NO. 169 Ameriška Domovina ■/* wn ■ €>% m—Ho iwi e AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGC ONLY SLOVCNUN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, AUGUST 28, 1952 LETO LIH — VOL. LIH SAMO TITO IMA PRAV! Kongres komun, partije bo nastopil proti buržuj-skim i n kominform-skim doktrinam. BEOGRAD. (Specialno poročilo listu NYT). — Dne 19. oktobra se bo pričel v Zagrebu kongres komunist, partije Jugoslavije. Glavna naloga tega komunističnega kongresa bo, oja-čenje borbe proti buržujskim i-dejam Zapada in proti sovjetskim idejam birokratske vlade. Tozadevne misli je razvijal Milovan Djilas v oficielnem komunističnem glasilu BORBI. — Djilas pravi, da so jugoslovanski komunisti našli pravo pot v socializem z ustvaritvjo koncilov tovarniških delavcev in z sodelovanjem delavcev pri vodstvu obratov. Dalje pravi Djilas, da je “buržujska demokracija stvar preteklosti”, toda navzlic temu “vseh vrst buržuji, buržujski intelektualci in teoretiki nadaljujejo z istovetenjem demokracije z državo več strank in parlamentarnim režimom!” Toda glavno bistvo demokracije je v tem, pravi Djilas, kdo odločuje v končni analizi o distribuciji odvšnega dela delavskega razreda. . . (Torej: demokracija ni država z več strankami in parlamentarnim režimom, temveč je “demokracija” tam, kjer ima samo diktator besedo o končnih odlokih! Ured.). Kominformski teoretiki pa so po drugi strani zastrli svoje ideje s plaščem borbe proti kapitalizmu, “toda te ideje vodijo v despotizem in v še veliko hujše zasužnjenje delavstva, kakor ga je kdaj zasužnjila buržuazija. Kdaj bodo za zaveso delali tako? PARIZ. — Maurice Thorez jr., 26 let stari sin francoskega komunističnega voditelja, ki je bil pred nekaj dnevi aretiran v zvezi z izgredi proti generalu Ridg-wayu, je bil včeraj oproščen. Program za izobrazbo nepismenega ljudstva v Iranu Potrebno opremo za uresničenje tega programa bo oskrbela Amerika. TEHERAN, Iran. — Iranska vlada bo pričela 6. septembra z izvajanjem programa, da se nauči slehernega iranskega kmeta pisati in brati. Ta program bo vlada uresničila z ameriško pomočjo in opremo. Na podlagi programa bo dobil iranski kmet osnovno izobrazbo o higijeni in modernem kmetovanju. V vsaki iranski vasi bo radijski sprejemni aparat z zvočniki, ki bodo tako močni, da se bo njih glas slišal po vsej vasi in še daleč iz nje. Za vsako vas bo imenovan voditelj za vzgojo in izobrazbo. Voditelj bo pismena oseba. Kmetje bodo dobili papir ni svinčnike, nakar se bo pričelo s poukom pisanja in branja. — Med ameriško radijsko opremo bodo tudi dinamo motorji, k/bodo proizvajali električno energijo za razsvetljavo za učečo se publiko. Programi se bodo namreč oddajali od šeste do sedme zvečer. V Iranu je okrog 40,000 vasi, v vsaki vasi pa je samo en pismen človek ali kvečjemu dva. Vsega skupaj je nad 90 odstotkov iranskega ljudstva nepismenega. -----o------ Amerikanec rešuje v Teheranu pereče vprašanje olja Mossadegh je povabil v ta namen v deželo ameriškega strokovnjaka Jonesa. TEHERAN, Iran. — Alton Jones, ameriški eksekutivni uradnik petrolejske industrije, je odpotoval z letalom iz Teherana v Abadan, kjer si bo ogledal ta-mošnje petrolejske rafinerije, ki so naj večje na svetu. Iransko časopisje vidi v tem dejanju prvi korak proti rešitvi tega problema brez angleške pomoči. — Kakor znano, je iranska vlada lani zasegla te rafinerije. Jonesa je povabil v Teheran premier Mossadegh, da bi mu pomagal spraviti nazaj v obrat 1% bilijondolarsko petrolejsko industrijo, ki je zdaj v zastoju. HEATWAVE Vremenski MMciiiAvft. i . .1» .... prerok pravi: Danes in ponoči vroče in soparno. Taftovi pristaši ne bodo glasovali za gen. Elsenhower ja PAMETNE SESEDE STEVENS0NA “Če hočemo pokončati podgane, ne smemo požgati hleva!” NEW YORK. — Governer A. Stevenson je apeliral na Ameriško legijo, naj pomaga zaščiti-titi ameriški narod pred komunizmom, toda ne tako, da bi se moralo “požgati hlev, da se uniči podgane.” Demokratski preds. kandidat je nato podal svojo lastno definicijo patriotizma: “Ljubezen do republike (Amerike) in ne sovraštvo do Rusije.” Nato se je pritožil, da se “patriotizem” včasih izrablja kot “kol za udrihanje po drugih A-merikancih” in kot “patriotični plašč proti komunizmu, da se podminira Listino pravic.” “Na nesrečo imamo v Ameriki tudi stvari, na katere ne moremo biti ponosni”, je rekel. — “Ozrite se samo na grupe, ki hočejo istovetiti svoje posebne interese s splošno blaginjo dežele.” Stevenson, ki je služil v mornarici, je član Ameriške legije, Post 1 v Chicagu. ----o---- Oče umoril svojo hčer iz ''usmiljenja", ker je bila slaboumna V kopalnici jo je dvakrat zabodel s kuhinjskim nožem. MIAMI, Ela. — Tukaj je v ponedeljek neki bivši grocerist zabodel s kuhinjskim nožem svojo 18-letno slaboumno hčer, nakar je izjavil policiji: “Nič več nisem mogel prenašati njenega trpljenja.” Ta mož je John Moskal, ki je Tako mu zatrjujejo V svojih povedel policijo k truplu svoje Dezertacije nemške rdeče policije BERLIN. — Glavni stan za-padnoberlinske policije je včeraj naznanil, da znaša število članov “ljudske policije” ki pobegnejo iz Vzhodne Nemčije v Zapadno, po dvajset na dan. pismih, katerih je prejel po porazu že 35,000. WASHINGTON. — Pristaši senatorja Tafta so mu pisali že 35,000 pisem, odkar ga je na konvenciji porazil gen. Eisenhower. Približno tretjina teh pisem je od ljudi, ki so silno zagrenjeni nad Taftovim porazom in mu zatrjujejo, da ne bodo glasovali za Eisenhower j a. Senator Taft se nahaja z ženo, otroki in vnuki na svojem letovišču v Murray Bay, Quebec, odkoder ga pričakujejo v Washington 8. septembra. — Zadnja poročila naznanjajo, da bo senator Taft aktivno posegel v kampanjo za izvolitev kandidata Eisenhower j a. -----o----— Morlec šestih ljudi bo moral umreti SAN FRANCISCO. — Kalifornijsko vrhovno sodišče je potrdilo smrtno obsodbo Williama E. Cook-a, bivšega pomivalca posode, ki je ugrabil in umoril šest ljudi. Morilec bo moral umreti v celici, kjer ga bo zadušil strupeni plin. hčere v kopalnico v svojem stanovanju in rekel: — “Tukaj je moja hčerka, ki ji je zdaj dobro in je rešena trpljenja.” Nato je Moskal, ki je star 57 let povedal, kako je odvedel hčerko v kopalnico, ko ni bilo njegove žene doma, ter jo dvakrat zabodel v prša. Drugič jo je zabodel zato, ker ni bila takoj mrtva. “V njeni glavi ni bilo nekaj v redu in zdravniki ji niso mogli pomagati. Kadar je napočil njen trenutek, je pričela blazneti. To se je duogajalo po 15krat do 20-krat na dan. Bili smo ž njo že pri vseh specialistih, toda vse zaman.” Moskal, ki je sin poljskega kmeta, je prišel v to deželo leta 1913. LEWIS JE ODKLONIL APEL PREMOGOVNE INDUSTRIJE Pri pogajanjih za ponovni kontrakt bo igralo glavno vlogo vprašanje mezd in plač. WILKES-BARRE, Pa. — John L. Lewis, predsednik unije premogarjev, je zavrnil apel lastnikov premogovnikov, da bi preklical desetdnevni “spominski praznik”, ki ga je odločil za 475 tisoč premogarjev v industriji trdega in mehkega premoga. Mesto tega je Lewis zahteval, ~ —————————————— Egipfski premier apelira na Ameriko za splošno pomoč Samo močna in zadovoljna dežela bi se mogla uspešno upirati komunistični penetraciji. KAIRO, Egipt.—Egiptska vlada, ki je pričela uvajati reforme v deželi, je zaprosila Ameriko za ekonomsko pomoč in za orožje, da bo mogla moderno opremiti svojo mobilno policijo, ki skrbi za red v deželi. Dne 26. avgusta se je vršil tozadevni posvet med premierj,em Ali Maherjem, generalom Mohamedom Naguibom in ameriškim poslanikom Caffery-jem. Egiptska vlada se je v preteklosti že morala zateči k rabi o-rožja za vzdržan j e miru in reda ter je mnenja, da bodo samo boljše življenjske razmere delavcev in kmetov okrepile položaj dežele, da se bo lahko uspešno uprla komunističnemu vrtanju. Premier Ali Maher je povedal časnikarjem, (’a je prosil Ameriko za najmodernejše avtomatično orožje, s katerim bi opremil policijo in armado. -----o------ IVori grobovi Veronica Sedmak Po več letih rahlega zdravja je preminula v bolnišnici v Mt. Vernon, Ohio, Veronica Sedmak, rojena Žnidaršič, stara okoli 60 let. Pred odhodom v bolnišnico je živela več let na 1097 E. 64. St. Bila je vdova. Soprog Louis ji je umrl pred letom, hči Frances je umrla 1. 1947, brat Joseph pa v 1951. Tukaj zapušča ožje sorodnike kakor tudi v domovini. Rojena je bila v Kalu pri št. Petru na Krasu, fara Košana. Bila je članica dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ in pod. št. 25. Slov. ženske zveze. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 7:30 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 8:00 uri in nato na Calvarija pokopališče. Theresa Hrovat V sredo popoldne je umrla na svojem domu, 6731 Edna Ave., Theresa Hrovat. Doma je bila iz Ljubljane, odkoder je prišla v Londonu otvorjena razstava da se pogajanja za nov kontrakt, ki so se zdaj pričela in pri katerih on osebno sodeluj e,preme-ste v Washington dne 3. septembra, to je dva dni po končanju 10-dnevne brezdelne periode delavcev premogovne industrije. Po seji z zastopniki industrije, ki je trajala 90 minut, je Lewis izročil časnikarjem prepis pisma, ki ga je pisal Edwardu G. Foxu, predsedniku Philadelphia & Reading Iron & Coal Co., ki je načelnik pogajalcev za industrijo. Njegovo pismo je bilo v odgdovor pismu, ki nosi Foxov podpis in v katerem lastniki rovov apelirajo na Lewisa, naj prekliče oz. konča 10-dnevni “praznik”. Operatorji pravijo v svojem pismu, da ni za zastoj dela nobenega vzroka, ne legalnega ne drugačnega. Lewis pa jim je odgovoril: “Člani United Mine Workers of America zavračajo Vaše ob-dolžbe, navedene v pismu na podpisanega. Pa tudi jaz osebno zavračam te obdolžbe, ki jih smatram za napad na članstvo organizacije United Mine Workers of America. Delavci, upos-leni v rovih trdega premoga, niso niti hlapci niti sužnji. — S spoštovanjem Vaš — John J. Lewis”. Pri pogajanjih za nov kontrakt bo glavno vprašanje — vprašanje mezd ih plač. Unija še ni naznanila, kakšne bodo njene zahteve. Sedanja povprečna plača znaša po $2.25 na uro, Fox pa je dejal, da je zvšanje mezd nemogoče brez zvšane prozvodnje. Premogarji v rovih mehkega premoga, katerih je 400,000, so o-stali doma za čas 10-dnevne periode, prav tako tudi 75,000 premogarjev, ki so zaposleni v rovih trdega premoga. Mnogi delavci so izrazili upanje, da to brezdelje, ki je bilo določeno v počastitev spomina smrtno ponesrečenih tovarišev, ne bo nekak uvod v ponovno stavko, ki si je premogarji in njihove družine nikakor ne morejo privoščiti. ( ' Nova epohalna iznajdba LONDON. — Včeraj je bila Regislrirajle se! Vsi državljani, ki se morajo registrirati za jesenske volitve, naj se registrirajo takoj, da ne bodo v zadnjem trenutku v gneči čakali. Glavni stan urada za registracijo je na E. 9 St. in Superior Ave. Dne 24. septembra je zadnji dan registracije za volitve v novembru. Ako niste do tega dne registrirani, ne boste mogli voliti predsednika niti ne nobenega drugega kandidata. Registracijski urad je odprt vsak dan od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, in to od ponedeljka do petka. Ob sobotah se urad zapre opoldne. Oni, ki so se poprej registrirali, pa niso nikoli volili v letih 1950 in 1951, se morajo ponovno registrirati, če hočejo voliti v novembru. Drugi, ki se morajo registrirati, so: državljani, ki se niso še nikoli poprej registrirali; novi prebivalci v okraju (county); o-sebe, ki so na sodišču spremenile svoje ime ali v slučaju žensk, ki so se poročile. Registrirate se lahko, če boste stari 4. novembra ali prej 21 let in če stanujete v okraju eno' leto, v svojem volilnem precink-tu pa 40 dni pred 4. nov. Registrirane osebe, ki so se preselile v notranjosti okraja, pa niso transferirale svoje registracije, se morajo ponovno registrirati, če hočejo voliti. To lahko store osebno ali pa potom pošte navedejo svoje staro in novo stanovanje oz. naslov. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice 60-dnevnica— V nedeljo ob osmih zjutraj bo pri Materi božji na Providence Hts. Euclid, O. sv. maša za Jennie Kraus (Pižmoht) ob šestde-setdnevnici njene smrti. Seja— V nedeljo 31. avgusta ob 9:30 bo v SND na St. Clair Ave. v sobi št. 3, staro poslopje, redna polletna seja gl. odbora Slov. moške zveze. Seja je važna! Pozdravi— Miss Caroryn Budan, znana pevka Glasbene Matice, pošilja vsem prijateljem pozdrave s počitnic v Rome City, Ind. Piše, da se ima izredno dobro in da se bo odlično spočila. Rojenice— Mr. in Mrs. Jerry Bohinc, lastnikoma Northeast Appliance & Furniture, se je zadnjo soboto rodil v Glenville bolnišnici sinko. Ponosni starši imajo sedaj tri fante in tri deklice. S tem je postala Mrs. Zulich z Neff Rd.,desetič stara mati.. Čestitamo! Ugodno za šolarje— Trgovina s čevlji Stan Majer na 6107 St. Clair Ave., ima v zalogi vsakovrstne čevlje za šolarje po izredno ugodnih cenah. Natančnejše v oglasnem delu lista! K molitvi— Članice podružnice št. 25 SŽZ naj pridejo nocoj ob osmih v Že-letov pogrebni zavod na St. Clair Ave., k molitvi za pokojno članico Veronico Sedmak. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 28. avgusta praznik sv. Avguština. Foster Dulles obtožuje demokrate NEW YORK. — John Foster Dulles, republikanski svetovalec za zunanjo politiko, je izjavil, da demokratska administracija tira deželo v tretjo svetovno! vojno. Proces proli 17 vohunom v Grčiji ATENE. — Dne 22. avgusta se je pričela tukaj pred vojaškim sodiščem obravnava proti 17 Grkom, med katerimi je 11 častnikov letalske sile, ki so obtoženi špioniranja in sabotaže. Poveljnik grške letalske sile je izpovedal, da je bilo preteklo leto pet letalskih nesreč, katerih vzroke je pripisati neposredni sabotaži. Na eno izmed teh letal so tudi naslikali simbol grške komunistične partije, ki je bila proglašena kot izven zakona. pred približno 50 leti. Njen mož Joseph ji je umrl julija 1943. Tukaj zapušča otroke Mary Da-vinroy, Alice M. Holicky, Edward J., Joseph A., John E., Mildred, Dorothy M., in Helen J. ter vnuke. Sin Victor je umrl leta 1946. V Evropi pa zapušča sestri Julijo Draksler in Johano Demšar ter več sorodnikov. Bila je članica Oltarnega društva pri sv. Vidu in društva Srca Marije (staro). Pogreb bo v soboto zjutraj ob 10:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 11, od tam pa na Calvaria pokopališče v družinsko grobnico. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes ob 6. uri zvečer. VATIKAN. — Papež Pij XII. je pozval včeraj katoliške univerze, naj se posvetijo delovanju Za mednarodni sporazum in mir. radijskih iznajdb, med katerimi je tudi televizijski telefon, ki o-mogoča, da stranki, ki si telefonirata, se tudi vidita kot vidimo osebe na televiziji. — (Sovjeti doslej še niso sporočili, da imajo tako napravo tpdi že davno V Sovjeti ji. Morda so ob velikem propagandnem materialu to pregledali kakor so pregledali iznajdbo telegrafa, ki so si jo šele pred dnevi prilastili). Governer Stevenson bo govoril na konvenciji Amer. del. federacije Pred tem pa bo obiskal devet zapadnih držav, kjer bo imel kampanjske govore. SPRINGFIELD, 111. — Governer Stevenson je naznanil, da bo govoril v New Yorku na konvenciji Amer. del.' federacije — (AFL1 dne 22. sept., ko se bo vrnil s 7,600 milj dolge kampanjske ture po zapadnih državah. Njegov kampanjski manager Wilson Wyatt in Stevenson bosta pričela svoje potovanje proti Zapadu 5. septembra zjutraj, ko bosta odletela iz Springfielda v štirimotornem letalu. V teku devetih ali desetih dni bo Stevenson obiskal ob tej priliki najmanj devet držav. Poizvedovalni količek Mrs. Frances Vrataric 6128 Glass Ave., Cleveland 3, O. ima važno poročilo za Jela Dobričič, 1378 E. 66. St., Cleveland 3, Ohio od Milan Bubanovič Selo Draga 17, P. Sv. Jana Jastrebarsko Hr-vatsko, Jugoslavija, ki naj se zglasi za pojasnila na zgoraj označeni naslov in ime, Frances Vrataric. Mnogo puranov WASHINGTON. — Poljedelski department je naznanil, da bo začel kupovati zmrznjene purane, ki so že pripravljeni za u-porabo, da dvigne cene puranom. Department poroča, da bo letos v deželi okoli 59 milijonov puranov, to je 13 odstotkov več kot lansko leto. Iz raznih naselbin CANON CITY, Colo. — V zreli moški dobi 39 let je umrl Fr. Kocjan, rojen v Canon City, Colo., sin pokojnega Franka Kocjana, ki je prišel v Ameriko iz Staj pri Igu. Zapustil je ženo Agnes Marie, mater Helen Koc-jan-Dolinar, očma Johna Dolinar, brata Petra in Pavla, sestro Anno Knapper v San Franciscu, Cecilijo Mirkovich v North Carolini, Cilko Kocjan v Cotton, San Francisco, Nežko Kocjan -Železnikar pa na Igu. NAJNOVEJŠEVESTI CLEVELAND. — Včeraj zvečer ob enajstih so bili obstreljeni trije policisti, ki so presenetili tatove na jardu Cuyahoga Wrecking Co., na Kinsman Rd. Policisti so dokaj nevarno ranjeni. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Položaj Jakoba Malika, glavnega sovjetskega delegata pri Združenih narodih, bo zavzel Valerij an A. Zorin, ki je dirigiral češki komunistični državni udar leta 1948. WASHINGTON. — Predsednik Truman je v svoji poslanici za Delavski praznik slavil strokovne unije, “ki so dale velik prispevek našemu narodnemu življenju.” SEOUL, Koreja. — Komunisti so zagnali nov krik, da zavezniki pobijajo in koljejo komunistične vojne ujetnike v svojih taboriščih. NEW YORK. — Ameriška legija je na svoji konvenciji zdaj že tretjič v treh letih sprejela resolucijo, v kateri zahteva od predsednika Trumana, da odslovi državnega tajnika Achesona. ST. LOUIS. — Snoči je bil tukaj ustreljen unijski uradnik Joseph F. Gribler, star 32 let. Zadelo ga je šest revolverskih krogeL On je že drugi unijski uradnik, ki je bil ubit v tem mestu v šestih mesecih. Ameriška Domovina v vi ■ a/ic-/« f%i—moivii •117 St. Cla»r Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. No. 169 Thurs., Aug. 28( 1952 Zamanov: Dediščina 1. katoliškega shoda v Ljubljani Misel, naj bi se priredil slovenski katoliški shod, je prvič sprožil v listu “Rimski Katolik’’ 1. 1889 bogoslovni profesor in poznejši škof dr. Anton Mahnič, ki se je istega leta osebno udeležil drugega avstrijskega katoliškega shoda na Dunaju. Predlagal je, naj bi se slovenski kat. shod vršil še istega leta (1889), vendar te zamisli v tako kratkem času ni bilo mogoče uresničiti. Toda ideja ni zaspala. “Katoliško politično društvo,” ki je predhodnik današnje Slovenske ljudske stranke, je še istega leta v jeseni priredilo vrsto velikih ljudskih shodov (v Ljubljani, Št. Vidu nad Lj., Smledniku in drugod) in na ta način med širokimi plastmi naroda pripravljalo tla za prvi kat. shod. Ko je pozneje “Slovenec,” čigar glavni urednik Ignacij Žitnik je bil tudi eden vodilnih odbornikov “Kat. političnega društva,” poročal o se-vernočeškem katoliškem shodu, je ponovno sprožil vprašanje takega shoda v Ljubljani in naglasil njegovo potrebnost. Tako je Mahničeva misel dozorevala in 1. 1891 je bil raznim uglednim, vodilnim katoliškim možem po deželi razposlan poziv- za priprave na slovenski kat. shod. Odziv je bil velik in navdušen. V januarju 1892 se je osnoval poseben pripravljalni odbor, ki mu je predsedoval prelat dr. A. Čebašek. Odbor je že po prvih sejah uvidel, da bo naloga shoda izoblikovati ves slovenski katoliški program. Zato se je razdelil v odseke za šole, za socialne zadeve, za kršč. vedo in umetnost, za katoliško življenje, za tisk in za katoliško narodno organizacijo. Da bi bilcma shodu zastopano slovensko ljudstvo iz vseh pokrajin, kjer živijo Slovenci, je osrednji odbor organiziral posebne deželne pododbora za Štajersko, za Koroško, za Goriško in za Trst. Dne 25. februarja 1892 je “Slovenec” shod že službeno naznanil. Da bi mogle osnovne misli shoda prodreti v vse plasti naroda, so bili ustanovljeni mnogi krajevni pododbori, ki so sklicali tekom pomladi in poletja 1. 1892 lokalne katoliške shode. Vsi ti lokalni shodi so se lepo obnesli. Priprave za glavni shod v Ljubljani so dobro napredovale in je pripravljalni odbor mogel 18. junija 1892 izdati slavnostni proglas in vabilo na shod, ki se je potem vršil v dneh 29., 30. in 31. avgusta leta 1892. Prvi dan je bil namenjen slovesni otvoritvi in volitvi stalne komisije za bodoče kat. shode, drugi dan je bil določen za zborovanja odsekov ter izdelavo resolucij; tretji dan je bil izbran za manifesta-cijsko zborovanje. Predaleč bi nas vedlo, če bi hoteli naštevati odlično delo odsekov, ki so izdelovali vsak v svojem področju predloge za skupno resolucijo. Potrebno pa se mi zdi ob tej priliki navesti glavne ideje skupne resolucije, ki je bila na manife-stacijskem zborovanju slovesno odobrena. V prvih stavkih ta resolucija povdarja, da “morajo biti katoliška načela temelj javnopravnem razvoju slov. naroda” in s tem postavlja zares zgodovinsko podlago za bodoči narodni razvoj. V nadalnjih členih resolucija zahteva narodno enakopravnost, katoliške in slovenske osnovne in srednje šole, ustanovitev kat. učiteljskega društva in kat. akademskih društev; nadalje terja na socialnem področju pomoč propadajočemu kmetskemu stanu v obliki zadružništva, stalne kmetske domove, razdolžitev kmetskih posestev itd.; uvedbo posebnih obrtnih zadrug z obširnimi pravicami, ustano-vitev obrtnih zbornic, ustanavljanje mojstrskih, pomočniških in vajeniških društev itd.; za delavstvo je resolucija zahtevala smotrno ureditev vse industrijske produkcije in široko varstvo in zaščito delovnih moči, skrčenje delovnega časa, u^ edbe delavskih zaupnikov in razsodišče, odpravo nočnega dela za ženske in omejitev tega dela za moške, ustanavljanje katol. delavskih društev itd. Če nekoliko bolj od blizu premotrimo socialne resolu-cije, moramo spoštljivo priznati, da so bili možje prvega kat. shoda globoko socialno čuteči ljudje in da so postavili temelje socjalnemu gibanju, ki po 60 letih prav tako veljajo kot SO tčlCčiS. Resolucija isrecno povdarja važnost katoliškega tiska, podpiranje Družbe sv. Mohorja, Slovenske Matice, katoliških tiskovnih društev, ustanavljanje ljudskih knjižnic in skrb za mladinsko slovstvo, ki naj bo v skladu s katoliškimi načeli. Resolucija tudi posebej pozdravlja obstoječa katoliška politična društva in priporoča snovanje novih. Prav bi bilo, če bi se Slovenci, kjerkoli že živimo po svetu, ob tej znameniti obletnici zavedli, da nam je prvi kat. shod zapustil dragoceno in veliko dediščino. Slovenski narod v domovini danes ne sme in ne more proslavljati te znamenite obletnice; gledati mora, kako komunisti po načrtu uničujejo temelje, na katerih je slonelo narodovo življenje dolga stoletja in katera je 1. katol. shod tako jasno povdaril. Na nas vseh, ki svoj narod v zasužnjeni domovini v dejanju ljubimo, je, da to dragoceno dediščino ohranjujemo in z njo seznanjamo mlajšo generacijo, ki bo nekoč, ko bodo komunistične verige doma odpadle, na njenih osnovah gradila novo, srečno bodočnost naroda in domovine. Naši rojaki v Argentini so se v polnem obsegu zavedli NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI Malo po čikagi (Nadele) Bednjajčari Tisti večer smo pri Števani Kelenci obhodili ves Bednjaj To kakpa zavolo Jožka šoštri-ča. Ve je Bednjajčarov več v Ameriki, liki Šoštarič je prvi, ka sam ga tu srečao. Zakaj je on šo v Ameriko, sam ga ne pi-tao. Mislim, ka zavolo siromaštva ne. Z njihovega gumija sam poslušao, kak so štirje mla-ci tukli po snopaj pšenice zadnje dneve vročega junijuša, ka se jie čulo prek jošja na Bistrico. Pa če so je pšenica i trnoslini v škednji ne držali doma, bi človek mislo, ka de se rad vozo z ladjov z očom po berekaj okolik Bednjaja nalekavat perutnjake i za dva eli tri dni opet zdiga-vat ter zgrabljene krape puščat i zbirat v šibnati koš. De pa vsaki človek nosi v svojem srci svoj posebni svet i si vsaki sam ravna kak misli, ka je naj-bole za njega. Tak je ravnao tudi Jožo i ednoga lepoga dneva pravo “zbogom” svoji rojstni hiži i kda je pri Tratnjekovom granari šo dol po malom klanci, te je zadnjokrat vido svoj Bednjaj. Istina, ka če bi doma o-stao, ka v Bednjaj i ne bi oda-vao i kupivao novih hiš, kak je to tu v Ameriki napravo. Bednjaj je prepusto Kusteci Mat-jaši. Ne vem, kak smo prišli v gu-či na Matjaša. Kda je bilo obpr-vim te večer povedano njegovo ime, smo se vsi Bistričanci zasmejali. Matjaša poznajo ne samo Bednjajčari i tudi ne samo Bistričanci, nego vsi ljudje kre cest v Lotmerk, v Beltince i v Lendavo. V ta mesta je Matjaš hodo kupovat leder, ar je on šoštar. Tja je šo vsikdar trezen, ne spomnim se pa, ka bi kda trezen domov prišeo. Delali bi jemi pa krivico, če bi pravili, ka je on kakši pijanec. Kda je na poti z Lotmerka od Pristave dele vdaro prek po bližnjici, se je kak dosta drugij tudi on vsikdar stavo pri Kregari. Ta krčma stoji na samom na nekdanšnji avstrijsko - vogrski meji. Peški potniki so se h Kregari hodili poleti hladit, pozimi pa segrevat. Dokeč je bilo prepovedano iz avstrijskega Lotmerka nositi prek meje na Vogrsko žganico, si pri Kregari navadno zvedo, če so na meji ob Muri vogrski financarji. še so novice znale povedati, ka tam pod kakšim grmom ležijo, te si le-hko nahao žganico pri Kregari i si šo drgoč po njo, kda so financarji odišli nazaj na Raz-križ, kde je bila glavna finančna postaja za te del meje. Ed-nok je Matjaš šo z Lotmerka i pri Kregari zvedo, ka je meja “čista”. Poslovo se je od Krega-rove druščine i jo kresao po peški poti kre meje proti Muri. Komaj se tjemi je poznalo na hoji, ka je spio dve kupici do- brega štrigovskoga vina. Navadno je larmao tak glasno, ka si ga že ozdeleč čuo. Dnes je pa bio nekam zaskrbljeni. Skrbi jemi je pa ne delao zvitek le-dra, šteroga je na pošškao nošo privezanega na hrbti. V levom žepi malo predugoga kaputa je nošo vzrok zaskrbljenosti — radensko zeleno kanto, napunje-no ne z radenskov vodov, leki z dobro žganicov. Dojšlo bi jemi za dva-tri tijedne, če vsakšo zajtro samo eden eli dva štamperla spio. Kda pride Matjaš bluzi Murie, zagledne dva financara s puškami. Ne je opa-zo, eli sta prišla iz visike kuka-rice eli sta se iz zemlje vzdigno-la. Bežati nema pomena. Leder na hrbti bi ga ovirao. “Grom! Ne dam vam je pa ne!” Zlevov potegne iz žepa kanto, s pravov prime za zatik i ga vrže proč. Kanto nastavi na usta i bar ednok pokusi do bro štajersko slivovico. Zdaj vzeme v pravo roko palico, šte-ro je imeo obešeno za gornji žep; z levov vzdigne kanto i tak vdari po njoj s palicov, ka jemi je samo gut od kante ostao levo j roki. “Na vragovje, zdaj jo pa požlebajte s trave, qe ste tak žedni”. Financara sta samo madžarski gučala. “Mit esina-Isz, basci? Egy es egy fel liter palinkat szabad hozni at a ha-taron”. (Kaj počneš, stric. Pol drug liter žganice se slobodno nese prek meje.” (Drgoč dele) Prodam zemljo v Prekmurju na Gornji Bistrici po najnižji dnevni ceni. Pojasnila daje uredništvo Ameriške Domovine. MALE NOVICE Chicago. Iz Lynden (Ontario, Canada) nas je obiskala naša stara znanka Mrs. Ana Nedelko z hčerkov Ančikov. Mrs. Nedeljko je nekda živela v Čikagi. Vsi smo je veseli. Zdaj, kda smo se po telšij letaj opet srečali, z veseljom obujamo spomine na nekdanja leta. — Bete-žniva sta John Toplak i Jožef Krapač. Oba sta v bolnišnici. Želimo jima, ka bi se kak naj-prle zdraviva povrnola iz bolnišnice. (Antonia Denša). Dar za novomešnika. V bel-tinskoj cerkvi de imeo novo me-šo (meseca oktobra) Rev. Štefan Steiner. Njegov firmanski kuma prosi za njega, če bi jemi za to priliko tuodnet kaj darovali. To tu objavljamo i sporočamo, ka dare sprejema Rev. J. Godina, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio. Kelko de zbirke, takši dar se te kupi i pošlje. 25 letnico svojega obstoja de slovsno obslužavalo prekmur-sko-slovensko društvo sv. Šte-vana (KSKJ) v cerkvi i dvora- ni pri Sv. Pavli na 40 cesti v Cleveland! dneva 5. oktobra. Takša je žela društva po zad-njoj seji, ka bi pri velkoj meši bili trije duhovniki prekmurjl skoga pokoljenja in tudi pred-ga v prekmurščini. ------o—------ Pozor, New York in Brooklyn! New York, N. Y. — Naš mesečin sestanek prvi petek septembra bo posebno važen in pomem ben. Vsi prijatelji Lige na new-yorškem področju skušajte biti prisotni. Z zadovoljstvom poudarjamo, da naš mesečni sestanek niti v silni poletni vročini ni izpadel. Celo sam 4. julij, ki bi bil zadostno opravičilo za izpustitev sestanka, ni popolnoma odrekel. Zdaj je pa poletna vročina minila, tudi počitniški tedni so šli v zaton, september ne bo imel kar nič izgovorov. In imamo se pomeniti o neki silno važni zadevi. Torej vsi na sestanek v dvorano na osmo pod cerkvijo sv. Cirila v petek 5. septembra ob osmih zvečer! Liga. Novice iz Willarda Willard, Wis. — Po enoletni mučni bolezni je dne 17. avg. umrla Mrs. Ludvig (Pavlina) Perushek, roj. Stupica. Luč sveta je zagledala 1. 1882 v Sodražici na Dolenjskem, v Ameriko pa je prišla 1. 1905. Leto kasneje se je poročila z L. Peruškom. Bila je članica Društva sv. Družine št. 136 KSKJ ter Društva krščanskih mater. Pogreb s sv. mašo, ki jo je daroval župnik p. Avguštin, se je vršil 20. avg. Udeležili so se ga mnogoštevilni sorodniki, prijatelji in znanci. Zapušča žalujočega moža in osem otrok, štiri sinove in štiri hčere. Pokojnica je bila sestra od po komunistih preganjanega msgr. Jožefa Stupice, ki je bil dalj ča-savžupnik v Hinjah. V stari ’domovini zapušča 83 let starega orata. Naj v miru počiva v ameriški grudi, žalujočim ostalim naše sožalje. L. P Op. ured. — Umrla je bila že-našega zastopnika Ludvig Perushka. Njemu in njegovi družini izrekamo tem potom naše iskreno sožalje. ftulturna ftronika na Zadnji romarski shod Lemont, 111. — V nedeljo 31 avgusta bo zadnji letošnji večji romarski shod pri Mariji Pomagaj na Ameriških Brezjah. Na ta dan imajo svoje uradno romanje farani od Sv. Štefana v Chi-cagi. Pride jih pa mnogo iz bližnje in daljne okolice. Kateri prej med letom ni mogel priti, pripelje gotovo na to zadnje romanje. Letos bo pri tem romanju dvojna posebna slovesnost. 1. Ta dan bomo imeli Baragovo proslavo ob priliki prvega uradnega koraka, ki je bil letos Marquettu storjen za Baragovo proglašenje blaženim, če koga, mora to posebno nas Slovence zanimati. Ob 11. uri bo služba božja pri Lurški votlini, pred mašo ob 10:30 bo sprevod od samostana do votline in med sprevodom bomo molili sv. rožni za Baragovo poveličanje. Pri sv. maši bo dvojna pridiga; v slovenskem in angleškem jeziku. Angleški govor bo imel velik častilec in poznavalec Baragov: tukaj rojeni Slovenec Rev. Francis Scher-inger iz Manistique, Mich. Slovensko bo govoril p. Odilo. Slovenci pridite od vseh strani. Zdaj je res prišel čas, da se za- Karel Mauser! Umetnik, umetnot in svoboda Vprašanje svobode je danes tako glasno, tako kričeče, da ni mogoče več najti človeka, ki bi rekel, da se ga to vprašanje ne tiče. Pojavi po totalitarnih državah namreč na vnebovpijoč način dokazujejo, kaj je nesvoboda. Nočem na tem mestu govoriti o svobodi v politiki. Danes poglejmo samo, kaj je s svobodo v umetnosti, kaj je danes umetnik v socialistični državi. Vprašanje samo je tako obširno, da ga bo treba nakazati večkrat. Različni članki doma, različna raz-motrivanja, ki so izšla v zadnjem času v slovenskih revijah, jasno pričajo, da je med domačimi umetniki nastal tih razkol, ki pa zato še toliko bolj bije v oči. Danes se že očituje tisto kar se je dalo slutiti ko j na začetku. Fraze o svobodni umet nosti, ki so padale med okupacijo, so se razblinile, čista umet nost se je koj prvo uro morala umakniti prostaškemu kramar-stvu, ki so mu botrovali nekdanji “borci za čisto umetnost. “Vse pregraje so bile v trenutku podrte, umetnost je dobila .pasji obraz in je smela lajati na vsakega, ki se je komunizmu uprl. Pokazala se je tista sveta svoboda, toda z bičem. Umetnik je moral barve vreči v kot in ri- funtov medu, zdaj ga ima pa pet tisoč. Tako je vzgojil svoje “muhe.” P. John se v svoji mla deniški vnemi silno trudi, da bi dvajseti medeni piknik bil nekaj posebnega. Kar izpred oltarja rad včasih potegne kakega patra, da bi mu pomagal. Te dni naš čebelar toči med. Kar naprej teče sladka tekočina. Vsak ki pride v Lemont in se izkaže, da je poravnal za tikete, bo dobil steklenico medu. — Nasvidenje na dvojni proslavi 31. avgu sta v Lemontu! Kdor pride v soboto, naj se naznani na naslov Baraga Home, Box 608 Lemont, lil. svojih dolžnosti do naroda v domovini. Dne 17. avgusta 1.1. se je njihova proslava 60-letnice prvega kat. shoda končala z novim kat. shodom, ki je v slovesni manifestaciji sprejel resolucije, ki temeljijo na onih iz 1. 1892. Kaj pa mi v Združenih državah? Vsi zavedni Slovenci v tej deželi smo se srčno razveselili pobude, ki jo je dal P. Bernard Ambrožič s svojim člankom v A. D. pred 14. dnevi. Iskreno želimo, da bi njegovo žlahtno seme padlo na rodovitna tla in rodilo sad. Prosimo in pozivamo vse slovenske j čnemo za svojega svetniškega ro-katoliške organizacije in društva, naj prav resno mislijo na Jaka škofa Baraga živo zanimati, dostojno proslavo 60-letnice prvega katoliškega shoda v!die se mi ne bomo, ni treba, da bi Ljubljani v okviru svoje organizacije. Posebej se mi zdi umestno prositi Ligo in KSKJ (Kranjsko-slovensko katoliško Jednoto), naj bi storili, kar je v danih razmerah mogoče, da se ta jubilej proslavi in da se hkrati napravijo sklepi za proslavo 25-letnice slovenskega katoliškega shoda v Lemontu v 1. 1954. Živimo v času, ki zahteva velikih ljudi — velikih Slovencev in velikih katoličanov. Naši očetje, ki so spregovorili tako velike besede na prvem kat. shodu v Ljubljani, naj vidijo, da njihovi sinovi in hčere nič ne zaostajajo. Ker doma tega ne smejo pokazati, je padla dvojna naloga na nas, ki živimo v svobodnem svetu, da to pokažemo zanje in zase. Se drugi. 2. Z zadnjim romarskim shodom je vsako leto v Lemontu zvezan MEDENI PIKNIK. Ali veste, da bomo letos obhajali dvajsetletnico medenega piknika. Pravijo, da je bil prvi medeni piknik v Lemontu pred 20. leti najbolj prisrčen, pa najbolj skromen. Saj je imel ta-IcT-jt naš čebelar komaj kakih 50 KAKO ŠE OBNAŠAJO REAKCIJA V Kranju imajo zdravnika, specialista dr. Hafnerja, šele pred kratkim je prišel zaradi pomilostitve iz zaporov. V Ljudski pravici z dne 2. avgusta opisuje neki delavec, kako ga je dr. Hafner sprejel. Takole piše: “Pri vstopu me je vprašal, če sem naročen za ta dan. Ko sem mu odgovoril, da nisem, mi je roko pokazal vrata in kričal Le ven, le ven, naj bo klerikalec, komunist ali kar hoče, pri meni ni protekcije. Ko sem videl njegov grobi odnos, sem ga zavrnil . Sestri je naročil, naj pripra-pinceto. Ko jo je pripravila, stisnil pinceto in jo porinil v rano. Izgubil sem zavest. Ko je nameraval to ponoviti sem rekel: Gospod doktor tega pa ne! Toda on me je zavrnil: Narkoze ne bomo dali, saj vi aktivisti morate znati potrpeti! šele po posredovanju sestre sem dobil narkozo. PARTIJA Profesorica v Slovenj gradcu je ob izključitvi iz partije izjavila: “Bila sem članica partije v času nacionalne borbe, danes, po osvoboditvi, pa se s programom ustvaritve brezrazredne ’'družbe ne strinjam.” Za učitelja iz črne ni nemoralno, da vzdržuje ljubavno razmerje s poročeno ženo in njenemu možu celo grozi ter v imenu socialistično demokracije zahteva, da sodišče razveljavi zakonsko zvezo. sati samo še s črno in belo. S črno barvo reakcijo, z belo komunizem in različne narodne junake. Umetnost je bila v hipu pahnjena s prestola resnice, Cankar je dobil hinavski obraz partizana, Gregorčič je pel svoje pesmi kot nov partizan, vsa pretekla umetnost se je prekrotovi-čila, umetnost je poznala samo še debele kapitaliste in strgane proletarce. Umetniki, ki so bili na antikomunistični strani so bili črtani, pisatelj Velikonja je zginil, pesnik Balantič, ki mu do sedaj še niso našli antipoda je bil manj kot nič. Vse v znamenju svobode, čez umetnost so vrgli žakljevino in začelo se je posiljevanje, ki mu je načeloval in mu še načeljuje Miško Kranjec. Priznani kritiki, med njimi gospod Vidmar, so molčali. Nihče ni imel poguma, da bi zinil besedo in rešil vsaj umetnost iz gnusnih rok, ki so jo vsak dan bolj mazale. Novi so prihajali, med njimi Seliškar. Mučeniki stare svobode so pokradli svobodi še cisto, kar je imela. Potlej so rasli pisatelji, se mučili in krivili resnico, tolkli pravico, odkrili čudovitost v ruski literaturi, prestavljali vse, kar so mogli od Gorbatova do zadnjega pisuna, ki je znal pisati samo še o čudovitem življenju v kolhozu, nazadnje pa morali udariti spet po tistem, kar so še pred nedavnim hvalili. Politični prelom z Rusijo je bil prelom tudi v literaturi. Začelo se je govoriti o literarni ždanovščini, o stvareh, ki jih nihče niti prav ni razumel. Ironija vseh ironij. Umetnik — ponižni hlapčič — je videl edino pot samo še v hvali režimu in odprla so se stotera usta ter hvalila in hvalila. Široka svoboda torej. Hvali, kar hvali režim, zaničuj, kar zaničuje režim. Po svoji glavi ne misli, ker ena glava je, ki misli za vse. Eno pa je prinesel čas po zlomu z Rusijo. Odprla se je prva kritika. Umetniki so smeli udariti po tem, kar so prej hvalili. Koj se je pokazalo', da je bilo vse prisiljeno. In ta kritika je sprožila nove in pokazalo se je, da ni vse zlato, kar se sveti in da ni svoboda vse, kar se za svobodo prodaja. Zdaj so se v po-mirjenje pričele oglašati stare korifeje: Ziherl, Vidmar in drugi. Vlačili so se nazaj, opravičevali z revolucijskim navduše-njme slabo, kramarsko umetnost in hoteli nakazati novo pot, ki oa je v bistvu ista, kot je bila Juš Kozak je za svojo šestdesetletnico med vrsticami razprave Komu zvoni nakazal neko zdravo pot, ki pa je samo teoretična. Čie bi jo kdo skušal prenesti v življenje, bi končal tako kakor je končal Kocbek. V mrtvi ulici. Svoboda doma ima namreč še vedno isti simbol: bič. Poznamo svobodo z butaro in sekirico, poznamo svobodo s kljukastim križem, poznamo pa tudi novo, socialistično svobodo, ki je sestra teh dveh. Nič ne pomaga slepomišiti, resnična svoboda more biti samo tista, ki pusti umetniku in človeku svobodno voljo' svobodno izpražanje. Vsaka prava umetnost temelji na svobodi. Poderi ta temelj in podrl umetnost. Lahko napraviš nadomestek, toda bo samo karikatura, Galgenhumor, kakor pravijo Nemci, šala, ki jo ima obe-šenec na zadnjo uro. Od take umetnosti pa živi lahko samo Miško Kranjec, kar je pokazal v romanu “Pod zvezdo.” že uvod sam, ki ga je Miško Kranjec sam sebi napisal v obrambo, dokazuje, kako Kranjec pojmuje umetnost in kaj od umetnosti pričakuje. Zaman se trudi. Umetnost ni zrasla včeraj v socialistični Sloveniji, tudi ji ni bil za botra Miško Kranjec ne Seliškar. Umetnost se je rodila pred obema in bo tudi čez oba šla. In mislim, da je že. Surovi izpadi obeh to izpričujejo. (Dalje prihodnjič). Dr. Josip Gruden Zgodovina slovenskega naroda Izmed Ravbarjevih vojaških podjetij, je omenjati pred vsem njegov delež pri prvi benečan-ski vojski (1508—1515); o posameznostih te vojske hočem razpravljati v naslednjem poglavju. Tu naj le opomnim, da je bil Krištof Ravbar takrat oc cesarja postavljen za varuha mesta Trsta, za splošnega provi-antnega mojsira (preskrbovalca živil) cesarske vojske, vojnega komisarja in poveljnika enemu delu avstrijskih čet. Vplival je na vojsko ne ts s svojim svetom ampak se tudi osebno udeleževal bojev, naskokov na trdnjave in drugih bojnih podjetij. V njem je mogočno plamtelo junaštvo in bojno navdušenje njegovega rodu, ki je dal državi toliko odličnih junakov in se poleg duševnih darov odlikoval zlasti s svojo telesno močjo. Zato je bil tudi šfof Ravbar kos tolikim in tako mnogostranskim nalogam, ki so se mu stavile. Leta 1525. je zbral Ravbar v Gornjem gradu četo 41 konjenikov in 46 peščev in šiel z njimi na Gornje Štajersko, da ščiti svojo opatijo Admont proti U' pornim rudarjem in kmetom. Zasedel je spodnjo in zgornjo Admontsko sotesko in prenesel vse dragocenosti iz samostana na rad Galenštajn. Toda uporniki so obe urtdbi naskočili, zavzeli samostan in ga splenili. Ravbar je bil preslab, da bi se jim mogel uspešno ustavljati, leto pozneje se je zopet udeležil vojske proti upornikom, a zadela ga je nova nesreča, ker je bil njegov sorodnik Gašper Rav_ bar oa kmetov ujet in obglavljen. Leta 1529. nahajamo Ravbarja z vojsko pred Zagrebom. To pot je šlo proti privržencem madja'-skega plemiča Ivana Zapelje, ki je hotel postati ogrski in hrvaški kralj. Večji del hrvaškega plemstva je leta 1526. v gradu Cetina avstrijskega nadvojvoda Ferdinanda priznal za kralja, dočim so as nekateri slavonski plemenitaši z zagrebškim šaofom Simonom Erdedom vred oklepali Zapolje. Mesto Zagreb je bilo takrat na strani Ferdinandovi, grof Nikolaj Turn ga je le težko branil proti Zapoijevi stranki, ki sč je u-trdila “na Kaptolu” in oblegala mesto. Cesarski posadki je začelo primanjkovati živeža, in grof Turn je že hotel mesto predati nasprotnikom, ko pride Krištof Ravbar z vojaško 'četo Zagrebu na pomoč. Zapoljanci so se bali, da ;ne bi bili zahrbtno napadeni, opustili so obleganje mesta in se umaknili proti Dravi. Zadnje večje podjetje, ki se ga je Ravbar udeležil, je bila vojska proti Turkom leta 1532. Takrat je kot cesarski namestnik branil Nižjo Avstrijo proti četam divjih roparjev. V dru. žbi.z bavarskim vojvodom Friderikom je 19. septembra ob reki Schwarzi zajel trume Kas-simbegove in jih popolnoma potolkel Po tem letu se je škof Ravbar odtegnil bojnemu polju in živel le za svoje cerkvene in Upravne posle. Cesar Ferdinand le v trajen spomin Ravbarjevih zaslug za državo njemu in Vsem njegovim naslednikom, ljubljanskim škofom, podelil knežji naslov. V listini, -ki je bila izdana na Dunaju 26. maja leta 1533. pravi: “Mi Ferdinand “T^~SPORT SRAJCE Izdelane po najnovejšem kroju iz Prvovrstnega blaga in raznih pisanih Vzorcih po sledečih znižanih cenah: Prej $1.65, sedaj $1.19 Prej $2.00, sedaj $1.59 Prej $2.50, sedaj $1.95 Prej $2.75, sedaj $2.39 Velika izbira in vse mere po dra-stično znižanih cenah se dobe v po-znani slovenski zanesljivi trgovini FRANK BELAJ MOŠKA in DEŠKA OPRAVA 6205 St. Clair Ave. * priznavamo, da je prečastni, ljubi in pobožni ljubljanski škof Krištof, upravitelj sekovski, naš namestnik v Spodnji Avstriji, našim prednikom, avstrijskim nadvojvodom, rimskim cesar-jiem in kraljem, posebno našemu ljubemu dedu Maksimilijanu blagega spomina, v benečan-ski vojski dolgo časa, zvesto, neumorno in odkritosrčno služil. Nič manj ni služil tudi nam za naše vlade v Spodnji Avstrije v raznih poslih in poslanstvih, posebno ko je mogočni sovražnik krščanstva, turški ce- KAREL MAUSER: Marička (Nadaljevanje) Potlej je nikoli več ni ustavil. Nekoč—peljala je v kimpežu korenje domov—ga je srečala. Pozdravil je in Marička se je ustavila. Zdaj bo morda nasmejano kaj vprašal, kaj rekel. Pa nič. Ob Obramovi vereji je šel proti dvorišču. Marička je kar naprej stala in gledala za njim, dokler ni zginil v hlev. Tedaj so ji drobna prša’ uplahnila in z vzdihom se je uprla v kimpež. Še pred žetvijo je Hajmanov zginil. Tri dni po tistem so bili v vasi žandarji. Najprej pri Haj-manu potlej pri Obramu. Pri Hajmanu so še v peči vse lonce preobrnili. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Na božjo pot Kdor hoče iti na božjo pot v Frank, Ohio, na 14. septembra naj se takoj javi. Peljemo se z busom. Vožnja stane $2.50 Doma je s čudno bolečino v sr- tja in nazaj. Kličite Dl 1-0123, cu pričela zmetavati korenje v prašičjo kuhinjo. Ko je zgrabila za zadnji naročaj, je zarinila da vam rezerviramo sedež. — Mary Novak. (aug.25,28) sar z neštetimi trumani oblegal glavo v temno zelenje in zave-naše mesto Dunaj in ko je preteklo leto iznova napadel našo deželo. Zato smo .hoteli njemu v plačilo za zvesto službo, ljubljanski škofiji in zaradi njega tudi vsem bodočim ljubljanskim škofom nakloniti našo milost in smo prostovoljno, po preudarku in treznem posvetu imenovanemu Krištofu in zaradi njegovih zaslug tudi vsakemu bodočemu ljubljanskemu škofu milostno podelili naslov kneza, njegovemu dvorcu v našem mestu Ljubljani pa pravice knežjih gradov . . .” Krištof Ravbar je dosegel starost sedemdesetih let. Spomladi leta 1536. se je še mudil Gornjem gradu, potem pa šel po opravkih na Dunaj, kjer se ga je lotila huda bolezen. Umrl je 26. avgusta. Njegov stric Daniel pl. Gallehberški in Franc Kacijanar, njegov naslednik na ljubljanski škofijski stolici, sta mu stala ob strani v zadnjih urah. Truplo so prepeljali v Gornji grad. Škof Hren mu je dal napraviti grobni spomenik iz belega marmorja, ki proslavlja njegova dostojanstva in zasluge. Med ljubljanskimi škofi je Krištof Ravbar brez vrstnika. Nikdo ni za njim opravljal tako raznovrstnih poslov, nikdo ni združeval v sebi tolika dostojanstva, kakor ta znameniti državnik in vojak na škofijski stolici. * * * 14. Maksimilijan I. S cesarjem Maksimilijanom (1493—1519) stojimo na pragu nove časovne dobe. Razni dogodki so vplivali na zgodovinski razvoj s toliko silo, da povzroče velik preobrat v življenju narodov. Med te dogodke je prištevati v prvi vrsti izumitev smodnika. Sorodnik ni le preobrazil načina vojskovanja, ampak je globoko posegel v ves sestav človeške družbe. Vite-štvo počasi izginja s pozorišča, ker šlem in ščit ne moreta več varovati bojevnika pred novim strelivom. In gradovi, ki so skoraj tisoč let na strmih višinah gospodarili nad okolico, se rušijo v prah pred kamenitimi in železnimi krogljami, ki se na nje vsipljejo iz velikih topov. Drug mejnik v zgodovini, ki je bil zlasti usodepolen za naše dežele, je padec Carigrada leta 1453. Ko so Turki podrli to zadnjo obrambo krščanstva na Balkanu, jim je bila pot v srednjo Evropo odprta. Več stoletij je morala Avstrija, posebej še Slovenci in Hrvatje, vse svoje sile zastaviti v to, da odvrnejo ljutega sovražnika od svojih mej. — Preobrat v življenju je napravila tudi izumitev tiskarstva, ki je omiko, preje lastno le nekaterim izbranim ljudem, napravilo ljudstvu splošno dostopno; trgovini in prometu je odkritje Amerike in drugih novih delov sveta odprlo nova pota. Verske novotaripe 16. stoletja so slednjič enotno krščanstvo razcepile v razne ločine in mnoge narode popolnoma odtujile katoliški cerkvi. Vsi ti dogodki so preobrazili svet, njegovo mišljenje in stremljenje in ustvarili novi čas. Ustvarili kala. Kakšna mora biti ljubezen, da se ji ne razodene? Se mar razodeva samo lepim dekličem kakor je Ožbovčeva Neža? Grun-tarska je, lepe črne kite ima in take oči kakor Marija v cerkvi. Vsi jo imajo radi. Ona pa se vsem samo smeje. Marička ne more razumeti. Ona bi se nobenemu ne smejala. Če bi prišel Hajmanov pod okno — saj ne sme misliti — pa če bi prišel bi se ne smejala. Čeprav je šepav, čisto tiho bi mu rekla, da ga ima' rada. Naj ne bo hud, da je malo grbava. Ni sama kriva. Srce ima pa ravno tako kakor Ožbovčeva Neža. Veliko srce, preveliko za drobne prsi. Tisto noč je mislila Marička samo na Hajmanovega. Ob vereji je šel proti dvorišču in z njim so šle njene misli. Še pred zimo se je poročila Ožbovčeva Neža. V Kovor. Ko so vozili balo, je Marička stala v kamri ob oknu in z glavo tiščala v okenske križe. Tudi Nežo je potlej videla. Imela je čudno črne kolobarje pod očmi. Maričko je obšla neznanska groza. Zdelo se ji je, da mora imeti ljubezen svetle oči in v rokah veliko srečo. Zima jo je umirila. V kamri je bilo mrzlo, na oken-:u ledene rože. Ogenj v,Marički je popustil. Ko je zvečer legla, je spustila zastor iz preprostega rdečega blaga čez okence. Prižgala je petrolejko in jo postavila na omarico k postelji. Potlej je brala iz Večernic. V knjigi' so ljudje govorili tako prijazno in tako dobro. Ljubezen je bila vsa domača. Na ozarah se je spočela, šla skoz križe in težave, potlej se je srečno končala. Z nasmehom je Marička upihnila luč. Oster duh po ugaslem stenju je za kratek čas obležal v camri. Ko je s taborskega griča pričela odtekati snežnica, tedaj je znova prišel nemir. Čez čas so pričeli zeleneti kostanji na Sebe-nakovem dvorišču. Delo se je pričelo. Spet je hodila mimo Obrama. S silo je tiščala oči v tla. Ne sme iskati Hajmanovega. Takrat je tako mirno šel ob vereji. Ko je bila že na ozarah, se je šele ozrla. Nikjer ga ni bilo. Obramovo dvorišče je bilo prazno. In nenadoma je bilo tudi v Marički prazno. Potlej so se kostanji zabelili. Tedaj se je v Marički znova vzdignilo. Ukresnilo se je v srcu, da je peklo in žgalo. Kostanji so cveteli. Belo cvetje, ki se je sproti osi-pavalo, je padalo v korito, kamor je v močnem curku pršela voda. Po dvorišču, po kašči, povsod je dišalo cvetje. Dišale so Ma-ričkine roke, Maričkine misli. Maričkino trpljenje se je spet začelo. Hajmanov Klemen pa je bil tako tiho. V Maričkini skrinji ni niti enega leetovega srca. Nobenega. Ne preprostega ne takega z zrcalcem in s pentljami in s pesmico, ki pogladi srce. '• Išče stanovanje Slovenski zakonski par z enim otrokom išče stanovanje 4 ali 5 sob v slovenski naselbini. Kdor ima kaj naj sporoči na 900 E. 73 St. Hiša naprodaj 21870 Fuller Avenue Blizu E. 222 St. in Euclid High School, lepe 6 sobe in kopalnica, furnez na plin ,2 garaža, cementni dovoz, se lahko vselite drugi teden. Cena $12,-500. Pokličite J. VAINGAT REALTY VU 3-1913 LO 1-4072 (171) Moiki dobijo delo Odda sobo Opremljena spalna soba se odda moškemu. Pokličite HE 1-2586. —(170) MAX’S AUTO SHOP BODY MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St. Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. so tudi nove razmere med našim narodom. (Dalje prihodnjič) Hiši naprodaj Dve hiši na enem zemljišču, vsaka gleda na drugo cesto, obe dvostanovanjski in v dobrem stanju, v sredini glavnega trgovskega središča, na 14933 Cardinal Ave. Poglejte in vprašajte lastnika. Naprodaj skupno ali posamič. (—169) VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte proti nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 FRANK KLEMENC BARVAH in DEKORATOR ♦ 18715 Muskoka Ave. IV 1-6546 Re~Nu Auto Body Co. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street CxXXXXXXXXXXXXXxxXXXXXJ r"- MI DAJEMO MERCHANTS ZNAMKE BAILEY’S 4 popolne deparlmenl trgovine OBLAČILA ZA VSAKEGA OTROKA DEŠKE TRPEŽNE MOČNE CORDUROY POLETNE HLAČE 2" Prave močne corduroy hlače so zajamčene za izredno dolgo rabo. Spredaj imajo zapirač (zipper), kovina-ste zaponke, zgoraj s pasom stisnjene. Modre, rjave, rjavo-rdeče. Mere 6, S, 10, 12. BAILEY’S drugo nadstropje in v vseh podružnicah MASTERBILT MINUTE MODERN Jel poletne hlače Mere 12 do 18 .95 14j4-oz. težke rayon gabardine hlače. Mečkanje je kemično preprečeno. Ne obledijo. Royal modra, Dartmouth zelena, modra, airforce, toast, siva.— (Študentovske mere do 34 v pasu-8.95) BAILEY’S drugo nadstropje in v vseh podružnicah ŠOLSKE POLETNE HLAČE HOCKMEYERCORDUROY MERE 8, 9, 10, 11, 12 1.98 3 Vajenci Lepa priložnost za izvežbanje v delu z zmrzlim živim sreb rom. Ne rabite nobene skušnje. Dobra plača. Iščemo tudi izdelovalce vzorcev in kalupov. Kolcast Industry, 16601 Euclid Ave. (171) Tovarna išče vajence, ^vežbane in pol-izvežbane delavce, Turret Lathe, Milling Machine, Drill Press. Plača od ure, nadure, prva in druga zamena. Tovarna je air-conditioned. Rotor Tool Go. 26300 Lakeland Blvd. (170) Ženske dobijo delo Ženka dobi delo Ženska dobi delo pri dobri družini, da bi skrbela za 3 letnega otroka in opravljala lahko hišno delo. Lahko stanuje tukaj. Naslov dobite v našem uradu. (170) WOMAN WANTED FOR LIGHT ASSEMBLY WORK Hourly rate ŽENSKA DOBI DELO lahko tovarno delo Plača od ure 3419 CARNEGIE AVE. (170) MALI OGLASI Soba se odda Odda se soba v najem poštenemu moškemu ali ženski na 5809 Prosser Ave. EN 1-4981. -(170) Hiša naprodaj 7 sob, napol zidana hiša, 2 spalnici v pritličju. V dobrem stanju, nanovo barvano odzu-naj. Se lahko takoj vselite. Gotov denar. Brez agentov, v Guclidu. Vprašajte na 19431 So. Lake Shore Blvd. IV 1-0206. (170) Molki dobijo delo TAPC0 Coit Rd. tovarna rabi moške za: HELIARC WELDERS SURFACE GRINDERS MACHINE REPAIRMEN (first class) MILLING MACHINE BROACH OPERATORS TOOL and GAGE INSPECTORS BROACH SETTERS TOOL GRINDERS GAGE LAYOUT Prinesite dokaz državljanstvi. Visoka plača od ure in povišek za življenske potrebščine. Liberalna skupna zavarovalnina in pokojnina. Dobra prilika za napredek. Uradne ure: 8. zjutraj do 5. ure pop. na delovnik, v soboto od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne Thompson Products, Inc. 12818 Coit Rd. (C. T. S. Bus No. 36) (171) TURRET LATHE Izkušeni Plača od ure in visoki dodatni zaslužki 48 ur na teden Le Rol (o. Cleveland Rock Drill Division 1-2500 Berea Rd. (173) MALI OGLASI Dober kup Velik bungalow na 14915.Pepper Ave., s 5 sobami in porčem spodaj' 3 spalnicami zgoraj. Velka klet, plinsko gretje. Cena $14,000. Kličite CL 1-7729. (169) Hiša naprodaj Hiša za 1 družino, 4 spalne so-ae, v zelo dobrem stanju, lepo dvorišče za otroke na mirni cesti, avtomatični plinski furnez, in še posebej stranišče in pršna kopelj v kleti. Pokličite HE i-1518. Na 1222 E. 73 Place, blizu Superior. —(170) Stanovanje se dobi Mlademu paru dam na razpolago skupno stanovanje v mojem domu, ki ima 7 sob. Pokličite IV 1-6842. (169) Hiša naprodaj Hiša 7 sob — 6 sob zdolej, ena zgorej, avtomatični conversion furnez in vroča voda, cel dovoz, garaža, zimska okna in mreže, oeneški zastori, lot 42 x 135. Cena $9,000. Z pohištvom je pa $9,500. Oglasite na 863 E. 141 St. (169) Trgovina v najem Dobi sie v najem prostor za trgovino v slovenski okolici na 17009 Grovewood Ave. pripravno za katerokoli trgovino. Pokličite M. Dragas KE 1-2337 pred 6. uro in po 6. uri pa pokličite KE 1-6352. (169) TRPEŽEN CORDUROY V MERAH 12 do 18 U Prihranite S2 pri vsakih od teh znanih deških hlač. Izbirajte v rjavi, zeleni, modri in rjavo-rdeči barvi. Dečki jih bodo nosili tudi za druge prilike. BAILEY’S drugo nadstropje in v vseh podružnicah Naprodaj Lesena stanovanjska hiša za 5 družin na 1008 E. 64 St., blizu St. Clair Ave. Štiri stanovanja sestoje iz štirih sob in kopalnice, eno pa iz dveh sob. Na mesec $142 stanarine. Cena ugodna. Kličite GA 1-1414; Steve Szalai, 10701 Buckeye Rd. (171) Hiša naprodaj Med St. Clair in Superior Ave., na E. 76 St., lepa čista hiša za 1 družino, 6 sob, stanovanjska in jedilna soba in kuhinja zdolej, 3 spalne sobe in kopalnica na drugem. Polna klet, avtomatični tank za vodo in gorkoto, beneški zastori, zimska vrata in mreže, garaža in cel cementi dovoz. Cena samo $9500. Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030 (170) Naprodaj Apartment za 4 družine — 5 garaž, dobri dohodki $1800 na leto. Nanovo dekorirano. Nahaja se na 5416 Homer Ave. Vpraša se zdolej na gornjem naslovu ali pa pokličite za sestanek WIckliffe 3-0921. (Th) GLAVNI STAN ZA VOLNENO BLAGO ZA POŠILJATI PREKO MORJA Najboljša cena v mestu za volneno blago za moške in ženske tudi 60 inč rajon gabardine primerno za moško in žensko obleko, suknje in krila S. LIEBERMAN WOOLEN CO. 1446 West Third St CH 1-6067 Odprto od pondeljka skozi soboto: 9-6:30. Ob nedeljah: 9-12. Nove uradne ure Od 10 do 5 Zvečer po dogovoru Ob sredah zaprto celi dan Or. L A. Starce OPTOMETRIST PREGLED OČI TER KOMPLETNA OČESNA POSTREŽBA 6411 St. Clair Ave. HE 1-1123 HENRIK &EENKIEWICZ: Z ognjem in mečem Skrzetuski je velel svojim ■ljudem, da so napravili drugo vrsto. “Vstopiva!” je rekel Kušel. “Pol Poljske je v tej cerkvi.” Vstopila sta. Kušel ni mnogo pretiraval. Kar je bilo znamenitejšega v vojski in v mestu, se je bralo na posvetovanje, torej vojvodi, kaštelani, polkovniki, ritmojstri, oficirji inozemskih oddelkov, duhovniki, toliko šlahte, kolikor jo je zmogla sprejeti cerkev, mnogo nižjih vojnih dostojanstvenikov in nekaj mestnih svetovalcev z Grozvajisrjem na čelu, ki je imel zastopati meščanstvo. Navzoč je bil tudi knez in gospod kraljevski točaj, eden izmed vladarjev — in vojvoda kijevski in starosta stobniški, Vesel, Arčiševski in gospod tabornik litevski Osinski —ti so sedeli pred velikim oltarjem tako, da jih je občinstvo lahko videlo. Posvetovali so se naglo, mrzlično, kakor je bila navada ob takih prilikah: govorniki -so stopali na klopi in zaklinjali starešinstvo, da ne bi dali mesta brez obramba sovražnika v roke. Ako bi bilo treba tudi poginiti, mesto vzdrži sovražnika, Poljska se ojači. Česa manjka za 'obrambo? Je zidovje, vojska je, odločnost je — edino poveljnika je treba. In ko se je tako govorilo, je nastal med občinstvom šum, ki se je izpre-menil v glasne krike— zborovalcev se je oprijela navdušenost. “Poginemo drage volje!’ so vpili, “pilavško sramoto je tre- Mario Kolenc ___ —rf** Louis Planinc brez dodatkov (ELA OPREMA CRANE NEUDAY Lepa modema CRANE NEUDAY oprema napravi kopalnico privlačno in udobno. Vsi komadi se lepo prilegajo skupaj; bleščeče beli in se njih površina prav lahko čisti. Imajo ves vdelane ugodnosti in bodo nudili dolgo let trajno uporabo. Vse najnoveše iznajdbe — CRESTMONT pipe imajo DIALESE kontrole, da delujejo nemoteno in brezhibno. CRANE NEUDAY skupina opreme za kopalnico je ocenjena tako zmerno, da je zmore vsakdo. Zglasite se pri nas še danes, da vam razložimo vse ugodnosti. Pokličite MU 1-4200 W. F. HANN & SONS “Since 1907” 15505 EUCLID AYE. at TAYLOR Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure zvečer ba izbrisati, domovino varovati!” In začeli so ropotati s sabljami in gole ostrine so migotar le pri blesku sveč. Drugi pa so vpili: Tiho! Naj se zboruje redno! — Ali naj se branimo ali ne branimo?” “Branimo! Branimo se!” so vreščali navzoči, da je odmevalo od sten: “Bra- nimo se!” “Kdo naj bo poveljnik?” “Knez Jeremija — on je vojskovodja, on je junak! On naj brani mesto, Poljsko — naj se mu izroči bulava! Živel!” In tačas se je iz tisoč pljuč iztrgal tako gromek krik, da so se stene stresle in šipe zabren-čale v cerkvenih oknih: “Živel Jeremija! Knez Jeremija! Živel! Živel! Naj zmaguje!” Zablisnilo je tisoč sabelj — vsi pogledi so se uprli na kneza, on pa je vstal mirno, z na-mršenimi obrvmi. Mahoma je vse potihnilo, da bi se bila slišala miš. “Jasna gospoda!” je rekel knez z zvenečim glasom, ki je došel v tej tišini do vseh ušes. “Ko so Cimbri in Tevtoni napadali rimsko državo, se ni nihče pogajal za konzulat, a prevzel ga je Marij. Toda Marij je i-mel pravico ga sprejeti, ker ni bilo vodij, izbranih od senata. . Tudi jaz bi se v tej stiski ne od-tegal poveljstvu in bi rad z življenjem služil domovini — toda bulav(e ne morem sprejeti, ker bi se dotaknil pravic domovine, senata in vladarjev; a vodja samozvanec nočem biti. Med nami je oni, kateremu je Poljska dala bulavo — je gospod kraljevi točaj . . .” Tu pa knez ni mogel govoriti dalje, zakaj komaj je omenil gospoda kraljevega točaja, je nastal strašen vrišč, ropotanje s sabljami; truma se je zazibala in je vzbuhnila kakor smodnik, ki je padla vanj iskra. “Proč! Na pogibel! Pereat!” se je razleglo v trumi. “Pereat! Pereat!” je grmelo čimdalje bolj. Točaj je planil s sedeža, bled, s kapljicami mrzlega pota na čelu, vtem pa so se grozeče postave bližale sedežem, oltarju— in slišalo se je že zlovražje: “Dajte ga!” Ko je knez to videl, do česa lahko to pride, je vstal in dvignil desnico. Trume so obstale, sodeč, da hoče govoriti; potihnilo je vse, kakor bi trenil. Toda knez je hotel le vihar ustaviti in preprečiti v cerkvi prelivanje krvi. Ko je torej videl, da je minil najgrozovitejši trenutek, je zopet sedel. Dva sedeža dalje — vmes je Heavy dale tonight? Add Uie^ finishing toucli ••a from CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539 sedel le vojvoda kijevski — je sedel nesrečni točaj: sivo glavo je nagnil na prsi, roke so mu omahnile, a iz ust so se mu trgale besede, katere je prekinjalo ihtenje: “Gospod! Za grehe svoje pokorno sprejmem ta križ.” Starec bi mogel vzbuditi u-smiljenje i v najtršem srcu, toda truma je navadno brez u-smiljenja. In zopet se je vzdignil krik in vik, ko je naglo vstal kijeski ter dal z roko znak, da hoče govoriti. Bil je to tovariš zmag Jeremije, zato so ga radi poslušali. On pa se je obrnil h knezu in ga zaklinjal z ganljivimi besedami, naj bulave ne odkloni in naj se na obotavlja oteti domovino. Ko Poljska gine, naj spe prava, naj jo reši ne vodja imenovani, temveč oni, ki je najsposobnejši jo rešiti. — “Vzemi ti bulavo, ti, nezmaga-ni vojskovodja! Vzemi, reši ne samo mesto, temveč vso Poljsko! Glej, z njenimi usti te rotim jaz, starec, in z menoj vsi stanovi, vsi možje, vse žene in vsi otroci! Reši! Reši!” Tu se je pripetil dogodek, ki je ganil vsa srca: deklica v žalni obleki se je približala oltarju, vrga knezu pred noge zlati svoj nakit in bisere, pokleknila predenj in glasno ihteč, klicala: “Prinašam ti vse naše imetje, življenje polagam v tvoje roke, reši nas, reši, sicer poginemo!” Ko so to videli, so vsi senatorji, vsi vojaški starešine in za njimi ves zbor — glasno zapla-kali in slišal se je v tej cerkvi le en glas: “Reši!” Knez je pokril z rokami oči. In ko je dvignil obličje, so se lesketale v zenicah solze — a še se je obotavljal. Kaj bo z dostojanstvom države, če sprejme bulavo on?! Vtem je Vstal kraljevski to- čaj. “Jaz sem star,” je rekel, “nesrečen in pobit. Imam pravico, da se odrečem bremenu, katero’ je nad moje sile, in ga položim na mlajše rame. Vpričo tega križanega Boga in vsega vite-štva oddajam tebi bulavo — sprejmi jo!” In podal je znak Višnioviec-kemu. Nastal je trenutek take tišine, da bi bil slišal letečo muho, naposled pa se je razlegel svečani glas Jeremije: “Za grehe svoje —jo sprejmem.” In tedaj je vladala v zboru divja radost. Trume so lomile stole, padale Višniovieckemu pred noge, metale dragocenost in denar, novica se je razletela kakor blisk po vsem mestu; — KUPITE NA FARMI PO ZMERNI CENI JABOLKA HRUŠKE ČEŠPLJE vse škropljeno sadje Pri nas dobite tudi lepe piščance, žive ali. sveže zmrznjene—jih tudi zakoljemo in očistimo, ko čakate. Adolph J. Somrack Maple Grove Road (Med Rt. 174 in Rt. 91 blizu Rt. 84) Willoughby, Ohio ZAHVALA Želimo se zahvaliti vsem za vso dobroto in sožalje, ki so jo nam izkazali ob smrti naše drage matere Julia Shine Zahvalimo se za vence, so-žalne kartice in za vso pomoč, ki nam je olajšalo našo žalost. DRUŽINA SHINE. PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE! THE MAY COMPANY’S BASEMENjT 1.79 Pinwale Corduroy Fina kakovost, jesenske barve Izbira v vseh željenih odtenkih. Ostanki v dolžini od 1 do 8 jardov, za varčno šivanje doma. To blago je primerno za deške obleke, dolge in kratke hlače; dekliške in ženske obleke ter jopice. Sedaj, ko je izbira velika, je čas, da kupite jesenska oblačila. ifi i* Palm Tree 98c yd. 45-inč Rayon Failles J Jr yard Primerno, znano, v izbiri ljubkih barv. Za krila, hlače, športna oblačila, za cesto, za pisarno. Lepo tudi za pregrinjala, zavese itd. 59c Pisan Cotton Plisse (repe 59c yd. 80 Square pisani Percale Fina kakovost. Izbira najlpeših vzorcev na svetli ali temni podlagi. Rožnati, ljubki, za vsako rabo. Za obleke, predpasnike, zavese, prevleke. 79c Yard Sanforizirani* Denimi 36 inč široki denimi, močne kakovosti. Izbira izbranih barv. Za športna oblačila, za doma, za posteljna pregrinjala ali zavese. (*Uskočijo manj kot 1%) The May Company’s Basement Yardgoods Department 38c vard Se hitro opere, ne rabi likanja, se dolgo nosi. V izbiri lepih vzorcev za otroška oblačila, kot tudi za oblačila za odrasle. ‘Za pižame, nočna in dnevna oblačila. Deške 1.95 flanelne športne srajce Modeli s prišitim ovratnikom, v veliki izbiri barv in vzorcev. Mere 6 do 18. 1.69 Deške 49c atletske srajce, briefs Pletene, v pasu z elastiko. Z O majhnimi napakami. Mere w 4 do 12. 5 parov $1 Deške 39c kratke nogavice Argyle ali Blazer progasti, zgoraj z elastiko. V veliki izbiri vzorcev in barv. Mere 7 do \oy2. Ženske, otroške 39c kratke nogavice Mercerizirani cotton. Za zavihati, v beli in drugih barvah. Mere 6 do 11. Z majhnimi napakami. 4 za $f Otroške 59c Bobby nogavice Trpežne in močne iz combed cottona, za zavihati. Bele v merah 8 do 11. Z majhnimi napakami. Otroške 55c kratke nogavice Vse najboljše kakovosti. Čisto merceriziran bombaž. — d «- Mrežni ali Derby rebrasti, 4 PalOV 1 zavihani modeli. Mere 7 - 11 1 vojaki so kar noreli od radosti in kričali, da hočejo iti nad Hmielnickega, na Tatar j e in sultana; — meščani niso mislili več o podaji, temveč o obrambi do zadnje kaplje krvi; — radovoljno so nosili denar v mestno posvetovalnico, preden se je začelo govoriti o kakem davku; Židje so v sinagogah dvignili vrišč zahvale; topovi na nasipih so gromovito naznalili radostno novico; po ulicah so streljali iz pušek, samopalov in samokresov. Klici: “Živel!” so trajali oelo noč. Kdor bi stvari ne poznal, bi mogel soditi, da mesto slavi kako zmagoslavje ali kako slovesnost. In vendar je utegnilo vsak hip tristo tisoč sovražnikov o-bleči zidovje tega mesta— večja armada od onih, kakršno bi mogel postaviti nemški cesar ali francoski kralj, in bolj divja nego drhali Tamerlana. X. Teden pozneje, dne 6. okto- bra za rana, je buknila po Lvovu vest, ravno tako nepričakovana kakor strašna, da je knez Jeremija vzel večji del vojske in tajno zapustil mesto in odšel neznano kam. (Dalje prihodnjič) — Okoli 85 odstotkov vse kave na svetu pridelajo v Južni Ameriki, največ v Braziliji. KAYNEE NAVADNE IN “T” SRAJCE Pri nakupovanju potrebne sezonske oprave za vašega sina ali vnuka, ki bo pričel pohajati v šolo, kupite mu gori omenjeno srajco, ki je znana po kakovosti blaga in izdelka po sledečih znižanih cenah: Prej $2.00, sedaj $1.59 Prej $2.50, sedaj $1.95 Prej $3.00, sedaj $2.39 Prej $3.50, sedaj $2.89 Prej $3.95, sedaj $3.19 Poleg srajc, je velika izbira deških kravat, naramnic in pasov ter spodnjega perila in nogavic v vseh merah in vzorcih v poznani in zanesljivi slovenski trgovini FRANK BELAJ MOŠKA in DEŠKA OPRAVA 6205 St. Clair Ave. Električni štedilnik dokazano najčistejši > SEDAJ—se sami lahko prepričate, da je električno kuhanje najsnažnejše! Nadenite si vaše najboljše bele rokavice in drgnite s prsti po gorilcu električnega štedilnika . . • VAŠE BELE ROKAVICE BODO OSTALE BELE! Vprašajte prijateljico, ki ima električni štedilnik, da v&m dovoli poskusiti to na njenem štedilniku. Ali še boljše—pojdite v trgovino in si oglejte električni štedilnik vrste 1952. -k. Preidite k “White Glove” električnemu kuhanju še to poletje. Samo to spada v moderne kuhinje! »twns u Ton« sumi ih i»t iisi/iichtuh ii tie iuiii “TEN O’CLOCK TUNES” ZJUTRAJ OB 10 — WICA in WGAR NAJBOLJŠA GODBA NAJBOUŠI TALENTI * ZVEČER OB 10 — WHK ČEVLJI! ČEVLJI! ČEVLJI! V Stan Majer Shoe Store dobite veliko zalogo najboljših čevljev za šolske otroke . . . Stan Majer ima tudi popolno zalogo jesenskih čevljev za moške in žene ... če hočete, da bodo prav pristojali in da bodo trpežni, oglasite se pri STAR MAJER SHOE STORE 6107 ST. CLAIR AVE. UT 1-5027 • Darila otrokom . . . • X-Ray Fitting -ZELENE EAGLE ZNAMKE Z VSAKIM NAKUPOM- JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ MB ““ MB mm s s = Jos. Zolo in Sinovi POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 COLLINWOODSKE URAD I 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. S Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. S