11 Etnolog 32 (2022) UVODNA BESEDA INTRODUCTION Letošnja številka periodične publikacije Etnolog, ki ga izdaja Slovenski etnografski muzej (SEM) in z izidom zaokrožuje raziskovalno leto, je tematsko posvečena znanstvenim antropološkim in etnološkim raziskavam Latinske Amerike in v tem delu v branje ponuja raznolika znanstvena dela, v razdelku razprav pa je dopolnjena s tremi znanstvenimi razglabljanji. Aktualen prispevek z druge strani Atlantika avtorjev Cristiána Romána Huenufila in Uršule Lipovec Čebron »Mapučizacija« družbe v sodobnem Čilu predstavlja poskus razumevanja zapletenega družbenopolitičnega položaja ljudstva Mapuče v Čilu. Članek strukturirano predstavlja aktualno antropološko, zgodovinsko in socialno problematiko Čila in temelji na poglobljenem študiju strokovne literature in virov, rezultatih lastnega terenskega dela med urbano mapuško populacijo ter udeležbi v mapuškem aktivizmu. Članek je bil na naslov Etnologa oddan v španskem jeziku in v uredništvu smo se glede na njegovo aktualnost in ekskluzivnost potrudili, da ga objavljamo tako v slovenskem prevodu kot v originalu. Takšna odločitev je zahtevala veliko dodatnega dela in urejevanja, za kar se vsem vpletenim zahvaljujemo. Sledi prispevek Bojana Baskarja z naslovom Latinska Amerika in Jugoslavija v etnološko-antropološkem delu Vere Stein Erlich. Avtor analizira in členi predvsem miselna ozadja teoretskih predpostavk hrvaške antropologinje Vere Stein Erlich (1897–1980) o kulturnih podobnostih med Jugoslavijo in Mehiko. Ta so temeljila zlasti na srednjeevropski orientalistiki, zgodovini islama in zgodovini judaizma 19. in prve polovice 20. stoletja. Povojni slovenski skupnosti v Argentini se posveča prispevek Jake Repiča z naslovom Begunstvo, nasilje in domovina v likovni umetnosti povojne skupnosti Slovencev v Argentini. V njem avtor obravnava refleksije socialnega spomina argentinskih Slovencev v umetniški in kulturni produkciji. Med zbranimi prispevki ni del o slovenski znanstvenici Branislavi Sušnik (1920– 1996), katere življenjska pot in raziskovalno delo sta pomembno zaznamovala paragvajsko in latinsko-ameriško antropologijo in etno-lingvistiko. Na podlagi izsledkov obsežnega znanstvenega dogajanja v Sloveniji ob njeni stoletnici rojstva bo v okviru Zupaničeve knjižnice izšel samostojen zbornik. 12 V znanstveni del smo uvrstili tudi članke, ki vsebinsko niso omejeni na osrednjo temo, a uvajajo in razčlenjujejo aktualne problematike z novitetnimi raziskovalnimi pristopi ter so uspešno prestali recenzentski postopek. Prispevek z naslovom Sodobni pristopi k raziskovanju teorij zarote na spletu: Etnološke in antropološke perspektive avtorice Kristine Radomirović Maček postavlja teorijo zarote v središče zanimanja etnološke in antropološke discipline, vključno s predstavljenim metodološkim aparatom etnografskega pristopanja in preučevanja tega konspirativnega diskurza v digitalnem okolju. Avtorici Urška Purg in Corrine Brenko analizirata proces dela s pričevalci pri razstavnem projektu Odjuga. Zgodbe o identitetah na prepihu in na tem primeru gradita elemente t. i. demokratičnega muzeja. Razdelek znanstvenih razprav zaokrožuje prevod raziskovalne študije Zbirke indijskih tiskov v Slovenskem etnografskem muzeju, ki jo je leta 2021 kot aktivistka iz Indije v rezidenci Slovenskega etnografskega muzeja izvedla raziskovalka Kanika Gupta. Prispevek, ki prinaša povsem nove informacije in interpretacije zanimive zbirke Slovenskega etnografskega muzeja, je bil za objavo preveden in urejen pod mentorstvom Tine Palaić, zato se ji v uredništvu lepo zahvaljujemo. Etnomuzejske strani začenjamo s člankom Maje Vardjan o sodelovanju med muzejem (v tem primeru Muzejem za arhitekturo in oblikovanje) in obrtniki, rokodelci in oblikovalci pri projektu Made In. Marija Mojca Terčelj v svojem članku osvetljuje zgodbe predmetov, ki so bili predstavljeni na razstavi La Doctora. Barbara Sosič predstavlja relativno nepoznano napravo za spust po snežnih strminah, pležuh, ponekod poimenovan tudi pok ali drdlec. Nadaljujemo s predstavitvijo razstav Ljudska umetnost med domom in svetom, Plečnikova Lectarija, Zlata doba Plečnikove arhitekture in Barvite podobe svetih na steklu. Adela Pukl predstavi nove muzejske pridobitve. Objavljamo letno poročilo Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, poročilo o etnoloških pripravnicah ter dveh projektih SEM (Galeriji pripovedi in portretov in Spletni zbirki filmov Pust, kralj Evrope). Nadaljujemo z rednim poročilom o razstavni in prireditveni dejavnosti SEM. Obeležujemo odlikovanje in priznanje, ki sta ju kustosinja Slovenskega etnografskega muzeja in sodelavka muzeja prejeli za projekt La Doctora. Zaključujemo z zanimivimi recenzijami knjig ter bibliografijo sodelavk in sodelavcev muzeja za leto 2021. Tanja Roženbergar in Gregor Ilaš