/f=r~	-...—8
p m
UreduiStvo in upravništvo Glasila je v Cliicagi, 111., 2821 »So. 40. Ave., kamor jo pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
»J*
Celoletna naročnina za Zdr. Države in Oanado je $1.00, za inozemstvo $1.50.
m $3 ^ — =#
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!


“Glasilo” izhaja vsaki
teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Oanadi in stari domovini.
S
Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma Ise ne sprejemajo.


LETO—YEAR V.
Kedar delavstvo vstaja!
V	državi, v kateri se je kapitalizem razvil do polne moči, in se je delavstvo pričelo organizirati kot razred in zahtevati svoje, je nekaj logičnega, ako kapitalisti ičejšo vsakovrstnih sredstev, da bi oslabili naraščajoči naval strokovno in politično organiziranega delavstva.
V	zadregi iščejo kapitalisti in njih golo orodje, plačani najemniki — profesorji, časnikarji, narodni ekonomi, političarji raznih sredstev, da bi še enkrat potisnili naraščajočo plimo nazaj in podaljšali življenje gospodarskemu sistemu, v katerem se počutijo dobro in vživajo kupo življenja v polni meri.
Sredstvo za razdražen j e delavcev je bila afera bratov McNamara.
Vobče znano je, da se kapitalisti v Ameriki še nikdar niso ozirali na moralo, da jim niti v sanjali niso prišli na misel moralni občutki, kedar je , šlo za profit. Ameriški kapitalisti na lovu za dolarjem ne zvršujejo le hudodelstev in zločinov, ki so svojstvo mednar. kapitalizma v vseh državah križem sveta. Naši kapitalisti se ne zadovoljijo s lem, da bi vničili svojega tekmeca potom konkurence in mu vzeli njegovo lastnino, da z izprtjem in zapiranjem tvornic krotijo sestradane delavce, delavke pa podijo v naročje prostituciji, mladoletne delavce spreminjajo v hudodelce, da množijo svoj profit z nevarnimi stroji, pri katerih ni varnostnih naprav in kateri zdrave in čvrste delavce spreminjajo v pohabljence, trgajoč z zobčastim kolesov-jem njih" ude m teio. Kapitalistom še ni dosti, ako nimajo ventilacije v rudnikih, v katerih se vsako leto opali ali pa do'smrti poškoduje brez števila delavcev. Kapitalisti imajo po današnjih zakonih do tega pravico. Ali kapitalisti se ne zadovoljijo s tem, kar jim gre po zakonu, kedar hočejo pomnožiti svoj imetek. Zaupajoč v velikansko silo denarne mošnje se norčujejo iz boržuazne pravice in ni ga hudodelstva, katerega bi se kapitalisti ne upali zvršiti, ako gre za uresničenje finančnih načrtov in če hudodelstvo obeta dobiček.
Po kapitalističnih načelih bi bila brarta Me Namara junaka, ako bi v službi trusta kot detektiva postrelila deset ali pa .še več štrajkujočih delavcev. Kapitalistično časopisje bi že skrbelo, da bi hudodelca — navadna morilca ameriško ljudstvo smatralo za narodna junaka, katerima se ima ljudstvo zahvaliti za rešitev.
Ameriški kapitalisti so torej iskali sredstva, da bi vstavili pot organiziranemu delavstvu. Detektivi trusta za jeklo in železo so nastavljali leta in leta mreže članom železarske in jeklarske unije. Ortie McManigal. vohun v službi trusta, dinamitard po lastni izpovedi je zapeljaval druge k hudodelstvom in sam zvrševal hudodelstva, vzlie temu ga pa do danes še ni obsodilo nobeno sodišče. kapitalisti ga pa v svojem časopisju proglašajo za junaka.
V	Mc Manigalu so torej kapitalisti našli orodje, v aferi McNamara pa sredstvo, ki je imelo zajezditi naraščajoči naval organiziranega delavstva. Ako še vemo, da so bratoma Me. Namara vprav dva dni pred volitvami v Los Angeles izsilili izpoved, tedaj smo na jasnem, da je bila cela afera vpri-zorjena z namenom, da škodi organiziranim delavcem, jih diskreditira v ameriški javnosti s tem, da jh pokaže kot tolpo organzira-nih morilcev, ki hočejo z nasilstvi in morijami oropati kapitalste “njih” imetka.
Prvi trenotek je tudi afera br. Mc.Namara včinkovala kot bom ba. Zakaj? Ker noben razredno zaveden delavec ne odobrava na»-silnih sredstev v demokratični republiki za. osvobodenje delavcev iz kapitalistične sužnosti. Vprav nasprotno je. Vsak razredno zaveden delavec obsoja sredstva, katere nekateri imenujejo nasilno sabotažo, propagando dela, ekspropriacijo itd., ker se zaveda, da so taka sredstva pravi strup za vsako organizacijo, ker v njo
CHICAGO, ILL., 8. MARCA (MARCH) 1912.
ŠTEV.—NUMBER 7„
prihajajo ljudje, ki stremijo za tem ,da bi razrušili in vničili or-ganzaeijo. Zaeno so pa odprte na široko tudi duri agentom provo-katerjem in raznim vohunom v kapitalistični službi, ki imajo nalog sejati nezaupnost med člani organizacije in obrekovati odbornike.
Zategadelj je afera Mc.Namara včinkovala le prvi trenotek. Organizirano delavstvo se je streznilo takoj — že po nekaj dneh, ker je spoznalo, da sta jim brata Me. Namara le tujca po mišljenju, če sta zvršila, kar sta “priznala”. Radi tega tudi afera Mc.Namara ni prinesla tistega dobrotvornega učinka za kapitaliste, ki so ga pričakovali. Kapitalistični denar je bil prav slabo naložen v tej aferi.
Ali kedar delavstvo vstaja, se tudi organizira, da izvojuje svoje pravice, se dviga povsod — med vsemi narodi, ki živijo v eni državi. In to vedo tudi kapitalist, zategadelj pošiljajo svoje najete vohune tudi v narodne podporne in politične organizacije posameznih narodov, kot jih pošiljajo v strokovne organizacije. Ali vohune je lahko spoznati po njih obnašanju. Navadno potujejo od mesta do mesta. Delo navadno dobijo vedno pri kakem velikem podjetju. Delo je lahko, ker špi-jon sploh noče opravljati težkega dela. V organizaciji, pa naj ho že podporna, strokovna ali politična vedno zabavljajo odbornikom. Nobeno delo odbornikov jim ni všeč. V organizaciji danes podpirajo stavljeni predlog, drugi dan ga pa od ust do ust pri članih pobijajo. Ako so na seji bili proti predlogu, tedaj so dragi dan zanj, ako se snidejo s člani. Ako izvoli
D -	l/-**-	'J	N
klub) vohuna v odbor, ker je preje vedno zabavljal odbora, se bo takoj pritožil, da je v odbora preveč dela. Vohun navadno tudi v mestu, v katerem biva, vedno menja stanovanje, da pride vedno z drugimi delavci v dotiko in med ■njimi seje nezaupnost do organizacije in odbornikov, zaeno pa iz-vohuni kakšnega prepričanja so njegovi bližni sosedje — delavci. Vohun je danes za vero, jutri proti veri. Enkrat se izreče za socializem, drugič pa za anarhizem. Nastopa proti delavskim unijam, potem pa zopet zagovarja. Vča-si je demokrat, ali pa republikanec, kakor mu nanese prilika.. Vohun nima prepričanja. On nastopa po naročilu svojega gospodarja, ki je navadno šef privatne» detektivske agenture v službi kapitalistov.
Vohun izrabi vsak majhen prepirček v organizaciji po svoje — po naročilu svojega šefa, da bi razdrl organizacijo. Delavcem v delavnici se dobrika, da zve, kako mislijo o politiki in strokovni or-ganzaciji, da jih kasneje ovadi.
Vsakdo, ki nastopa tako je vohun v službi kapitalistov, pa če stokrat priseže, da ni. Le redko-kedaj se posreči razkrinkati lopove te vrste, kot se je posrečilo v Milwaukee.
Delavstvo vstaja! Slovenski delavec pa pazi s kom občuješ, ker tudi med nami hodijo vohuni v ovčji obleki, od znotraj so pa zgrabljivi volkovi, da ne postaneš žrtev vohunstva, ali pa nevedoma ne pomagaš razdirati organizacijo, katero si pomagal graditi z velikim trudom.
* Sodnik William Porter je posušil okraj Lawrence v Pennsvl-vaniji. ker noče dati nikomur koncesije za prodajo opojnih pijač na drobno.
Kaj takega je mogoče le v ameriški republiki, o kateri še vedno trdijo naivneži, da je dežela, svobode.
* Vlada je dokončala preiskavo proti tvrdkam, ki so vtihota-povale nože in drage sovrstne izdelke iz inozemstva v Zdr. države. Ako bodo sodišča razsodila v prid državi, tedaj bodo morali bogati tihotapci plačati en milion dolarjev v zvezno blagajno. *
Pa nekateri trdijo, da med ameriškimi bogatini ni'hudodelcev, da so ameriški milionarji moralni ljudje. Seveda so moralni, dokler ne gre za profit!
Ogromni štrajk angleških rudarjev.
Osem sto tisoč radarjev je hkrati odložilo svoje orodje na Angleškem, ker je njih zaslužek tako pičel, da niso rudarji mogli kupiti ž njim toliko živeža, kolikor ga neobhodno potrebujejo za nadomestitev porabljenih življen-skih sil. Že leta so angleški rudarji stradali in trdo delali v rudnikih. Zahtevali so, da premogarski baroni priznajo v plačilni lestvici minimalno plačo, ki je potrebna, da se človek pošteno preživi. Premogarski baroni so se tej skromni zahtevi posmehovali. Rogali so se jim, ko se je v rudarski uniji vršilo splošno glasovanje zavoljo splošnega štrajka; vlada, ki se ni nikdar brigala, za izsesane rudarje, je pa apelirala na njih patriotična čutstva, češ. da je splošen štrajk nepatriotično delo, ker bi vsled štrajka trpela angleška industrija. Premogarski kralji, grofi, baroni so se še prvi dan splošnega štrajka norčevali iz rudarjev, upajoč, da se po dveh ali treh dneh zopet vrnejo na delo.
Ali komaj je delo počivalo v rudnikih dva do tri dni, že so se pokazale prve posledice tega ogromnega štrajka. Pričelo je primanjkovati premoga. Omejiti so morali tovorni promet na železnicah in parnikih. Zapirati so pričeli tvornice, ker ni bilo premoga, da bi proizvajali parno silo. Omejili so tudi osebni promet na železnicah in na morju. Veliki parniki, ki pljujejo med Southamptonom in Nevv Torkom in Philadelphijo, ne morejo odpluti v Ameriko; ker ni premogla. Danes, ko odhaja čir nek v tise k, je dva miliona delavcev brez dela, ker ni premoga. Anglijo stane štrajk vsaki dan pet milionov dolarjev.
Vlada je v škripcih. Apelirala je na štrajkujoče delavce, naj se vrnejo na delo, ker celi državi grozi lakota, da bo vlada skrbela v parlamentu, da se sprejme zakonski načrt, ki bo določal minimalno plačo. Radarji so odgovorili ministerskemu predsedniku, da ne verjamejo v vladne obljube, keri sedi v parlamentu delavcem sovražna večina, ki ne bo nikdar sprejela zakona za minimalno plačo, ako se vrnejo na delo. Ako je že treba umreti lakote, tedaj je bolje, da se umre na štrajku kot pa pri delu.
Premog, ki prihaja iz dragih držav, ne zadostuje niti za kurjavo.
Komaj teden dni so radarji v splošni stavki in že je v drža.vi vse narobe. V mestih primanjkuje živeža; frišno meso najslabejše vrste je postalo delikatesa, katerega. si lahko privoščijo le še naj-imovitejši sloji. Cene za prekajeno in soljeno meso. sočivje, moko, živila v škatljah so se podvojile, pa tudi blago pohaja povsod. Vlada v svojem obupu Trpelira na ljudstvo, naj štedi s kurjavo in živežem.
Kje so zdaj zagovorniki kapitalizma, da bi pomagali angleški vladi, ki navadno trdijo, da so kapitalisti dobrotniki človeštva, katerim se imajo delavci zahvaliti za vse? Zakaj ne spreminjajo bankovcev in cekinov v premog, ako je denar na svetu vse?
Ena sama. delavska stroka v eni državi je odložila svoje orodje, pa že državi preti lakota. Štrajkujoči delavci so mirni, ne prirejajo demonstracij, le svoje orodje, s katerim so kopali črni diamant, ki je služil za. proizvajanje gonilne sile v splošnem obratu na suhem in na morju, so postavili v kot, pa. že ni kruha, jela in piče — brezmočen je postal denar in vojna sila na morju in n/i. suhem.
Delavec zavedaj se! Ako nehaš delati, obstalo bo vse kolesovje v svetovnem obratu. S teboj bo umiral tudi kapitalist lakote, dokler ne primes zopet za orodje.
Delavec! Bodi ponosen, da si delavec. Od tvojega dela so odvisni oni. ki te danes zaničujejo in izkoriščajo. Zategadelj vedno pogumno in nevstrašeno brani svoje pravice in bojuj se za strmoglavljenje kapitalistične sužnosti !
Ameriške vesti.
* Resolucija kongresnika Victor Bergerja v kongresu je imela vspeh. Tvorničarji v Lawrence so se zbali kongresnega izpraševal-nega komiteja- in naznanili so z lepaki, da prostovoljno povišajo plače za pet odstotkov.
Pred kongresni komitej je dospela deputacija štrajkarjev, ki sestoji večinoma iz otrok in mladih delavcev. Ko so pobirali prostovoljne darove za podporo štrajkujočih tkalcev in prejeev, je bil neki tekstilni baron, ki ima svoje tvornice v Lawrence toliko predrzen, da, je vrgel petak v klobuk. Victor Berger je zgrabil petak in ga zalučal izkoriščevalcu z besedami v obraz:	“Mi nočemo
vašega krvavega denarja.” Izkoriščevalec je planil proti Bergerju, kateremu so takoj priskočili štrajkarji na pomoč. Za trenotek se je bilo bati, da nastane rabu-ka. Ali ko je tekstilni baron odšel, se je takoj pomirilo občinstvo.
Priče so pred komitejem izpovedale, da so policaji in vojaki sirovo postopali z ženskami in otroci. Prvi so udrihali po njih s količi, dragi pa s puškami ali so jih pa suvali z bajonetom. Posebno drastično se je izrazil Lipson o sirovosti ameriških policajev in vojakov. Videl je, kako so vojaki in policaji udrihali po sedemletnih dečkih. Nekemu sedemletnemu dečku je klečal vojak na prsih in ga tiščal k tlom. Izjavil je, da kaj takega niso uganjali ruski kozaki, ki so priznani kot najbolj divji vojaki na svetu. Doživel je revolucijo v Rusiji, pa nikdar ni videl, da. bi kozaki napadli šest ali sedemletno deeo alL ženske.
Neki šestnajstletni deček je pripovedoval, da je največ zaslužil po $.5.10 na teden. Od te borne plače -so mu odtrgali 5 c vsaki teden za pitno vodo, ki se je prav malo ločila od smrdljive kapnice. Videl je tudi, da so policaji vdrihali s količi po šibkih ženskah.
Izpovedbe prič 'dokazujejo, da je grešnike zoper obstoječe zakone iskati med lokalno gosposko, policijo, vojaštvom in tvorničarji.
* V Wausakee, Wis. je neznana oseba raztresla otrovane klobase po ulicah'. Vsled tega je pocukalo dvesto psov. Rešil se je en sam pes, ki ni bil toliko požrešen, da bi žrl klobase.
*	Gospa Thomaseva, soproga Ralph Thomasa, nekega njujor-škega špekulanta, v Wall ulici je razpisala visoko nagrado za svoj zgubljen uhan, ki ga je zgubila na potu med opero in hotelom Kni-ckerbnoeker.
Za izgubljene pse, uhane razpisujejo milionarke visoke nagrade. Kedar je pa treba poseči v žep za podporo brezposelnim delavcem, pa navadno milionarke nimajo denarja.
*	Po devet mesečnem štrajku so kovinarski delavci v Los Angeles izvojevali popolno zmago. Štrajk je pričel v juniju minole-ga leta. Stavkalo je 1500 delavcev.
*	“Wisconsin Telephone” družba je obdržavala svojo letno zborovanje, na katerem so poročali uradniki družbe, koliko se je* v enem letu izsesalo iz delavcev in občinstva. Čisti dobiček znaša lepo vsoto $735,427,35, katero bodo razdelili med peščico kapitalistov, ki ne bodio tekom vsega leta zvršili drazega dela, kot da s škarjami odrežejo kupon in gredo po profit.
* Kako nepraktični so današnji zakoni za naseljevanje, govori najbolj določno dejstvo, da se na brodu, ki vzdržuje promet med Sault Ste. Marie, Ont. in Sault Ste. Marie, Mich. vozita dva Avstrijca semintje, ker jim kanadska naselniška oblast ne dovoli bivati v Kanadi, naša naselniška gosposka pa v Zdr. državah. Pred kratkim sta oba siromaka prišla iz Avstrije v Philadelphijo, odkoder sta odpotovala v Sault Ste. Marie, Mich. Odtod
sta šla v Kanado, ne da bi se dala vpisati pri naselniški oblasti. V Kanadi sta dobila delo v neki tvornici za jeklo. Kanadska vlada je zvedela za ta majhen prestopek — ker je avstrijskim naseljencem dovoljeno bivati v Kanadi, ako pridejo direktno iz Avstrije v Kanado — in dala je aretirati oba siromašna delavca, zaeno pa odredila, da se vrneta, odgonskim potom v Zdr. države. Ko sta prišla z brodom v Zdr. države, jim je pa naselniški uradnik povedal, da ne smeta na suho.
Zdaj se vboga proletarca vozita semintje. Koliko časa bo trajala ta brezsrčna igra z dvema delavcema, je težko povedati, ako se ne bo nihče potegnil za njiju. In kaj takega se vrši v dobi civilizacije, ker imamo nepraktične, neumestne in nečloveške naselniške zakone, ki so nekakšen preostanek iz predmarčne dobe, ko je odgonski voz v vsaki nazadnjaški evropejski državi igral velevaino ulogo za ohranitev samodržtva.
*	V državnih zavodih za urao-bolne v državi New York je 33,-311 bolnikov, torej 3043 bolnikov več, kot imajo prostora za nje. Za vzdržavanje teh zavodov gre $7,9,31.966 na leto.
Ako bi se današnji državniki malo bolj brigali za zboljšanje socialnega položaja delavcev, bi se število umobolnih bolnikov kmalu skrčilo.
*	Komitej v državni zbornici v državi Ohio za volilno pravo je sprejel 16. glasovi proti enemu, da se ženskam podeli volilno pravo. Ker je bil predlog sprejet s tako večino, bodo žene že najbrž volile v jeseni. Načelo, da naj ima žena pri uravnavi občinskih in državnih poslov iste pravice kot moški, se čimdalje bolj širi v ameriškem ljudstvu. Bravo!
* Mala deklica Frida Schellin v Fond du Lac, Wis.. ki šteje komaj deset let. se je pri nezgodi izkazala kot hrabro dekle. V sobi je nakrat eksplodirala svetilka, ko so bili stariši odsotni. Mala deklica je ovila glavo z mokro cunjo-in vdrla je v gorečo spalnico. da reši svoje mlajše bratce in sesterce. Ko je zvršila rešilno delo, je pa z majhnim bratom v naročju hitela do bližnje postaje za poziv požarne straže, ki je na njen klic prihitela in obvarovala hišo pred popolnim vpepeljen-jem.
Premišljen in hiter čin dostikrat zabrani večjo nezgodo. j
* Naš generalni pravdnik ali
justični minister je v svojem govoru v New Rochelle povdarjal, da je še danes peonaža (suženst-vo po pogodbi) nekaj navadnega v južnih državah. Kolikor je nam znano, so bili zadnji sužnodržci obsojeni pred dvema letoma, katere je Taft pomilostil že po nekaj mesecih. Ako je peonaža še danes v veljavi, zakaj se ne nastopi proti sužnodržcem?
* “Inter Ocean”, najbolj zagrizen kapitalistični časnik v Uhieagi, pravzaprav zagovornik multimilionarjev, piše v svojem uvodniku, da poslanec Berger ni imel pravice vtikati se v štrajk prejeev in tkalcev v Lawrence, Mass. V svojem uvodniku nada lje modruje, da so delavci nič, ki morajo biti hvaležni, da jim kapitalisti milostno dovolijo delati.
Iz tega članka se lahko vsak delavec pouči, kako multimilio-narji mislijo o delavcih, katerim se imajo zahvaliti za svoje bogat-stvo. Po izjavi “Inter Oceana”, trobila multimilionarjev ima za-povednik milice pravico, da tepta in zaničuje obstoječe zakone, ako je treba vdariti po delavcih.
Delavci! Ne zazibajte se v sladki sen, da so tukajšnji kapitalisti boljši od evropejskih- Organizirajte se, da bodete lahko s postavnimi sredstvi odbili udarce svojih izkoriščevalcev, ker drugače bodete kmalu občutili železno pest ameriških oderuških izsesavačev.
Članek v “Inter Ocean” naj služi vsakemu delavcu v spodbu-jo.
Mednarodno strokovno gibanje v 1. 1909.
Izišlo izvestje mednarodnega tajništva strokovnih deželnih central nam poroča, o stanju strokovnega gibanja v dvajsetih deželah; zastopanih v mednarodnem tajništvu in je zelo podmeno in zanimivo za vsakega delavca. Da se je izvestje malo zakasnelo, je krivo to, da so posamezne deželne centrale svoja poročila prav dolgo zavlačevala. Nekatera poročila so v svojih statističnih podatkih precej pomanjkljiva; v posameznih deželah (celo na Angleškem) nimamo niti popolnih podatkov o številu članov. V splošnem so poslale poročila vse v tajništvu zastopane dežele. Prvo-krat imamo tako poročilo tudi iz. Romunske. Med tem pa se v Rusiji ni moglo dobiti številnih podatkov, ker tam niti “legalnim” (zakonito dovoljenim društvom ni mogoče, da bi se združila v tesnejšo zvezo. Stik s Turčijo in Argentini j oi se vzdržava potom korespondence, do tesnejšega stika se ni moglo še priti. Tudi Avstralija se še ni pridružila mednarodnemu tajništvu, ker tam še vedno manjka centralne instance. Kakor pa izhaja iz poročila tajnika strokovnega kartela v Carl-tonu (Viktoria), so strokovne organizacije Avstralskih Zveznih držav v zadnjih letih zelo napredovale. Strokovnemu kartelu v Carl-tonu n. pr. pripada» 94 strokovnih organizacij, v katerih deluje 40 fiksno nastavljenih tajnikov.
Kar se tiče števila organiziranega delavstva, je Nemčija pre-osila Angleško, ki je bila do sedaj na prvem mestu. Glede doli navedenih angl e virih šsfeo -'U' je treba* vsekakor pripomniti, da» se nanašajo na leto 1908. Ker se tam uradno štetje članov strokovnih organizacij vrši samo vsake1 dve leti.
Splošno pokazuje izvestje o strokovnem gibanju za leto 1909. velik narastek mednarodno organiziranega proletarijata.
Tako je bilo 1. 1909 število strokovno organiziranih (šteivila leta 1908, prinašamo v oklepajih) : Nemčija 2,447.578 (2.382.401) Angleška 2,406,746 (2,406.746) Zdr. države 1,710.433 (1,588.000) Francija	977.350	(294.918)
Italija	783.538	(546.650)
Avstrija	455.410	(482.279)
Švedska	148.649	(219.000)
Nizozemska	145.000	(128.845)
Belgija	138.928	(147.058)
Danska	121.295	(120.850)
Švica	112.613	(113.800)
Ogrska,	85.266	(102.054)
Norveška	44.233	(48.157)
Španska	40.984	(44.912)
Finska	24.928	(24.009)
Bolgarska	18.753	(12.933)
Rumunska	8515 —- (?)
Bosna in Hercegovina. 4470 (3097) Srbija	4462 (3238)
Hrvatska	4361	(4520)
Za Francijo jei bilo v prejšnjem letu navedeno samo število članov tistih strokovnih organizacij, ki so bile priklopljene mednarodnemu tajništvu, dočim se je takrat določilo na podlagi poročila, statističnega urada število	članov
vseh strokovnih organizacij. Za. Ogrsko, Srbijo, Rumunsko in Špansko se je moglo radi pomanjkanja drugih podatkov konštati-rati samo število članov tistih organizacij, ki so priklopljene mednarodnemu tajništvu. Skupno število vseh strokovno organiziranih je v teh deželah deloma znatno večje.
Za vse v mednarodnem tajništvu zastopane dežele izkazuje tabela skupno 9,583.193 (8,669.843) strokovno organiziranih članov, razen teh je še Avstralija, ki je štela leta 1908. (decembra) 239. 293 (1907:213.321) strokovno organiziranih delavcev in Argenti-nija z 22.457 (1908:28.625) strokovno organiziranimi delavci, tako je štelo strokovno organiziranih, ki je prejšnje leto znašalo 9.308.157, med katerima pa nista bili všteti Rumunska in Argentinska, naraslo leta 1909. na 9,845,-243.
Med tem so se pa v posameznih deželah strokovne organizacije zopet znatno pomnožile, tako da se nikakor ne bomo motili, ako
danes armade organiziranega delavstva v kulturnih državah cenimo na 10 milionov.
O dohodkih in izdatkih strokovnih organizacij je poročalo samo 15 dežel v skupnim številom 6,692.283 (5,000.326) organiziran-cev; manjkajo pa podariti o Franciji, Belgiji, Rumunslti, Španski in o Zjedinjenih državah.
V	15 (14) deželah, ki so vpo-slale tozadevna poročila, so imele) strokovne organizacije dohodkov 33.063.309 dol. (izdatkov 27.497.-922 dol), blaga»jniškega premoženja pa 43.979.917 dol. Izmed izdatkov od pade na podporo potujočim 353.534 dol., na podporo nezaposlenim 5.548.4.72_dol.. na bolniško podporo 5.211.118 dol., na podporo invalidov 1.844.780 dol., na pogrebnino 891.513 dol., na» druge podpore 573.932 dol.. Za stavke in izključitve so izdale v letu 1909; v 14 deželah 6.656.725 dol.. Največji izdatek za stavke in izključitve izkazuje Nemčija z 2.154.091 dol.; potem sledi Švedska s 1.232.070 dol. »Skoraj v nobeni deželi »strokovno gibanje ni popolnoma edinstveno; večinoma obstojajo poleg deželne centrale, ki je pridružena mednarodnemu tajništvu, še strokovne organizacije drage smeri. V (Nemčiji n. pr. štejejo takozvane krščanske strokovne organizacije 270.751 članov, na Hirseh Dunkerjeve jih odpade 108.028).
V	splošnem priča to poročilo o mogočnem gibanju, o sili in ener-žiji, o nepremagljivi volji delavskega razreda,, da si izsili priznanje in uvaževanje svojih pravic.
Serum proti tifusu.^
Zadnja, leta so mnogo uporabljali iz umorjenih tifusovih bacilov pripravljeni serum, ki naj bi Človeka zavaroval proti tifusu, podobno kakor ga zavaruje tudi drage vrste »serum pred kozami. Že lansko leto je priporočala vbrizganje tega sera vsaj v posebnih okoliščinah neka francoska komisija. Zdaj pa je priobčilo angleško poročilo jako obsežen material o novem cepljenju tifusa, tako da lahko sodimo o novem sredstvu z večjo gotovostjo ka»kor doslej. Serum proti tifusu so 'bili na»mreč uve»dli v indij»ski armadi in so ga» vcepili izmed 71.623 vojakov 38.481, to je velč kakor štirim petinam, in sicer nekaterim po dvakrat.ali še večkrat. Naslednje leto se je pojavilo v indijski armadi vsega v.kup 335 slučajeiv tifusa, izmed teh jih je o»dpadlo 187 na cepljene in 148 na necepljene vojake. Ti podatki ne govore posebno ugodno za, novi serum. Z.di pa se, da učinkuje serum ugodno še proti drugim boleznim, zlasti poveča v človeku odporno zlo proti črevesni mrzlici, ki je po tropienih deželah zelo pogosta in jako nevarna bolezen. Izmed cepljenih vojakov so oboleli - zia. to boleznijo od tisoč samo trije, umrljivost je bila 0.4. Med necepljenimi vojaki pa jih je obolelo skoro 13. med 1000 in umrla sta dva.
* Prebivalci v mestu Sheneota-dy, N. Y. ne bodo trpeli letošnje poletje pomanjkanje ledu. Socialistična mestna uprava je zgradila ogromno ledenico in jo napolnila do vrha z ledom. Led ho letos zdravniškemu odseku brezplačno na razpolago. Pa tudi siromašni sloji ga bodo dobivali zastonj.
— Škandalozna obsodba c monstrantov proti vojni. V P
je »bil .proces proti demonstra tom iz Pogginbonsija, ker so 1 li ustavili vlak z vojaki, ki so peljali na tripolitansko bojišč nameravali so preprečiti njih c hod. Sodba proti demonstrante je nezaslišano kruta. Od 38 c tožencev je bilo obsojenih 27, m njimi dve ženski in dva mladol na fanta. Vsega skupaj so dol 30 let in 3 mesece ječe; naj vis kazen je dvajset mesecev, m manjša 7 mesecev za dva n« rasla fanta. Takih obso»db Ital ni doživela od časov najčrne, reakcije.
GLASILO
SiovciMe Narodne Podporne Jednote
likaj« tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo m upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, El.
Velja za vse leto $1.00.
ga bolezen ali nesreča položi na postelj.
Al. Banič, J. Omaha., kolektorja..
O R O A. N
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chica j:'', El.
Subscription, $1.00 per year.
Entered as second-class matter Janaary 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
DOPISI.
Willock, Pa.
Rov štev. 1. “Pittsburg Coal” družbe je bil zaprt od 1. novembra. Zdaj so pričeli zopet delati v njem. Nevem, kaj je dražbo napotilo, da je pričela zoipet z delom. Ali je to prozvroeil splošni štrajk rudarjev na Angleškem, ali, ker poteče pogodba med ameriškimi rudarji in premogarskimi baroni, je težko uganiti. Ali resnica je, če premogarski baroni ne priznajo naših zahtev in če naši zastopniki ne odnehajo od vpra-vičenih zahtev, bodemo imeli s prvim aprilom štrajk. V nekaterih časnikih je bilo citati, da je rudarska organizacija v Pennsyl-vaniji na šibkih nogah. Ako je tako, so temu nekaj krivi voditelji ali največ pa člani, ker je med njmi še. vedno dobiti Judeže, ki izdajajo svoje tovariše rudarje, ki se odprto potegujejo zanje. Da imamo izdajalce med nami, je zopet krivo, ker delavci čitajo premalo podučnega čtiva — dobrih časnikov, knjig in brošurie, in tako ne razumejo, kje in kako iskati izhoda iz današnje sužnosti.
Dne 19. t. m. se bo vršila di-striktna (okrajna) konferenca za peti okraj U M W v Pittsburgu, Pa. Kako bode končala volitev, se danes še ne more povedati. Sicer trdi Francis Feehan, da ima gotovo večino za seboj. Mihael Hallapy trdi seveda isto. Ako bode izvoljen slednji, se bo tudi v naši organizaciji obrnilo mnogo na boljše, ker je zaveden delavec in boritelj za delavsko pravo.
Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Jakob Miklavčič,
gl. podpredsednik.
Chicago, 111.
• Delavske razmere so tudi v Chicagi zelo slabe. Časniki poročajo, da. je nad 125 tisoč delavcev brez posla. V prejšnib časih so se oglašale krize v gotovih periodah. Zdaj imamo pa krizo za delavce — veliko brezposelno armado kar vedno. Kdor o tem razmišlja, pride do zaključka, da so jo največ zakrivili brezposelnost, dolg delovni čas in pa stroji. Dokler bode le pest denarnih mogotcev komandirala na delavskem trgu, bomo tudi imeli brezposelne delavce, katerih število se uravnava — raste ali krči — po jeklenem go spodarskem zakonu današnje človeške družbe.
Ob priliki sem ogledal tudi farme na obali Michiganskega jezera v državi Michigan. Prišel sem do zaključka, da na teh farmah ne rodi dobro, ako se jih dobro ne gnoji. Pod tanjko zemeljsko plastjo je siv pesek. Trava ne raste, ako se jo ne seje vsako leto. Kjer pa ni trave, ni sena. In kjer ni sena, se ne more rediti živine. Povod sem videl mnogo farm s poslopji na prodaj. Iz zemlje so izsesali moč. nadomestili jo pa niso. Pobrali so šila in kopita, ko so uvideli, da jim farma ne nese in odpotovali so v industrijska središča za delom. Vsem rojakom priporočam, da dobro ogledajo vsako farmo, posebno pa zapuščeno, predno jo kupijo.
Kdor pa hoče o tem zvedeti Aaj bolj natančnega, naj se pa obrne direktno name, ker sem vsakemu drage volje na razpolago.
Pozdrav vsem članom in članicam S N P J.
Joseph Pečar,
649 Vedder St. Chicago, 111.
De Pue, 111.
V naši naselbini je po kratki in mučni bolezni umrl dne 21. februarja naš rojak Miha Špolar. Rajni ni bil član nobenega podpornega društva. Že nekaj samoobsebi umevnega je, da ima malokateri delavec toliko prihranjenega denarja, ako ga zadene bolezen, da, bi njegovn prihranki zadostovali za brano, zdravila, zdravnika in za pogreb, če delavec umrje. Tako je bilo tudi z M. Špolarjem. Ko je legel v postelj je imel le $86,-75. Troski za brano, bolnico in za dostojen pogreb so pa znašali $122. Seveda smo morali kolekta-ti med rojaki, da smo pokrili primanjkljaj. Darovali so: Vaclav Ligockyj, Josip Urbanc, Jlombic-ki, Fr. Kalin, Ivan Račič, Jan Uias, Mihael Omerza, Josip Omerza, Vincenc Maček, Josip Jeličie, Andrej Kuhar, John Dulmovič, M. Tro<wn, Štefan Smiljavič, Josip Omerza, Andrej Grlovič, K. Šuštaršič po dolarju; Fr. Megar, G. Antonakren, Fr. Milovič, Josip Petrovič, Ivan Petrovič, N. Eru-novič, Josip Pavlin, Jan Omaha, A. Šiška, M. Žugič, Fr. Penca, A. Dolinšek, Josip Trigel, Josip Bradeško, Sam Dobrič po 50 c; J. Žerjav, Avgust Busoles, Jan Oberč, John Špolar, J. Markovič, M. Medic po 30 c; Fr. Urbanc, Zaleškovič, Aleš But se v, And. Mike, Ignac Pavlin, M. Kočevar, Josip Obere, Anton Horzen, J. Medic, J. Jeraj, J. Dobi, J. Novak L. Breman. L. Dolinšek, J. Terlep po 25 c; A. Zupančič 20 c; Fr. Zupecke 15 c; M. Meček, D. Su-dos, D. Deveta po 10 c.
Lepa hvala vsem darovalcem.
Ta žalostni dogodek zopet ^pričuje, da je podporna organizacija za Slovence v Ameriki potreb^ na, da je skrajni čas, da bi vsak ameriški slovenski delavec pripadal k podporni organizaciji. Dokler je človek zdrav in krepak, se naj briga za se, za slučaj, ee
Newark, O.
Ledena skorja, ki je pokrivala livade in travnike za dolgo vrsto dni, je nekoliko zginila s površja. Solčni žarki postajajo z vsakim dnem močnejši in preganjajo sle dove sibirske zime.
Revni sloji so letošnjo zimo pretrpeli mnogo gorja. Brezposelnost, mraz, glad so jih spremljali skozi celo zimo. Ali imoviti sloji, ki preganjajo čas z raznimi zimskimi športi, da vsled dolgočasnega in nedelavnega življenja ne segnijejo pri živem telesu, se prav malo ali pa nič ne zmenijo za bedo siromašnih slojev. Naš dični Taft se je celo nekoč izrazil, da imajo delavci v Zdr. državah največje udobnosti. Sicer pa ne vem zakaj Taft ne prime za kladivo, kramp ali lopato, če imajo delavci v ameriški republiki že nebesa na tem svetu? S takim dejanjem bi Taft dokazal, da so mu besede prihajale iz srca, da se za njegovimi besedami niso skrivali posebni nameni. Vseh ugodnosti so v Zdr. državah le oni deležni, ki kontrolirajo vso trgovino in obrt. Teh pa menda tudi Taft ne prišteva k delavcem
Krivičnost današnjega družabnega. sistema temelji v tem, da lenuhi vživajo mastne dividende, ki so izžete iz delavcev, ki po zimi zmrzujejo in počasi umirajo gladu; hodijo z vpognjenim hrbtom in iragubančenim čelom na delo in nosijo žuljave roke, pa prazen žep. In dokler je v Zdr. državah tak družabni sistem v veljavi, je navadna prismodarija, če kdo govori, da delavci živijo udobno.
Dne prvega marca, je tukajšne društvo Javornik obhajalo svojo obletnico. Pred letom dni so se zbrali zavedni delavci, da vstano-vijo podporno društvo. Za načelo so vzeli: tolažiti vdove in sirote, ter podpirati jih gmotno. Ko je nastalo vprašanje, h kateri jed noti naj se pridružimo, so vsi soglasno kot en mož glasovali za S N P J. Odkar je bilo društvo vstanovljeno, vlada bratska vzajemnost med nami. O velikem društvenem napredku po številu članov, ne morem poročati, ker je število tu naseljenih Slovencev majhno. Precej Slovencev je tudi radi važnih vzrokov odpotovalo v druge kraje. Pač se dobijo posamezni rojaki, ki še niso člani nobene podporne organizacije. In tem rojakom pa kličem: Pridružite se nam, dokler ste zdravi in čili, da ne bo prepozno, če vas zadene bolezen ali nesreča. S N P J bo sprejela vsakega pod svoje okrilje in stala mu bo ob strani v bolezni in nezgodi.
Z bratskim pozdravom.
Ivan Gabrovšek.
pri delu opekel na obrazu. Želimo, da bi kmalu okreval in bil sposoben za delo.
Nezgoda našega brata zopet potrdi, da so podporna društva neizogibno potrebna za vsakega slovenskega delavca v Ameriki. Nikdo ne ve, ko odhaja zjutraj na delo, da se bo vrnil zopet z zdravimi udi domov. Neštevilni doogdki govorijo, da so delavca, ki je zjutraj odhajal v polni mladeniški moči na, delo, prinesli smrtno ranjenega ali pa mrtvega domov. Tudi bolezen prihaja dostikrat kar čez noč v hišo. Sicer pa tudi smrt ne izbira med mladimi in starimi. Ako bi ljudje vedeli za dan svoje nesreče, potem bi še razumeli rojaka, ki pravi: “Eh, kaj mi hoče podporno društvo? Ker pa dneva bolezni, nezgode in smrti ne pove nobena pratika, je nastala potreba, da se organiziramo v podpornih društvih, dokler smo zdravi, in tako skrbimo za se v bolezni in nesreči, po smrti pa za svojce. Koliko dobrega sp že storila podporna društva za slovenske delavce v Ameriki.. Marsikdo ne bi bil nikdar več okreval, da ni bil član podporne organizacije, ki je v bolezni skrbela zanj s podporo, da. je lahko, poklical zdravnika, nabavil zdravila in plačeval hrano in stanovanje. Zopet drugi so izgubili roko ali nogo. Tudi v takih slučajih je podporna organizacija skrbela za svojega elana in ga obvarovala najhujšega gorja nn bede. Slučaj brata Rošiča, ki je mesec ležal v bolnici v Kansasu. nam živo priča, kolike vrednosti je podporna organizacija za vsakega delavca. Da ni bil član naše jednote, bi siromak še danes zdihoval v bolnici ali pa že počival v grobu. Tako so mu pa bratje pomagali, da. je odpotoval v staro 'domovino k svojcem, ker gotovo laglje prenaša svoje gorje kot v bolnici med tujimi ljudmi.
Kdorkoli še ni član podpornega društva, naj se pridruži našemu društvu in kmalu se bo prepričal, kolike vrednosti je podporna organizacija za vsakega delavca. Slovenski delavci ne odlašajte z vstopom v podporno organizacijo Čim preje se ji pridružite, toliko bolje za vas, za vašo deco, žene in stariše!
Bratski pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Mike Likovicli. tajnik.
Joliet, 111.
Opozarjam člane društva “Jo-lietska Zavednost”, štev. 115., da naj oni, ki niso plačali asesmenta na seji. plačajo asesment pri tajniku. čas je do zadnjega dne v mesecu.
Brata Frank Sternišata je zadela neljuba nezgoda. Delal je v tvomici za, vžigalice, kjer se je
Razprava o rezervnem fondu.
Byesville, O
Z veseljem čitam “Glasilo”, ko vidim, da se bratje pridno udeležujejo razprave o rezervnem fondu. To zanimanje za rezervni fond spričuje, da se člani v S N P J zavedajo, kakšno nalogo imajo, podporne organizacije in da je živijensko vprašanje vsake podporne organizacije krepak rezervni fond. Kaj pomagajo majhni mesečni prispevki, če grozi pod porni organizaciji propast, ako ne stanovi močnega rezervnega, fonda, ki jamči posmrtnino tudi za one člane, ki bodo začeli umi rati vsled starosti?
Med vsemi načrti, kar sem jih kdo sedaj čital v “Glasilu”, mi je najbolj všeč načrt brata Zakraj ška, ki je združen z nakupom farme. Seveda je dom za naše delavske- invalide tudi zelo potreben Kako plemenito delo bi zvršili, ako bi se tudi ta načrt uresničil. Mnogo bratov meni, da bi farma ne nosila pričakovanega dobička. Tudi jaz mislim, da bi nam ne nosila takega dobička, kot ga je iz računil br. Zakrajšek. Ali če nam prinese polovico ali četrtino svote ■od' $85.000, bi bilo že nekaj in dobro. Težko bi kje drugod naložili denar, ki bi nam nosil višje obresti.
Glede plačevanja za rezervni fond pa menim, da bi vsak elan vplačal svoto $12 v enem letu: vse naenkrat ali pa v mesečnih obrokih, kakor kdo želi. Najboljše je, da se denar ne vrne in ne plačuje od njega obresti. Zato naj bi vsak član plačal omenjeno svoto za rezervni fond pri vstopu v jed-noto. Res je, da bi rojaki, ki se nameravajo vrniti v staro domovino, neradi pristopali v našo jed-noto. Ali po nekaj letih, ko bodo videli sadove našega truda in dela, bodo v toliko večjem številu pristopali k nam.
Tudi druge jednote bodo primorane zvišati asesment. ako si bodo hotele osigurirati obstanek. Pri nas bo pa majhen asesment, pristopnina pa višja in vsaki član, se bo lahko zanesel, da se mu izplača bolniška podpora, po njegovi smrti pa dedičem posmrtnina. Dobro bi bilo, ako bi prihodnja konvencija sprejela dva najboljša načrta in dala oba elanom na splošno glasovanje, da se izrečejo člani, kateri načrt jim je všeč. Močan rezervni fond je danes nujna potreba, pa naj pride-
mo do njega po tem, ali katerem drugem načrtu.
Pozdrav vsem članom in članicam S N P J!
John Mekinda.
Willock, Pa.
Ker je nastalo med mislečimi člani v jednoti gibanje za rezervni fond, si štejem v dolžnost, da tudi jaz spregovorim nekoliko besedi k stvari.
Načrt brata: Zakrajška je dale-kosežen. Ali jaz dvomim, da bi se dal ta načrt tudi izvesti. V naši jednoti imamo gotovo tudi nekaj farmarjev, katerim je znano, kako je treba obdelovati zemljišče in koliko nosi obdelano zemljišče čistega dobička. Kjer je zemljišče prilagodno za žitni pridelek, bi mogoče načrt vspeval, ker v nekaterih državah rodi zemlja dvakrat v letu. Na taki farmi bi se obnesla tudi živinoreja. Taka farma bi nam nosila večji dobiček, kot ga imamo, če leži denar na banki naložen na obresti. S sadjerejo je pa drugače. Ako se zasadi mlado po dve do tri leta staro drevje, je treba čakati skoraj osem let, da rodi v polni meri. Izvzete so le breskve. Vrt za zelenjavo se pa izplača le v bližini velikih mest. Ako bi bila večina v jednoti z nakupom farma zadovoljna, bi bilo težko kupiti zemljišče v bližini velikega mesta, ker ima zemljišče previsoko ceno.
Po mojem mnenju naj bi se ta načrt zaenkrat odložil. Seveda se tudi ne strinjata z vplačevanjem po razredih, ker bi s tem storili korak nazaj. Naša jednota prizna jednakopravnost za vse člane in članice ne glede na starost med 16 in 45 letom. To je tako rekoč temelj naši jednoti. Že na treh konvencijah smo potrdili naše geslo: vsi za enega, eden za vse. Nespametno bi bilo, da bi po tolikih letih zavrgli svoja načela. Bolje je, da še vstrajamo pri svoi-jib načelih in na podlagi teh načel tudi vstanovimo rezervni fond.
Vsaki član naj bi vplačal 4 c mesečno v rezervni fond, na leto 48 centov. Sto članov bi vplačalo mesečno $4.00, en tisoč članov $40.00, sedem tisoč članov pa $280.00. Teb sedem tisoč članov bi vplačalo v enem letu $3.360.00. Ako bi jednota štela le sedem tisoč članov, bi imela tekom treh let $10.080.00 v rezervnem fondu. Vsekakor se pa bo članstvo v dobi treh let pomnožilo na deset tisoč, kar bo pomnožilo tudi vsoto v rezervnem skladu. Ob času šeste konvencije bo že lepa vsota v rezervnem fondu, delegatje na konvenciji bodo pa lahko v duhu časa vkrepali ž njo.
Jaz upam. da se bodo delavske razmere v dobi šestih let spremenile dokaj v Zdr. državah, ako se bodo zavedali delavci svojih pravic in jih tirjali od države. Ta sprememba v delavskem položaju bo pa dala ugodno priliko naši jednoti, da se ravna po njem, kakor tndi uredi gospodarstvo za bodočnost.
Priporočam pa bratom, da se ne ozirajo na one, ki pravijo: “Kaj mi hoče rezervni fond, saj ne bom dolgo v Ameriki!”
Kaj bodo pa oni, ki bodo po dvajsetih letih še v Ameriki in bodo njih dediči po njih smrti zahtevali posmrtnino? Dolžnost naša je. da postavimo našo jedno-to na tako trden gospodarski temelj. da bo vsakdo dobil, kar mu gre.
Pozdrav vsem!
Jakob Miklavčič, gl. podpredsednik.
Willburton, Okla.
Do sedaj se ne strinjam še z benim drugim dopisnikom, ki pišejo razprave o rezervnem fondu, kot z onim iz Herminie, Pa., katerega dopis je bil priobčen dne 1. marca in v katerem pravi, da ne razume, zakaj so nekateri člani tako vročekrvni za povišanje asesmenta, ki je po mojem mnenju že sedaj previsok. Prvega brata —- Zakrajška, ki je sprožil to vprašanje, bi jaz vprašal naslednje : Ali bodo delavci, ki bodo zaposleni na farmi, delali, kot bi bila farma njih last? Ali bo vsako leto farma obrodila v toliki meri. da bo nosila tudi dobiček, ker je poljedelski pridelek odvisen od» vremenskih sprememb? Ali bo treba vseeno delavce plačati dobro na farmi ne glede na. to, če bo farma nosila dobi ček?
Nekateri dopisniki pišejo, da bi farma dobro služila za stare in onemogle člane. No, če bi farma dajala še kakšen dobiček, tedaj bi šel za onemogle in stare člane.
Vprašam, kaj bi se zgodilo, ee bi se pripetila eksplozija v rudniku in bi v rezervnem fondu ne bilo denarja? Treba, bi bilo povišati asesment, ker bi ne imeli denarja v rezervnem fondu.
Ne strinjam se z vplačevanjem prispevkov po starosti. Mnogo mladih članov imamo pri jednoti,
ki so bijub mladosti že prejeli mnogo bolniške podpore. Na-obratno pa imamo stare člane, ki niso prejeli še centa bolniške podpore, da si so že mnogo let člani jednote. O tem predlogu torej ne more biti govora.
Dopisnik iz Nottinghama, O., priporoča zadružne prodajalne. Te prodajalne bi 'zopet le koristile večjim društvom, vzlic temu, da bi bila s povišanim asesmen-tom prizadeta tudi mala društva.
Po mojem mnenju je asesment zadosti visok za bolniško podporo in posmrtnino, ki jo izplačuje jednota. Samo boljše je treba nadzorovati bolnike, pa ne bo treba nobenega povišanja.
Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Joseph Kestner, član društva štev. 58.
Naznanila in vabila.
Cleveland, O.
Naznanjam vsem bratom društva “Vodnikov Venec”, štev. 147, da odpotujem za kratek čas v Evropo. Za dobo moje odsotnosti bo vodil tajništvo brat John L. Mihelič, 3048 St. Clair Ave. Prosim, da ga bratje podpirajo v vseh društvenih zadevah, dokler se ne povrnem iz Evrope.
Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Frank S. Krže.
Cumberland, Wyo.
Opozarjam vse člane društva “Bratje Svobode, štev. 26. S N P J v Cumberland, Wyo. in izven Cumberlanda, kakor jim tudi priporočam, da vprihodnje bolj vpo-števajo pravila naše jednote in se ravnajo po njih.
Glede bolniške podpore naj prečita vsakdo stran 17—20. Proti nepravilno izdelanim bolniškim nakaznicam se ne bo izplačevala bolniška podpora. S elani, ki zanemarjajo svoje društvene dolžnosti, se bo ravnalo po pravilih.
Vsem bratom priporočam, da se redno udeležujejo rednih mesečnih sej. Na prihodnjo sejo naj pa vsaki brat pripelje s seboj enega novega kandidata, s tem bo vsakdo mnogo zvršil za naše društvo in jednoto.
Z veseljem bom ob vsaki priliki vstregel željam bratov, zato pa tudi želim, da se tudi bratje ravnajo po pravilih. Ako bodemo podpirali drug druzega pri delu, bo zame, kakor tudi za vse brate igračiea zvrševati naložene dolžnosti.
Z bratskim pozdravom.
Jernej Werčič, tajnik.
Indianapolis, Ind.
Društvo “Studenček”, štev. 105 je na seji dne 25. februarja izvolilo predsednikom br. Friderika Mateliča, zapisnikarjem je pa br. Andreja Dreščeka.
Vse brate opozarjam, da prihajajo v bodoče bolj redno k mesečnim sejam, kar je dolžnost vsakega brata.
Seje se vršijo zadnjo nedeljo v vsakem mesecu.
Bratski pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Frank Medveš.
Chicago, Ul.
Vsem članicam društva “Nada”, štev. 102 naznanjam, da se vrši prihodnja seja tam, kakor zadnjič, to je v navadnih prostorih, toda v spodnji dvorani.
Upati je. da se vsaka članica udeleži prihodnje, kakor tudi vsake seje, kajti društveni sklep glede udeleževanja sej se bode strogo upošteval.
Elizabetha Kure, tajnica.
Cleveland, Ohio.
Društvo “Balkan”, štev. 133. S N P J, priredi slavnostni izlet na farme brata in blagajnika M. Muhiča, dne 7. julija v proslavo dveletnice društvenega obstanka. V ta namen se že sedaj vršijo velike priprave.
V Clevelandu in okolici pa še, vedno razsaja hud mraz. “Šiba božja” za siromašne ljudi! Bratski pozdrav.
A. S. P.
Cleveland, Ohio.
Člane društva “Primož Trubar”, štev. 126. S N P J opozarjam. da posetijo prihodnjo sejo dne 24. marca t. 1. ob 2 uri popoldne- v mnogem številu. Ker smo sedaj končali razvitje prapora, imamo na dnevnem redu, da se začnemo pripravljati za prihodnjo konvencijo. Sklepati bode treba o rezervnem fondu itd. Čas hiti — Kmalu pride čas, zatorej tolikor preje, tembolje je.
Assesment za mesec marc je $1.25.
Konečno se zahvaljujem v imenu društva bratom, kateri so darovali prostovoljne zneske za prapor. V mesecu februarju so še darovali sledeči bratje: John Žlind-
ra $6.00; John Doljak, Fr. Škulj, Lud. Blatnik, John Bajt, Lov. Oblak, Lov. Smrdel, Ferd. Koblar po $1.00; John Ježek 25 c. Pozdrav!
F. II. tajnik.
Chicago, Ul.
Člani društva “Francisco Fer-rer”, štev. 131 pozor!
Na zadnji redni društveni seji (februar) je bilo zaključeno, da prihodnje tri mesece — marec, april in maj — vsak član (ica) plača 25 centov posebnega asesmenta v korist društvene blagajne. Člani, ki niso bili navzoči pri zadnji seji, naj to vzamejo na znanje.
Dalje je bilo sklenjeno, da se naše društvo korporativno vdele-ži komunistične slavnosti združenih jugoslov. socialističnih klubov v Chicagi, ktera se vrši 17. marca popoldne in zvečer v Pilsen Audi-toriumu, Blue Island Ave. in 18. cesta. Ker se pa ravnoisti popoldan (17. martea) vrši naša redna seja, sklenilo se je, da pričnemo s sejo točno ob 1. uri popoldne in po seji skupno odidemo na veselico. Opozarjam torej brate, da se požurijo na sejo točno ob 1. uri, to je eno uro poprej kot po'nava-di, da zamoremo čim prej končati z dnevnim redom. Obenem apeliram za polnoštevilno udeležbo.
Ivan Molek, tajnik.
Ambridge, Pa.
Članom društva “Naš Dom”, štev. 33. S N P J se naznanja, da se je sklenilo na zadnji redni seji, da vsaki član, kateri se' zaporedoma treh društvenih sej ne udeleži. plača 25 c v društveno blagajno.
Opozarjam tudi člane, da se bodoče seje dne 31. marca polnoštevilno udeleže. Nekatere brate pa opominjam, da bolj redno plačujejo svoje mesečne prispevke, kajti jednota zahteva, od nas assesment in mi od jednote podporo v slučajih bolezni.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam S N P J!
Val. Repovsh, tajnik.
Med Eskimi v Goenlandiji,
Znani švedski raziskovalec severnega tečaja Oton Nordensjold je bil že večkrat pohitel v ledene kraje na severu naše zemlje in raziskoval iijTli ziiaifienitosti. Pred kratkim je imel o teh krajih na Dunaju predavanje, kjer je pripovedoval o onih krajih in njih pre-valcih. Leta 1909. se je peljal s parnikom da zahodne Grenlandije. V precej severno ležečem Hol-stenborgu je stopila majhna ekspedicija na suho, da biva za nekaj časa v tej eskimski naselbini. Hol-stenborg ima jako slikovito legcc; napreje opaziš z morja kamenitne hiše, za kterimi se skriva prava eskimska vas. Iz tal poganjajo samo travnate bilke, zelišča in nizke rastline, ki se plazijo po tleli. Kadar prihrume prvi zimski viharji, je tudi tega bornega rastlinskega življenja konec. V tej mali naselbini je imel Nordenskjold priliko, da je opazoval redek naravni pojav : dne 17. junija je solnce popolnoma mrknilo. Eskimi so bili že brali v svojih koledarjih, kdaj mrkne solnce, in so si preiskrbeli z dimom počrnelega stekla, da so lahko neovirano opazovali nebesni pojav. Iz Holstenborga je ekspedicija nadaljevala potovanje v ta-kozvanem ženskem čolnu, ki je bil zelo prostoren. Ker je bil čoln lahek in izgotovljen iz kož, so ga brez težave nesli po suhem. Ekspedicijo je vodila pot mimo prekrasnih fjordov, resnih, veličastno slikovitih pokrajin skozi dolg fjord v notranjost dežele, ob mnogih jezerih brez odtoka. Naprej so se morali voziti 40 kilometerov daleč po reki v notranjost in potem je bilo treba peš prekoračiti še 70 kilometrov, kar so dovršili v dveh 'dneh. Med potovanjem ni nikdar snežilo, toplota se je včasi dvignila do 20 stopinj gorkote. Nikdar ni Nordenskjolda na tečajnem potovanju vročina tako nadlegovala kakor tedaj. Tla so bila pregrnjena s smaragnim plaščem iz zelene trave in često so se pojavljale črede severnih jelenov. Eskimi so posnemali njih glasove in jim moleli nasproti drogove, da bi jih jeleni smatrali za rogove; s tem so jelene privabili in polovili. Ker ekspedicija ni bila pripravljena na daljšo pot, se je morala vrniti. Krenila je proti jugu in čez dva tedna je bila v Holsten-borgu. Odtod je šla še južneje do Godthaaba, v bližini katerega so sledovi starodavne kulture, ko . so pred tisočimi leti zasedli deželo Vikingi pod Erikom Rdečim. Prelestne pokrajine čarajo poto-vnlca. Z gor se pomikajo ledeniki in na jugu se blesti zelenje edinega Grenlandskega gozda, ki obstoji iz skupine majhnih dreves. Pri Godthaabu so tudi rudniki in zlasti pridobivanju kriolita ima
dežela mnogo zahvaliti; s krioli-tom napravijo toliko dobička, da lahko nastavljajo zdravnike, u-stanavljajo šole in skrbe za druge prosvetne potrebštine. Prebivalci Godthaaba, edinega “mesta” na Grenlandiji, so osem mesecev ločeni od sveta; toda vedno si poiščelo priliko, da se zabavajo s svojimi listi in književnostjo, ki se vedno bolj širi, kajti razmeroma le malo Gronlandcev ne zna brati in pisati. Da si je priroda na severu resna in mračna, vendar ni mogla odvzeti Eskimom njih veselega, otroškega značaja, ki jim daje priložnost za vedno sveže veselje.
Razno.
—	Sleparska “čarovnica”. Blizu Moravske Ostrave je Marija Čelinkova pod pretvezo čarovnih sleparstva goljufala revne ženske. Čarovnica je velela,, naj po-lože, pred njo na mizo tri pet-kronske novce. Nato jim zavezala oči, izvršila ‘čarovništvo” in ukazala, naj počakajo učinek čarovništva, ki naj bi bil v tem, da se trije petkronski novci posto-rejo. Ali novci se niso postoterili, pač pa je prebrisana čarovnica z njimi izginila, medtem ko so ženske z zavezanimi očmi zastonj čakale na čarovniški blagoslov. Policija je “čarovnico” prijela.
# #
—	“Kultura” zgornjih deset tisočev. Njujorški listi poročajo o “originalnem” plesu, ki ga je priredil zadnji dan januarja znani ameriški večkratni miljonar Edvard Russel v hotelu kitajskega dela mesta. Edvar Russel je bil najel za ples velik hotel in povabil vse denarne mogočnjake nanj. Hotel je bil kar najel za dva dni. Naslov plesni slavnosti je bil “Ples apašev v kitajskem delu mesta.” Udeleženci so morali priti v kitajski obleki. Pred plesom je milijonarska gospoda večerjala, najokusnejše kitajske slaščice. Plesno godbo je oskrboval kitajski orkester. Ob 2. se je pričel pravi ples. Za prvi ples je angažiral Russlov znanec soprogo milijonarja Sommra; plesal c-ea sta prav kar1 izvajala drzne kretnje, ko se je nanadoma navalil Sommer na plesalca svoje soproge, potegnil nož in se pripravljal, da mu prereže vrat. V naslednjem hipu so ugasnile električne luči, gostovse je polastila velika groza: toda čez par hipov so zažarele luči v žarkem sijaju. Somrova žrtev je ležala na tleh in se vila v krvavi mlaki. Že je bilo nekaj dolarskih prince z. blizu nezavesti, ko je nenadno, planila v splošno prepadenost in grozo z razposajenimi akordi kitajska godba in “umorjenec” se je dvignil ter zaplesal z divjimi skoki po dvorani. Osuplost se je umaknila “nepopisni veselosti”, pod vtiskom katere se je družba milijonarskih mogotcev zabavala do konca “izredno presenečenje” — Namišljeno grozodejstvo — to je bil vrhunec zabave “imenitne gospode”. Kultura zgornjih deset tisočev . . .
Zato blazira.no drhal v svili in baržunu pa dela milione pridnih
ameriških delavcev.
* ■*
—	Metliška justica. Minule dni je šel pekovski pomočnik iz Novega mesta v Metliko za delom. Upehan od težke hoje po snegu in premrt od ostrega mraza je stopil na Suhorju v hišo ob cesti, da se malo oddahne in ogreje prezeble ude. Ker se je oglasil glad v želodcu, je prosil kruha; eden orožnikov (ki stanuje ravno v isti hiši) se je zadrl nad popotnim proletarcem, da je beračenje prepovedano, in namesto da bi mu dal kruha, mu je napovedal aretacijo in ga odgnal v Metliko na sodnijo. Tukaj pa deli pravico žlahten gospod dr. Pichler in gorje delavskemu človeku, ki pride temu kadiju v roke. V imenu cesarja je ta sodnik prisodil pekovskemu pomočniku, ki je iskal dela in prosil za grižljaj kruha — 2 meseca zaporne kazni. Nekaj dni kasneje je drugega delavca dohitela enaka nesreča, da je prišel Pichelrju v roke, ker je v Gradcu v neki gostilni zaprosil kozarec vina. Za ta greh mu je človekoljubni sodnik odmeril desetdnevno zaporno kazen. Duševno stanje dr. Pichlerja. ne more biti v redu, ker nam ne gre v glavo, da bi sodnik zdrave pameti in jasnega razuma izrekal take brutalne in krvave sodbe. Naše globoko prepričanje je, da spada tako “pravosodje” — ne na sodišče, temveč v norišnico!
Dr. Pichler je postal nevaren za javno varnost.
South Bend, Ind. Brat Ladislav Kovats, kateremu je gl. odbor dovolil, da se sme obrniti za podporo do vseh bratov, se je preselil na 1144 Division St., South Bend, Ind.
S
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik : Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock.Pa Tajnik: Ivan Vetderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik : Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar : Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR :
Vincenc Cajnkar, 2007 Menard St., St. Louis, Mo.
Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, 111.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
IMENIK.
krajevnih društev S. N. P. J.
1.	—Društvo Slavij a štv. 1., Chicago,
111. — Pred.:	Alois Jalovec, 969 W.
18tli St. — Taj.: Jos. Versčaj, 1594 S 57. Court, Cicero, 111. — Blag.: J. Bartol, 3816 W. 24. St. — Jed. zastopnik: Alojz Novina. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
2.	—Društvo Triglav štv. 2, La Salle, 111.—Pred.: Thomas Golob, cor. 18th & Wright St. — Taj.: L. Zevnik, 1087 2nd St. — Blag.: A. Meznarič, 1101 —-1st St. — Jed. zastopnik: Jos. Certalič.
3.	—Društvo Adrija štv. 3, Johnstown, Pa.—Pred.: Fr. Smarekar, b. 546, Conemaugh, Pa. — Taj.: J. Hribar, 509 Broad St, Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Jed. zastopnik: Mih. Pečjak. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	—Društvo Bratstvo štv. 4, Neff, Ohio. — Pred.: Leo. Plahuta, b. 186, Steel, Ohio. — Taj. Fr. Bozman, b. 302.
—	Blag.: Loorenc Potočnik, b. 42,
5.	—Društvo Naprej štv. 5, Cleveland, Ohio. — Pred. Fr. Černe, 6034 St. Clair Ave., N. E. — Taj.: Ant. Peterlin, 6314 Glass ave. N. E. — Blag.: Jos. Birk, 6029 Glass Ave. N. E.
6.	—Društvo Bratstvo štv. 6, Morgan, Pa.—Pred.: Alods Glaser, b. 77, Morgan, Pa.—Taj.: Baltazar Glazer, b. 77. —Blag.: F. Miklavčič, B. F .D. 3, t>. 43. McDonald, Pa.—-
7.	—Društvo Bratoljub štv. 7, Cla-ridge, Pa.—Pred. John Tušar, b. 171.— Taj. J. Mlakar, b. 68.—Blag.: "Val. Bed-nak, b. 462.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
8.	—Društvo Delavec štv. 8, Co. Chicago, lil. — Pred. John Marinčič, 9503 Ewing Ave. — Taj. Rudolph Lustig, 9463 Ewing Ave. — Blag.: Jos. Kuhelj, 9553 Ewing Ave.
9.	—Društvo Bratstvo Naprej štv. 9, Yale, Kans.—Pred.: Ivan Sajovec, b. 73.—Taj.: J. Homec, b. 15.—Blag.- M. Izlakar, b. 101.—Vsi v Yale, Kans.
10.	—Društvo Trdnjava štv. 10, Rock Spring, Wyo.—Pred.: Jos. Piši jar, 308
—	6tk St. — Taj.: Ant. Završnik, 302 Pilot Butte Ave.’—Blag.: Val. Stalick. 302 Pilot Butte ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
11.	—Društvo Sokol štv. 11, Roslyn. Wash. — Pred.: Ant. Stanfel, b. 361.— Taj.: Matt Kučan, b. 906.—Blag.: Geo Švab, b. 486.—Vsi v Roslyn, Wash.
12.	—Društvo Edinost štv. 12, Murray, Utah.—Pred.: Ed. Hoffman, 14 State St. — Taj.: Jos. Šobar, B. F. D. 7, b. 2. —Blag.: John Sablich, b. 464.
13.	—Društvo Edinost štv. 13, Wheeling Creek, O.—Pred.: Rudolf Tomažič, E. 1, b. 36, Bellaire, O.—Taj.: Ant. Zagorc, b. 689, Bridgeport, O. — Blag.: Victor Solar, b. 312, Bridgeport, O.-— Jed. zastopnik: J. Golikonda.—Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
14.	—Društvo Sloga štv. 14, Wauke
gan, lil. — Pred..: John Mahnič, 316 So. Utica Sa. — Taj.: J. Gantar, b. 286 North Chicago, 1111	— Blag.: Blaž.
Mahnič, 714 Market St.
16—Društvo Sloga štv. 16, Milwaukee, Wis.—Pred.: Louis Bevič, 198 1st ave.—Taj.: John Bezel, 198—1st Ave. —Blag.: Carl Tratnik, 322 Washington St. — Vsi v Milwaukee, Wis.
17.—Društvo Bled štv. 17, So. Lorain, Ohio.—Pred.: Frank Ažman, 1657 E. 31st St. — Taj.: Fr. Vevar, b. 34. — Blag.: John Tomšič, 1740 E. 29th St.— Zastopnik: J. Gregorič, 1777 E. 29th st.
19.	—Društvo Orel štv. 19, W.Mineral Kans. — Pred.: John Goršek, b. 469. Stone City, Kans.—Taj.: Rokus Božičnik, b. 468, Stone City, Kans. — Blag.: Ignac Cerne, b. 520, Stone City, Kans.
20.	—Društvo Sokol štv. 20, Ely,Minn. —Pred.: John Teran, b. 432. — Taj.: John Judnich, b. 479. — Blag.: Anton Boljka, b. 992.
21.	—Društvo Orel štv. 21, Pueblo, Colo. — Pred.: Martin Kočevar, 1219 Eiler Ave. — Taj.: Fr. Stupar, 1234 Eiler Ave. — Blag.: Jacob Heningsman 1230 Berwind Ave.—Seje vsakega 1. dne v mesecu.
22.	—Društvo Danica štv. 22,Trimoun-tain, Mich.—Pred.: Jacob Zadel, b. 288. —Taj. Matt. D. Likovič, c. o. Baltic Store, Baltic, Mich. — Blag.: Jos. Oza-nič, lb. 297, Trimountain, Mich.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
23.	—Društvo Edinost štv. 23,Darragh, Pa. — Pred.: Matt Kitz, box 96. —
Taj.: M. Brunet, b. 221, Darragh, Pa.—
(Za ekspresne pošiljatve: R. B. Sta.. Madison, Pa.)—Blag.: V. Hutter, b. 67,
Arona, Pa. _	___________________
24.	—Društvo'šmarnica štv. 24, Jenny Lind, Ark.—Pred.: Anton Kolbe, b. 102. — Taj.: Anton Ravnikar, b. 86. —Blag.: Fr. Gorenc, E. B. 3, b. 246, Fort Smith, Ark.
26.	—Društvo Bratje Svobode štv. 26, Cumberland, Wyo.—Pred.: Ivan šare b. 131.—Taj. Jer. Werčič, b. 178. Blag.: Fr. Klavžar, b. 161,—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v dvorani na st. 2.
27.	—Društvo Celje štv. 27, Frontenac, Kans.—Pred.: Jos. Jereb. — Taj.: John Kerne, b. 147. — Blag.: Louis Prelož-nik.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
28.	—Društvo Novi Dom štv. 28,Greenland, Mich.—Pred.: Peter Geshell, b. 111.—Taj.: Jos. Mihelič.—Blag.: Mike Geshell, b. 83, Greenland, Mich.—Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
29.	—Društvo Domovina štv. 29, Thomas, W. Va.—Pred.: Jos. Bus, b. 188. —Taj.: Alois Lukeh, b. 381.—Blag.: Knavs, b. 78.
30.	—Društvo Popotnik štv. 30, Weir. Kans.—Pred.: Pavel Obregar, B. R. 1. Weir, Kans.—Taj.: Ant. Polisek, b. 181 Weir City, Kans.—Blag.: Tomož. Mravlja, b. 221, Weir City, Kans.—Jed.: zastopnik: Alois Feme.
31.	—Društvo Slovenski Dom štv. 31, Sharon, Pa. — Pred.: Fr. Vodeniehar, 112 N. Water St. — Taj.: Fr. Sto-niša,
R.	F. D. 57 b. 66. — Blag.: Fr. Bittene, 108% N. Water St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih br. Fr. Vodeničar, 112 N. Water St.
32.	—Društvo Sava štv. 32, Winterquarters, Utah.—Pred.: Joseph Kosmač. Taj.: Fr. Markošek, b. 1. (za expresne pošiljatve R. B. Scofield, Utah.) — Blag.: Peter Mede, b. 92.
33.	—Društvo Naš Dom štv. 33, Am-bridge, Pa. — Pred.: Joseph Pele, b. 146. — Taj.: Valentin Repo-vš, b. 591. —Blag.: Peter Švigelj, b. 344. — Vsi v Ambridge, Pa.
34.	—Društvo France Prešeren štv. 34, Indianapolis, Ind.—Pred.: Lov. Bizjak, 743 Warman Ave. — Taj.: Jots. Bruder, 712 Warman Ave. —■ Blag.: Frank Mervar, 701 Holmes Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v meseeu.
35.	—Društvo Zvestoba štv. 25, Chicopee, Kas.—Pred.: Jos. Intihar, b. 252. Taj.: Ant. šular, b. 209.—Blag.: Ant. Rižnar, b. 126.
36.	—Društvo Zveza štv. 36, Willock.
Pa. — Pred.: Jos. Zajc,, b. 155. — Taj.: L. Dolenec, b. 253. —- Blag.: Paul Tau-čar. — Seja vsaka druga nedelja v mes.
37.	—Društvo Proletarec štv. 37, Lo-wellville, O.—Pred.: John Bibič, b. 315 Lowellville, O.—Taj.: John Sušanj, B. F. D. 1, b. 29, Poland, Ohio. — Blag.: Fr. Meršak, b. 307.
38.	—Društvo Ilirija štv. 38, Kenosha. Wis.—Pred.: John Ahlin, 360 Oak St. —Taj.: Ignac Radovan, 421 Lemon St. —Blag.: Fr. Zupančič, 376 Hanson St.
39.	—Društvo Narodni Vitezi štv. 39, Chicago, Ul.—Pred.: Fr. Hudale, 1340
S.	42nd Ct. — Taj.: John Hodsehar, 1726 So. Centre Ave.—Blag.: Fil. Kaplja, 1650 S. Throop St. — Jed. zast.: Felix Namors.—Bedne seje vsako prvo soboto v mesecu.
40.	—Društvo Zvon štv. 40, Durango, Colo.—Pred.: Anton Hegler, b. 1253.— Taj.: Anton Blatnik, b. 521. — Blag.: Martin Verče, b. 427.
41.	—Društvo Slovenija štv. 41, Irwin, Pa.—Pred.: Jer. Knez, b. 175, Claridge, Pa, — Taj.: Fr. Perko, b. 663. — Blag.: Anton Betar, B. F. D. 2.
42.	—Društvo Večernica štv. 42, Aldridge, Mont.—Pred.: John Petek, b. 144 Electric, Mont.—Taj.: Gr. Zobec, b. 144 Electric, Mont. — Blag.: Andrej Pelhan, Electric, Mont.
43.	—Društvo Aurora štv. 43, Aurora Minn.—Pred.: Jos. Pongrc, b. 608.— Taj.: Karl Jerich, b. 97. — Blag.: Jos. Virant, b. 18.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu od 1% popoldan.
44.	—Društvo Danica štv. 44, Conemaugh, Pa. — Pred.: Jos. Pavlovič, b. 574.—Taj.: John Brezovec, b. 6.—Blag.: Jos. Dremelj, b. 275. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Slovenskem Izobraževalnem Domu na Franklin, Pa.
46.	—Društvo Gorenjec štv. 46, Oregon City, Ore.—Pred.: Matt Uršič, b. 365,—Taj.: Matt. Skoff b. 307,—Blag.: Andro Juvan, 131—18-th & Main St.
47.	—Društvo Illinois štv. 47, Spring-
field, 111.—Pred.: Fr. Bregar, 1602 E. Capitol Ave,—Taj.: Matija Banker, B. F. D. 3. — Blag.:	Fr. Golob, 1818
Middlie St.—Seje vsako drugo nedeljo-v mesecu v žvegličevi dvorani na 1858 So. 15. St.
48.	—Društvo Triglav štv. 48, Barberton, O.—Pred.: Martin Železnikar, 432 Bolive Road.—Taj.: Fr. Tonija, 423 Ho-pogan ave. — Blag.: John Balant, 311 So. 4th St. — Vsi v Barberton, Ohio.
49.	—Društvo Ljubljana štv. 49, Girard, O. — Pred.: John Anziček, z. 362. Taj.: Jer. črne, b. 297.—Blag.: Alojz Strah, b. 408.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
50.	—Društvo Skala štv. 50, Clinton. Ind.—Pred.: Victor Zupančič, b. 17, B. E.—Taj. Leo Prašnikar, box 67.—Blag.: Karl Vrabič, b. 445.—Jed. zast.: Pau1 Gregorič.
51.	—Društvo Narodni Dom štv. 51, Aspen, Colo.—Pred.: Mathias Stariha, b. 34. — Taj.: Louis Lesar, b. 475. — Blag.: A. E. Bigler, b. 582.
52.	—Društvo Zvezda štv. 52, Brough ton, Pa.—Pred.: Ant. Demšar, b. 135— Taj.: Jak. Dolenc, b. 181.—Blag.: Mih. Mali, b. 155.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob %10 uri dp. v dvorani Sv. Barbare. Jed. zast.: Ant. Demšar.
53.	—Društvo “V Boj!” štv. 53, Col-linwood, O. — Pred.: Andrej Pelan, 513 E. 152-nd St. — Taj.: D. Blumel, 6216 Blodgett Avenue. — Blag.: Joe Kunčič, 439 E. 156 St., Collinwood, O,—Jed. zast.: Carl Kotnik.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sobrata Travnikarja na 117. St.
54.	—Društvo Jutranja Zora štv. 54, Glencoe, O. — Pred.: Pavel Dolenc, L. Box 43. — Taj. Ig. žlemberger, L. Box 12. — Blag.: Joe Zibert, L. Box 11. — Seje vsako drugo nedeljo -v -mesecu ob 9. uri dp. v -dvorani ‘‘Union”.
55.	—Društvo Slovan štv. 55, East Palestine, O.—Pred.: Jos. Hafner, b. 158. Taj.: Fr. Miklavčič, b. 291. — Blag.: Ant. Jurjavčič, b. 31.
56.	—Društvo Slovenija štv. 56, New York, N. Y.—Pred.: Zvonimir Jakše, c. o. Knauth, Nachod & Kuhne, New Yrk City.—Taj.: Feliks Dolinar, 82 Cortland St., New York City.—Blag.: Fr. Ojster 757 E. 179th St. — Seje vsako drugo soboto v mesecu.
57.	—Društvo Planinar štv. 57, Black Diamond, Wash.—Pred.: Fr. Kučar, b. 606.—Taj.: Gregor Porenta, b. 701.— Blag.: Fr Potočnik, b. 600.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v Masonic dvorani.
58.	—Društvo Litija štv. 58, Wilbur-ton, Okla.—Pred.: John Majdič, b. 71. Taj.: Fr. Laufar, b. 71. — Blag.: Fr. Skvorž, b. 616.
59.	—Društvo Zavednost štv. 59, De Pue, 111.—Pred.: Joe Dolinšek.—Taj.: Jos. Urbanc, b. 253. — Blag.: Dan Badovinac, b. 341.—-Vsi v De Pue, 111.
60.	—Društvo Simon Gregorič štv. 60 Lloydell, Pa.—Pred.: Fr. Arhar, b. 31. Taj.: Jacob Kovsca, b. 115.—Blag.: P. Kerpan, b. 1076, Beaverdale, Pa.
61.	—Društvo Sparta štv. 61, Gilbert Minn.—Pred.: Vikt. Šteh, b. 92.—Taj.: Frank G impel, b. 18.—Blag: John Stebe. b. 338. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, začetek od 10. uri dopoldne v dvorani Zalarja.
62.	—Društvo Bratska Sloga štv. 62, Calumet, Mich.—Pred.: Fr. Lesar, 415 6th St.—Taj.: Le oJunko, 26 Oak St.. Blag.: John Plautz, 329 — 6th St.
63.	—Društvo Bistrica štv. 63, Rilton Pa.—Pred.: Joe Poglednik, b. 216.— Taj.: Budolph Sparhakel, b. 158. — Blag.: Jos. Poglednik, b. 216.
64.	—Društvo Slovenska Zastava štv. 64, W. Newton, Pa.—Pred.: Otto Teka-vec, b. 443.—Taj. Bartol Vertačnik, B. F. D. No. 3, b. 98. — Blag.: Jos. Ker-hlikar, b. 89 B. 3.
65.	—Društvo Prvi Maj štv. 65, Breezy Hill, Kans.—VPred. : Blaž. Godina, B. R. 1, b. 62.—Taj. Rochus Godina, R. F. D. 2, b. 125. —- Blag.: Fr. Žnidaršič, B. F. D. 2, b. 57.—Vsi v Mulberry, Kans.
66.	—Društvo Prosveta štv. ¿6, Alix, Ark.—Pred.: Fr. Mazek, b. 26.—Taj.: John Prudich, b. 26.—Blag.: Gregor Salamon, b. 26.
67.	—Društvo Dolenje štv. 67, Huntington, Ark.—Pred.: John Veršnik, b. 36. — Taj.: Karl Petrich, b. 136. — Blag.: Fr. Spendal, b. 90.
68.	—Društvo Slovenec štv. 68, Racine, Wis.—Pred.: Fr. Jelenz, 203 Howland Ave.—Taj.: Jos. Werbié, 135 Howland Ave.—Blag.: Mar. Bajuk, 730 Bur-beck St.
69.	—Društvo Napredek štv. 69, Eve leth, Minn.—Pred.: John Kobe, b. 112. Taj.: Jacob Ambrožič, 415 Pierce St. —Blag.: Fr. Steblaj, 508 Grant Ave.
72.—Društvo Spoznanje štv. 72, Radley, Kans. — Pred.: Leo Pogačar, b. 94, Radley Sta., Pittsburg, Kans. — Taj.: Fr. Bugelj, B. B. 1, Pittsburg, Kans.— Blag.: Ant. Tomšič, Dunkirk, Pittsburg, Kans. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
74.	—Društvo Grozd štv. 74, Virden,
111. — Pred.: Fr. Beven, b. 12. — Taj.: Jos. Jurak, b. 426. — Blag.: Simon Kaučič. — Zast. Matt. Stermec.
75.	—Društvo Slovenec tšv. 75, Roslyn, Wash. — Pred.: Gregor Jansiček
—	Taj.: Louis Aristovnik, b. 866. — Blag.: M. Aristovnik; b. 192.
76.	—Društvo Prijatelj štv. 76, Skid more, Kans.—Pred.: John Alič, B. B No. 3, b. 190, Columbus, Kans. — Taj.: Martin Jurečka, B. B. 3, b. 60, Columbus, Kans. — Blag.: Matt. Dabalack, b. 13. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani br. Zakrajšeka ob 9. uri dop.
77.	—Društvo Bratstvo štv. 77, Df Kalb, 111. — Pred.: Matt Hamovz, 1142 Market St. — Taj.: Frank Bep, 1108 Market St. — Blag.: Fr. Žakelj, 1315 Louis St.
78.	—Društvo Zveza štv. 78, Manor.
Pa.—Pred.: Fr. Boštjančič, b. 89.—-Taj. Louis Bonač, b. 275.—Blag.: Jos. Horvat, b. 118.
79.	—Društvo Dobrodošli štv. 79, Cie Elum, Wash.—Pred.: Paul Kolar, b. 237 —Taj.: Fritz Verderbar,—Blag.: Math. Kavzlarič, b. 22.
80.	—Društvo Sovoboda štv. 80, Brere-ton, 111. — Pred. Frank Aleš, Brereton 111. — Taj.: Filip Oreškovic, box E. — Blag.: Jos. Stipanovič, b. 87. — Seje vsako prvo nedeljo v mestni dvorani ob 9. uri dop.
81.	—Društvo Solnce štv. 81, Red Lodge, Mont. — Pred.: Alois Jeler, b. 47. — Taj.: John Grgurič, b. 50. — Blag.: Jos. Hrovat, b. 14.
82.	—Društvo Triglav št. 82, Johnstown, Pa. — Pred.: Carl Cerjak, B. F. D. 3, b. 57. — Taj.: Fr. Šuštaršič, 786 Coleman ave. — Blag.: Mihael Lompret, b. 54, R. F. D. 3.
83.	—Društvo Planina št. 83, Bing-
—	Taj.: Geo. Stepan, b. 805. — Blag.: Jurij Prijanovič, b. 78.
85.	—Društvo Slovenski Delavec štv. ham, Utah. — Pred.: John Samec, b. 78. 85, Orient, Pa. — Pred.: John Voljk, Orient, Pa. — Taj.: Jacob N-ovšek, b. 105, Orient, Pa. — Blag.: John Zorc, b. 4, Orient, Pa.
86.	—Društvo Slovenski Dom štv. 86. Chicago, 111. — Pred.: Ant. Pue, 1340 So. 42nd Ct. — Taj.: Ant. Anziček, 460 N. Halsted St.—Blag.: Jos. Zičkar, 450 N. Green St. — Vsi v Chicagu, lil. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu na 527 Milwaukee ave.
87.	—Društvo Prostomisleci štv. 87, Herminie, Pa. — Pred.: Ant. Sornik, b 202. — Taj.: Fr. Kokal, b. 275.—Blag.: Fr. Lovše, b. 277. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
88.	—Društvo Dobri Bratje štv. 88 Moon Run, Pa.—Pred.: Fr. Podmišljak b. 222. — Taj.: Mihael Jerala, b. 217.— Blag.: Lenard Mihon, b. 68.
89.	—Društvo Glas Naroda 89, Mid way, Pa. — Pred.: Fr. Zornik, b. 39. — Taj.: John Nagode, b. 273. — Blag.: Vinc. Janežič, b. 34.
90.	—Društvo Rdeči Prapor štv. 90 Hackett, Pa. -— Pred.: Fr. Yolk, b. 164. —Taj.: Matt Furar, b. 68. — Blag.: Ant. Slanovič, b. 147. — Vsi v Hackett Pa.
91.	—Društvo Johnston City štv. 91 Johnston City, 111. — Pred.: Joe Ban b. 385. — Taj. Ant. Smode. — Blag.: Ant. Donat, b. 507.
92.	—Društvo Rožna Dolina štv. 92 Franklin, Kans. — Pred.: Alois Karlin-ger, B. F. D 4, b. 86, Girard, Kans. — Taj.: Fr. Vegelj, R, B. No. 4, b. 143, Girard, Kans. — Blag.: Matt, šetina b. 23.
93.	—Društvo Zarja Svobode štv. 93 Randall, O. — Pred.: Ant. Kocjančič.
b. 5. -— Taj.: John Daničič, R. F. D. 3 b. 114, Warrensville, O. — Blag.: Frank Japelj, b. 26.
94.	—Društvo Triglav štv. 94, Colorado City, Colo. — Pred.: Joseph Boitz, b. 389. — Taj.: Ant. Fabjančič, b. 682.
—	Blag.: Fr. Adamich, b. 633. — Seje prv-o soboto po desetem v Schmittovi dvorani na Colorado ave.
95.	—Društvo Lilija štv. 95, Oglesby, 111. — Pred.: Joseph Gorišek, b. 67. — Taj.: Joseph Mencin, b. 197. — Blag.: Joseph Legan b. 11.
96.	—Društvo Bratje Vsizaenega štv. 96, Livingston, HI. — Pred.: John Bepovš, b. 68. -—- Taj.: Fr. Krek, b. ...— Blag.: John Muvrin, b. 152.
97.	—Društvo Krim štv. 97, Bessemer, Pa. — Pred.: Henrik Slapničar, b. 121.
—	Taj.: Anton J. Marolt, b. 151. — Blag.: Jacob -Serjak, b. 18. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani br. J. Serjaka.
98.	—Društvo Sokol štv. 98, La Salle, 111. — Pred.: Matt. Strohen, 443 Main St. — Taj.: Martin Novlan, 1237 Main
St. — Blag.: Thomas Golobič, 203—2nd & Union St.
99.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 99, So. Willmington, 111. — Pfed.: Jer. uav čan, Gardner T. O. E. 3, b. 21. — Taj.: Fr. Žnidaršič, b. 380. — Blag.: Jos. Gorz, b. 282.
100.	—Društvo Golobček štv. 100, Victor, Colo. — Pred.: Anton žitnik, b. 148, Goldfield, Colo. — Taj.: Joseph Samec, b. 433. — Blag.: Jos. Mohor, b. 373.
101.	—Društvo Trdnjava štev. 101, Grays Landing, Pa. — Pred.: Al. Draksler, b. 24. — Taj.: Matt, žele, Grays Landing, Pa., b. 132. — Blag.: Fr. Kastelic, b. 21, Martin, Pa.
102.	—Društvo Nada štv. 102, Chicago, 111. — Pred.: Johana Lozar, 1156 W. 18th St. — Taj.: Elziabeth Kure, 2634 So. Hamlin Ave.—Blag.: Mary Hočevar 2317 So. Leavitt St. -—■ Zastopnik: Fel-Namors. — Vse v Chicago, 111. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu: 1843 So. Centre Ave.
103.	—Društvo Jutranja Zora štv. 103 La Salle, 111. — Pred.: Mary Grgovic. 835 Cros-at St. — Taj.: Mary Potisek. 1237 — 1st St., La Salle, 111. — Blag.: Rozalija Turk, 1146 So. Harpe St. — Zastopnica: Frančiška Brejc. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu o-d 1. uri pop. v dvorani br. Valentina Po-tiisek.
104.	—Društvo Zavedne Slovenke štv. 104, So. Lorain, Ohio. — Pred.: Ivanka Krištof, 1605 E. 29th St. — Taj. Josefa Eisenhard-t, 1777 E. 29th St. — Blag.: Antonija Svet, 1685 E. 31st St.
105.	—Društvo Studenček štv. 105, Indianapolis, Ind. — Pred.: Fred. Matelič, 517 W. Washington St. — Taj.: Fr. Medveš, 968 W. Pearl St. — Blag.: Fil Godina, 909 W. Pearl St. ‘
106.	—Društvo Prostost štv. 106, Imperial, Pa. — Pred.: Alois Capude, b. 86. — Taj.: Ignac Muršec, b. 328. — Blag.: Anton Božič, b. 38.
107.	—Društvo Planinski Raj št. 107 St. Louis, Mo. — Pred.: Val. Sever 3358 So. Broadway St. — Taj.: John Bertoncelj, 3358 So. Broadway St. — Blag.: Jos. Dolenc, 3127 S. 7th St. — Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu na 9th St. ia Alben ave. bo 2 uri popoldan.
108.	—Društvo Jutranja Zora št. 108 Ely, Minn. — Pred.: Ana Teran. — Taj. Uršula Bezek, b. 64. — Blag.: Marija Klemenčič.
109.	—Društvo Orel štv. 109, Ladysmith, BB. C. —- Pred.: Mirosl. Grgieb.
—	Taj.: Jos. Pečjak, b. 120. — Blag.: Anton Turk, South Welington, B. C.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri v prostorih br. predsednika.
110.	—Društvo Slovenski Rudar štv.
110,	Chisholm, Minn. — Pred.: Louis Marn. — Taj.: Jos. Drobnič, b. 152.— Blag.: Alois Gande, b. 212. — Vsi v Chisholm, Minn.
111.	—Društvo Zvezda štv. 111, Auro ra, Minn. — Pred.: Marija Glavan, b. 11. — Taj.: Marija K-ovach, b. 78. — Blag.: Alice Barle, b. 18.
112.	—Društvo Slovenski Sinovi štv 112, Bear Creek, Mont.—Pred.: John Luzar, h. 152. ■—- Taj.: John Kostelic, b. 161. — Blag.: John Ohesarek, b. 16.
—	Vsi v Bearereek, Mont.
113.	—Društvo Mangart št. 113, Sun ny Side, Utah. — Pred.: Fr. Lutrič, b. 14. — Taj.: Jacob Medved. — Blag.: John Starič, b. 56. — Jednotin zastopnik: Bobert Tomčič.
114.	;—Društvo živila Ilirija štv. 114, Roundup, Mont. — Pred.: Tho. Pavlin, b. 415. — Taj.: Lucas Zupančič, b. 415. Blag.: Ant. Kenda, b. 151. — Seje vsako prvo nedeljo vmesecu od 9. uri do poldne.
115.	—Društvo Jolietska Zavednost štv. 115, Joliet, 111.—Pred.: Fr. Vreči-k, —Taj.: Mihael Likevieh, 512 N. Broadway St. — Blag.: Martin Pluth, 1307 Broadway St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
116.	—Društvo Zagorski Zvonovi štv. 116, Lincoln, Til. — Pred.: John Hočevar, 717 Vichitte Ave. -— Taj.: Jos. Ti-eer, 727 Vichitte Ave.—Blag.: M. Star-čevič, McLean St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
117.	—Društv» Novi Dom štvr. 117 Yrtkon, Pa. — Pred.: Mike Maskovšek, b. 149. — Taj.: John Vidmar, b. 40. — Blag.: Jos. Kastelic, B. F. D. 116, Buffs Dalle, Pa.
118.	—Društvo Slovenski Sokoli štv. 118, Pittsburg, Pa. — Pred.: Geo. Gre-guras, 4938 Hatfield St. — Taj.: Rudolph Eojtz, 4809 Butler St. — Blag.: John Golobič, 4828 Blackberry St. — Vsi v Pittsburg, Pa.
119. —Društvo Moška Enakroprav-nost štv. 119, Waukegan, 111. — Pred.: Frančiška Lenaršič, 609 Market St.— Taj.: Ana Mahnič, 316 So. Utica St. — Blag.: Betti Mahnič, 714 Market St.
120. —Društvo	Gorenjec štv. 120, Heaton, N. Mex. — Pred.: Anton Gantar, b. 57. — Taj. Fr. Černuta, b. 13, Heaton, N. Mex. — Blag.: Andrej Ja-gič, b. 1.
121.	—Društvo Zveza Detroitskih Slovencev štv. 121, Detroit, Mich.—Pred.: Alois Wokač, 206 Post Ave. — Taj.: Jos. Androina, 206 Post ave., Detroit Mich. — Blag.: John Faletič, 2162 N. Jefferson St.
122.	—Društvo Grozd štev. 122, Ali-quippa, Pa. — Pred.: Fr. Skubic, b. 143. Oolona, Pa. — Taj.: George Smrekar, b. 71, Aliquippa, Pa. — Blag.: John Vrečar, b. 91.
123.	—Društvo Vipava štv. 123, Panama, lil. — Pred.: Joseph Ferjančič, b. 10. — Taj.: Fr. Petrič, b. 785. — Blag.: Jos. Mihalič, b. 843. — Vsi v Panama.
111.
124.	—Društvo Mednarodna Zveza št. 124, Forest City, Pa.—Pred.: Fr. Rataje b. 106, Vandling, Pa. — Taj.: Ernest Krall, b. 117, Vandling, Pa. — Blag.: Ig. Verbajs, b. 90, Forest City, Pa. — Seje vsako 2. soboto večer v mesecu ob 7 uri v Forest City, v mestni dvorani
125.	—Društvo Hibbing štv. 125, Hib-bing, Minn. — Pred.: Matt Glad, 321 3rd Ave. — Taj.: Fr. Hitti, b. 231. — Blag.: Ant. Kramar, 302—3rd St. — Zastopnik Frank Hitti.
126.	—Društvo Primož Trubar štv.
126,	Cleveland, O. — Pred.: Mihael Lah, 1268 E. 55th St. — Taj.: Fr. Hudovernik, 1243 E. 60 St., 'N. E. — Blag.: Jos. Bizjak, 6026 St. Clair Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
127.	—Društvo ‘‘V slogi je moč!” št
127,	Oakview, Colo. — Pred.: Louis Zupan, b. 34. — Taj.: Val. Cirar, b. 55.
—	Blag.: Fr. Pajk, b. 125. — Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu od. 9. uri dop.
128.	—Društvo Narodne Slovenske št
128,	Calumet, Mich. — Pred.: Ana Klemenc, 4247 — llth St. — Taj.: Kate Junko, 26 Oak St., No. 5. — Blag.: Boža Bački, 4211 —- llth St. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Wil-mersovi dvorani ob 1 uri pp.
129.	—Društvo Lipa št. 129, Cleveland, O. — Pred.: Fr. Glavan, 10115 W. Detroit St. — Taj.: Ivan Avsee, 3858 St. Clair Ave. — Blag.: Ant. Cugelj 1387 E. 39 St. N. E. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Marko Bratelj.
130.	—Društvo Eveleth štev. 130, Eve-leth, Minn. — Pred.: Marija Janc, b. 587. — Taj.: Marija Levstek, 5}2 Douglas Ave.—Blag.: Angela Pucelj, b. 495.
131.	—Društvo Francisco Ferrer, štev. 131, Chicago, Ul. — Pred.: Milan He-gji, 217 W. 24th St. — Taj.: John Molek, 2615 S. 40th ave. — Blag.: Fr. Barbič, 1758 W. 21. St. — Bedna mesečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2.
uri popoldan v Kostkovi dvorani, 3834 W.' 26th St., ogel Avers Ave.
132.	—Društvo Slovenski Napredek štev. 132, Klein, Mont. — Pred.: Ig.
Kosec, b. 8, Klein, Mont.—Tajnik: Daniel Kranjčeč, Klein, Mont., b. 30. — Blag. Matt Panjan, b. 44, Klein, Mont. —Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
133.	—Društvo Balkan štev. 133, Cleveland, Ohio. — Pred.: Jos. Pozarelli, 2554 E. 82. St., S. E. — Taj.: A. Pozarelli, 2554 E. 82nd St. S. E. — Blag.: Mike Muhič, 12002 E. 120th St., S. E
134.	—Društvo Bratska Ljubezen št.
134,	Superior, Wyo. — Pred.: Lov. Demšar, b. 247. — Taj.: Fr. Tominc, b. 472. — Blag.: Jos. Fatur, b. 382. — Vsi v Superior, Wyo.
135.	—Društvo Brooklyn štev. 135.. Brooklyn, Ohio. — Pred.: Fr. Jesenovec, 3994 Jennings Rd., So. Brooklyn, O. —
aj.: John Slabe, 3777 W.‘ 14th St., S. W„ Cleveland, Ohio. — Blag.: Carl Kuhe), 3994 Jennings Rd.
136.	—Društvo Michigan štev. 136. Manderfield, Mich. — Pred.: Anton To-mac, — Taj.: Wm. Kroll, Houghton. Mich., b. 51. -—• Blag.: Nik. Malnar, b. 423.
137.	—Društvo Napredne Slovenke št.
137,	Cleveland, O. — Pred.:	Franja
Lausche, 6121 St. Clair Ave. — Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St. — Blag.: Ivana Weneelj, 1017 E. 62nd St. —Zastopnica: Neža Zalokar. — Vse v Cleveland, O. -— Seje vsaki -prvi četrtek v mesecu na 6006 St. Clair ave.
138.	—Društ. Postojnska Jama štev,
138,	Canonsburg, Pa. — Pred.:	Paul
Posega, b. 230. — Taj.: John Koklič b. 276. — Blag.: John Podboj, b. 230. Vsi v Canonsburg, Pa.
139.	—Društvo Tabor, št. 139, Cleveland, O.—Pred.: Fr. Cergol, 3063 Broadway St. — Taj.: Mihael Erjavec, 701 Benk St. —- Blag.: John Lukač, 2741 Commercial Bd.
140.	—Društvo Bratska Zveza štev. 140, Brooklyn, N. Y. — Pred.: John
Jurkovič, 223 Stagg St. — Taj.: Felix Kramaršič, 19—Ten—Eycik St.—Blag.: Ant. Stau-duhar, 143 Montrose ave. — Vsi v Brooklyn, N. Y.
Ul.—Društvo Brod na Kolpi št. 141 Calumet, Mich. — Pred.: Fr. Lisac. — Taj.: Ant. Stimac, b. 527. — Blag.: John Tomac, 321 6th St. — Vsi v Calumet, Mich.
142.	—Društvo Mir štev. 142, Collin wood, O. — Pred.: John Prusnik, 160 St. 664, Collinwood, O. — Taj.: James Petsehe, Caranac Rd. 14502, Coli. O. — Blagajnik: Matt Kastelic, 15924 Sara nac Bd., Collinwood, O.
143.	—Slovenski Lovec št. 143, East Helena, Mont. — Pred.: John Perčič
—	Taj.: Frank Smith, b. 4. — Blag.: John Kovač. — Vsi v East Helena Mont.
144.	—Društv» Slov. in Hrvati štev. 144, York Run, Pa.—Pred. Fr. Steklačič b. 452, Fairchance, Pa. — Taj.: Fr. Ca-menchek, b. 452. — Blag.: A. šorle b. 452. — Vsi v Fairchance, Pa. — Sej( vsako pervo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan.
145.	—Društvo Slavček v Cliff Min«. Pa. — Pred.: Tit Jaki, b.—?—. — Taj.: Matt Petrič, b. 183. — Blag.: Fr. Ža-goda, b. 222.
146.	—Društvo Kanarček v Messmor«
Pa. — Pred.: Ant. Kaučič, Messmore Pa. — Taj.: Mihael Polovic, b. 75, Newcomer, Pa, — Blag.: John Cvetkovič b. 75, Newcomer, Pa.
147.	—Vodnikov Venec, št. 147, Cleveland, O. — Pred.: Vinko Kenič, 1126 E. 61st St. — Taj.: John L. Mihelič. 3048 St. Clair Ave. — Blag.: Matt. Glavič, 6131 St. Olair ave. — Zastopnik: Alois Erste. — Vsi v Cleveland, O,
148.	—Društvo Zorislava v Franklin,
Pa. — Pred.: Josefa Urbas, b. 786. — Taj.:	Frančiška Vidrieh, b. 523. —
Blag.: Jožefa Lofko, b. 514.
149.	—Društvo Zavedne Slovenke, št. 149, Willock, Pa. — Pred.: Mary Miklavc, b. 174.—Maj.: Margareta Gorše, b. 43.—Blag.: Anna Kerin, b. 257. — Seje vsako tretje nedeljo pop. 2. uri.
150.	—Društvo Slovenke v Boj za Narod, Barberton, O. — Pred.: Marija Balant, 311 So. 4th St. — Taj.: Marija Merzlikar, 507 Van St. — Blag.: Mary Plafnar b. 193.
151.	—Društvo Bratje Edinost, štev. 151, Witt, 111. — Pred.: Peter Kokalj b. 342. — Taj.: Jno. Tovornik, b. 135.
—	Blag.: Fr. Zadel, b. 111. — Seje vsako 3. nedeljo.
153.	—Društvo Slovenski Narod štev. 153, Youngstown, Ohio. — Pred: Jos. Kos, b. 596, Struthers, Ohio. — Taj.: Bogoonr Planina, 625 W. Federal St.— Blag.: Anton Kikelj, 1116 Franklin ave.
—	Zastopnik: John Petrich.
154.	—Društvo Gorjanec štev. 154, Park City, Utah. — Pred.: Mike žu-gel, b. 335. — Taj.: Jacob Shobar, b. 692. ■—- Blag. Jacob Clementz, b. 268.
155.	—Društvo Vrtnica, štev. 155, Oglesby, 111. — Pred.: Josephina Liveck, b. 139. •—- Taj.: Magdalena Shaiporc, b. 139. — Blag.: Josephina Pavliha, b.
139,	—Seja se vrše vsako tretjo -nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne.
156.	—Društvo Kras, št. 156, Muddy, 111. — Pred.: Martin Rarniik, b. 26. — Taj.: Frank Peternel, b. 44. — Blag.: Luka Gabrovec, b. 5. — Seje se vrši vsako prvo nedeljo v meseeu ob 2 uri pop. v dvorani br. Alois Grebenjak.
157.	—Društvo Bodočnost, štev. 157, Browder, Ky. — Pred.: Matt. Jeras, b. 3. — Taj.: Nick Glagovšek, b. 15. — Blag.: Matt. Stifan, b. 5. — Vsi v Browder Ky.—Seje vsako drugo nedeljo
158.	—Društvo Zavedni Sosedje, štev. 158, Nottingham, Ohio. — Pred.: Ant. Koss, Cut Road, Euclid, O. — Taj.: Vinc. Badalieh, b. 289. — Blag.: Er. Pajk, box 353. — Seje vsako 1. nedeljo
159.	—Društvo Ferrer, štev. 159, Hanna, Wyo. — Pred.: Albert Mončlovič, b. 91. — Taj.: John Pettek, b. 351. — Blag.: A-nt. Nerat, b. 91. — Vsi v I-Ian-a, Wyo.
160.	—Društvo Javornik, štev. 160, Newark, Ohio. — Pred.: John Gabrovšek, 38—13th Street. — Taj.: Matt. Janeš, 41—13. St. — Blag.: Fr. Koren 125 Wiehle av., Newark, Ohio.
161.	—Društvo Vseslovani, štev. 161, Kittsville, Minn. — Pred.: Matt Kočevar, b. 418, Hibbing, Minn. —• Taj.: F . Vidervol, b. 575 Chisholm, Minn,— Blag.: Marko Marol, b. 626, Hibbing Minn.
162.	—Društvo Sloga, št. 162, Albia, Iowa.
163.	—Društvo Valvazor, štev. 163, Buxton, Iowa. — Pred.: Ant. Sušič, b. 12, Eveland, Ia. — Taj.: Fr. Cerovac, b. 830 Buxton, Iow-a.—Blag.: Felix Razpotnik, b. 670.
164.	— Društvo Spomladanska Vijolica, štev. 164, Prontenac, Kans. Pred.: Mary Skubic, Frontenac, Kans. — Taj.: Ana Bevc, b. 177, Frontenac, Kans. — Blag.: Josefa Slabšek, b. 87.
165.	—Društvo Lunder Adamič, št. 165, Wick Haven, Pa. — Pred.: Vict. Hribar, b. 6. — Taj.: Fr. Hribar, b.
135.	— Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
166.	—Društvo Slap Peričnik, št. 166. Presto, Pa. — Pred.: Lov. Doln’iar, b. 262, Bur.dine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej, b. 46, Presto, Pa. — Blag.: Fr. Petrovich, b. 246, Burdine, Pa.
167.	— Društvo Slovenske Sestre, št. 167, Bessemer, Pa. — Pred.: Matilda Grubelnik, b. 136. — Taj. Ivana Zakrajšek, b. 145. — Blag.: Klara Klančnik, b. 38.
168.	—Društvo Sinovi Slave, št. 168, Coneaugh, Pa.. — Pred. Joseph Vivoda, h. 151.—Taj.: John Zgonc, b. 27.—Blag. Fr. Škufca, b. 98. Vsi v Conemaugh,
Pa. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Slovenskem Delavskem domu Sv. A-loisija.
AvXcWlCllXid'UCAJ Jr d,
ricu. ravci
Slapničar, b. 127. — Taj.: Fr. Juvan, b. 135. — Blag.: Pavel Slapničar, b. 127.
170. — Društvo Dolenec, štev. 170, Akron, Ohio. —Pred.: Jos. Pucelj, 125 N. Case Ave. — Taj. Vinc. Zurc, 404 So. Broadway St. — Blag.: Ant. Bers-nak, b. 313, Kenmore, Ohio.
!71-—Društvo Slovenski Prijatelj, št.
171,	Marianna, Pa. — Pred.: Jacob Se-tina, b. 83. — Taj.: Al. Gancar, b. 303. —Blag.: Fr. Brunat, b. 261.
172,	—Društvo Dobri Prijatelji, štev.
172,	Beadling, Pa.—Pred.: Martin Klarič, b. 283. — Taj.: John Shaffer, b. 34. — Blag.: F. V. Wehar, b. 267.
173.	—Društvo Slava, št. 173, New-burg, Ohio. — Pred.: Joseph Frankovih 8109 Marble Ave., Cleveland, O'.— Taj.: John Križmančič, 3557 E. 81. St.. S. E., Cleveland, O. — Blag.: Alois Krancar, 3522 E. 81 St., S. E., Cleveland, Ohio.
174.	—Društvo Vrtni Raj, štev. 174, Dunlo, Pa. — Pred.: Joseph Škerlj. — Taj.: Thomas Ušeničnik, b. 208. — Blag.: Anton Hribar.
175.	— Društvo McKinley, štev. 175, McKinley, Minn. — Pred.: Louis Ko-stelec, b. 3. — Taj.: Max Shustar, b. 46. — Blag.: Ant. Mesojedec, b. 54,— Vsi v McKinley, Minn. — Sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v mestni dvorani.
176.	— Društvo Novo Leto, štev. 176. Piney Fork, Ohio. — Pred.: Thosmas Dolinar. —- Taj.: Mihael Dolenc, box 173. — Blag.: Joseph Orell. — Seje vsako drugo nedejlo ob 10 uri dop. v premogarski dvorani.
ZAPISNIK
jednotine seje, katera se je vršila dne 11 januarja t. 1. v navzočnosti najvišjega in pomožnega odbora.
Po otvoritvi seje in čitanju: zapisnika prečita br. tajnik dopis društva štev. 86, v katerem sporoča, da je prejelo poročilo iz glavnega urada, v katerem gl. tajnik poroča sklep jednotine seje, ki je sklenila, da mora društvo priznati vseh šest kandidatov, katere so postavila ehikaška društva za pomožni odbor jednote,* ne pa samo štiri, kot je bil zaključek dotič-nega društva. Ker pa društvo izjavi v dopisu, da je voljno priznati vseli šest kandidatov, katere so društva, postavila, pač pa ostane pri tem kot je glasovalo, se po daljši debati sprejme posredovalni predlog: glasovnica društev, ki niso priznala vseh kandidatov, se ovrže.
Prečita se dopis društva štev. 21. radi bivšega br. Adolfa Lovšina, katerega je jednotina seja na podlagi podatkov izključila iz jednote v smislu, da je bil dotie-ni brat bolan za neko gotovo boleznijo, predno je pristopil v jed-noto, kar pa ni priznal na vprašanje zdravnika ter je zbolel v kratkem po sprejemu v društvo. Ker pa društvo zahteva, da se ga zopet sprejme kot člana in navaja, da se je to rodilo le iz osebnega sovraštva gotovih oseh v društvu, se sprejme po daljši debati predlog, da se ga da ponovno preiskati pri dveh zdravnikih v navzočnosti treh članov društva in da obenem predloži zapriseženo izjavo potrjeno po notarju, da ni bil bolan predno je vstopil v jed-noto.
Predloži se bolniška nakaznica br. F. Blažarja, člana društva štev. 97, kakor tudi dopis dotiene-ga društva, ki izjavlja, da se je dotična nakaznica zadržala radi napačnega naslova. Zaključi se, da se mu bolniška podpora izplača na podlagi društvenih podatkov.
Predloži se zadeva društva štev. 69 radi člana. Fr..Lovšina, kateri se nahaja v bolnišnici. V smislu sprejetih podatkov je bil dotični elan bolan, ko je vstopil v jedno-to in je bil še pred sprejetjem operiran. Po daljši debati se zaključi, da se zadevo natančno preišče.
Predloži se zadeva društva štev. 3. radi člana Feliksa Volčka, kateri je že de-lj časa bolan in prosi, da bi se mu še izplačevala bol. podpora po 50 c na dan iz smrtni-ne. Zaključi se, da se mu izplačuje podpora še v prihodnje.
Predloži se zadeva društva štev. 150. radi sestre F. Kežmanove, katera prosi, da se ji izplača bolniška podpora, ki se je med časom bolezni premestila in ji je društvo za vso dobo bolezni nakazalo bolniško podporo v znesku $150. Po daljši debati se zaključi, da se ji bolniška podpora izplača in da mora pristopiti k društvu v dotie-nem kraju, kjer se nahaja.
Predloži se ponovno zadeva sestre M. Andlovičeve, katera zapušča del smrtnine svoji nezakonski hčeri, ki se nahaja v stari domovini. Po daljši debati se zaključi, da se denar pošlje v staro domovino in za hčer, ki se nahaja tukaj, se izplača delež br. Andloviču, kot njenemu varuhu.
Predloži se zadeva društva štev. 108. radi sestre M. Zgončeve, katera je bila bolna ‘ter se ni zadržala, za vso dobo bolezni po jedno-tinib pravilih. Tako so se oglasili podatki, na podlagi katerih se je podpora odklonila. Ker pa društvo prosi, da se ji podpora nakaže
vsaj za čas, ko je ležala, se zaključi na podlagi društvenih podatkov, da se ji podpora izplača do časa, dokler je vpoštevala pravila.
Predloži se ponovno zadeva društva štev. 126 radi člana I. M. Seliškarja, kateremu je jednotina seja odklonila bolniško podporo na podlagi gotovih podatkov, češ, da se ni ravnal po jednotinih pravilih. Ker dotični član zahteva, da se mu izplača bol. podpora, se zaključi po daljši debati na podlagi podatkov, da se ostane pri sklepu jednotine seje.
Predloži se zadeva društva štev. 120. radi Meth. Sveta, katerega je društvo sprejelo dne 10. julija 1910. Ker je pa dotični član prestopil 40 leto, je glavni tajnik zahteval, da predloži krstni list, katera pa do danes še ni prejelo društvo kot ne gl. tajnik. Vsled tega mu ni zamogel izpopolniti zavarovalne police. Po predloženih podatkih je dotični član vplačeval mesečne prispevke skozi štirinajst mesecev. Po daljši debati se zaključi, da se zadevo preišče.
Predloži se zadeva društva štev. 156 radi sestre M. Vidičever od katere se je zahtevalo, da se po>-novno preišče zdravniško. Podatki so se glasili, da je dotična sestra pristopila k društvu z boleznijo. Zaključi se na podlagi izjave, da ostane še nadalje članica radi člana, katerega je društvo črtalo, češ, da je zadevo sporočil glavnemu uradu, se pa zaključi, da predloži omenjeni član zadevo glavnemu porotnemu odboru v preiskavo in reševanje.
Nadalje se zaključi po daljši debati na podlagi zahtev s strani več društev, da glavni odbor S N P J da na splošno glasovanje, kje naj se vrši prihodnja konvencija, katera se ima vršiti v Jolietu, da se dajo na splošno glasovanje tri mesta.:	Joliet, Milwaukee in
Springfield.
Ker zahteva br. Fr. Korce, član dr. štev. 5 in gl. blagajnik S N P J, kot tudi br. Fr. Černe, član društva štev. 5. gl. nadzornik S N P J, da se glavnemu pomožnemu odboru odvzame moč do glasovanja in se zapiše njihn zahteva v zapisnik, konstarira po izjavi Fr. Korčeta in Fr. Černeta jedno-tina seja, da je njiu zahteva proti pravilom S N P J in proti njeni ustavi. Fx. Namors, zapisnikar.
* “Višji” krogi in boj proti tuberkulozi. — Po vsem kulturnem delu sveta se oznanja boj najhujši morilki človeštva, zlasti revnejših slojev, jetiki. Toda slavni “višji” krogi se počutijo v Avstriji čisto dobro zavarovane proti tej morilki, ki napada predvsem oslabljene, sestradane ljudi; če pa se bolezen že pojavi, tedaj pa naglo za leto dni ali pa še dalje v zdravilišče in potem še naprej v letovišča oziroma prezimovališča, da se gospod imenitnik popolnoma okrepi. Zato se pa višji presneto malo brigajo, kako bi se zavaroval proletariat proti tej hudi morilki ; to je pokazal njih sramotni in škandalozni nastop proti otroške mu zavetišču na Semeringu za tiste bolehne otroke, ki so v nevarnosti, da zbole na tuberklozi. Nezaslišana afera je javnosti znana; ali semerinški bogataši se lahko potolažijo, da niso osamljeni pri tem velekulturnem nastopu. Družbo jim namreč delajo tudi slavne vojaške oblasti, kar z žarko lučjo' osvetljuuje sledeči 'slučaj: Leta 1908 so potrdili v vojake nekega Roberta Kellerja in tisto jesen je odšel odslužit vojaška leta v Line pri pionirjih. Pionirji imajo jako naporno službo in Kellerju se je nekoč ulija kri. Zategadelj so ga odpustili za eno leto od vojakov, ker je bil bolan za pljučno tuberkulozo. Med tem časom je dobival 6 kron (eden dolar in 20 centov) mesečne invalidne podpore. Po enem letu ga je preiskal na Dunaju štabni zdravnik in proglasil za zdravega. Keller je moral zopet k pionirjem ,ki imajo tako težko službo, da zboli prav lahko popolnoma zdrav človek, kaj šele bolehen. Keller se je čutil bolnega in je tudi ležal v postelji doma pri očetu, da ni mogel oditi k vojakom. Čudovita je morala biti preiskava štabnega zdravnika, da spozna tuberkuloznega moža za zdravega! Seveda so ga smatrali za simulanta. In res je bolni vojak simuliral tako izborno, da je umrl dne 10. decembra 1911 za pljučno tuberkulozo. In kolikor mi poznamo avstrijske vojaške oblasti, bodo še nadalje tuberkulozne ljudi razglašale za zdrave in jih izpostavljale vsem naporom vojaške službe, dokler jim ne ugasne smrt mladega življenja.
Slovenski fantje, ki so pred vojaško službo ubežali v Ameriko, vspričo tako ljubeznjivih vojaških zdravnikov, kar koprnijo, da bi smeli služiti pri vojakih v “blaženi” Avstriji. Kaj ne fatnje, da se vrnete, kedar bo dograjen most preko Atlantiškega oceana?!
IVANHOE.
‘ Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
“Nisem, je zaklical žici. “Pri-sežem vam pri vsem, kar mi je sveto, ali v kar verujeva oba, da sem siromak —”
“Ne prisegaj po krivem, Žid!” mu je segel vmes vitez.” Čuvaj se, da tvoja trdovratnost ne napravi tvoje osode še hujše. — Saj še ne veš, kaj te čaka. Ne veruj, da govorim tako, da bi te le ostra-šil in šegetal strahopetnost, ki je prirojena tvojemu narodu. Prise žem ti pri tem, v kar ti ne veru ješ, pri sv. evangeliju, katerega uči naša cerkev in pri moči, ki jo ima odvezovati in zavezovati, da je moja volja neomahljiva. Ta ječa ni za uganjanje burk in šal. Tu so že umrli jetniki, ki so bili deset tisočkrat več vredni kot kak reven žid in za njih osodo ni nikdar zvedel svet! Za te je pa pripravljena počasna in mučna smrt, s katero v primeri je bila smrt onih še prava dobrota.
Namignil je sužnjema, s katerima, je šepetal v njiju jeziku. Bil je v Palestini in se tam naučil orientalske krvoločnosti. Sara-cenca sta vzela iz košaric oglje meh in vrč olja. Mejtem ko je eni s kresilom zanetil ogenj, je drugi metal na ognjišče oglje in pihal z mehom, da je nastala žrjavica.
“Izak, ali vidiš žrjavico?” ,]e vprašal Front de Boeuf. “Na tem gorkem ležišču bo počivalo tvoje nago telo. En suženj bo pihal ogenj, drugi bo pa tvoje uve nele ude mazilil z oljem. — Zdaj voli med žarečo posteljo in tisočem funtov srebra ; pri glavi mo jega očeta, ti ne preostane druga izbera.”
“Nemogoče”, je zakričal obžalovanja vredni žid, “nemogoče mislite resno na to. Dobri Bog ni vstvaril srca, ki bi bilo zmožno take krvoločnosti.”
“Ne zidaj na to”, je pripomnil Front de Boeuf, “ker bi se zmotil. Ali misliš, da se bo meni omehčalo srce, ko sem videl oropati in opleniti mesto, v katerem so tisoči mojih rojakov poginili v ognju ali pa z mečem, če bo tulil ali cvilil en sam malovredni žid? — Stari mož, bodi pameten, loči se od dela svoje preobilnosti; položi zopet del onega v kristjanske roke, katerega si kristjanom vzel z oderuštvom. Tvoja premetenost ti bode zopet kmalu napolnila denarno mošnjo. Ako te pa posadimo na žerjavico, ti pa noben zdravnik ne bo vrnil kože in pečenega mesa. Odštej odkupnino in veseli se, da si s tako majhnim odplačilom rešil sebe iz ječe, iz katere je še malokateri odšel, da bi pripovedoval njene tajnosti. — Nočem nadalje gubiti besedi. Voli med sovjim mamonom in svojim mesom. Kakor boš določil, tako tudi bo.”
“Pri Abrahamu, Jakobu in vseh patriarhih našega ljudstva!” je rekel Izak, “ne morem se odločiti, ker nimam sredstev, da bi zadovoljil vašo poželjivost.”
“Primite in slecite ga!” je zapovedal Front de Boeuf sužnjema. “Pa mu naj pomagajo očaki njegovega ljudstva, ako mu hočejo?”
Sužnja, ki sta bolj vbogala njegovemu migljeju in pogledu kot njegovim besedam, sta zgrabila starčka in čakala nadaljnega povelja svojega gospodarja. Nesrečni žid je zdaj pogledoval sužnja, pa zopet Front de Boeufa, kot bi hotel v njih obrazih iskati sledove usmiljenosti. Ali na obrazu Front de Boeufa je ležal isti- hladni, napol ironični, napol temni usmev, s katerim je pričel svoj pogovor. V gibajočih očeh sužnjev je pa bilo citati več radosti in veselja kot pomilovanja in usmiljenja.
Potem je žid pogledal na žrjavico, ki bi mu naj služila za postelj in njegov pogum je bil proč.
“Plačati hočem tisoč funtov srebra”, je dejal Izak. — “To pomeni,” je pristavil po kratkem molku, “da jih bom plačal s pomočjo svojih bratov, ker moram pred vratmi naše sinagoge nastopiti kot prosjak, ako hočem sku-pičiti tako vsoto. — Kedaj in kje naj plačam?”
“Tukaj.” je odgovoril Front de Boeuf, “tukaj se mora prešteti srebro, pa tudi vagati pravilno. — V tej ječi, pa nikjer drugod. Ali si domišljaš, da te bom izpustil, še predno odračuniš odkupnino?”
“In kdo mi jamči”, je rekel Izak, “da bom svoboden, če plačam odkupnino?”
“Beseda normanskega plemiča, oderuški suženj!” je odgovoril Front de Boeuf. “Čast normanskega plemiča, ki je čistejša kot zlato in srebro tvojega nečistega rodu.”	?i
‘Odpustite pl,emeniti lord”, je rekel Izak počasi. — “Zakaj naj vam zaupam, ako vi mene ne zaupate.”
‘Ker ti pogodbe spremeniti ne moreš,” je rekel vitez tsirovo. ‘Ako bi ti sedaj stal v svoji zakladnici v Yorku in bi te prosil za posojilo, tedaj bi imel ti pravico določati obroke in poroštvo. Ali tu je moja zakladnica. Prednost imam jaz — in studi se mi, da bi ti še enkrat naštel pogoje, pod katerimi sem pri volji dati ti svobodo.”
Žid je zastokal.
“Z mojo svobodo podelite svobodo tudi mojim potnim tovarišem!” je pričel žid znova. “Prezirate pač Žida, ali oni so se usmilili mene, ko isem bil v obupu, kar je provzročilo, da so tudi oni zašli v jetništvo. Sploh pa k moji okupnini lahko nekaj pridenete.
“Ako meniš saksonske tepce”, je dejal Front de Boeuf. “tedaj vedi, da je njih svoboda odvisna od druzih pogojev. Žid, svetujem ti, da se brigaš za se in se ne vtikaš v zadeve druzih ljudi!” “Tedaj bodeva svobodna le jaz m moj ranjeni prijatelj?” je vprašal Izak.
“Ali moram izraelskemu sinu zapovedati dvakrat, da se ne sme vtikati v zadeve druzih ljudi? — Ker si volil, ti ne preostaja, dru-zega kot položiti odpravnino, ne da bi se obotavljal.”
“O, poslušaj”, je zaklical Izak, “poslušaj me radi zaklada, katerega želiš pridobiti, pa naj že —
Zmes.
leznim in jim človek preje podeče.
: Iz New Yorka poročajo, da so trgovci s premogom nakupili etike množine mehkega premoga za velike prekooceanske parnike, ki bodo v New Yorku, Baltimoru, in Philadelphiji ukreali toliko premoga, kolikor ga potrebujejo iz Amerike v Evropo in zopet iz Evrope v Ameriko. Cena za premog je šla vsled teh izvan-rednih naročil kviško.
Parniki bodo vsled tega naložili mnogo manj blaga, ker bodo morali ukrcati premog v skladišča, ki navadno služijo za blago.
Splošen štrajk angleških rudarjev občutimo že v Ameriki.
Izak je nakrat obmolknil. Zbal se je, da ne bi še bolj razkácil divjega Normana. Front de Boeuf se je pa smejal in dokončal stavek.
“Na račun moje vesti, si hotel
reči------—- žid, govori! Verjemi
da lahko prenesem očitke člove ka, ki je v slabejšem položaju kot sem jaz, pa magari, če je oni elo vek žid. Izak, ti pa nisi bil tako potrpežljiv, ko si poklical sodišče na pomoč, ker te je Jaques Fitz dotterel zmerjal z oderuškim kr vopijem, ko so tvoje obresti po žrle njegovo dedščino.
“Prisegam pri talmudu!” je zaklical Izak, “da ste bili napač no podučeni. Fitzdotterel je po tegnil v moji hiši bodalo, ko sem ga prosil, da naj mi vrne le mojo srebro. Obrok je potekel ob veliki noči.”
“Meni je vseeno, kaj je zvršil Fitzdotterel”, je pripomnil Front de Boeuf. “Jaz le vprašam: kedaj bom dobil srebro, ki gre meni?’
“Dovolite, da gre moja hči spremstvu v York — plemeniti lord in zaklad” — žid je zastokal
—	in zaklad bo v vaši roki v ta ko kratkem času, kot ga je treba za pot tje in nazaj.”
“Tvoja hči!” je zaklical Front de Boeuf. “Pri nebesih! Izak škoda, da nisem vedel, da je tvoja hči. Menil sem, da je ona črno oka púnica tvoja ljubica in pre pustil sem jo po običaju vaših patriarhov kot plen gospodu Bri anu pl. Bois - Gilbertu, ki nam da jejo tako lepe zglede v zgodbah sv. pisma”.
Pri teh sirovih besedah je Izal zatulil tako žalostno, da. sta Sara •cenca izpustila Žida. To priliko je porabil Izak in se oklenil nog Front de Boeufa.
“Gospod vitez! Vzemi vse, kar si zahteval. Vzemi desetkrat več
—	spravi me na beraško palico ako hočeš — prebodi me z bodalom, peči me na žrjavici. ali prizanesi moji hčeri — daj ji svobodo — daj ji čast! —- Pomisli, da te je rodila mati — prizanesi nedolžnosti šibkega dekleta. — Ah. podoba je moje rajne Rahele, od šestih otrok je ostala edina. — Ali hočeš vbozemu vdovcu vzeti tudi zadnjo tolažbo? Ali hočeš vsiliti očetu edino želj o-, da bi njegovo edino dete, ki še živi, ležalo na pokopalšču naših očetov poleg svoje mrtve matere?”
“Želim”, je dejal Norman nekoliko mehkejše. “Da. bi vedel preje, da je tvoja hči. Vedno sem mislil, da vaš narod ne ljubi dru-zega kot vreče z denarjem.”
“Ne mislite tako nizko o nas!” je rekel Izak, izrabljajoč dobro voljo strašnega. “Lisica, divje mačke ljubijo svoje mladiče — in mi —- zaničevamo izraelsko ljudstvo — ljubimo svoje otroke iz srca.”
“Mogoče je tako”, je odgovoril Front de Boeuf. “V bodoče bom tudi verjel. — Ali Izak, tebi na ljubo pa ne morem pomagati. Kar se je zvršilo, né morem ovreči. Moj bojni tovariš ima mojo besedo, katere ne prelomim za deset Židov in Židinj. Zakaj se bojiš za svojo hčer, ako je postala le delež plena, ki gre Bois - Guilber-tu?”
“Seveda se bojim”, je zaklical Izak bolestno. “Ali je templarski gospod že kedaj kaj druzega imel za moške kot krvoločnost, za ženske pa onečaščenje?”
(Nadaljevanje.)
* Za kapitana Van Schacka, ki je z zanemarjenjem svojih dolžnosti provzročil katastrofo na parniku “Slocum”, pri kateri je nad tisoč ljudi izgubilo življenje, je posebni komite j nabral $6520 za nakup farme.
Kapitalisti skrbijo za svoje orodje!
— Francoski miljonarji. Francosko finančno ministrstvo je izdalo statistiko zapuščin, za katere se je plačal leta 1910 davek na dedščino. Iz statistike je razvidno, da je zapustilo v tem letu 564 oseb po več kakor miljon frankov. Izmed teh miljonarjev jih stanuje 346 v Parizu in Seninem okraju. Premoženje teh 564 miljonarjev je znašalo skupaj 1265 mi-ljonov. Poročilo z obžalovanjem konštatira, da nikdo teh miljonarjev ni imel več kakor 50 mi-ljonov. Resnično, pomilovanja so vredni ti “ubogi” miljonarji!
- Pot meščanskega politika. V
Firenci je proces o milijonskem polomu, ki je požrl ogromno premoženje grofa Bastogija. Bastogi je bil že dalj časa znan za darežljivega moža, ki je zla,sti mnogo žrtvoval za umetnost. Okolu njega pa se je zgrnila cela vrsta pa-rasitov, ki so se redili od njegove-darežljivosti in od njegovega ne-poznanja gospodarskih zadev. Med temi je bil tudi vladni poslanec Tarigioni, ki se je kot odvetnik ponudil leta 1902 grofu, da mu uredi njega razdrapane premoženjske razmere. Tedaj je; imel Bastogi okolo 200.000 kron dolga, boržuazijski politik Tar-gioni pa mu je premoženje tako temeljito spravljal v red, da pre-seza primanjkljaj zdaj več milijonov. Seveda je medtem gospod poslanec ,ki pred 10 leti ni imel nič, imenitno obogatel in je lastnik vile, ki jo cenijo nad miljon. Proti oderuhom iz “boljših krogov” so naperili ovadbo, prav tako tudi proti drugim njegovim poslaniškim in političnim kolegom.
V tako zvanih “boljših krogih” je toliko lopovov kot v najglo-bočjih človeških nižinah.
— Plodonosna kupčija. Meseca aprila 1909 je kupila grofica Olga Cedvic - Liebenstein pri Plznju za 2,055.000 kron veliko čeminsko posestvo. Letos v februarju ga je pa prodala inženirju Klicku za 3,080.000 kron. Torej je zaslužila v dveh letih s tem zemljiščem nad miljon kron. Tu vidimo, kako raste zemljiška renta in kje tiči oderuštvo z zemljo.
— Osiveli otroci. V Pakracu na Hrvatskem je osivelo v ljudski šoli približno šestdeset otrok Nenavadni pojav zbuja mnogo pozornosti. Otroke so prepeljali v zagrebško bolnico, kjer jih bodo opazovali, da doženo, odkod nenadna in za njih leia 'Nenavadna barva las.
— Kako je lep vojaški stan
V Pfemystu na Češkem je izostal vojak pionirskega polka, Franc Wyzoszanski, čez določen- -čas Polkovni poveljnik stotnik Mel-ler je kaznoval vojaka z enoin dvajsetdnevnim zaporom v sa motni celici. Vojak je moral na stopiti kazen ob najhujšem mra zu. Kljub strupenemu mrazu ni so zakurili celice. Čez osem -dni pa so morali prenesti Wyzoszan skega v vojaško bolnico, ker sta mu zmrznili nogi. Zdravnik moral reveža takoj operirati in je odrezal vojaku za enkrat nogo do členka. Najbrž pa doleti tudi drugo nogo ta usoda. Ako potni slimo, kako nedolžen je bil pre stopek vojaka, tedaj razumemo s kako bridkostjo bo prenašal ne srečnik vse svoje življenje trpko usodo pohabljenca. Pripomniti moramo še, da je Wyzoszanski do nastopa vojaške službe podpiral svoje revne stariše. Kdo bo skr bel zdaj zanje?
Iz uredništva in upravništva.
Brooklyn, N. Y. J. T. Pojasnilo je bilo v zadnji izdaji. Pozdrav!
Ambridge, Pa, V. R. Kar je črtanega je v nesoglasju s poštnimi zakoni. V listu se ne sme delati reklamo za srečkanje. Toliko v pojasnilo. Pozdrav!
Splošno glasovanje “kje se bo vrvšila prihodnja konvencija” je končalo zadnjo nedeljo. S tem je zaključena tudi javna razprava v listu. Kdor ima kaj posebnega na srcu, naj se obrne na glavni odbor. Uredništvo nima pravice prinašati polemik po končanem splošnem glasovanju, kakor tudi nima pravice kritizirati splošnega glasovanja. V splošnem glasovanju se zrcali volja članov naše je-dnote: rešpektirati je treba prepričanje večine in manjšine v tem smislu, da se ne napada ene ne druge stranke, ali pa posameznih društev radi glasovanja.
— Alkohol in potomstvo. V
Genevi je napravil italijansk učenjak Ferrari poskuse, ki jasno osvetljujejo resničnost trditve, kako škodljivo vpliva vživanje alkohola na človeški organizem. Učenjak je dalj časa dajal vži-vati morskim prešičkom alkohol. Več prešičkov je zbolelo za hudimi krči, podobnimi epileptičnim napadom. Pozneje je prešičke umoril. Kakor drugi raziskovalci je našel tudi Ferrari dalekosežne spremembe v živčnih celicah, krvnih stanieah in v možganih ter hrbteničnem mozgu. Ferrarjeve živalice so izkotile mlade in tudi mladiči so imeli bolne pojave in zlasti krče, podobne božjastnim napadom. Ferrari je umoril mlade morske prešičke in preiskoval njih živčevje. In videl je, da se je tudi živčevje spremenilo; opazil je v njem bolne pojave. Fer-rarijeva raziskovanja se popolnoma vjemajo z vsakdanjimi izkušnjami zdravnikov. Tako je pokazala statistika švicarskega zavoda za epileptične v Curihu, da so bili povprečno v desetih letih tretjina vseh na novo sprejetih bolnikov otroci staršev, ki so mnogo pili. Z znanstvenimi poizkusi je popolnoma jasno dognano, da alkohol vpliva na vsa živa bitja, ljudi, živali in rastline, škodljivo, in provzroča razne bolezni poleg tega. da organizem občutno slabi proti drugim bo-
Witt, 111. Dolgonoga ptica je letela preko naše naselbine in pustila v ob it el ?i D. Senuškar krepkega sinčka.
J. T.
POSLANO.
OKLIC.
BELOKRANJCI!
Kdor želi povrniti se v domovino, je zda zanj ugoden čas. Belokranjska železnica se bo še to pomlad začela graditi, pri gradnji lahko dobi posla čez 1000 dobrih delavcev, pa tudi dosti polirjev, zapisačev (“škrivanov”) in drugih boljših delovnih moči.
Kdor želi priti, naj se nemudoma najavi na c. kr, okrajno glavarstvo v Črnomlju, kamor naj pošlje tudi svoj natančen naslov.
Domov pa naj ne hodi, kdor ne misli doma vsaj na pol tako pridno delati, kot v Ameriki!
C. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju, dne 16. febr. 1912.
Priobčili smo poslani oklic, da lahko sleherni uvidi, kam je- prišla Avstrija s svojo gospodarsko politiko. Najprvo so nas spodili iz Avstrije, ker ni bilo kruha za nas. Zdaj jim primanjkuje delovnih sil in beračijo, da bi se vrnili domov. Opazka: “naj ne hodi domov, kdor ne misli doma vsaj na pol tako pridno delati kot v Ameriki”, je pa popolnoma ife-umestna. Slovenci niso šli radi tega v Ameriko, ker so lenuhi, marveč, ker niso imeli kaj jesti in za svoje delo niso bili toliko plačani, da bi se preživeli pošteno, vsaj enkrat na dan najedli do sitega. Trdo sta morala delati mali kmet in delavec tudi v domovini. Za svoje delo nista; prejela toliko plače, ki je najnižja mera za vsakdanje potrebščine. Sploh je na-daljni komentar nepotreben, ker govori uradni oklic dovolj jasno o zavoženem avstrijskem gospodarstvu, pa tudi o državnem kazenskem zakonu, ki daje torbo vsakemu na usta, ki hoče svobodno govoriti o gospodarskih razmerah v blaženi Avstriji.
NAZNANJAVA, da želiva kupiti farmo od sto do dve sto ak-rov z gospodarskimi poslopji, ali pa dve majhni farmi od 50 do 100 akrov. Zemljišče mora biti rodovitno, podnebje zdravo. Kdorkoli ima farno na prodaj, naj blagovoli naznaniti ceno pismenim potom Frank Otrin, Bx 288 Farmington, 111.
Slovencem in Hrvatom v Cie
Elum, Wash, naznanjam, da je iz proste roke na prodaj edini slovenski salon v mestu, ker se hoče lastnik preseliti. Tu živi mnogo Slovencev, Hrvatov in Poljakov Natančna pojasnila daje lastnik
Fritz Verterber, tajnik, društva “Dobrodošli” štev. 79 S N P J. Cie Elum, Wash.
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
Ivan Kaker,
220% Grove St.
MILWAUKEE, WIS.

DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.


POZORI
POZOR!
SLOVENCI V BARBERTONU, 0.
BRAT DRUŠTVA
“TRIGLAV”
priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno BRIVNICO. Delo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago.
Anton Merda, 110 N. 2nd Str.
BARBERTON, O.
RAZPRODAJA ! RAZPRODAJA ! RAZPRODAJA!
vsakovrstnih zlat.nin kakor: ure, verižice, p(r,stane itd., za polovico cene, nekatere reči še manj kakor polovico dobite samo tako dolgo, dokler traja razprodaja.
Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj in poštnine prosto.
Z. Jakshe, 418 E. 70th St.
New York City, N. Y.
BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM
naznanjam, da imam na prodej veliko zalogo svojega domačega vina, ki nadkriljnje v naravni čistoti in okusu vsa druga vina. Naročila pod 27 ali 28 galonov se ne sprejmejo.
Belo vino s posodo stane 45c galon.
Rdeče vino s posodo stane 35c galon.
Vozne troske plača naročnik.
Z vsakim naročilom je treba poslati polovico vsote. Ostala vsota sa plača po sprejemu vina.
Za obilo naročbo se priporoča posestnik vinogradov
FRANK STEFANICH,
R. R. F., Box 124, FRESNO, California.
Vabilo na
Slavnost Pariške Komune
ki jo priredijo
JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIČNI
V CHIC Ali I
KLUBI
DNE 17. MARCA 1912.
v Pilsen Auditorium,
Blue Island Ave, med 17. in 18. cesto
Točno ob šesti uri predavanje s stereoptikonom o današnjem delavskem položaju.
Na slavnosti nastopijo tamburaši iz Milwaukee in Gary, Ind. Pojejo pevski zbori iz Chicago in okolice. Gosti iz Milwaukee, Kenoshe, Waukegan, So. Chicago in drugih mest v bližini Chieage.
čisti dobiček je namenjen jugoslovanskemu soc. časopisju: “Proletarcu”, “Radnieki Straži” in “Narodnemu Glasu”.
Začetek točno ob 2, uri popoldne,
Vstopnina 25c za osebo.
Ta ženska ura je prevlečena s 14 karatnim zlatom (goldfilled) zdvema pjkrovami. Velikost O. Jamči se za dvajset let. Kolesev je najbol-še vrste (Elgin Wa|tham). Cena je sedaj varno za malo časa $12.50.
POZOR! ROJAKI!
Ta prstan je iz 14 karat. zlata in stane......$6.00
Medaljon k verižici je rudi ie 14 karat, zlata in stane $5.DO Jeanak prevlečen z zlatom.........*2.50
Nekaj za članice S N. P, J. Krasno izdelana broSka ali naprsna igla — priponka za uro na prsih. Zlata od spredaj — jaračena za 20 let. Stane le $2.15. Ako so naroči Sest ali več stane $2.00 poštnine prosto.
Ta ura je prevlečena s 4 karata zlatom (gold filled) z dvema pokrovoma size 16 jamči -e za 25 let. Kolesovje j najboljše vrste (Elgin, Waltham Springfield). Ima 15 kamnov Oena senaj je samo................ $18.50
Za obila naročila se priporočam spoštovanjem
JOHN STONICH,
2622 Homan Av.. Chicago. 111.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
AVSTRO-AMEHIKANSKA
ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania.
Dne 20. aprila t. 1. odpluje brzoparnii Kaiser Franz Joseph I. prvič iz New Yorka v Trst.
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo,—Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetja-vo in so moderno urejeni,—Hrana je domača. —Mornariji in zdravnik govo rijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
Phelps Bros. &Co.
Gen’l Agt’s, 2 WASHINGTON ST , NEW YORK.
Josip Bereš
priporoča svojim rojakom svojo moderno vre jeno
GOSTILNO
Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo naj razpolago.
42T Norm 2nd St.
BARBETON, O.
Štiri in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. Nekateri živijo v drugih državah, zopet drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena največjih in ^najvarnejših bank v Ameriki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St.
cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko najamete hranilni predal (box) iz Armorje-vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem, tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi. Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale med uradnimi urami.
A»
M Vi/ /
M/
\t/
N
AJLEPSE, najcenejše in najbolj trpežne tiskovine dobijo slavna društva vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstopnice in vse druge tiskovine. SLOVENCI, PODPIRAJTE SLOVENCA!
Clevelandska Amerika
6119 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
★★★★★★ *
★★★★w★*★
r	* +..............................
* ir*★★ v*★★★*★★ ♦



★★★★★★★★★★★★★ ★ ★ ★ x	w * 4K
★★ *★★★★!* ^rîir a ★★


EMIL BACHMAN, 1719 So, Center Ave., Chicago, 111.
Na j več ja slovanska tvornica za ZASTAVE, REOALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski ___ in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar	i v
se je ustanovila.	*> ^* ■*■*
langas
i

NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
*
Narodna Tiskarna
2146*50 Blue Island Jtve., Chicago, lil,	«
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, ,eškem, * Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša 4 posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” 4 in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::	^
T
t
?
f
?
f
t
f
T
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Hranenje in splošni bančni posli.	Posojila na žemljišča in dr«*-
55. cesta 1« St. Clair Ave.	Huron Road i« Prospect Ave.
Superior Ave. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajamo par» brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorgkih črt.
Želimo Vašega znanstva.
Jno. M. Sundry, preds. Harley B. Gibbs, podpreds. H. W. King, pod pr »d. J. Horace Jones, blagajnik. Walter 8. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kollie in George F. Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, iti vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago, lllinof