkar si prižel med nas Marko ti? A nikar se ne sekiraj, let nikar ne skrivaj, naj ti bodo v poduk. Tvoj rojstni dan naj bo le križišče, kjer na vseh poteh te sreča obišče. Naj bo sever, zahod, jug ali vzhod, sreča, zdravje in veselje naj gredo s teboj povsod. : 215 LET ORGANIZIRANEGA SOLSTVA NA GORNJEGRAJSKEM Pestrost različnih področij Gornjegrajska osnovna šola ima letos kar nekaj dobrih razlogov za praznovanje, saj so pred 215 leti zaorali v precej neobdelano njivo na šolskem področju, minilo je 145 let od rojstva nekdanjega nadučitelja Franca Kocbeka, pred stotimi leti pa je bila zgrajena stara šolska zgradba. Prvi zapisi torej segajo v leto 1793, zgodovinsko izpričano pa je bil prvi znan učitelj Franc Simonetti, ki je gornjegrajsko mladino učil že leta 1804. V tistem času so poučevali v nemškem jeziku, kar ni pretirano navduševalo domačinov, ki so že tako z odporom pošiljali svoje otroke v šolo. Preprost način življenja ljudem pač ni osmišljal potrebe po kulturnem in duhovnem razsvetljenstvu in tudi redki stiki z zunanjim svetom niso nudili pretirane omikanosti. Prav zato, pravi ravnateljica Lilijana Bele, je potrebno spoštljivo pomisliti na Ravnateljica Lilijana Bele pravi, da je ugled lokalnega okolja v precejšnji meri odvisen prav od ugleda šole (foto: EMS) Slavnostna akademija je bila sklepno dejanje praznovanj ob pomembnih obletnicah gornjegrajske šole (foto: Vojko Čolnar) imena ljudi, »ki so po šolskih tablah In dokumentih pisali svetlo plat šolstva ter delovali v dobro učencev. Na tiste, ki so se razdajali, ker so se čutili poklicani za učitelja, ki so živeli za svoj poklic in poslanstvo ter s tem omilili trda povelja šolskih oblasti.« Kljub skromnemu socialnemu okolju, ugotavlja ravnateljica, je bilo šolstvo v okolju bolj cenjeno kot v nedavni preteklosti, koje bila šola bolj pastorka kot ljubljena in spoštovana hči. Z zaključno akademijo seje torej formalno sklenilo leto praznovanj, ki ga niso zaznamovali samo za širšo javnost znani dogodki. Obletnice so bile predvsem priložnost tako za učitelje in otroke za obujanje zgodovinskega spomina na vse pre- tekle generacije, ki so sooblikovale c šolsko stvarnost. Ali kot pravi Beletova, šola r včeraj in ni samo za danes. »Z obletnicami smo želeli spomniti okolje, da šole kot inštitucije in kot stavbe ne gre spregledati. Šolskega sistema ni dobro samo kritizirati, čepravje seveda potrebno povedati, kadar stvari ne tečejo v pravo smer. Samo složno bomo lahko zagotovili primerne pogoje za kakovostno izobraževanje. In nenazadnje, zavedati se moramo, da je od ugleda šole v veliki meri odvisen tudi ugled lokalnega okolja,« dodaja Lilijana Bele. Savinjčan V centru Gornjega Grada prodamo 3-sobno stanovanje v izmeri 79 m2, pritličje, leto izgradnje 1995, leto popolne prenove 2007, lastni vhod, parket, centralna, terasa, PVC okna,.. Cena : 1.200,00 EUR /m2. Uredimo financiranje. Več informacij: 041 635 319 ali «vww.eurostan.si EUROSTAN d.o.o., Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec 6. julija praznuje 7. rojstni dan ANDREJA Verdev s Prihove Mnogo zvezdic, mnogo želja ... Najlepše so sanje, ki jih imaš, se z njimi igraš m poplesuješ v globini srečnega otroškega sveta ... iz srca ati in mami liv! muzej VRBOVEC MUZEJ GOZDARSTVA in LESARSTVA vabi na LESARSKI PRAZNIK 5. julija 2008 od IO. ure dalje pri gradu Vrbovec: - Prikaz ročne izdelave uporabnih in okrasnih izdelkov iz lesa - Kulinarične dobrote kmečkih žena - Družabne in spretnostne igre za obiskovalce od 8. ure dalje: Športne igre delavcev lesarstva Slovenije v športni dvorani in na športnem igrišču v Nazarjah Prireditev so omogočili: Občina Nazarje, Glin Nazarje d.o.o., Gorenje Notranja oprema d.o.o., Alples industrija pohištva d.d., Lesna TIP Otiški vrh d.d., Stilles d.d. Sevnica, Splošno mizarstvo in žagarstvo Janez Potočnik s. p., Melu Mizarstvo Selišnik, Rihter d.o.o., Males žagarstvo in trgovina Janez Mazej s.p., Mizarstvo Kovač d.o.o., Žaga - Tiples d.o.o., K. Kran - Trade stavbno tesarstvo Ivan Krančič s.p., Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija ob 18.30 Podelitev pokalov in priznanj pri gradu Vrbovec z nastopom Godbe Zgornje Savinjske doline Veselimo se vašega obiska! Stare slovenske popevke na odru doma kulture Kot vrsto let doslej so tudi letos zapeli pevci in pevke vokalne skupine Sonce na koncertu ob zaključku učnega leta. V domu kulture v Nazarjah so predzadnjo junijsko soboto predstavili pesmi, ki so se jih ob mentorici Ireni Vrčkovnik naučili v tem šolskem letu. Vokalno skupino Sonce sestavljajo dekleta in fantje različnih starosti, ki svoje pevske izkušnje in znanje vokalne tehnike pridobivajo na Ljubnem ob Savinji, v Preboldu ali Velenju. Letos jih kar petdeset redno obiskuje ure petja, po besedah pevcev pa je Irena stroga in natančna učiteljica. Med njimi so tako Korošci kot Zgornjesavinjčani, Šalečani in številni drugi. Vokalisti so s svojimi nastopi obogatili številne prireditve in sodelovali na mnogih koncertih po vsej Sloveniji. Med velike dosežke ijpijpv Pevci in pevke vokalne skupine Sonce z mentorico Ireno Vrčkovnik (levo) na koncertu ob zaključku učnega leta (foto: Marija Šukalo) Koncert Ireninih sončkov je popestril nastop Tomaža Domicelja (foto: Marija Šukalo) štejejo nastope v televizijskih glasbenih oddajah. Poltretjo uro trajajoč koncert so razdelili v dva dela. V prvem so predstavili svoje delo skozi celo šolsko leto. Tako so se pevci skusili v zboru ali kot solisti. Program je vseboval otroške pesmi in stare slovenske popevke, kot so Srečen dan, Kod gre tvoja pot, Med iskrenimi ljudmi, Marička, Vrtiljak, So najlepše pesmi že napisane, Poletna noč... V drugem delu sta koncert Ireninih sončkov popestrila kitarist Simon Gorišek in Tomaž Domicelj s svojim izvirnim nastopom ter zimzelenimi melodijami. Vsekakor tako prijetnega koncerta, kije mnogim obiskovalcem popestril pozno nedeljsko popoldne, ne bi bilo brez številnih Ireninih vidnih in nevidnih sodelavcev, ki so poskrbeli za sceno in nemoten potek koncerta. Tem se je ob zaključku posebej zahvalila, pevcem pa podelila tudi pohvale. Marija Šukalo Piše: Aleksander Videčnik Nekoč so gostilne slovele po svojih uslugah daleč naokoli. Poleg tega so se razlikovale po tem, kdo jih je največ obiskoval. Ljudje sojih delili na furmanske, kjer so se radi ustavljali vozniki vprežnih vozil. Tam, kjer so imeli pogoste sejme, so bile sejmarske - "kramarske". Ob rekah, po katerih so splavarili, so flosarji iskali dobro in izdatno hrano, pa še prenočišče povrhu. V naši dolini so se splavarji obvezno menjali v Celju oziroma so eni vozili naprej proti Radečam, drugi pa so se vračali domov, saj so na Polulah prvič vezali tlose dva v enega. Tam so vsi poznali gostilno Belej (pri Korošcu), kjer so se redno ustavljali, saj je bil tam pristan. Daleč nazaj so poznali gostilne na poštnih postajah, tudi te so obvezno imele prenočišča in dobro kuhinjo. V bolj naseljenih krajih so si razni sloji poiskali svoje gostilne, te so opredeljevali v kmečke ali meščanske. V navadi je bilo, da so ljudje v kraju govorili, da so to domače gostilne. GOSTILNE V MOZIRJU V Mozirju smo imeli pred drugo svetovno vojno kar dosti gostiln. Franc Breznik jih je takole naštel: Majerhold, Kolenc, Kampjut, Goričar, Grabn-er, Pod lipico, Frenkovič, Pfeifer, Pri Končarju in Celinšek, ki je imel tudi ledarno. Število gostilne pove, da seje v trgu Mozirja marsikaj dogajalo. Tudi razne kulturne prireditve, kot pasijonske igre, so privabile množico ljudi. Predvsem so bili sejmi tisti, ki so privabili v Mozirje množice ljudi, med njimi so bili številni sejmarji, tudi mešetarji, glavni pa so bili seveda kupci. Mešetarji so imeli svoj delokrog na sejmišču za živino, med tem ko so sejmarji (kramarji) prodajali svoje izdelke po "štantih" (stojnicah). Občina je imela točen načrt razporeditev stojnic in sicer po panogah prodajalcev. GOSTILNA PRI GRABNERJU Sem so prihajali domačini in okoličani, seveda pa sejmarji, ki so lahko v velikem marofu za gostilno hranili vozila in postavili konje v hlev, kjer jih je oskrboval Franc Breznik, ki se spominja, daje za konja dobil po deset din, kar je bilo kar dobro plačilo, saj si tiste čase za dinar dobil dve žemlji. Gostilno je imel v lasti neki Strenčan iz Levca pri Celju. Pri mozirski Kmečki hranilnici in posojilnici seje zadolžil in ko dolga ni mogel plačati,je njegovo premoženje prevzela hranilnica, gostilno pa dala v najem Veroniki Breznik, zato so domači- Stare gostilne ni potem imenovali gostilno Pri Veroniki. Družina Breznik seje preselila v Grabnerjevo hišo, kjer so imeli tudi sobe za prehodne goste. Franc Breznik se takole spominja nekdanje gostilne Pri Grabnerju. Za hišo ob cesti je bil velik marof, v katerem je bil hlev, tako za nekaj krav kot tudi za nekoliko več konj. Malo višje od marata je bil globok vodnjak. Proti Tribuču je bil kar lep prostor za sejmarje. Ta seje skrčil, koje Kmečka hranilnica in posojilnica pričela zidati svoje poslovne prostore in trgovski lokal za konzum. To je bil prizidek na Grabnerjevo hišo in je lepo viden, saj ima značilen zgornji del, ki je zidan na način, ki ni pri nas običajen. Tedaj so bili vodilni možje v hranilnici Dreža, Brecel, Štrucel, tajnik hranilnice pa je bil Lekše. Hranilnica je dobro poslovala in je imela kar lepo premoženje. Gostilna je pod vodstvom Veronike Breznik postala znana in je kmalu dobila vzdevek "domača". Posebno dobra je bila kuhinja, tuje delala Veronika s pomočnicami. Ko so bili sejmi ali kakšni drugi dogodki, je morala gostilničarka poskrbeti za pomoč v strežbi. Ponavadi so bili ti ljudje sorodniki ali znanci oziroma znanke. Franc Breznik se spominja, da je v Mozirje vedno prihajalo veliko tujcev na počitnice. Tedaj so domačini spali na marofih, sobe pa oddajali letoviščarjem. Znano je, da so v naš kraj radi zahajali Vojvodinci in sploh gostje iz južnih krajev, med njimi so bili tudi prominentni ljudje iz Avstrije, celo iz Bolgarije so hodili v Mozirje, kije imelo lepo letno kopališče, tenis igrišče in kegljišče. Seveda so turisti radi zahajali tudi v hribe in planine v naši okolici. Druga svetovna vojna je vse skupaj spremenila, takoj na začetku zasedbe so Nemci pričeli izseljevati naše ljudi, pozneje pa se je stanje še poslabšalo zaradi vse večjega nasilja, ki so ga okupatorji izvajali nad našim prebivalstvom. Po vsem tem se je seveda v Mozirju marsikaj spremenilo, mnogi se niso vrnili na svoje domove in življenje seje odvijalo povsem drugače kot pa pred vojno. V bivšo gostilno Grabner pa so se kmalu vselile šivilje, to so bili zametki današnjega Elkroja. Grabnerjeva zasedba ob sejmih. Z leve: 1. Jože Pečnik - Repnek, 2. neznana, 3. Lukov Tona, 4. Lekšetova Mica, 5. Cokanova, 6. Hudobreznikova Tončka, 7. Polda Breznik, 8. Čokanova Angela, 9. Veronika Breznik in 10. Hudobreznikova Micka. Sliko hrani pisec tega sestavka. mozirski posebnež Nekoč je veljalo, da je vsak kraj imel kakšnega posebneža, kije tako ali drugače pritegnil pozornost. V Mozirju je bil to nedvomno Jože Pečnik - Repnek, ki je stanoval zunaj trga in je bil po poklicu tesar. Med domačini je veljal za duhoviteža posebne vrste in kar čakali so, kaj bo spet ušpičil. Naj povemo, daje Repnek bil tudi dober igralec in zelo pomemben pustnak. Sodeloval je vsestransko, le do kakšnega rednega dela mu ni bilo. Znan je bil po tem, da je vsakomur obljubil svoje tesarske spretnosti, toda le redko kateri je dočakal, da bi na dogovorjeni dan tudi prišel tesarit. Ljudje so ga kljub vsemu imeli po svoje radi, saj so se njegovim prislovično duhovitim zgodbam od srca nasmejali. Nekoč je po obhodu trških gostiln, vinsko prizadet, krenil na pot proti domu. Pot gaje vodila prek Krahlnovih travnikov na cesto proti Šmihelu. Utrujen si je želel malo počitka pod košato hruško. Seveda je trdno zaspal in se zleknil kar čez pot. Sosed seje vračal domov in naletel na spečega Repneka in ga v skrbi nagovoril: »Ja, Jože, kaj pa delaš tu na tleh?« Iz spanja prebujen trpin ni takoj odgovoril, ogledal seje malo naokoli in dejal: »Ta prekleti regrad iščem, pa ga do pomladi najbrž ne bom našel.« Seveda, ko se je tako prebudil v zgodnje jutro, je bilo včasu pozne jeseni. Nasveti, Kotiček za voznike ] Vadba za povečanje mišične moči in vzdržljivosti BOJANA ŠUMEČNIK vaditeljica fitnesa Mišica je tkivo, ki se krči in sprošča. V človekovem telesu je približno 600 prečnoprogastih (skeletnih) mišic, ki premikajo skelet in s tem omogočajo izvajanje gibalnih struktur. Prav tako dajejo skeletne mišice oporo telesu (hrbtne mišice) in oporo notranjim organom (trebušne mišice). Te mišice predstavljajo približno 40 do 50 odstotkov celotne teže telesa. ZAKAJ JE KREPITEV MIŠIC TAKO POMEMBNA? Pri človeku se začno starostni in-volutivni procesi že okoli štiridesete- ga leta. Najbolj so ti procesi zaznavni na mišičnem tkivu. Med vadbo so mišice veliko bolj prekrvljene, ker se žile, ki oskrbujejo mišico, razširijo in odprejo se mnoge kapilare, ki so v mirovanju telesa zaprte. Z večjo prekrvljenostjo pride v mišice tudi več kisika. Pretok krvi skozi aktivne mišice se lahko poveča tudi do desetkrat. Poleg tega se zmanjša nastajanje mlečne kisline v mišicah, posledica tega pa je manjša utrujenost. Z vadbo se spremeni struktura mišic. Poveča se mišični presek, mišični tonus, mišičje postane čvrsto, zmanjša pa se količina maščobnega tkiva. Take mišice so bolj odporne in bolj sposobne premagovati različne napore vsakdanjega življenja. Te vaje zahtevajo od mišic večji napor kot ob običajnih gibih, ampak nagrada za trud so močne- jše mišice, ki so sposobne dolgotrajnejšega dela. Pomembno je, da se pred začetkom vaj za moč vedno dobro ogrejete. Vaje začnite izvajati najprej z manjšimi bremeni in jih nato postopno povečujte. Tukaj drži pravilo: bolje manjše breme z več ponovitvami, kot preveliko breme. Vaje se običajno izvajajo vsak drugi dan. Pri teh vajah je zelo pomemben položaj, saj lahko ob nepravilnem izvajanju ali pri ne dovolj ogreti mišici mišico celo natrgate. Po vadbi je potrebno vsako mišico dobro raztegniti in na ta način preprečiti bolečine, ki bi nastale v mišici naslednji dan. Pomembno je krepiti vse mišice, kajti krepitev samo določenih mišičnih skupin lahko privede do mišičnega neravnovesja in s tem nastanka poškodb (na primer pri krepitvi trebušnih mišic nikar ne pozabite na hrbtne mišice) Namen vaj za povečanje moči: - močne mišice, ki lahko zaščitijo sklepe in zmanjšajo njihovo obremenitev, - boljša funkcija mišic, - lažje opravljanje dnevnih aktivnosti, -manj bolečin v sklepih, - okrepljeno vezivno tkivo in kosti poveča odpornost na poškodbe. Izredno pomembno je izvajanje vaj za mišično moč pri osebah z osteoporozo, saj imajo zmerne obremenitve pomemben vpliv na ohranjanje gostote kosti. Zagovarja se predvsem dinamično dvigovanje uteži za stopnjevanje mišične moči. Vaje za moč lahko izvajate z lažjimi prostimi utežmi, na napravah (v fitnes centrih), z elastičnimi trakovi ali v vodi proti uporu. DESET NASVETOV, KAKO Sl OLAJŠATI VOŽNJO Z AVTOM V VROČINI Ne pustimo, da nas prekuha poletje Vroče poletje seje začelo kar prezgodaj, saj so se temperature že konec junija dvignile preko 30 °C. Saj ne, da bi imeli karkoli proti poletju, ampak tudi za voznike je to pravcati šok. Enako velja za motoriste, saj njihova zaščitna obleka v večini primerov ni namenjena tako visokim temperaturam, zato lahko lažje razumemo, zakaj gredo na križiščih naprej, kajti edino klimatsko napravo jim predstavlja vožnja. Stoje na mestu postane pod čelado in obleko peklensko vroče. V avtomobilih nam je v veliko pomoč klima naprava, ki poskrbi za prijetno temperaturo. Vendar se temperature v parkiranem avtomobilu kar hitro dvignejo preko 60 °C, saj velike armaturne plošče in vse večje steklene površine delujejo kot veliki zbiralniki toplote. Posredujemo vam deset nasvetov, kako si olajšati življenje v vročini: 1. Proti zniževanju temperature v parkiranem avtomobilu pomagajo tudi zatemnjena zadnja stekla in zadnja šipa. Vse to lahko dodate kot dodatno opremo. Zaupajte strokovnjaku in naj vam pove, kaj je do- voljeno, da ne bo problemov na tehničnem pregledu. Seveda pa pomagajo tudi preko prednje šipe položene folije. 2. Na pot se odpravimo zgodaj zjutraj. Kot v starih časih, ko smo se do Dalmacije odpravili ob dveh ponoči. Bo hladneje in pravo doživetje. 3. Vedno poskušajmo parkirati avtomobil v senci. Če je ni, potem ga zas-učimozzadnjim delom proti soncu, saj je tako manjši vdortoplote v avtomobil. 4. Preden sedemo v pregret avto, odprimo vsa vrata in ga prezračimo. Nekateri modeli imajo na ključu opcijo odpiranja vseh stekel. Ko se približujemo avtu, odpremo vsa stekla in žeje prezračen. 5. Klima napravo dajmo na maksimum in zaprimo dovod zraka za par kilometrov vožnje, saj se že ohlajen zrak še hitreje ohladi. Ne pozabimo potem odpreti dovod zraka. 6. Pozor! Klima naprava naj ne bo nastavljena na ledeno, saj bomo tako hitro dobili vneta ušesa in oči. Pod 22 °C nikakor ne, kvečjemu več. 7. Pomembno je, kako smo oblečeni. Naj bo to lahka bombažna obleka in kratke hlače, čevlji pa primerni za vožnjo. 8. Če v avtomobilu ni klima naprave, pomagajo rahlo odprta zadnja okna, da odvajajo pregret zrak, še bolje pa vožnja ponoči. 9. Mrzlo pijačo dajmo v električne hladilnike ali v predale, če so le-ti hlajeni. Dovolj pijače je pomembno za varno vožnjo, najboljša je voda in najmanj alkohol. 10. Če se nam motor pregreva, odprimo okna in nastavimo gretje na maksimum. To seveda ni udobno za potnike, ampak tako rešimo motor pred pregretjem in se pripeljemo do prvega servisa. Igor Pečnik Na pot se odpravimo zgodaj zjutraj, da bo hladneje tudi, če obtičimo v koloni (foto: Igor Solar) V SPOMIN Edi MAVRIČ (1961-2008) Minila so leta, čas gre med spomine, življenje ponuja sladkosti bolj malo. Nič pobožna misel skozi možgane prešine: bo koristnega za mano kaj ostalo? Bo koristnega za mano kaj ostalo na poti trnjevi brez cilja, sam ne vem. Obetov korenin bolj malo je pognalo, sled moja pesem pušča, kamor koli grem. To so verzi iz pesmi Kdo ve?, kije bila objavljena leta 1988 v prvi pesniški zbirki Edija Mavriča. V teh verzih je najbrž zajeto bistvo njegovega uslvarjalnega navdiha, ki gaje spremljal zadnjih dvajset let in ga popeljal do nivoja odličnega analitičnega novinarja in prav tako odličnega pesnika in publicista. Edi Mavrič je kot avtor novinarskih prispevkov začel sodelovati z lokalnim časopisom Savinjske novice na začetku prejšnjega desetletja, v času slovenske pomladi. Na demokratičnih volitvah je bil izvoljen za delegata v takratno občinsko skupščino in postal njen predstavnik v uredniškem odboru Zgornjesavinjskega časopisa. Ko so Savinjske novice leta 1992 prešle na tržni režim izhajanja, je postal njihov redni dopisnik, leta 1995je postal član Društva novinarjev Slovenije, leta 1999 pa je v novinarstvu in publicistiki prepoznal svoje življenjsko poslanstvo in se jima v celoti predal. Občasno je sodeloval tudi z drugimi tiskanimi mediji, kot so Naš čas, Novi tednik, Dnevnik, Nedeljski dnevnik, Družina, Ognjišče, Planinski vestnik, Gasilec, Glasilo občine Gornji Grad, Glasilo občine Luče, Vevnik in Informator občine Nazarje. Vestno je beležil dogodke v lokalnem okolju in hkrati gradil socialno mrežo. Sčasoma so mu bila odprta vsa vrata, saj je bil s svojo duhovitostjo, ki jo je znal začiniti s kančkom njemu svojstvene pikrosti, dobrodošel tako v uradih javne uprave kot v podjetjih, sploh pa v različnih društvih in organizacijah. Bilje med najbolje informiranimi posamezniki v Zgornji Savinjski dolini in si je na ta način vzdevek Savinjčan, ki si ga je nadel leta 1997, vsekakor zaslužil. Kljub temu daje osrednjo pozornost v tem obdobju namenjal novinarskemu deluje našel čas za številne publicistične projekte. Kar 18 jih je uspel realizirati v teh dvajsetih letih. V zadnjem času gaje prevzela tudi fotografija. Opremljen s sodobno tehniko je tako sam beležil dogodke ne samo v besedi, ampak tudi v sliki. Leta 2000 je izšla njegova druga pesniška zbirka z naslovom Globočine prozornosti, za katero je Drago Medved zapisal, da že dolgo ni imel v rokah poezije, v kateri bi bilo toliko življenjske sle in sile, pa hkrati tudi toliko dvomov in besed o razočaranju in smrti. Edija Mavriča se bomo spominjali kot dobrega prijatelja, kotzanesljive-ga sodelavca in kot človeka, ki je s čutom pravičnosti dajal prednost duhovnemu pred materialnim. Morda so ga prav zato motila v nebo vpijoča neskladja v sodobni družbi in morda je bil tudi to eden od razlogov, da nekega lepega poletnega dne ni videl več svetlobe okoli sebe. Neizmerno ga bomo pogrešali, spominjali pa se ga bomo z veliko hvaležnostjo za vsa njegova dela, ki ostajajo varno shranjena v literarni in dokumentarni zakladnici Zadrečke in Zgornje Savinjske doline. Franci Kotnik Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje tel.: (03) 839-33-92, (03) 839-34-00 e-pošta: ue.mozirje@gov.si OBVESTILO ZA JAVNOST ZADEVA: Sprememba uradnih ur krajevnih uradov v času rednih letnih dopustov in priporočilo za pravočasno vložitev vloge za izdajo osebnih dokumentov Spoštovane stranke obveščamo, da bodo v času od 7. julija do vključno 14. avgusta 2008 spremenjene uradne ure krajevnih uradov: 1. na Krajevnem uradu Gornji Grad ob petkih ne bo uradnih ur, ob torkih pa bo poslovanje nespremenjeno (od 7. do 10. ure in od 10.30 do 16. ure); 2. uradne ure Krajevnega urada Ljubno ob Savinji bodo ob sredah skrajšane in bodo trajale od 7. do 13. ure, ob petkih krajevni urad ne bo posloval; 3. uradne ure Krajevnega urada Luče bodo ob ponedeljkih od 7. do 15. ure (vmes od 10. do 10.30 odmor za malico), ob četrtkih krajevni urad ne bo posloval; 4. uradne ure krajevnega urada Nazarje bodo ob sredah od 14. do 17. ure; 5. Na Krajevnem uradu Rečica ob Savinji in Solčava ne bo sprememb uradnih ur. Stranke obveščamo tudi, da lahko zadeve uredijo na kateremkoli krajevnem uradu ali na sedežu upravne enote v času uradnih ur, za informacije pa lahko pokličejo na telefonsko številko 839 33 94. Prosimo za razumevanje. Hkrati priporočamo bralcem Savinjskih novic, da pred odhodom na dopust pravočasno preverijo veljavnost dokumentov (osebne izkaznice, potnega lista), in če dokument ni veljaven, čim prej vložijo vlogo za novega. Vlogo za osebno izkaznico ali potni list lahko vložijo na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu v času uradnih ur. Vlogi je treba priložiti star dokument in ustrezno fotografijo. Veljavne potovalne dokumente morajo imeti tudi mladoletni otroci, vlogo pa mora vložiti njihov zakoniti zastopnik. Če je otrok starejši od 8 let, je potrebna ob vložitvi vloge tudi njegova prisotnost (zaradi lastnoročnega podpisa). Rok za izdelavo osebnih izkaznic in potnih listov je običajno 5 dni, v poletnih mesecih pa se zaradi večjega števila podaljša, zato ni priporočljivo čakati na zadnji trenutek. Vlogo lahko stranke vložijo tudi pred potekom veljavnosti starega dokumenta. Zaradi velikega števila vprašanj seznanjamo tudi s potovanjem ml. oseb na Hrvaško, ki potujejo brez spremstva staršev. V Republiki Hrvaški od 1 .januarja 2008 velja nov Zakon o tujcih, ki v 8. členu določa, da morajo imeti mladoletni tujci, ki na Hrvaško vstopajo ali iz nje izstopajo brez spremstva zakonitega zastopnika, overjeno soglasje zakonitega zastopnika. Obrazec soglasja (napisan v treh jezikih - slovenskem, hrvaškem in angleškem) lahko zakoniti zastopniki dobijo na upravni enoti, krajevnem uradu ali na spletu, ter overijo svoj podpis na upravni enoti, krajevnem uradu ali pri notarju. Za vse informacije smo dosegljivi na telefonskih številkah 839 33 94 in 839 33 95, za informacije o vstopu ml. oseb v Republiko Hrvaško pa tudi na telefonski številki 839 34 22. Vinko Poličnik, univ. dipl. prav. načelnik upravne enote MOZIRJE Starodobniki - motoristi z vsega sveta Prejšnji teden so po Sloveniji Križarili dvokolesni lepotci-oldtimerji z vseh koncev sveta, seveda največ iz Evrope. V organizaciji Slovenske veteranske avto moto zveze, ki ima sedež v Muzeju motociklov Grom na Vranskem, seje preko sto gostov z motornimi kolesi različnih modelov in vseh starosti veselilo gostoljubja Slovencev in si ogledalo različne tehnične, kulturne, naravne in turistične znamenitosti. Osrednji dogodek je bilo svetovno srečanje največje mednarodne zveze starodobnikov Fiva World Motorcycle v Zrečah 28. junija, ob tem pa številni drugi dogodki in ob rallyju 2008 organizirano odkrivanje lepot Štajerske in Slovenije. Motoristi so prevozili velik del Štajerske, se ustavili v Mariboru, Velenju in tudi v Mozirskem gaju. Jože Miklavc Brez nezgod z zelo starimi motornimi kolesi po številnih krajih Slovenije (foto: Jože Miklavc) ADVENTURE RACE SLOVENIA 2008 Slovensko pustolovsko tekmovanje tudi po naši dolini Pustolovci so se »okopali« v vodah Zgornje Savinjske doline (foto: ARS) Društvo tabornikov rod Jezerski zmaj iz Velenja je letos že šestič pripravilo Slovensko pustolovsko tekmovanje, na katerem je skupno sodelovalo 84 udeležencev desetih držav. 20. junija so se tekmovalci podali iz Bleda proti Velenju. Do naslednjega dne so bile ekipe dokaj izenačene, medtem ko so se 21. junija popoldne razpršile po progi. Letos so organizatorji Explorerju, 310 kilometrov dolgi progi, na kateri tekmujejo ekipe štirih vrhunskih tekmovalcev, med njimi vsaj ena ženska predstavnica, dodali krajšo, 160 kilometrov dolgo progo Rover, kjer ekipo sestavljata le dva športnika. V novi kategoriji sta sodelovala člana slovenske reprezentance v biatlonu Klemen Bauer in Peter Dokl, ki sta v cilj prišla precej pred konkurenco, a na poti nista našla ene izmed kontrolnih točk in zato osvojila nehvaležno četrto mesto. Zmage na premierni tekmi dvojic sta se veselila Joe Koprivnikar in Damjan Sekuti iz ekipe OK SG (dva bika). V kategoriji Explorer je zma- go slavila češka ekipa Barbora Bohata, Tomaš Vanek, Petr Vlou-dek in Jiri Lorenz. Najatraktivnejši disciplini sta bili nepozabni, navdušujoč in osvežujoč kanjoning po potoku Jezera in splavarjenje (spust z gumami) po Savinji od Nazarij do Letuša. Poleg naštetega so morali pomeriti moči še v pohodništvu, jamarstvu, plavanju, kajak veslanju, rolan-ju,žemarjenju in spuščanju po vrvi. Poleg disciplin je potrebno obvladati še specialno orientacijo. Vse nastopajoče ekipe so pokazale vrhunsko pripravljenost, a zmaga in nagrada v vrednosti 5.000 evrov (oprema in pokali) ter startnina za tekmo v Kanadi gre le najboljšim. ArtPuk OSNOVNA ŠOLA LUČE, OBČINA LUČE Po zaključnem izletu na obisk k županu Zupan občine Luče je 24. junija sprejel osem učencev devetega razreda, ki so šolsko leto zaključili z odličnim uspehom. Razredničarka Branka Anželakje županu pohvalila njihovo medsebojno prijateljstvo, ki seje pozitivno odražalo na uspehih celotnega razreda. Letošnja zaključna generacija je izjemna ne samo po številu, temveč tudi po odličnih rezultatih, ki sojih dosegli na nacionalnem preverjanju znanja. Pri slovenščini so presegli slovensko povprečje za 12,46 odstotka, pri matematiki za 11,37 odstotka in pri zgodovini kar za 18,20 odstotka. Ravnateljica Valerija Robnik je poudarila, da so prva generacija lučkih učencev, kije dosegla tak- šen izjemen uspeh. Župan Ciril Rose jim je zaželel, da bi se po končanem šolanju vrnili nazaj v dolino, sejim zahvalil za izjemen uspeh in jim zaželel vse dobro na sprejemu pri županu (foto: ArtPuk) na nadaljnji poti. Bodoči dijaki pa so ga seznanili s svojimi izbirami srednjih šol, na katere se bodo podali jeseni. ArtPuk Izlet udeležencev akcije Naj članek v Termah Olimia Iti orje hotejdo pijMe^^ I nàjprej nabiti dovoijslami Srečnim izžrebancem in uslužbencem Savinjskih novic je dan kar prehitro minil mnaiieM-azn^aIa vse letnike ^ 11'* : :|jl YOKO 0GAWA Darilo števil Zgodba je nekoliko nenavadno povezana s svetom števil, ki so za Profesorja - matematičnega genija - sredslvo sporazumevanja. Mati samohranilka se po službeni dolžnosti (kot pomočnica na domu) sreča s človekom, ki ima po prometni nesreči okrnjen spomin. Njegov svet so števila in čeprav je odmaknjen od stvarnega dogajanja, je v bistvu zelo čuteč in neskončno potrpežljiv človek. Med gospodinjo, njenim sinom »Korenom« in Profesorjem se splete resnično lepo in globoko prijateljstvo. Zgodba je prava poezija občutij človeškega srca. Všečna bo gotovo tudi tistim, ki nikoli nismo marali matematike. Roman Darilo števil je dobil številne nagrade na Japonskem in po njem je bil posnet tudi film. ¥080 OQfiWfl DflßlLO ŠTEVIL earn . W MOZIRJE Zavod za TKŠM Mozirje Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje ztksm@siol.net www.ztksm-mozirje.si VABLJENI K NAKUPU KONCERTNEGA ABONMAJA V MOZIRJU Oktobra, ko se bo poletje že dokončno poslovilo in bo jesen pošteno potrkala na vrata, se bomo v mozirski Športni dvorani začeli ob petkih, enkrat mesečno, družiti na koncertnem abonmaju, ki smo ga pripravili v Zavodu za TKSM Mozirje. Vabimo Vas k nakupu abonmaja po ceni 90 EUR (DDV ni obračunan po 42. členu 23. točke ZDDV) za skupaj 6 koncertov. Z abonmajsko ceno si zagotovite sedež in dobite en koncert dejansko gratis! Omogočamo vam tudi nakup abonmaja, ki je prenosljiv na drugo osebo, v treh obrokih: prvi obrok julija, drugi obrok avgusta, tretji obrok septembra. Od 1. septembra dalje bo mogoče kupiti abonma le v dveh obrokih, prvi v septembru in drugi do 15. oktobra. VaS trgovec z vozili SEAT: AVTOHIŠA DREV, Drešinja vas 46a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/713-60-50, E-mail: avtohisa.drev@siol.net PORSCHE KREDIT IN LEASING Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! I Toplotno izolacijski fasadni sistemi! ' Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 latnlh Izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri Izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roeflx all Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno In cenovno ugodno tudi Izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM II! Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 5 LETNA GARANCIJA! IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE _____OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO 5GD<^ POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! TERM LU r-L S prodajo začnemo 10. julija 2008 na sedežu Zavoda za TKSM, Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje, vsak dan od 8. do 17. ure med tednom ter od 9. do 16. ure ob sobotah in nedeljah. Abonma: 90 EUR, nakup vstopnic za posamezne koncerte izven abonmaja bo možen 1 mesec in pol pred posameznim koncertom glede na razpoložljiva mesta v dvorani. -17. oktober - GORAN KARAN - (18,00 EUR) - 21. november - ansambla GOLTE in MODRIJANI-(15,00 EUR) -19. december - GIBONNI - (20,00 EUR) -16. januar - BAJAGA - (20,00 EUR, z eno veljavno študentsko in dijaško izkaznico lahko kupite eno vstopnico po ceni 13,00 EUR) - 20. februar - OLIVER DRAGOJEVIĆ - (20,00 EUR) - 20. marec - NUŠA DERENDA IN ZLATI MUZIKANTI - (18,00 EUR) Sponzorja glasbenega abonmaja: Hotel Benda in SLOREST POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Otroci - policisti za en dan Policisti Policijske postaje Mozirje so ob iztekajočem se šolskem letu izvedli preventivni projekt z naslovom Otrok - policist za en dan, v katerega so vključili vse osnovne šole na območju Upravne enote Mozirje. Projekta se je udeležilo deset učencev petih razredov osemletke oziroma šestih razredov devetletke in sicer po dva učenca iz OŠ Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in Luče ter po en učenec iz OŠ Ljubno ob Savinji in Gornji Grad. t: DOD3 jTJ GALERIJA STEKL GORNJI GRAD Razstava otroške ustvarjalne domišljije Župan Stanko Ogradi (desno) se je zahvalil likovnemu pedagogu Juretu Repenšku za uspešno postavljeno razstavo (foto: Marija Lebar) V okviru praznovanj gornjegrajske osnovne šole so v petek, 20. junija, v tamkajšnji galeriji Štekl odprli zanimivo likovno razstavo. Ustvarjalci razstavljenih del so namreč učenci domače devetletke, postavil pa jo je njihov likovni pedagog Jure Re-penšek. Repenšek seje odločil za zanimiv nabor grafik, akvarelov in tudi manjših plastik. Vika Venišnik, kije povezovala programje v uvodu dejala, da je galerija v času svojega delovanja gostila že premnoge znane in uveljavljene umetnike ter različne likovne tehnike. Tokrat pa so njeni gostje učenci - bodoči umetniki. »Ko stopimo v ta posvečeni prostor, nas objame vonj po umetnosti,« je dejala ravnateljica Lilijana Bele. »Morda se zdi razstava majhna po obsegu, a je velika po vsebini. Razstavljena likovna dela so različna tako po vsebini kot po tehniki in tematiki. Skupno pa jim je to, da so nastala v šoli. Videti je, kaj nastane, ko otroci uidejo iz okvirjev in se prepustijo svoji ustvarjalni domišljiji,« je še povedala. O razstavi seje pohvalno izrazil tudi župan Stanko Ogradi, kije dodal še vzpodbudo, da bodo učenci vztrajali na poti umetnosti. Ob tem je omenil številne jubileje, ki jih v letošnjem letu praznuje gornjegrajska osnovna šola. Likovni pedagog Jure Repenšekje svoje varovance pohvalil. Dejal je, da je izredno vesel, da so njihove stvaritve dobile prostor v galeriji in tako postale dostopne tudi širši javnosti. Omogočen ji je bil drugačen pogled na nekatere že znane stvari. Mladi ustvarjalci so v svojem likovnem izražanju uspeli kljub temu, da je likovna vzgoja na višji stopnji skrčena le na 45 minut na teden. Marija Lebar Učenci so skupaj z vodji policijskih okolišev prišli na policijsko postajo, kjer sojim predstavili policijsko delo in opremo. Ob začetku predstavitve sojih obdarili s preventivnim gradivom, med katerim sta bila tudi majica in kapa z napisom "otrok - policist". Učenci so si majice in kape z veseljem nadeli, nato pa z zanimanjem poslušali policiste ter si ogledovali opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu. Med predstavitvijo so lahko učenci določeno opremo tudi preizkusili. Še posebej zanimiva sta se jim zdela laserski merilnik hitrosti in alkotest. Po predstavi dela in opreme so si ogledali tudi službena vozila policije, pri čemer so posebno zanimanje pokazali za intervencijsko vozilo, navdušilo pa jih je tudi sredstvo za prisilno ustavljanje motornih vozil (stinger). Po predstavitvi na policijski postaji so se z vodjo policijskega okoliša odpravili na teren. Ogledali so si postopek z voznikom osebnega avtomobila ter se seznanili s prometno signalizacijo in prometnimi predpisi. Ob zaključku obiska so se učenci in policisti dogovorili, da bodo ob začetku novega šolskega leta učenci pomagali policistom pri aktivnostih v bližini osnovnih šol, seveda oblečeni v majice in kape "otrok policist". Po "napornem delovnem dnevu" so se polni vtisov in spoznanj o delu policije vrnili v šolske klopi. MS Učenci bodo ob začetku novega šolskega leta pomagali policistom pri aktivnostih v bližini osnovnih šol, oblečeni v majice in kape “otrok policist” (foto: MS) 2. rekreativni kolesarski maraton Alpe Scott Kolesarsko drušlvo Alpe v nedeljo organizira drugi rekreativni kolesarski maraton Alpe Scott, ki po svoji težavnosti sodi med najbolj zahtevne maratone v Sloveniji. Udeležence bo pot vodila iz Kamnika do Cerkelj, Preddvora, sledila bosta vzpona na Jez- erski vrh in Pavličevo sedlo, spust do Solčave in Gornjega Gradu, zadnji večji vzpon na Črnivec terza konec še vožnja do Kamnika, kjer je tudi cilj maratona. Vodja maratona Janez Jarm napoveduje: »Pričakujemo okoli 500 kole- sarjev, med njimi tudi udeležence iz Italije, Hrvaške in Avstrije.« Start maratona bo ob 9.00 uri, prijave pa so možne še tudi na dan dogodka v prostorih Turistično informacijskega centra v Kamniku. Kot lanskoletni zmagovalec se bo prireditve udeležil tudi Andrej Marovt - Helešič z Ljubnega ob Savinji, a na posebno željo organizatorja in svojega sponzorja Scotta zmage ne bo branil. Enaka želja in sponzorska navodila so doletela tudi Jureta Robiča, lani sicer tretjeuvrščenega. IS Šport, Oglasi \_______________ PRVENSTVO JUGOVZHODNE EVROPE - BEOGRAD 2008 Dve zlati medalji za lirska Nani (Gorazd) Tiršek je v streljanju z zračno puško stoje in leže v Beogradu obakrat zmagal (foto: AK) Slovenska reprezentanca strelcev invalidov seje pred septembrskimi paraolimpijskimi igrami (POI) na Kitajskem minuli teden udeležila še zadnjega, Prvenstva jugovzhodne Evrope v Beogradu. Od naših predstavnikov je zopet najbolj blestel Gornjegrajec Nani (Gorazd) Tiršek, kije v kategoriji SH2 osvojil dve novi zlati medalji. Na prvi preizkušnji v streljanju z zračno puško stoje (R4) je Tiršek v redni seriji z vsakim strelom meril natančneje in si zagotovil močno prednost v finalu. V rednem delu je ustrelil 598 krogov, v finalnem pa 104,7 in zasluženo zmagal. Na tekmi v streljanju z zračno puško leže (R5) je s 599 krogi oziroma tretjim rezultatom rednega dela šel vfinale, kjer pa je ravno tako s 104,7 kroga ponovno zmagal. Kot je dejal sam, je po končanem tekmovanju dvorano zapuščal z mešanimi občutki. Zadovoljstvo, da seje zopet izkazal in dokazal svojo dobro pripravljenost, še vedno kali povsem nerazumljiva odločitev njegove reprezentančne trenerke, ki ga ni uvrstila na seznam potnikov na POI v Peking, ampak določila le kot rezervo. Tako njegov življenjski cilj iti na olimpijado zaenkrat ostaja neizpolnjen, olimpijska medalja pa je zanj nekako izgubila svoj sijaj. V zvezi z željo trenerke, da še naprej nadaljuje s pripravami ter s tem dviguje motivacijo In rezultat tudi kolegoma iz reprezentance, ki NOGOMETNA TEKMA DEKLET odhajata na Kitajsko, bo Tiršek odločitev sprejel v teh dneh. Sicer pa naj bi se v zvezi z izborom kandidatov za POI tudi znotraj reprezentance in širše večina mnenj nagibala v podporo Tiršku, sajje navsezadnje edini, kije v lanski in letošnji sezoni z vsake mednarodne tekme prišel domov s kolajno ali dvema. Poleg tega je trenutno v odlični fizični pripravljenosti in sposoben zdržati napore, ki spremljajo tekmovanje. Da je s svojimi dosežki resnično opažen kot človek, kije ponesel ime Slovenije v svet, priča tudi nedavno pisno vabilo predsednika države, državnega zbora in vlade na osrednjo državno slovesnost ob dnevu državnosti, kije potekala na Trgu republike v Ljubljani. Zaradi udeležbe na prvenstvu v Beogradu se Tiršek povabilu ni mogel odzvati. Irena Drobež NA REČICI OB SAVINJI Pokal domačinkam E LK RO| Modna oblačila d.d. Prihova 56, SI-3331 Nazarje tel:++386 +3 839 22 00 fax:++386 +3 839 22 76 www.elkroj.si, e-mail: elkroj@elkroj.si Objavljamo prosta delovna mesta KONFEKCIONAR (10 DELAVK) OPIS DELA: šivanje moških in ženskih hlač (posamezni deli) POGOJI: - 8 razredov osnovne šole - ročne spretnosti - veselje do šivanja DELOVNO RAZMERJE: določen/nedoločen čas. Nudimo zaposlitev za daljše obdobje, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Delo je enoizmensko, od 5.55 do 13.55 ure. Od novih sodelavcev pričakujemo: pozitiven odnos do dela, timski duh, dober vid, vesten odnos do dela, natančnost. Ponujamo vam: prijetno, sproščeno in kreativno delovno okolje. Kontaktna oseba: Zora Štrucl, tel. 839 22 39 Na dan državnosti so svoje moči in spretnost v malem nogometu merila dekleta. Turistično društvo Rečica ob Savinji je na domačem igrišču pripravilo nogometno druženje, ki so se ga udeležile ljubiteljice okroglega usnja v ekipah Lepa Njiva, Wasse in domačinke. V vročem sredinem popoldnevu so se kot prve skusile Leponjivčanke in Rečičanke. Slednje so v obeh polčasih izkoristile prednost domačega igrišča in kar dvakrat zatresle mrežo nasprotnic. Za to sta poskrbeli Tamara So-tošek in Sandra Melavo. Dekleta z Lepe Njive so morale priznati tudi premoč ekipe Wasse, v kateri sta z zadetkoma za zmago poskrbeli Urška Tič in Saška Janjič. Da sta enakovredni nasprotnici, sta z lepimi akcijami in številnimi priložnostmi v finalnem obračunu pokazale tako Wasse kot Rečičanke. Na obeh straneh sta se mreži zatresli po dvakrat, zato so o prvem mestu odločali kazenski streli. Največ zbranosti in natančnosti so tokrat pokazale domačinke in ob rezultatu 3:2 osvojile tudi pokal. Marija Šukalo Pripadnice nežnejšega spola poznajo zakonitosti nogometa prav tako dobro kot njihovi moški kolegi (foto: Marija Sukalo) COLNARlC-ŽUNTERJEV MEMORIAL • VARPOUE 2008 Uspeh Casinoja Rubin pod novimi žarometi Finalna tekma med ekipo Montaža Prelič in Casino Rubin (foto: Marija Sukalo) Osrednja prireditev Športnega drušlva Gmajna Varpolje, tradicionalni Colnarič-Žunterjev memorial je dobil novega zmagovalca, ekipo Casinoja Rubin izžalca. Slednji so na turnirju v sklopu občinskega praznika Rečice ob Savinji prekinili zmagovalni niz ekipe KMN Nazarje, kije s kar štirimi zmagami še vedno najbolj uspešno moštvo tega vse bolj kvalitetnega in prepoznavnega turnirja. Visok denarni sklad v višini 1.000 evrov, otvoritveno igranje pod žarometi in že tradicionalno dobra organizacija je v Varpolje privabila številne ekipe iz vse Slovenije, ki so prikazale ogromno nogometnega znanja in še več »fer playa« ter športnega duha. Po razigravanjih v skupinah in četrtfinalnih obračunih smo dobili štiri polfinaliste, med katerimi so s svojo uvrstitvijo še posebej prijetno presenetili mladi upi nogometa iz Mozirja, ekipa Spinalis. Ti so v polf- inalu morali priznati premoč bolj izkušenim »montažerjem« Prelič iz Velenja, o drugem polfinalistu pa je odločalo srečanje med ekipama KNM Nazarje in Casino Rubin. Tu se je ruleta zavrtela v korist igralničarjev iz Žalca, ki so s tem na eni strani preprečili Nazarčanom morebitni peti naslov, na drugi pa poskrbeli, da seje prav njihovo ime prvič znašlo na velikem prehodnem pokalu. Drugo mesto je po porazu v velikem finalu osvojila ekipa Montaže Prelič, tretji so bili Nazarča-ni, četrto mesto in praktično nagrado pa so osvojili še najmlajši Spinal-isti. Ti so se ponovno veselili ob razglasitvi najboljšega vratarja turnirja, saj so organizatorji izbrali prav njihovega Potočnika, pokal za najboljšega strelca pa je pristal v rokah kapetana zmagovalcev in gotovo najbolj izkušenega igralca turnirja Denisa Delamee. Zadovoljni organizatorji obljubljajo za naslednje leto še močnejši memorialni turnir, kar si njihova velika prijatelja, žal prekmalu pokojna Cola in Ljubo, še kako zaslužita. Franjo Pukart TRADICIONALNO SREČANJE GENERACIJ NOGOMETAŠEV NA REČICI OB SAVINJI Zasenčili «elo evropsko prvenstvo načene in mladi, med katerimi je najmlajši štel le rosnih dvanajst pomadi, so začeli nasprotnike podcenjevati. To se jim je negativno obrestovalo. Čeprav so stari imeli igralca, ki bo kmalu štel sedem desetletij, in manj kondicije, so tekmo zaključili v svojo korist z rezultatom 6:4. Pokal jim je izročil rečiški župan in na srečanju uspešen vratar starih, Vinko Jeraj. Igralci in navijači so si bili enotni, daje rečiško igrišče gostilo tekmo desetletja, kije po kvaliteti zasenčila tudi finalno tekmo evropskega prvenstva. Marija Šukalo Mladim se podcenjevanje starejše generacije ni obrestovalo (foto: Marija Šukalo) Srečanje generacij nogometašev postaja na Rečici ob Savinji tradicionalno, saj so se stari in mladi zadnjo nedeljo v juniju pomerili na že šesti tekmi. Ta je bila v okviru praznika občine Rečica ob Savinji, organizacija pa je bila zaupana domačemu Športnemu društvu Mladost. Prvi polčas so mladi začeli zelo zagnano in v prvih minutah povedli. Nato pa seje mreža starih zatresla še dvakrat. Ko je že kazalo, da bo letos zmagala mladost, so se stari prebili do gola. Žoga v mreži mladih jim je dala zagon, da so pred koncem prvega polčasa rezultat izenačili in tako potrdili turško teorijo letošnjega evropskega nogometnega prvenstva, da pri razliki treh golov ni nič izgubljenega. Drugi polčas so bile moči ize- MOTOKROS V OREHOVI VASI Petrin ponovno na stopničkah Četrta dirka iz serije pokalnega prvenstva v motokrosu Slovenije za pokal Akrapovič je z vožnjo številnih ljubiteljev hitrih enoslednih vozil predzadnji junijski vikend zaključila spomladansko poletni del prvenstva. Tokratni gostitelj je bil AMD Orehova vas, kraljica slovenskih motokros prog na Radizlju pa je bila spet obiskana v polnem številu. V devetih kategorijah je na progi svojo vzdržljivost v zelo vročem vremenu preizkušalo 156 tekmovalcev. Čeprav je to tekmovanje namenjeno amaterjem, so bili obiskovalci priča tudi najhitrejšim v državi. Mednje sodi tudi Gašper Petrin iz Varpolj. Zgornjesavinjčan, član AMD Ferodo Celje, je vozil v kategoriji MX 85 junior in v obeh vožnjah osvojil odlično drugo mesto. Teden dni po vožnji v Orehovi vasi seje mladi Varpoljčan podal na balkansko prvenstvo v Srbijo, kjer bo nabiral nove izkušnje za jesenski del slovenskega prvenstva. Marija Šukalo Pisma bralcev, Črna kronika, Zahvale, Oglasi Spoštovano uredništvo in novinarji, vam gre zahvala, da smo se v Olimju kopali... Še vreme ste nam sončno naročili, da smo lahko se "orng" odmočili. Za vso prijaznost hvala vam, jaz pa k temu še obljubo dam: »Vaša zvesta bralka bom ostala, dokler me vaša hiša bo tako lepo nagrajevala!« Še enkrat hvala za prelep izlet, v upanju, da se ga drugo leto udeležim spet! Saj res lepo je videti v očeh veselje in na ustnicah nasmeh, kajti to zagotoviloje Savinjskim novicam za njihov uspeh. Moji zahvali se tudi sin Tilen in soseda Marija pridružujeta, ki najbolj vaše "cvetke in koprive" obožujeta... Hvala za lep podarjen dan! Barbara Črnodovski, Novo naselje 1, Gornji Grad Vaša pošta vse* st of*/ Cefo t/ttO/l/o fefff A/ teto oft&trSfJrtt/r ft ter v frnt/tt s* ,e j-0 Aec I o etso-a dto/eu/g' f. * StO/AtcTA*f*tO f tcA* 7 filosTV/ tt ttstTvtue - /tatf/VZ/ JTH ypepwij i/c( smujHrr* t/olfle." fffAtttta *'tr* t-tott trste/* ■ìrg..*. 'Vf. /)oC'y/ Ni več trpljenja, ne bolečin, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Po krajši bolezni se je od nas za vedno poslovila draga sestra in teta Marija PRODNIK iz Solčave (2.10.1925-26.6.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, prisrčna hvala. Vsi njeni ČRNA KRONIKA • VLOM V TRANSFORMATORSKO POSTAJO Ljubija: 23. junija je bilo vlomljeno v objekt Elektro Celje, razdelilno transformatorsko postajo v Ljubiji. Neznani storilecje vlomil skozi okno in iz objekta ukradel 12 metrov bakrenega kabla in 12 bakrenih cevi. S tem je podjetje oškodoval za 600 evrov. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. • TATVINA V TRGOVINI TUŠ Mozirje: 24. junija je varnostnik v trgovini Tuš v Mozirju pri tatvini zalotil osebo, kije ukradla nekaj magnetnih obeskov, sladoled in bonboniero. • GOST RAZBIJAL V LOKALU Nazarje: 25. junija je znana oseba v gostilni Bohač v Nazarjah kršila javni red in mir. Zaradi kršitve so mu policisti izdali plačilni nalog. • VOZIL POD VLIVOM ALKOHOLA Mozirje: 25. junija so policisti pri kontroli prometa ustavili voznika osebnega avtomobila. Preizkus alkoholiziranosti je pri njem pokazal 0,64 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, zaradi česar je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve. • ČELNO TRČENJE Letuš: 28. junija je v Letušu prišlo do čelnega trčenja dveh osebnih vozil. Ena oseba je ostala vkleščena v vozilu, zato so jo člani Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje s tehnično intervencijo izvlekli. V trčenju so bile tri osebe poškodovane, od tega ena huje. Vse tri ponesrečence so reševalci mozirske nujne medicinske pomoči prepeljali v Splošno bolnišnico Celje. Gasilci so odklopili akumulatorja in zaradi razlitih motornih tekočin očistili vozišče. • REŠEVANJE V GORAH Logarska dolina: 28. junija je prišlo pod Savinjskim sedlom pri Križu do nesreče planinca. Plezalec je zdrsnil s poti in omagal. Sprožena je bila reševalna akcija v katero so se vključili celjski gorski reševalci in vojaški helikopter. Slednji je akcijo prekinil malo po deveti uri zvečer, ko seje stemnilo. Iz stene so ga rešili naslednji dan. • NAJDENO KOLO Mozirje: 29. junija je občan obvestil policiste, da se v Mozirju že dalj časa nahaja žensko kolo vijoličasto črne barve. Policisti so ga pripeljali v hrambo na policijsko postajo v Mozirju. Lastnika pozivajo, da kolo prevzame. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Starovaška ul. 12 i V nebesih sem doma, od tega ne sveta, nebes se veselim, tja priti si želim. (A.M. Slomšek) ZAHVALA Ob zori poletnega jutra je odšla k Bogu po večno plačilo draga mama in stara mama Veronika RAKUN (14.2.1925 - 23.6.2008) Iz srca se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za svete maše, darovano cvetje in sveče ter za vso pomoč, ki ste nam jo nudili. Iskrena hvala gospe doktor Idi Kramer Pustos-lemšek in patronažni sestri Staši Roj ten za dolgoletno zdravljenje na domu in nesebično pomoč posebej v zadnjih mesecih njene bolezni. Posebna zahvala domačemu gospodu župniku Ferdinandu Luknarju in gospodu msgr. Jožetu Vratanarju za darovano sveto mašo in pogrebni obred, bogoslovcem mariborskega semenišča in ministrantoma. Zahvaljujemo se tudi pevcem, gasilcem, praporščakom, govorniku gospodu Grudniku za lepe poslovilne besede in pogrebni službi Morana ter vsem ostalim, ki ste našo mamo spoštljivo pospremili na rečiško pokopališče k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni domači I Bolezen in trpljenje si prestala, l^fgl v grobu zda j boš minut spala. HnH odšla si tja, kjer ni gorja, Hi kjer upanje ti večnost da. ZAHVALA ob boleči izgubi mame, stare mame, prababice in tete Marije PIKL (25.3.1915 - 17.6.2008) iz Zgornjega Dola pri Gornjem Gradu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za vso pomoč, ki ste nam jo nudili. Iskrena hvala patronažni sestri Zofki in zdravnici Ireni Blažič-Lipnik. Še posebej se za vso izkazano pomoč zahvaljujemo Faniki Tratnik in njeni družini ter Grudnikovim. Hvala tudi župniku za opravljen obred, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem, gasilcem in pogrebni službi Anubis. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. _____________________________________Žalujoči vsi njeni Potonile so ladje v brezno želja, le pajčevinasta brv meprekopelja. Ko nemirne so ptice preletele širino neba, še šum listja resnico spozna, da ostala je samo ožgana rana srca... Umrl je novinar, pesnik in publicist Edi MAVRIC - SAVINJČAN Njegov prispevek k ohranjanju zgodovinske in narodopisne dediščine Zgornje Savinjske doline je neprecenljiv. S svojim delom in osebnostjo nam bo ostal v trajnem spominu. Sodelavci Savinjskih novic Pustim jim, da se kar same znajdejo. Možno je tudi na drug način “Oj, Oto, živjo!” pozdravi lepotica lokalnega Casanovo. “Kam pa greš?” “Na jahanje.” “Kaj pa imaš v rokah?” “Ja, sedlo.” “Za kaj?” “Ja, za konja.” "A tako, torej včasih tudi presedlaš?” Zamuja pri odraščanju Mladenič skrušeno sede v spovednico. “Sin moj, ali si grešil?” vpraša spovedničar. “Če imate še vedno deset zapovedi, potem z grehi še do polovice nisem prišel." Nevarne zveri Prenekaterim bodo tudi letos kune požrle vse evre. Hoče biti zraven Mozirjan je prišel do naslednjega sklepa: “Če bo še kdaj vojna za veteranski status, hočem biti v prvih bojnih vrstah.” “Zakaj?” ga vprašajo. “Ker slabo vidim.” Midva sva kot ustvarjena drug za drugega, Cilka! Boj generacij Na Rečici ob Savinji so prekosili finalno tekmo evropskega prvenstva, tako zagrizeno so bojevali nogomet med starimi in mladimi. Nič čudnega, saj imajo nekateri že tretje zobe. Delovni lenuh Težko je v teh vročih dnevih verjeti, da je Sonce pravi lenuh. Poglejte Luno! Vse noči hodi okoli Zemlje, a kljub temu včasih dela še podnevi. Zdaj pa dobro pomislite, kdaj ste nazadnje videli, da bi Sonce svetilo tudi ponoči? Ste vedeli, da v parlamentu nimajo niti dobre klime? Kaj ste pa lahko drugega pričakovali, če pa jo ustvarjajo politiki? Kdo pa misliš, da bo še pil za tabo, zdaj ko si se tu okopal? Težki pogoji dela Poštarji upravičeno stavkajo zaradi slabih razmer na delu, saj pogostokrat prihajajo domov utrujeni in celo zasopihani. Pretežno zaradi psov. Nov obraz, stare navade Bepo ugotavlja: “Kmalu bodo volitve in politiki si bodo nadeli druge obraze in stare obleke.” “Zakaj stare obleke?” zanima Šimna. “Da jih bodo žene prepoznale, ko se bodo vračali domov.” Pozna nekoga Ljubenka išče pomoč pri zdravniku: “Gospod doktor, na dopustu sem imela priliko seksati vsak dan, sedaj pa se me je ta navada prijela. Prosim, pomagajte.” “Počakajte, priporočil vas bom specialistu, ki to še zmore.” Cvetke h koprive DELU CAST IN ZASLUZENO POKOJNINO Mitja Meršol, najbolj trpežen nekdanji urednik Dela (desno): »0, Bert, na Rečici pa res znate presenetiti. Metuljčka ste mi podarili.« Bert Savodnik, slavist in režiser: »Mitja vzel te bom za svojega igralca. Tako dobro igraš presenečenje, da sem skoraj pozabil, da imaš doma na kupe takšnih presenečenj.« ZADREČKE VINJETE Ivan Purnat, nazorski župan (levo): »Lepa reč. Komaj so odprli nov cestni odsek na Kropi, že pobirajo cestnino. S sabo imam samo drobiž, ki mi gaje dala žena za kavo. Ciril Rose, lučki župan: »Jaz še tega nimam. Bom moral kar uro zastaviti.« JEZIKOVNE RAZLAGE JEZIČNIH DVOUMIJ Dr. Peter Weiss, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša: »V dialektu Zadrečke doline sta dve smeri: gornjegrajska zadreščina z vplivom kranjskega melosa ter šmarška preproščina z nadihom spodnjekraške pustopoljščine. Ta eksotični besednjak čaka na leksikonsko obravnavo od črke P do Ž. Kje pa je kakšen mecen, ki bi pokril vse te raziskave in tone tiskarskega papirja, ve le en sam bog... bog denarja.« Portal Savinjske dolina mam MINI SLOVARČEK: ISTMUS- zemeljska ožina med dvema morjema OREST- Elektrin brat v Grški mitologiji AOKI- japonski motociklist- Nobuatsu ARONA- kraj v Italiji, ob jezeru Maggiore Športno društvo Žekovec vabi 12. in 13.7.2008 na tradicionalno prireditev DAN ŠPORTA IN ZABAVE KJE: Nogometno igrišče Žekovec PROGRAM: - sobota, 12.7. - turnir v malem nogometu (sistem 3+1 ) - nedelja, 13.7. - rolanje za otroke - nedelja, 13.7. - turnir v odbojki (mešane ekipe, v ekipi najmanj 2 ženski) Prijave in informacije na tel; 031 288 024 (Boštjan), ||L Za zabavo, pijačo In jedačo bo poskrbljeno. Praktične nagrade. Vabljeni! KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. jtt~g \ 25 — y Napovednik dogodkov • Sobota (5. julij), ob 9.00. Pred gradom Vrbovec 2. lesarski praznik_______________________________________ • Sobota (5. julij), ob 11.00. Menina planina Srečanje borcev NOB_______________________________________ • Sobota (5. julij), ob 20.30. Rečica ob Savinji Večer pod trško lipo_______________________________________ • Nedelja (6. julij), od 9.00 do 10.00. Stronik Start pohoda na Menino_____________________________________ • Nedelja (6. julij), ob 14.00. Logarska dolina Koncert orkestra Slovenske filharmonije___________________ • Nedelja (6. julij), ob 9.00. Robanov Kot Pohod po poteh Robanovega Joža_____________________________ • Nedelja (6. julij), ob 15.00. Igrišče Rečica ob Savinji Igre med zaselki občine Rečica ob Savinji__________________ • Ponedeljek (7. julij), ob 10.00. Podružnična osnovna šola Solčava Predstavitev projekta Društva mladih geografov Slovenije • Ponedeljek (7. julij), ob 18.00. Športni park Mozirje Nastop gimnastično akrobatske skupine z Danske ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sivca, težkega 110 kg; gsm 051/281-712. Prodam teličko sivko, staro 1 teden; gsm 041/293-017. Prodam dva siva bikca, stara en teden; gsm 041/535-938. 15 dni starega telička prodam ali menjam; gsm 041/519-507. Prodam teličko simentalko, staro 10 dni; tel. 584-46-37. Prodam teličko sivko, staro 10 dni; tel. 839-07-71. Prodam brejo telico (7 mes.), simentalko, od dobre molznice; gsm 040/802-757. Prodam simentalca, težkega 125 kg; gsm 031/565-114. Prodam mladiče vietnamske svinje -črne barve; gsm 070/813-521. Prodam ovne, stare 1 leto, prodam tudi meterska, suha drva; gsm 041 / 593-325. ŽIVALI-KUPIM Kupim teden stare teličke; gsm 031/ 698-055. Kupim 10 dni starega ali težjega bikca, mesni tip; gsm 031/676-833. Kupim kravo in telico za zakol; gsm 031/533-745. DRUGO-PRODAM Prodam nekaj igric "play station 2"; gsm 031/582-897. 26 —__. Prodam mešana drva, 4 m in tuš kad 80 X 80 - novo; gsm 041 /783-448. Ugodno prodam skoraj novo vrtno kosilnico - partner pp 7063 d; tel. 584-50-86. Prodam kombiniran hidravlični cepi-lec za drva na el. motor ali traktor; gsm 041/254-417 ali 040/866-704. Prodam domače žganje - slivovko ter hrastov sod - 500 litrov; gsm 031/765-409. Prodam 1 leto star ortoped.jogizza-ščito (190 X 180), garancija 12 let, cena 200 eur; gsm 030/918-823. Prodam hišni telefon simens gigaset sx 100 isdn; gsm 051 /413-532. Prodam traktor štore 504 super; gsm 051/219-926. VOZILA-PRODAM Prodam elio 1.2, let. 1994, zelen, dobro ohranjen, reg. dojunij 2009, cena po dogovoru; gsm 040/543-561. Prodam otroško kolo na 6 prestav in kolo dino za začetnike, lepo ohranjena; gsm 051/206-045. DRUGO-KUPIM Kupim 4 stare lesene stebre za kozolec; gsm 041/327-902. NEPREMIČNINE Kupim stanovanje na Rečici ali Ljubnem - do 60 m2; gsm 041/614-952. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena deta, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Ugodnosti za vse nove stranke. Gsm 041/429-755 ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. PRODAJA KOKOŠI nesnice - gradaste, rjave in črne ter bele piščance za zakol prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70, gsm 041 / 763-800. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Delovni in modni natikači, čevlji, cokli; gasilniki, plinske svetilke, gorilniki, vikend plinske jeklenke. Tel. 03/839-48-01 in gsm 031/513-752. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. KERAMIČARSTVO Iščete ustrezno rešitev in kvalitetnega izvajalca? Pokličite gsm 041 / 483-692 ali tel. 03/838-81 -33 ali pišite na artus@email.si. A. Artus, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. / \ Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! v ________________________________________/ Vabimo vas na KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE V LOGARSKO DOLINO Koncert bo ob lepem vremenu na travniku v Plesti, v primeru dežja pa odpade, Za več informacij pokličite TIC Logarska dolma, 041467122. Program Orkestra Slovenske filharmonije Dirigent: Toshihiro Yonezu Flavta: Matej Grahek 1. Weber: Oberon - uvertura 2. B, Arnič: Uvertura h komični operi 3. Foerster: Uvertura k operi Gorenjski Slavček 4. S. Avsenik: Spomin 5. G. Puccini, Manon Lescaut: Intermezzo iz 3. dejanja 6. G. Puccini: Preludio Sinfonico v A-duru 7- Ch. Gonoud: Baletna glasba iz opere Faust 8. Jaka Pucihar: Solfeggietto 9. G. Bizet: Suita Carmen - izbor IMAGO SLOVENIAE Podoba Slovenije OBČINA SOLČAVA Občina Solčava in Imago Sloveniae - Podoba Slovenije v sodelovanju z Zgornjesavinjskimi in Šaleškimi občinami (Občina Luče, Občina Ljubno, Občina Gornji Grad, Občina Rečica ob Savinji, Občina Nazarje, Občina Mozirje, Občina Šmartno ob Paki, Občina Šoštanj, Mestna Občina Velenje) ocitmce Za vas smo pripravili pestro izbiro poletnega programa: kopalne brisače • ženske, moške in otroške kopalke «napihljiv program Veselimo se vašega obiska! v nedeljo, 6.7.2008 ob 14. uri I Preselili smo se na Prešernovo cesto 9a v Velenju. Hypo Leasing omogoča nakup ali najem vseh vrst vozil in drugih prevoznih sredstev, investicijske opreme, strojev, plovil ter nepremičnin, kijih potrebujete za uspešno poslovanje ali osebno uporabo. Hypo Group Alpe Adria v Sloveniji poleg skupine Hypo teasing tvori še Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. V slovenskem prostoru smo prisotni že več kot desetletje. V tem času smo se izkazali z nenehno rastjo, trdnostjo ter stalnim prilagajanjem potrebam strank. Z veseljem uresničujemo vaše načrte. Poslovni čas: Pon - Čet 8:00-16:00, Pet 8:00-1^:00 Sledite svojim sanjam! www.hypo-alpe-adria.si Hypo Leasing d.o.o. PE Velenje • T (03) 898 20 80 V HypoGroup ALPE ADRIA LEASING