Štev./№ 10 ишшкш oktober / ottobre 1993 letnik / anno III HM ž" Sil - Lokalna samouprava Naključje je hotelo, da sem ob začetku moje "krajevne politične kariere", tedaj &e v starem sistemu, gledal na TV oddajo o lokal ni samoupravi, ki se mi je globoko vtisnila v spomin. Vsi vaičani srenje velike vasi v Švici so se v nedeljo zbrali na trgu, kjer so se dogovorili o tem, kaj bo "oblast" postorila ao naslednjega zbora. To je bilo zaresno samoupravljanje, ki se je razvilo iz prave demokracije in ne kot produkt naših partijskih teoretikov. Sedaj imamo priložnost, da se oblast končno približa ljudem. O tem, kakšna bo bodoča lokalna samouprava, se v krajevni skupnosti že dolgo ukvarjamo. Na žalost pa nas le malokdo nraša, kakšna naj bi po našem v bodoče bila. O tem problemu najraje ukvarjajo republiški poslanci, nekaj malega pa še občinski funkcionarji. Kaže, da imajo glavno besedo pri tem občinske strukture, ki bi najraje zadržale pridobljene pravice. Prepričan sem, da ljudem, ki sicer precej apatično spremljajo državno politično sceno, le ni vseeno, kaj se dogaja v njihovem kraju, kako je urejen in kakšne sosede ima. O vsem tem še vedno premalo soodločamo. Nekaj heretičnih misli In, ker vsi razlagajo le, zakaj mora piranska občina ostati takšna, kot je, mi dovolite nekaj heretičnih razmišljanj o novi portoroški občini. Z novo mestno občino Piran bo Portorož izgubil svoje ime. Kot mestna četrt bi imeli pravico samo do naziva Piran-Portorož. Enako velja za Lucijo, ki bi se imenovala Piran-Lucija. Če je še ob prelomu stoletja na starih portoroških razglednicah in na poštnih žigih pisalo Portorose presso Pirano, bi se sedaj lahko krepko skregali, katero ime je bolj znano: Piran ali Portorož. Ne pozabimo pa, da so turistični delavci sklenili zastaviti promocijo cele slovenske Istre pod imenom - Portorož. Turistične promocije pa ne narediš v eni nočL Seveda se vse začne in konča pri denarju. Z lastno občino bi denar ostal v Portorožu. Upam si trditi, da bi bil kraj bolj urejen, ker bi z v kraju iztrženem denarjem razpolagali tukaj. Trditev, da se lahko večja občina loteva večjih projektov, ker ima več I зпагја, je zrasla v glavah megalomanov, ki radi delajo samo .Lalike projekte in se ^redo "visoko" politiko. Da pa znamo Istri-jani tudi skupaj stopiti, govori polpretekla zgodovina, ko smo z lastno močjo zgradili železniško progo Trst-Poreč. Mogoče bodo tudi projekti potem boljši, ker bo več ljudi iz več manjših občin iz vsakdanjih izkušenj odločalo o njih. Ne pa kot naprimer pri izolski bolnišnici, kjer je par "mandlcev" našlo najbolj neprimerno lokacijo na Obali. Dvomi se porajajo tudi okoli skupnih dejanosti v občini, kot je naprimer komunalno podjetje "Okolje". Kdo pa pravi, da ne moremo imeti še vedno enotnega podjetja? Se bosta pač Pirančan in Portorožan v upravnem odboru "kregala" o prioriteti čiščenja piranskih ali portoroških ulic in odvoza odpadkov, zelenice pa bodo v Portorožu urejali tisti, ki bodo to najbolje znali s čimmanj stroški. Predvsem pa bo natančnejša kontrola trošenja denarja. Nove občine bodo zaposlovale nove ljudi. Tudi to je demagogija. V kolikor se ne bomo drugače odločili, bo portoroški župan v občinskem aparatu imel "tajnico in fikus". Večina (upamo, da nekoliko "zredčenega") sedanjega občinskega aparata bo ostalo tam, kjer je zdaj, vendar pod novim gospodarjem - republiko. Dejstvo je, da se bo moral župan osebno bolj ukvarjati s krajem, kar sem naprimer letos poleti na lastne oči videl v San Danielu. Župan tega furlanskega mesteca je v nedeljo zjutraj sam nadziral čiščenje ulic. Mi v Portorožu našega župana še nismo videli niti na navadni tribuni, kjer smo razpravljali o problemih našega kraja. Enako bi lahko trdili Lucijčani in celo Pirančani, čeprav je tam sedež občine. Tistih z vasi si jih še vprašati ne upam. Mitja Jančar Misli meseca: Kleti prepolne vinca, gosi pečene vonj, Svet* Martin vabi nas, a ne zastonj. **★ Ruleta se naprej vrti, država ji veli, da poštena, njena bi postala veliko davkov priigrala! *** Samoupravni socializem pokopali, kapitalizem izbrali. Kdor se pogreba ne udeleži, ta zagotovo nekaj izgubi. *** Delavec uboga raja, svoje mišice prodaja. Kdor zadovoljen ni, lahko službo izgubi. F.K. COLLECTIO PERSONALIS /VZjJ^ZeZGZ-—Portorož, —----Liminjanska orthocosmetica 104, Tef. 70-948 Patricija Trgovina s konfekcijo (dostop pri ribarnici) Seča 194/B, PORTOROŽ Tel.: 066/71-410 Mill £ d.o.o. Lucija Podjetje za servisne, ekonomske ter proizvodne storitve stavbenih objektov Ukmarjeva 4, Portorož tel. /fax 066/71-370 NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRA Portorožan prideluje najboljši refošk Kdor ima v piranskem ali portoroškem pristanišču zasidran vsaj čolniček, 9a zagotovo pozna - Zdenka Rebernika, pri podjetju "OKOLJE" zadolženega za luko. A to je postal bolj po spletu naključij, njegova prava velika ljubezen je - vinogradništvo. Zdenko Rebernik je Portorožan, a je to predvsem iz čisto praktičnih razlogov: ker je služba pač blizu in je tu vse pri roki... A kolikor časa le more preživi v svojem vinogradu v dolini reke Dragonje, skorajda čisto ob reki, nad Steno v smeri proti občinski deponiji odpadkov... Seveda smo ga obiskali - ne v njegovem stanovanju v portoroškem bloku - ampak prav tam, kjer je s srcem najbolj doma. Najprej je leta '80 od nekega domačina vzel v najem 7000 kvadratnih metrov zemlje, ki jo je kasneje odkupil, nekaj jo je še zakupil, tako da zdaj njegovih 1.700 trt refoška raste na kar lepem kosu "sveta". Ob vinogradu sta si z ženo Stanko uredila pravo gospodarsko poslopje s prijetnim bivalnim prostorom. V klet vodi dvoje veličastnih masivnih vrat, na katerih so rezbarije z motivi letnih časov. Ko skoznje vstopaš začutiš, da greš v posvečen kraj, kjer je gospodar razgalil svojo dušo. V zraku visi vonj po rahlo gni-jočem grozdju, po vretju, po tropinah, po vinu ali po vsem skupaj. Na obisku smo namreč, ko vino v ogromnih sodih vre in je skoraj že zrelo za pretočitev. Kako je Zdenko Rebernik pravzaprav zašel v Istro in tu postal vinogradnik? Zgodba njegove družine je pestra. Oče se je, kot oficir stare jugoslovanske vojske in strokovnjak za balistiko, sicer doma iz okolice Slovenske Bistrice, veliko "sprehajal" po takratni Jugoslaviji in po svetu. Z njim pa tudi vsa družina. Tako je naneslo, da se je Zdenko Rebenik leta 1936 rodil v Sarajevu. Po vojni so se Rebrnikovi naselili v Kragujevcu, kjer je oče dobil posel v vojni industriji V Beogradu, kamor se je družina preselila v '50. letih, pa se je Zdenko Rebernik odločil za Študij agronomije, smer sadjarstva in vinogradništva. Najprej si je želel biti gozdar, ker ga je nles veselil". (Najbrž so posledica te njegove neizživete ljubezni tudi hrastova vrata njegove kleti, mogočna miza v zidanici, zafrkl-jivi in uživaški obraz boga Bakhusa - na leseni rezbariji na steni.) A je bila njegova mama, doma s Kozjanskega, proti. Da so gozdarji sami pijanci, je rekla - se danes spominja Rebernik. Po končam fakulteti je prišel - v Koper, ker je bil štipendist tega okraja Bil je referent za sadjarstvo in ker mu takšno "papirnato" delo ni preveč "ležalo", se je po odsluženi vojaščini odločil za delo v kmetijski proizvodnji v Kmetijski zadrugi Lucija. V tistem času so Sečovelj-sko dolino zasadili z drevesi breskev in hrušk. Potem ga je leta '80 zaneslo v obrat komunalnega podjetja "Cvetje", a ga rože nikoli niso zares pritegnile. Ko je "Cvetje" prešlo v roke Hotelov Palace, so mu v komunalnem podjetju ponudili delovno mesto v Piranskem pristranišču. Temu se je uprl, saj si ni znal predstavljati sebe, agronoma, kot inkasanta za priveze čolnov... Na sodišču je spor celo dobil, a se je medtem tako navadil na morje, pristanišče, ladje, ljudi, da je kar ostal. "Rebernik" - sinonim za dober refošk Najbrž je bilo prav to, da v službi ni delal več z zemljo, kar ga je privedlo, da se je lotil obdelovanja svojega koščka "sveta". In to zemlje, za katero so vsi domačini trdili, da še "čopin" (brin) ne bi rastel na njej! Zdaj pa iz grozdja teh, na lapornatih tleh živečih, trt letno pridela kakšnih 6 tisoč litrov kvalitetnega refoška. Njegovemu rdečemu vinu nekateri že kar rečejo samo "Rebernik", saj je postal sinonim za dober refošk. Pa ne le med vinskimi sladokusci in ljubitelji dobre kapljice, tudi v strokovnih krogih žanje "Rebernik" priznanja. Letos je pri ocenjevanju primorskih vin lanske trgatve v Novi Gorici njegov refošk dobil najvišjo oceno. 24. avgusta pa je Zdenka Rebernika čstkalo še eno presenečenje: na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so njegovemu refošku, letniku '92, prisodili zlato medaljo. Pa ne le to - "Rebernik" je postal prvak sorte. Zdaj, ko je Martinovo tu in postaja letošnja bera že vino, Zdenku Reberniku želimo, da bi tudi letošnji refošk dozorel v kapljico vredno kakšnega priznanja. Predvsem pa v veselje in užitek tistih, ki cenijo in znajo okušati žlahtne darove trte in zemlje. Livia Sikur Zorman ob pomoči amaterskega enologa Mitje Jančarja KDO JE KDO V LUCIJI - KDO JE KDO V LU Osnovna šola v Luciji je pravi otroški čebelnjak. Otrok je veliko, veliko pa je tudi učiteljic in učiteljev, ki jim dajejo prvo znanje in drugih, ki skrbijo zanje. Spoznajmo jih: Ravnateljica lucijske šole je Marija Mahne, pri ravnateljevanju ji pomaga Jelka Pečra, Ivan Bažec pa je strokovni sodelavec šole. Šolska pedagoginja je Neva Strel Pletikos, v knjižnici sta knjižničarka Lidija Seljak in Mirando BrŽan. Učiteljice razrednega pouka so: Sonja Bolj at, Mimic a Emeršic, Irena Ivančič, Karmen Jevševar, Zvonka Kos, Ana Križman, Jožica Lovrec Purič, Vanda Mohorčič, Danijela Nemec, Ariana Op ara, Evgenija Pejič, Ines Krapež, Eleonora Radič, Desa Semolič, Ivanka Stojanovič, Majda Sutak, Zorica Šumberac. Vivjana Besednjak poučuje zgodovino, Silvija Mrd-jenovič zemljepis. Suzana Bertok je pri likovnem pouku, kjer sta po pogodbi še Fulvia Zudič in Aleksandra France, ki je z otroci te pri podaljšanem bivanju. Tehnični pouk je v rokah Roberta Celiča in Tanje Zadel, 8. razrede pa po pogodbi uči tehniko Borut Valenčič. Učitelji športne vzgoje (na kratko učitelji "telovadbe") so Igor Božeglav, Karmen Makovec, Vanda Vlačič in Zlata ZeŽelj, Črt Drofenik pa vodi športno vzgojo na razredni stopnji. Glasbo uči Anastazija Čok. Angleščino Doučujejo Jezerka Bešjkovnik, Alojzija Lokovšek in Barbara Škorc, italijanski jezik pa Igor Lavrenčič, Nada Škrinjar in Laura Tripar Lisjak. Slovenščino učijo Ana Horvat, Dragica Kocjančič in Elizabeta Romih. Kdor želi, se faku^~4 tivnolahko uči še nemškega jezika, ki ga poučuje Tjaša Vk I Učitelji matematike so Dubravka Grlj Bačič, Vilma Kač, Nadja Marušič, fizike Lil j ana Turk, Marjan Maslo pa računalništva. Biologijo poučujejo Boža Ferjančič, ki je tudi v podaljšanem bivanju, Majda Kocmut, ki uči še kemijo in Suzana Rak ar Prodan, ki poleg poučuje še gospodinjstvo. Kemijo uči tudi Silva Rebek. Na šoli so še tajnica Sonja Kosgraber, blagajničarka Ш audi j a Ribarič in računovodkinja Irena Deržek C über. Hišnika sta Anton Fuks in Venčeslav Podjavoršek, ki je tudi kurjač. Šolsko kuhinjo vodi Milojka Pan gos, za malice pa skrbijo Ada Pucer, Zlata Resinovič in Vlasta Zudič. Da je v šoli vse čisto, imajo zasluge: Jožica Bolčič, Lidija Bonifacio, Vera Erbežnik, Enisa Jambrovič, Vlasta Podjavoršek, Desa Ropotar, Vida Vitolovič. družina Rusjan ^ —--------~ MI MED SEBOJ ТШШ «§§ I §#ž"45estitama: oktobra je praznovala 70. rojstni < Dragica-Lioa ŠUIJGOJ s Šentjan, slavila oktobra svoj rojstni dan - iakÄ&J iligllgÄ: ^. w . ^ Vittorio FRANZ& z Ükmarjeve uÜC£ 16 Vtucäi^ шкс poalovodja ^МАККБТА" v Ludji, xdaj v pokoju* je svoji dan proslavil v krogu svoje družine in prijave* K: Vegovemu prazniku mu nasdxavijamo ш mu veliko lepih let. . *** Šest desetletij svoje življenjske poti je mladostno prehodil x krajan, sicer pa predsednik občinske vlade ANDREJ GRAH OR* Z najboljšimi Željami za vse dobro v prihodnosti mu čestta tudi portoroški prijatelji in znanci. . .............jo še obüo uspel v nadaljnjem študiju ata Aldo, mama Dina in brat Kristjan, *** Pri družini Manzoni na Lepi cesti štev: 39 praznuje DINO svoj drugi rojstni dan, *•; , ^ Čestitke z najlepšimi željami mu želijo vsi domači.j 0 -I-M-A-G-E-/ ♦ izdelava celostne grafične podobe ♦ oblikovanje logotipa podjetja ♦ oblikovanje in tisk: vizitk, dopisnih listovr, kuvert, map, ... ♦ oblikovanje reklamnih sporočil: letakov, oglasov, plakatov,... ♦ oblikovanje in tisk jedHnih listov, cenikov, samolepilnih deklaracij,... ♦ priprava poslovne grafike m predstavitev na barvnih prosojnicah I-M-A-G-E Založništvo f -I-M-A-G-E-// ♦ fotostavek, prelom in osvetljevanje ♦ oblikovanje vseh vrst publikacij: knjig, brošur, časopisov, strokovnih publikacij in revij, katalogov,... ♦ organizacija in nadzor tiska ♦ prodaja papirne galanterije na debelo: novoletne voščilnice, koledarji, rokovniki, poslovna darila,... ♦ dotisk galanterije z motivi po Vaši želji ■I-M-A: inzenirm ♦ Point of Sale (PoS) sistemi za: • veleprodajo in maloprodajo - gostinstvo ♦ inženiring PoS sistemov na način "ključ v roke " ♦ svetovanje pri nakupu to prodaja kas za gostinstvo in maloprodajo znanih svetovnih proizvajalcev ♦ software za trgovine in gostinstvo ♦ izobraževanje zaposlenih pri uvajanju avtomatizacije v proces prodaje Veseli bomo Vašeg obiska ali klica! - Image d.o.o., Stopniška 8, PORTOROŽ (hotel Jadranka - soba 143 - vhod s parkirišča) Tel 066 / 73-051 int. 8143 GOSTIJE '93: EKIPA HOTELOV BERNARDIN SE JE DOBRO ODREZALA Skoraj gotovo ni ftlo mimo vas, da je bila štajerska metropola od 30. septembra do 4. oktobra prizorišče prvega mednarodnega sejma gostinstva in turizma - GOSTUR. Med sejmskimi dogajanju je bil prvi konec tedna v oktobru tudi 40. jubilejni Gostinsko turistični zbor slovenskih gostinskih in turističnih delavcev. . Ekipa hotelov Bernardin - "vašega in našega mesteca pod son} зт", kot hotelom prijazno pravijo - v kateri so bili predstavniki vseh osnovnih gostinskih poklicev, se je izredno izkazala. Dvanajst Bernardinovih tekmovalcev si je priborilo devet zlatih, tri srebrna in eno bronasto odličje. Zlato medaljo za kuhanje regionalnega menuja so dobili Dufcanka Pofttič, Nada Konforta Prole in Suzana France. Za postrežbo tega regionalnega menuja sta zlato dobila Rudi Levačič in Milan Stojanovič. Za pripravo jedi pred gostom je zlato medaljo prejel Željko Narančič. Ester Blažovič je zlato odličje dobila na tekmovanju Po prihodu z uspešnega tekmovanja. receptorjev, Enesa Fkzlič pa na tekmovanju sobaric. Se eno zlato medaljo pa si je izborila celotna ekipa za pripravo in postrežbo regionalnih jedi. Ekipa Bernardina je na tekmovanju sobaric dobila tudi srebro, ki si ga je priborila Danica Levačič. "Srebrna" sta med barmani bila še An to Kopič in Simon Gašperšič. Ulja Marič pa je dobft srebro pri pripravljanju štajerske kisle juhe. Tekmovalce so strokovno pripravili glavna gospodinja Mtriji Lazar, pomočnik gen direktorja za gostinstvo Šime Livič, vodja sektorja hrane in pijače Boris Brne in Ervin Krulc, vodja hotelskega sektorja. Podjetje bo svojim delavcem, ki so ga tako uspešno zastopali, za vzpodbudo podelilo še denarne nagrade. Obve&am vas, da je 22. oktobra podjetie MANTISA d.o.o. v športnem centru ob osnovni soli v Luciji odprlo poslovni prostor. Osnovna dejavnost podjetja je izobraževanje otrok in odraslih i področja računalništva. Lidija Pervša KDO JE LASTNIK JAVNOSTI ALI KDO PRIVATIZIRA MEDIJE? Neodvisni, nestrankarski... časnik, piše v kolofonu Primorskih novic. Samostojni časopis za samostojno Slovenijo, to je kajpak Delo. Pa neodvisni Dnevnik; na tega menda še danes stavi bivša jugoslovanska tajna služba... Verjetno bi morali tudi v Portorožanu napisati neodvisni Portoroža». Tako bi bilo nedvoumno, da časopis, ki ga imate v rokah, nima nič skupnega s starim sistemom in njegovimi aparatčiki. Očitno imamo v Sloveniji same neodvisne in samostojne časopise, ki nikoli ne pišejo po navodilih kakšnih "mračnih sil" ali lobbyjev. Nekoč pod politično kontrolo in taktirko partije, danes pa? Ko časopisi kritično pišejo o divjih privatizacijah, o nastajanju nove lastniške elite, navadno zamolčijo, kakšna je njihova - to je časopisna-lastniška sestava, ki naj bi zagotavljala domnevno neodvisnost in samostojnost. Pomudimo se pri podatkih (prostorsko) najbližjega - pri Primorskih novicah: PRIMORSKE NOVICE - USTANOVITELJI: ČASOPISNA D.O. Primorske novice p.o. Koper, in ostali ustanovitelji Jasna-Ajko Kambič, Mojca Beljan, Bogdan Božič, Slavojka Bremec, Neva Blažetič-Juren, Vojko Cuder, Sašo Dragan, Bojan Gluhak. NEODVISNI DNEVNIK, LJUBLJANA -USTANOVITELJI: ČTP PRAVICA P.O. ZZD, ČASOPISNO PODJETJE DNEVNIK, OKRAJNI ODBOR SZDL, MK SZDL LJUBLJANA, Jani Alič, Mihaela Baje, Miran Beloglavec, Franc Belšak, Danica Bernjak, Fatirna Beši. Vprašanje, ki se zastavi, če zanemarimo, kako se je neka Њtirna Beši našla med ustanovitelji, je, kdo je pravni naslednik (ozir. upravljalec) bivše Socialistične zveze, za katero vemo, da ne obstaja več, pa se še zmeraj pojavlja kot ustanoviteljica tega eminentnega slovenskega časnika. Bržkone so Mrtve duše še aktualne (če izpustimo, da se včasih človeku poraja občutek, da v naši deželi (še vedno) vladajo mrtve duše). Zanimiva je tudi lastniška struktura državne agencije STA oz. Slovenske tiskovne agencije, katere lastnika sta Izvršni svet oz. Vlada Republike Slovenije in privatno podjetje INI, katerega ustanovitelji so Janez Zavrl, Franci Peršič, Branko Gruban in Dejan Perčič. Ne samo mediji, tudi naša nova država je na tako pomembnem področju kot informiranje je - polpri-vatna zadeva nekaj posameznikov. Glede na zgražanje medijev nad privatizacijo družbenih podjetij v SLoveniji, bi bilo zanimivo ugotoviti dinamiko rasti lastniških vložkov n.pr. v Primorskih novicah in Neodvisnem Dnevniku. Pri Primorskih novicah je še dodatna zanimivost: kako je mogoče, da občina Piran (oz. njen paradni konj - izvršni svet) ni zavaroval(a) svojih preteklih vlaganj v Primorske novice, saj vemo, da so iz občinskega proračuna vsako leto v ta časopis odplavala nemajhna sredstva? Ker noben medij ne piše o lastninskem preoblikovanju drugih medijev, verjetno zaradi stanovske solidarnosti ali pa zaradi tihega dogovora o delitvi politično-interesnih področij, lahko zaključimo, da je Portorožan (zaenkrat} še edini zares neodvisni časopis. Marko Zor man PIRAMIDA NOVIH LASTNIKOV Lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom bo, kot vse kaže, dolg in zahteven proces, Id bo prinesel na površje nove lastnike z močjo odločanja V podjetjih z družbenim kapitalom imajo že dovolj zakonskih podlag za uresničitev tega zgodovinskega procesa. Samoupravljanje, ki nas je spremljalo dolga desetletja, odhaja v zgodovino delavskega gibanja, porajajo se novi družbenoekonomski odnosi s pridihom kapitalizma, za katerega upamo, da bo human in podoben tistemu v razvitih evropskih državah. Proces lastninjenja družbenega kapitala bo prinesel na površje nove lastnike z močjo odločanja in žal tudi odvisne delavce, ki bodo lahko prodajali le svoje mišice. Zagotoviti moramo, da bo proces lastninjenja javen, da ne bo nekakšna oddaljena in skrivnostna inačica, polna travm, nepravilnosti in špekulacij. Zlasti pretkano divje lastninjenje nam lahko prinese nepopravljivo škodo, pri delavcih pa vzbuja občutek oškodovanja in strah pred prihodnostjo. Zakonodajalec je predpisal sedem različnih metod lastninjenja z možnostjo kombinacij: prenos navadnih delnic na sklade, interna razdelitev delnic, notranji odkup delnic, prodaja delnic podjetja, prodaja vseh sredstev podjetja, preoblikovanje podjetja z večanjem lastninskega kapitala, prenos delnic na Sklad republike Slovenije za razvoj. Kot smo doslej lahko izvedeli, se večina podjetij ogreva za kombinacijo interne razdelitve delnic na podlagi lastninskih certifikatov - in v drugem krogu za notranji odkup preostalih delnic. S takim načinom lastninjenja bomo imeli množico malih lastnikov, vendar je pričakovati, da se bo v doglednem času zgradila piramida takšnih, ki bodo imeli v rokah pretežni del slovenskega kapitala. Imetniki lastninskih certifikatov bomo tako, hočeš nočeš, postali delničarji. Naša delnica - enkratno "darilo" države lahko prinaša dividendo (delež na letnem dobičku) - ali pa postane sčasoma ničvreden papir, odvisno pač od tega, kako bo podjetje, v katerega smo vložili certifikat, poslovalo. Franc Krajnc Cvetličarna Stravs Vanja Portorož Obala 33 PRODAJA REZANEGA CVETJA; LONČNIC; ŠOPKOV /tudi poročnih/; ARANŽIRANJE; NAGROBNI ŠOPKI; IKEBANE; IZDELAVA VENCEV. kavarna GALERIJA r v Piranu vam nudi sladice, frappeje in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač. ÄVTOMOTO DRUŠTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN Autocamp Strunjan zagotavlja v svojih storitvenih dejavnostih: - kvalitetno poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil B-i kategorije, - servisne usluge na vozilih "Zastava" in "Volkswagen", - članstvo AMZ Slovenije, - kolesarske tečaje za učence osnovnih šol, - počitnikovanje v Autocampu v Stru-njanu s turističnimi uslugami. VSE TO PO ZMERNIH Ш UGODNIH CENAH. Za vse podrobnejše informacije kličite na telefon: 78-638 - recepcija. Poskrbite za varnejšo finančno prihodnost. Svojo in svojih najbližjih. Adriaticovo rentno zavarovanje Vam ponuja novo možnost koristne naložbe. Sklenete ga lahko za krajše obdobje ali za vse življenje. Je prenosljivo. Podarite ga lahko tudi svojemu otroku. Adriaticovo rentno zavarovanje je hkrati tudi varčevanje in dobičkonosna naložba. Toliko bolj, ker Vam bo ob strani stala zanesljiva, zaupanja vredna zavarovalnica. Zahtevajte podrobne podatke. Pokličite na telefon 066 43 111 ali se oglasite v najbližji Adriaticovi poslovni enoti ali pooblaščeni agenciji. Adriaticovo rentno Zdaj čas dela za Vas ä Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica Adriatic, agencija AGENT PIRAN, ulica IX. koipusa 10, tel.: 066 73 482 POSTANI TUDI TI KRVODAJALEC! Darovanje krvi temelji na načelih prostovoljnosti, anonimnosti, brezpl-ačnosti, solidarnosti, kar so osnovni pogoji za uresničevanje in uveljavljanje etično-moralne plati dajanja. I Podariti del sebe drugemu je osebno Zadoščenje in obenem dolžnost vsakega zdravega človeka. Kdo lahko da kri? - vsak zdrav človek od 18. do 65. leta starosti; (človek ima okoli 5 1 krvi, zato pol Htra krvi lahko da vsak zdrav moški vsake tri mesece, ženska vsake štiri mesece.) Kaj morate vedeti? Da je kri vedno na razpolago, je potrebno najmanj 250 krvodajalcev na dan v R Sloveniji. Vsakega potencialnega krvodajalca, ki želi darovati kri, najprej pregleda zdravnik in ob tem preceni ali je trenutno primeren za odvzem Popolnoma ne osnovan je strah, da bi pri dajanju ali prejemanju krvi lahko prišlo do okužbe s povzročiteljem AIDS-a. Sterilne igle so le za enkratno uporabo, torej LE ZA ENKRATEN ODVZEM pri posameznem krvodajalcu (po uporabi se jih zavrže). Darovano kri ne sme nihče prodajatil Kri smo dali zastonj in jo bomo tudi dobili na ta način. Marsikoga mučijo številni pomisleki: - Ali darovanje krvi slabi organizem? Niti najmanj, saj milijoni krvodajalcev povedo, da se po dajanju krvi počutijo dobro. - Ali morate kri, ko jo enkrat daste, dajati stalno? Vest in srce vam bosta "prišepnila" najboljšo odločitev o tem ali boste zopet darovali kri ali ne. - Ali dajanje krvi redi? Ne, dajanje krvi ne terja dodatne hrane. Pred dajanjem krvi nikar ne jejte mastne hrane, prav tako tudi ne prihajajte tešči na odvzem. Zajtrkujte le čaj, kruh in marmelado, ne pa mleka, surovega masla in ne pijte alkoholnih pijač. Človek je socialno bitje, ki neprestano lebdi v vrtincu iskanj življenjskih smislov. Občutek pripadnosti veliki družini krvodajalcev, ki so hranitelji mnogih življenj, je smisel z lepimi čustvi, verjemite. Valentina Klemše NAŠI PRAVNI NASVETI: SOUPRAVLJANJE DELAVCEV V DRUŽBAH Državni «bor je 9. Julija letos sprejel zakon o sodelovanja delavcev pri upravljanju, ki je bU objavljen v Ur.l. It. 42/93. S tem zakonom se določajo načini in pogoji za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ne glede na obliko njihove lastnine. Po ukinitvi samoupravljanja in uveljavitvi zakona o podjetjih, je bilo področje vpliva delavcev na upravljanje podjetja neurejeno, s tem zakonom pa naj bi se uvedla "kontrola delavcev" nad delom delodajalcev. Delavci pravice soupravljanja uresničujejo individualno in kolektivno. Individualne pravice so: - pravice do pobude in odgovora nanjo; - pravica do obveščenosti; - volilna pravica; - pravica dajati mnenja in predloge. Kolektivno pa delavci uresničujejo svoje pravice preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zbora delavcev in predstavnikov delavcev v organih družbe. Poudariti velja, da se s pravico delavcev pri upravljanju ne posega v pravice in obveznosti sindikatov. Če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico, se oblikuje svet delavcev, v manjših družbah pa se imenuje delavskega zaupnika. Svet delavcev sestavlja različno število članov, v odvisnosti od velikosti družbe (npr. v družbi z več kot 50 do 100 delavcev, ima svet delavcev 3 članov; v družbi z več kot 400 do 600 delavcev, ima svet delavcev 11 članov ipd.). Člani se volijo za 4 leta, pra-ico voliti v svet delavcev imajo vsi delavci, ki delajo v družbi nepretrgoma najmanj 6 mesecev (aktivna volilna pravica), pravico biti izvoljen v svet delavcev pa imajo tisti delavci, ki so zaposleni v družbi nepretrgoma najmanj 12 mesecev (pasivna volilna pravica). Zakon tudi predpisuje volilni postopek za izvolitev članov sveta delavcev, način dela sveta delavcev (ki se uredi s poslovnikom) in pristojnosti sveta delavcev, ki so: skrb, da se izvajajo zakoni idr. predpisi, sprejete kolektivne pogodbe ter dosežem dogovori med svetom delavcev in delodajalcem; predlaganje ukrepov, ki koristijo delavcem; sprejemanje predlogov in pobud delavcev, ki jih upošteva pri dogovarjanju z delodajalcem...). Kapitalsko povezane družbe ustanovijo svet delavcev družb, v katerem sodelujejo predstavniki vseh kapitalsko povezanih družb. Delavci sodelujejo pri upravljanju družbe tudi preko svojih predstavnikov v organih družbe: v nadzornem svetu in v upravi družbe (delavski direktor). Število delavcev v nadzornem svetu se določi s statutom, vendar ne more biti manjše od tretjine članov nadzornega sveta v družbi, kjer je zaposlenih do 1000 delavcev, in ne manjše od polovice članov nadzornega sveta v družbah z več kot 1000 zaposlenimi delavci. Predstavnike v nadzorni svet voli in odpokliče svet delavcev in s tem seznani skupSčino družbe. Člani nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, zastopajo interese vseh delavcev v okviru pooblastil, ki jih ima nadzorni svet v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in statutom. Družba z več kot 500 delavci ima delavskega direktorja, ki ga predlaga v upravo družbe svet delavcev, imenuje pa ga organ lastnikov družbe. V manjših družbah se lahko imenuje delavskega direktorja, če je tako določeno z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem. V okviru pravic in obveznosti, ki jih imajo člani uprave družbe po zakonu in statutu, delavski direktor zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju bo sicer omogočil institucionaliziran vpliv delavcev na upravljanje gospodarskih družb, ne daje pa konkr^v nih odgovorov na vprašanje, kako boč J delavci imeli predstavnike v organih družbe t.j. v nadzornem svetu in upravi družbe, če teh organov družbe nima (po zakonu o gospodarskih družbah d.o.o. ni dolžna oblikovati navedenih organov). Ureditev teh in še marsikaterih drugih vprašanj bo prepuščena prostovoljnim odločitvam družbe oz. dogovoru med delavci in delodajalci. Vukica Jovanović-Krevatin, odvetnica Politični poker ali igralniška ruleta "Svoj certifikat bi vložil v Igralnico, Č» bi jo lastninili," meni eden izmed precej pomembnih piranskih gospodarstvenikov. Razen besedne in politične nevihte, ki grmi nad slovenskimi igralnicami, zlasti nad tisto v Novi Gorici fat zadnje čase tudi v Portorožu, obstoja le vprašanje, kaj lahko igralnica pomeni za kraj, pa tudi za Uršo družbo. L*ni smo lahko prebrali misel, da je igralnica kokoš, ki nese data jajca. To ne velja za vse, za portoroško in novogoriško pa prav gotovo. Če bi bila to kokoš, ki znese po eno jajce vsake kvatre, bi se nihče ne zmenil zanjo. Tako pa se razplamtevajo navidez dobro skriti, a v bistvu naivni Spopadi, kdo bo spravil to kokoš v svoj kumik in če gre res za podtalno kriminalno pretakanje denaxja, kako bi ena mafija zamenjala drugo. V sedemdesetih letih se je nad portoroško igralnico zgrnilo podobno neurje. Komisija za družbeni nadzor tedanje republiške skupščine se je za tesno priprtimi vrati več mesecev zaupno Ukvarjala z zadevo portoroške igralnice. In konec koncev: tresla se je gora, rodila se je miš. Na sedanjo "igralniško afero" je mogoče gledati z več zornih kotov. Eden izmed teh je, kako spraviti stvari v red v skladu z zakonom. Pred kratkim je direktorica SDK Slovenije sporočila državnemu zboru, da inšpektorji SDK ne bodo prišli pregledovat poslovanja igralnic, ker nji- hovo delovanje urejajo trije zakoni, ki da si med seboj nasprotujejo. Takšna normativna džungla omogoča tudi spotakljivo, z nekaterimi splošnimi normami, neusklajeno poslovanje. Toda» ali je mogoče že samo s tem dokazovati, da gre za vsesplošno kriminalno kupčkanje z denarjem? Drugi vidik pa je, kakšne sadove je dal namen pri ustanavljanju igralnic: z njimi financirati turistično infrastrukturo, za katero drugače ni mogoče zbrati denarja? Seveda se ob tem porajajo še druga izhodišča, od upravljanja do razdelitve legalno prisluženega denarja. Nedvomno nas vse skupaj močno zanimajo zakulisne igrice. Kot občani, pa se za portoroško igralnico predvsem vprašujemo, kaj za nas pomeni, kaj smo od nje dobili in koliko je "vredna" tudi za širšo okolica V zadnjih petih letih je igralnica dajala od 8,7 do 41,9% celotnega prihodka za različno turistično infrastrukturo. Največ, t.j. 41,9% celotnega prihodka ali v igralnici pridobljenega denarja, je šlo za te potrebe leta 1988, najmanj leta 1990 -8,7%, lani pa 14,1%. Znižanje deleža celotnega prihodka, ki je šel za različne turistične javne zadeve, je bil zadnji dve leti predvsem posledica tega, da je portoroška igralnica urejala podružnico v Lipici, delno pa zaradi prehodnih in političnih razmer. Z igralnišidm denarjem so v celoti ali delno financirali avditorij, letališče, marino, športne in rekreacijske in različne komunalne infrastmkturne objekte od vode, elektrike, cestne in telefonske komunikacije, čistilne naprave, za vzdrževanje in obnavljanje kulturne in naravne dediščine v Piranu, Štanjelu, Iipici, Škocjanskih jamah. Prav tako bi portoroški in obalni turizem sam ne zmogel denarja za različne promocijsk Nm ZA MISII REPEK. Se odgovora pristojnih niso bili delešnil £ato se na občinsko oblast obračamo in jo prosimo za odgovore na naslednja ^S^NE NAČRTE IMA (ČE ЈШ IMA) Z BELOKRIŠKO CESTO? * KDAJ JIH BO URESNIČILA? Pa ne bodo krajani še naprej - dobesedno in simbolno - tavali v temi, prosimo za vaša cenjena pojasnila! Park okoli starega HPalacaH je v teh jesenskih dneh izredno lep - ves razcvetel - Na začetku pomladi je park dajal videz zanemarjenosti Velika ljubiteljica cvetja gospa Steigeler iz Kostanze ob istoimenskem jezeru na meji med Nemčijo in Švico, nekoč (in mogoče še danes) predsednica društva "Prijateljev cvetja" v svojem lepem mestu, je mislila, da najlepše rože ne rastejo nikjer drugje kot v njihovi Kostanzi. A ee je uštela. V Portorožu je, kot je sama izjavila, videla najlepše rožice v Evropi. Luciano Cambos "il giardiniere" v"svojem" parku (Foto.M.J.) In verjeli emo ji, saj je bil v tistih časih park okoli starega hotela Palace, zares lep, poln cvetja - pretežno vrtnic. Za cvetje je skrbel Luciano Gambos, ki je cvetju posvetil vse svoje življenje. Ko je odšel v pokoj, se je vse spremenilo - na slabše. No, kljub temu cvetlične gredice tega parka še slovijo kot najlepše v našem kraju; pa čeprav je stari hotel zaprt, zapuščen, zanemarjen in je vse okoli njega pusto. Škoda - saj je v samem srcu Portoroža. M./ SEMTERTJA PO PORTOR JE KAŠTEL NAVRGEL ZA SANACIJO PLOČNIKA? Pozornejši bralci se bodo spomnili, kako ostre pogoje za izdajo soglasja za obratovanje tržnice "Kaštel" je letos junija postavil Svet KS Portorož upravljalcu tržnice. Med drugim je Svet zahteval, da se del sredstev, ki jih je moralo podjetje IN TOUR iz Kopra, plačati za uporabo tega prostora, nakaže krajevni skupnosti Portorož za ureditev kraja. Seveda je bil občinski izvršni svet proti temu, da bi denar dobila neposredno krajevna skupnost, ki ves čas zagovarja stališče, da mora od prodaje javnega prostora nekaj pridobiti tudi kraj. Kaže pa, da je zahteva ICS Portorož vendarle zalegla pri občinskih veljakih, ki so sprejeli odločitev, da sredstva, ki jih je navrgel "Kaštel", namenijo sanaciji pločnika pred poslovalnico SDK. Podjetje IN TOUR, ki je v novo podobo tržnice menda vložilo okoli 600 tisoč DEM. pa je izvršni svet še zaprosilo sa dovoljenje obratovanja tržnice tudi v nesezoni m za podaljšanje pogodbe (za dve leti). Še ena o Igralništvu: KDO NAPADA CASINO? Naslov bi se pravzaprav moral glasit-ikdo brani Casino. Ob dandanašnjih igralniških razprtijah (Casino in Hip je nemara še bolj zanimiv molk političnih strank. Verjetno imajo dobre razloge zanj! Kaže, da je igralniška afera postala zgolj zadeva nekaterih posameznikov. Medtem ko na Goriškem izgleda kakor da je razlog za afero zgolj fiksna ideja poslanca Hvalice, je na Obali to postala privatna zadeva bivšega croupieja Lipovca. Pravosodni organi, zadnje zatočišče napadenih igralnic, se verjetno še najbolj počutijo nelagodno - saj sdaj vsi vejo, da v sosednji Italiji obstaja neki Di Pietro in neodvisno sodstvo. Argumenti v prid igralnic so prepričljivi: igre na srečo dajejo kruh dobršnemu delu lokalnega prebivalstva, denar se uporablja za hitrejši razvoj kraja, skratka, brez igralnic bi bil kraj siromašnejši in nerazvit. So pa zanimivi tudi argumenti proti: gre lahko tudi za pranje umazanega denarja, dostikrat pridobljenega na nezakonit ah vsaj nemoralen način, v igralništvu sta se do nedavnega napajala stara UDBA in KOS, nemara najbolj negativna elementa starega sistema. Vrednostni in moralni sistem, ki sta povezana z naravo dejavnosti v igralništvu, pač ne moreta biti model razvoja za celo gospodarstvo, še posebej, če se gremo neko tržno, na pravni državi temelječe gospodarstvo) Kaj naj si ob tem misli navaden občan? Menim, da je pomanjkljivost post-komu-nizma, ki zdaj vlada v Sloveniji v tem, da pri nas še nimamo svojega James Bonda. Ko ga bomo imeli, bomo tudi te škandale jemali dosti bolj normalno in običajno. Marko Zor man PRI SOSEDIH V LUCIJI - PRI Zakaj se branjevke izogibajo lucijske tržnice? Na tržnici je ишо ena stojnica, ki pa ponuja pred vrnem sadje. Tržnica, ki so jo uzedili za stavbo delikatese v Luciji, je bila namenjena prodaji sveže zelenjave in sadja, jajc in drugega. Začetki so bili obetavni, saj so okoliške branjevke redno prihajale tja prodajat svoje pridelke, zadovoljni pa so bili tudi kupci, ker so lahko dobili svežo zelenjavo iz prve roke. Vendar je bilo to zadovoljstvo kratkega daha. Branjevke so prenehale prihajati in se spet obrnile k tradicionalni tržnici v Piran. Ni jih motila (in jih ne moti) ne oddaljenost, ne prometne nevšečnosti, ki jih v starem mestu ni mala.. Veliko žensk, ki prodajajo na piranski tržnici, je iz bližnje okolice Lucije. Zato ee mnogi začudeni sprašujejo, kaj neki jih je pregnalo od tod. Kdo ve, mogoče nam bo uspelo izvedeti, kaj je (bil) vzrok njihove selitve na tržnico v Piran. V tolažbo Lucijčanom je ena stojnica ostala; ponuja pa predvsem sadje, manj pa sveže zelenjave. SOSEDIH V LUCIJI - PRI SOSEDIH V LUCIJI - PRI SOSEDIH kot ne bi smelo nastajati. Žal je ta šola draga, prediaga, da bi bilo moč zanjo najti opravičilo. Pino Prodan *** Simpozij FORMA VIVA na Seči - kulturna manifestacija, ki je stara več kot tri desetletja Fazan in njegovo obrežje ostala čista in brez odpadkov. Kajti tu so se nekateri znebili celo delov svojega obrabljenega pohištva in drugega. Evforija napeljave kabelske antene Delavci, ki napeljujejo kabelsko televizijo, že več mesecev delajo na raznih koncih Lucije. Nedavno so zaključili z instaliranjem kabelske antene v Ukmarjevi ulici, zdaj pa so na vrsti vrstne hišice na hribu. Kaže, da je kabelska TV mreža moderna, saj med Lucijčani vlada pravcata evforija. Vsakdo bi v svojem stanovanju želel imeti pravo "okno v svet". Pravijo, da je napeljava kabelske antene cenejša od satelitske, zato je povpraševanje po njej tolikšno. Tisti, ki razne (tudi satelitske) programe že gledajo preko te antene, so s kvaliteto sprejema izredno zadovoljni. *** Spet se je začel livlljski in pletiljski tečaj Četrtega oktobra se je v Luciji začel tečaj šivanja in pletenja, ki ga Italijanska skupnost iz Pirana že vrsto let pripravlja v tem obdobju. Mnoge, ki so doslej obiskovale ta tečaj, znajo zdaj šivati zase in za svojo družino, enako pa bi lahko trdili za one, ki so se udeležile pletiljskega tečaja. Zanimanje je precejšnje, tudi med Por-torožankami. *** Končno čistijo kanal "Fazan", ki je bil poln odpadkov - med njimi bi lahko naftli celo staro pohištvo Fkzanski kanal v Luciji že vrsto let ni bil očiščen. Pogled nanj je bil brezupno grd, v poletnih mesecih pa se je okoli njega širil neznosen smrad, saj so nekateri v vodo metali celo trupla crknjenih živali. Ta dni pa so začeli z intenzivnim čiščenjem kanala in njegove okolice. Ko bodo končali z delom, bo imel potok z okolico lepši videz, predvsem pa bo čistejši. Pokosili so že travo, odstranili pa so tudi plast nesnage ob obrežju, ki se je tam dolga leta nalagala. Ko bo tod spet red in čistoča, bo predvsem od prebivalcev Lucije odvisno, doklej bosta Poletie v oktobru Čudež ali...? Najbrž so predvsem precej visoke temperature v oktobru botrovale k ie drugemu cvetenju nekaterega rastja v tem letu. Cvetje v parkih je skorajda lepše od pomladnega. Nekatero drevje, ne le da je že drugič letos vzcvetelo, tudi obrodilo je. Na Seči so v teh oktobrskih toplih dneh lahko na lastne oči videli, da cvetijo jablane, hruške, češnje. Na nekaterih sadnih drevesih pa se je po cvetenju pojavil tudi plod, večinoma na češnjah, na Seči. Vendar se tega "čudeža narave" nihče preveč ne veseli, kajti staro izročilo pravi, da takšni pojavi napovedujejo hudo, dolgo, zelo mrzlo zimo. Upamo, da to za naše Primorje ne velja. *** Po Potemkinovem zgledu V Luciji je slišati šalo: "Kupovanje lokalov je kot na igralniški ruleti - ponudba je velika, dobitkov pa le toliko, da ima vedno dobiček njihov prodajalec." V skupini stanovanjskih blokov v vzhodnem delu Lucije je vse več zaprtih prodajalriic. V novozgrajenem, lepem, a za okolje nič kaj prida primernem trgovskem poslopju je množica praaiih lokalov. Ni jih še bilo mogoče prodati. Graditelj pa tudi ne ve, kdaj in komu jih bo lahko prodal. Nekaj podobnega je že, še bolj pa bo očitno, v novozgrajeni telovadnici. Glede trgovin, obrtnih delavnic in uslug, ki jih potrebuje človek, bi morali biti Lucijčani v sedmih nebesih. Čeprav je novozgrajenih proda-jalnic na pretek, pa bi bilo mogoče našteti kar vrsto zadev, ki bi sodile v novonastalo mesto, pa jih ni. In zakaj ni tako? Lucija se je razvila bolj ali manj na ledini. Urbanistom in urejevalcem prostora se je nudila idealna priložnost enotno zasnovati naselje z vsem, kar ljudje potrebujejo. Namesto tega pa je vsak načrtovalec zmogel strokovne in sociološko - ureditvene zamisli zgolj za ščepec, za ureditev enega ali dveh dvorišč. Nikoli ni bila pred očmi zamisel o naselju kot celoti, še manj pa, da bi ta zamisel zajemala tudi vse, kar povezuje prebivalce nekega kraja. Že sama glavna cesta neusmiljeno para mesto na dva dela. Na obeh straneh pa je nič koliko s kitajskim zidom nepovezanosti nastalih delčkov. In v njih se ne more razvijati nič drugega kot mentaliteta zaprtosti, samozadostnosti, in občutek, da je to kraj, v katerem so si tudi sosedje v bistvu tujci. V zadnjih letih je bilo nekaj poskusov, da bi z različnimi prodajalnami in nekaterimi objekti zakrpali vsaj za silo nastali ta novi mestni prostor. Pri tem ni bilo odločilno, kaj ljudje potrebujejo, temveč predvsem, kdo je imel denar za nakup sorazmerno zasoljenih poslovnih prostorov. Demografska vizija, kaj ljudje potrebujejo in kaj je mogoče resnično prodajati, je bila potisnjena v ozadje. Zato se kopica praznih prodajaln še z enega zornega kota kaže kot zgodba o necelovitem nastajanju kraja. Zaprti lokali pa bodo tudi v bodoče z napisom "Ugodno prodam" odgrinjali še različne načine in stopnje špekulacije. Če pridete s sečoveljske strani, se vam pred gostiščem na Seči odgrne pogled na lucijsko mestno zazidavo. Tujec, ki je prvikrat tukaj, ima ob sončnem zahodu občutek, da se je kar znenada odgrnila "fata morgana4. Domačini pa na različne načine čutijo, da je to po obsegu mesto, po svojem bistvu pa Potemkinova vas. Morda bo kdaj na kakšnem učenem simpoziju kdo predstavil, kako je v Luciji nekaj nastalo tako, Fbrma viva '93 (Foto: M. Jovanovič) Simpozij Forma viva na Seči je vstopil v četrto desetletje svojega obstoja - saj je obhajal že 32. leto. Na tej mednarodni kulturni prireditvi so sodelovali kiparji že iz vseh petih celin. Kiparska dela, ki so nastajala vse od leta 1961, so razstavljena v galeriji na prostem, ki jo - še posebej v . poletnih mesecih - obišče veliko ljubiteljev f umetnosti. Po vsakem simpoziju so kiparji svoja dela prepustili Formi vi vi, tako da je na tej odprti galeriji razstavljenih že lepo število kipov. V jubilejnem letu 1991 je pet umetnikov ustvarilo skupinsko delo - kamnito omizje - prostorsko kompozicijo, ki simbolizira pomen povzete grške besede - simpozij. Kiparji so z omizjem prikazali sožitje avtonomnih različnosti in prijateljstva med različnimi narodi sveta. Omizje, ki je razstavljeno v osrednjem delu galerije na prostem vzbuja občudovanje številnih obiskovalcev. Nekateri ga imajo za pravo remek delo. Bilo je že (nekoč) nekaj govora, da bi turistične agencije v svoje programe uvrstile krajše izlete do galerije na prostem. Žal pa je ta predlog ostal le črka na papirju. Kolikor nam je namreč znano, niti ena agencija v svojih programih ne nudi možnosti organiziranega izleta do Forme vive. Prepričani pa smo, da bi med našimi gosti büo zanimanje za tovrsten ogled galerije precejšnje. Miloš Jovancvić *** NOVA TELOVADNICA V LUCIJI JE KONČANA Opozicionalni poslanci v skupščini občine Piran se že dlje časa zaman trudijo "zrušiti" izvršni svet - kaže pa, da bo to še naprej Sizif ovo , delo. Izvršni svet si je namreč - kljub kasnitvi-z ( otvoritvijo novozgrajene večnamenske telovadnice v Luciji uspel v gumbnico pripeti cvet in z njim utišati marsikaterega nergača. Celotna vrednost novega športnega objekta, zgrajenega v španoviji z gradbenim podjetjem Stavbenik, ni majhna. Po grobih uradnih podatkih znaša 353.696.809,00 tolarjev! Toda stroškov s tem seveda še ni konec: telovadnico bo treba ogrevati, čistiti, vzdrževati, upravljati, tržiti... (Na "Okolju", ki mu je izvršni svet zaupal upravljanje nove športne pridobitve, so v ta namen že zaposlili novega človeka.) Stroški obratovanja športne dvorane bi po ocenah letno znašali čez 20 milijonov SIT, od tega več kot 9 in pol milionov "požre" amortizacija, ki jo bosta delila občina in Stavbenik. Pa prihodki? Upravljalec računa na največji priliv sredstev od najemnin občinskih Športnih klubov in društev, ki bodo uporabljali telovadnico - le-ti pa se financirajo pretežno iz občinskega proračuna. Najbrž bodo tudi denar za najemnino zahtevali - kje neki le - kot iz proračuna! S trženjem naj bi telovadnica zaslužila le okoli 50 odstotkov potrebnih sredstev za svoje funkcioniranje, ostalo pa - naj bi plačala "vreča brez dna" - davkoplačevalec. Tovornemu oslu davkoplačevalcu pa to: lažje bo nosil svoje breme in prenašal kitenje oblastnikov s tujim perjem, če mu bo v tolažbo misel, da bo morda lucijska naložba vsaj enega mladega človeka odvrnila od alkohola ali mamil. Livia Sikur Zorman DUTY FREE SHOP-I VČERAJ IN NIKOLI VEČ Po večmesečni agoniji so konec avgusta prejeli od uprave oz. Ministrstva za finance v brezcarinskih prodajalnah na območju občine Piran uradno odločbo o prenehanju dobave raznovrstnega potro&nega blaga, ki je bilo oproščeno carine. Z duty free shopi smo se seznanili že v prejšnji državi in se v njih, največkrat kot navadni državljani, tudi na črno oskrbovali. Sprva so se tovrstne trgovine pojavile na potniških ladjah, v pristaniščih, na letališčih, nato na mejnih prehodih itd. Ko je državni blagajni primanjkovalo deviz, so jih razširili tako kot v Rusiji (berjoške) ali na Kitajskem (friend shop), tudi v notranjosti države, za časa Markoviča pa celo uradno legalizirali prodajo za naše državljane. Očitno je bila z njimi zadovoljna tako država kot naši in tuji potrošniki. Razmere in možnosti prodaje v brezcarinskih trgovinah so se bistveno spremenile v letošnjem letu. Da bi razumeli zakaj in na kakšen način so pristojni republiški organi dobesedno zadušili oskrbovanje nekaterih brezcarinskih prodajaln, moramo pogledati leto dni nazaj, ko so v Portorožu na novo preurejeni duty free shopi rasli kot gobe. Razlog takšnemu razcvetu je bila obstoječa zakonodaja, ki je omogočala odpiranje brezcarinskih prodajaln v Portorožu in Piranu. Na republiški strokovni klasifikaciji se uvrščata Iba turistična kraja zaradi objektov kot so *rina Portorož in pristanišče v Piranu med tavtične centre. Po neuradnih informacijah je osem brezcarinskih prodajaln na območju občine Piran finančno uspešno poslovalo, saj so letno realizirale okoli deset mil. DEM prometa. Prisotjni carinski organi so v začetku letošnjega leta poostrili kontrolo z različnimi akcijami preverjanja prodaje blaga kupcem, ki so lahko le tujci Lastnike brezcarinskih prodajaln, ki so prodajali cigarete in alkoholne pijače domačinom, pa so kaznovali z denarnimi kaznimi ter z grožnjami, da bodo v primeru nadaljevanja kršitev carinske zakonodaje posegli še po strožjih ukrepih (zaprtje trgovine). Posledice so seveda prvi občutili krajani, ki so nejevoljni prihajali iz prodajaln in se s svojimi devizami napotili po željeno blago v pet minut oddaljene hrvaške duty free trgovine na mejnem prehodu Sečovlje. Naslednji zakonsko utemeljen republiški ukrep se je, kljub posredovanju občinskega izvršnega sveta ter fte nekaterih regijskih turističnih organizacij, zgodil 30. aprila 1993, ko so brez zakonite odločbe pristojni rep. organi ustavili dobavo blaga nezažel-jenim brezcarinski trgovinam Pravnomočna odločba je dospela šele štiri mesece kasneje ob koncu turistične sezone. Tako so obupani trgovci pričakali glavno turistično sezono s praznimi policami in vsake mi turistu posebeju razlagali zakaj ni željenega blaga. Nekateri so skušali prodati ostale zaloge in do zadnjega upali, da se bodo v Ljubljani premislili. Nato so na podlagi poslovne škode, ki je nastala zaradi štirimesečnega nezakonitega I 00ТУ jp^wm» full- skop вА*Ов 7 4Г/СГ« 1 47 H. ^r 0 4F v I I onemogočanja nabave blaga, pri Ministrstvu za finance vložili pritožbo, na katero kljub zakonsko predvidenemu 30 dnevnemu roku še danes niso prejeli odgovora. Od obstoječih prodajaln so ostale le tiste, ki oskrbujejo navtične turiste v pristanišču oz. marini Ostali so trgovine zaprli ali spremenili svojo ponudbo. Če navedemo le eno od negativnih posledic izvršenih ukrepov lahko zapišemo, da se je število zaposlenih v eni od teh trgovin skrčilo iz sedem na enega. Naj zaključim z ugotovitvijo, da so navkljub zakonskim spornostim, ki izhajajo še iz obdobja prejšnje države (la je krvavo potrebovala devize svojih državljanov) brezcarinske prodajalne bogatile turistično ponudbo našega kraja, ki je vedno bolj odvisna predvsem od malenkosti, ki se ponudijo gostu. Zelo nazoren je primer igralniškega vikend gosta, ki se je ob sobotah ah nedeljah, predno je zavil v igralnico, vedno založil s cigaretami in kvalitetnejšimi alkoholnimi pijačami v brezcarinski prodajalni. Mnogokrat pa se je zgodilo tudi obratno, da se je z izgovorom nabave cenejšega blaga ustavil v trgovini, nato pa stopil še v igralnico, kjer je zapravil še nekaj deviz. Verjetno ni bilo lahko prodajalkam, ki so žalostno pojasnjevale začudenim gostom, zakaj naša država po nekaj letih ukinja tovrstno ponudbo. Mogoče se bo komu zdelo vse skupaj nepomembna malenkost, dejstvo pa je, da so zaradi ukinitve duty free cone posredno ali neposredno zgubili tako trgovci, zaposleni kot gosti. Delno zadovoljna pa bo samo državna davčna politika. Sami krajani pa se bomo poslej "legalno" oskrbovali verjetno tam, kjer nas, vedoč, da prinašamo konvertibilno valuto, prijazneje sprejeli. David Božič OPTIK J 1//WJ ©OTOGZä TINA & FERRY F. HORVAT PIRAN, TRG I. MAJA 12 IMATE TEŽAVE Z VIDOM? NUDIMO VAM BOGATO IZBIRO OKVIRJEV IN STEKEL PO UGODNIH CENAH. OPRAVLJAMO BREZPLAČNE PREGLEDE VIDA. URNIK: 8h - 12h, 16h - 18h SOBOTA: 8h - 12h PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE Poznate dovtip: "Kako pravijo po japonsko cestam? "Enasamajama." To velja tudi za nekatere naše ulice, posebno v Luciji. Cesto prekopavajo, jo za silo zakrpajo, že £ez čas, ko se zemlja ugrezne. pa nastajajo "udarne jame". Pravi sovražnik avtomobilskih amortizerjev. Vzdrževanje cestišča je stvar cestnega podjetja. Izvajanje te naloge pa naj bi nadzoroval cestni inšpektor. Ne prvega, ne drugecfa pa udarne jame ne brigajo. Kaj, če bi jim avtomobilisti pošiljali račune. (Poskusiti velja!) so naletele na gluha ušesa. In vendar zdaj "javno stranišče" imamo. Ne eno, kar več. Za ograjami, v odmaknjenih kotičkih kopališča, v parku pred hotelom Palace in ie kje. Če ni urejenega prostora, pa si ob nuji poiščejo ljudje skrit kotiček za potrebo, na katero hodi še cesar peš. (Portoroški Chlosmerl le vedno aktualen!) In še ceneje je, kot ležeči policaji. «Ste gledali televizijsko oddajo o volitvi miss Slovenije? Ste opazili, kako je mikser slike spretno kazal vmesne vložke o portoroški panorami, o hotelu Metropol, o igralniškem emblemu na hotelski strehi. Niste? Seveda ne, ker tega Sploh ni bilo. Na vseh televizijah sveta bi ob takih priložnostih pokazali tudi kraj dogodka in njegovo okolje. Strokovno slabo pripravljena oddaja? Strah pred očitki, da televizija neobjektivno prikazuje igralništvo na srečo? (Ogledalo televizijske neodvisnosti?) © и fflfcri&ji Le redki nimajo s seboj ročnih ur, pa vendar se radi o zre j o tudi na javne ure (na cerkvenem stolpu, javnih prostorih). V lucijskem zdravstvenem domu se lahko njegovi obiskovalci ozirajo po ličnih merilcih časa. Nobena ne pove, koliko je ura. Že mesece in mesece, dopoldne in popoldne, v petek in svetek, "kažejo" 14,32. Radi bi verjeli, da v tem ni simbolike. (Se je v zdravstvu čas ustavil?) Kai nekako razvajeni smo že, da čez opoldne kupimo marsikaj v trgovinah. Opoldanskega odmora ne poznajo mti na pošti, še manj v gostiščih. Grda razvada - si najbrž mislijo v portoroški banki. Čez opoldne ne bo3te pri njih nič opravili, razen, če poiščete pomoč pri bankomatu. (Besede vlečejo, zgledi mičejo). *** Vremensko kapelico, nedaleč od poslopja krajevne skupnosti, bodo spet "posvetili". Le datum še ni določen. Ljudje, ki hodijo tam mimo, se že leta zaman ustavljajo, da bi videli, kaj jim kažeta bar o graf in termograf. Uročene, pokvarjene, zapuščene naprave že predolgo čakajo na rešitelja. Zdaj je ta blizu. Namesto sedanjih, nesposobnih ljudi, ki naj bi uredili to zadevo, prihaja na belem konju. Kdaj bo to. bomo v kratkem zvedeli. (In vendar se premika). *** "Zakaj propagirate moški šovinizem?" je spraševal nič kaj vljuden glasek na drugi strani telefonske žice. -"Kaj mislite s tem?" -"To, kar sem rekla." - "Bi povedali kaj bolj določnega?" - "Naslov Portorožan pove, da je to glasilo moških prebivalcev Portoroža, mar ne?!N - "menda je med našimi bralci celo več žensk kot moških. Vam to kaj pove?" "Zakaj se že v naslovu opredeljujete za moške?" - "Je tudi Slovenec časopis samo za moške bralce?" - "Torej ne priznate, da je naslov milo rečeno spotakljiv,14 se ni dala razvneta feministka. (Bi lahko preimenovali "Portorožana" v "Ona - on"?!) PORTOROŽARIJE - PORTORO So ljudje, ki dandanes prisegajo, da so bili od vedno nasprotniki starega režima, pa čeprav so bili člani in zvesti borci njegove "avantgardne" organizacije - čeft, mi smo se borili znotraj sistema. Baje so teorije, da naj bi bila bivfta partija in SZDL že v začetku 80-ih zametka civilne družbe, ki je na koncu pripeljala do miroljubnega "odmrtja" okostenelega režima in restavracije kapitalizma. Eni se celo imajo za opozicijo, ker da so to že tako ali tako bili celo življenje in se gnetejo v "kao" opozicijskih strankah. Včasih so pravoverni "zekajevci" svečano izganjali latinščino iz šol, kot nekaj skrajno elitistifinega, danes pa jo n.pr. "urbi et orbi" uporabljajo v časnikarskih polemikah. Enako je bilo z gimnazijami. Po vpeljavi t.i. usmerjenega izobraževanja so množično začeli z ukinjanjem gimnazije kot nepotrebnim ostankom meščanske družbe. Danes skorajda isti ljudje, vsekakor pa z istim "pedigreejem", ponovno odpirajo gimnazijo, pri čemer seveda brumno zamolčijo, kako so jo ukinjali. Sistem pa funkcionira čisto instrumentalno dalje; ljudje se privatno posmehujejo oblasti in oblastnikom, ko pa se je treba (javno) izpostaviti, pa sistemu (in njegovim nosilcem) izkažejo popolno hlapčevg^. | Skratka, perpetuum mobile. Postelje so л zamenjale, v njih pa ležijo isti ljudje (V duhu časa) *** A^ekateri člani uredništva, ki so se opredelili za Istrijane, so se ob gledanju TV oddaje - Tednik - ob izjavah lastnika podjetja "Finali" - od sramu - vse bolj pogrezali v naslonjač. Kaže, da so bile instrukcije - kako se obnašati pred kamero in kaj reči - sol v morje. (Žal tv ni dovolilaplary-back-a). (ŽTBVUKE { Л гт v * / Se spomnite, kolikokrat je bila že nekaj let nazaj izrečena zahteva: Portorož potrebuje javno stranišče, kot ga je imel nekdaj pred rajnkim kulturnim domom. Vse zahteve •kit* -iPrecejkrat smo slišali, da se nihče ne zmeni za naplavine, ki jih naraslo morje nanosi vzdolž portoroške obale. Zadnje dneve ob visoki plimi delavci OKOLJA vsak dan sproti odstranjujejo kupe naplavljenih predmetov. Med pridnimi delavci je tudi znanka, ki skrbi za snago portoroških ulic. (Namesto kritike vsa pohvala!) *** navdih mode 1 Trgovina z veliko izbiro oblačil. Konfekcija pletenine, majice, trenirke, kostimi, bluze, krila, spodnje perilo,otroške trenirke in majice in druga oblačila. Obiščite nas v trgovinah: * BERNARDIN, Obala 2 Portorož, tel. 066/75-271 * LUCIJA, Seča 194 Portorož (pri Diskontu), tel. 066/70.912 UGODNO ZA KUPCE Če se izkažete s tem oglasom, vam pri gotovinskem nakupu nad 10 tisoč SIT, odobrimo 10-odstotni popust. *prodaja na čeke* priporočamo se in vas pričakujemo v naših trgovinah *** *** *** Pismo s Hrvaške O ribah brez potnega lista, granatah in še marsikaj Ko sem se odpravljal v poletju v zadarsko "zloglasno primorje med Zadrom in Sukošanom, ste me pobarali, da nekaj napišem za našega Portorožana, recimo, nekaj o ribištvu, ribah (ne o granatah, ki jih ne manjka), kar bi morda zanimalo Portorožane. Saj je Jadran domovanje rib brez potnega lista, kar zveni kot šala - pa vendar ni; v biološko-ekonomskem smislu je to zanimiva in trda resnica, s katero morajo računati vsi lovni partnerji skupnega morskega akvatorija, pravzaprav celotnega Jadrana. Tako se ribe selivke kot so množične sardele, inčuni, papaline, lokarde in skuše, tudnidi in mnoge druge selijo iz paše na prašo, na drstišča, zimovališča, k obalam pa zopet v globine in tako prihajajo v dosego ribolovk zdaj v Dalmaciji, zdaj v istrskih vodah, Tržaškem zalivu - in zakaj ne v slovenski jadranski akvatorij. V Lvloško-ekonomskem smislu bi bilo torej J>ak loviti (predvsem) selivke brez obzira na to, kaj porečejo sosedje, ki izkoriščajo to isto populacijo rib, ki sezonsko ali periodično obiskuje njihova lovna področja. Taki medsebojni dogovori - če so dobri sosedski odnosi - bi torej morali temeljiti na predhodnih bioloških analizah in sicer s ciljem zaščite celotnega ribjega fonda; ta bi moral biti optimalno (ne maksimalno) izkoriščen, tako da nam bo vedno dajal optimalne "obresti" nastale kot rezultat s prirastjo, preselitvijo, odselitvijo, umiranjem rib. Tako dobimo določitev intenzitete ribolova odnosno dovoljeno stopnjo izkoriščanja ribjega fionda. Severni Jadran, zlasti Tržaški zaliv in istrski akvatorij obiluje na planktonu, ki je glavna "paša" za masovno pelaške (hrv. plava riba) sardele, inčune, papaline; morje sicer ni tako modro in prozorno kot v južnejšem delu, zato pa je bogatejše na pelaških ribah (tu ležita jadranski največji tovarni ribjih konzerv: Rovinj in Izola). Za dobre sosedske odnose bi morali prav v tem področju nekaj iztržiti in se pobotati z našim južnim sosedom (dogovori, sporazumi, participacija, kooperacija, koordinacija itd.) Letošnje leto, zlasti poletje, tudi v Dalmaciji ni bogato z ribami. Tem bolj je seveda obljudeno z granatami, ki dnevno padajo na to področje, zdaj Zadar, zdaj Biograd, Maslenico, sem in tja katera prileti med ribe. Pač pa imamo malo "elektrike", še manj vode in turistov in prava redkost je srečati jadrnico na morju. Slo venci in naši Portorožani ne vedo, koliko sreče emo imeli pred dvema letoma. dr. Miroslav Zei ODMEV NA - ALKOHOL MED MLADIMI Pritegnil in vzpodbudil me je članek pod gornjim naslovom, ki ga je napisala gospa Milica Maslo. S svojim prispevkom želim njene ugotovitve podkrepiti in razširiti, saj njen članek prav kriči po nadaljevanju. "Opijanje je postala nekakšna kultura šola, mlajše generacije, ki ji je poglavitni cilj zabava, omama in "odštekanost". Na vprašanje: "Le kam to pelje," je odgovor jasen in znan. Vprašajmo se: "Kaj je do tega pripeljalo mlado generacijo"? (Pri tem za trenutek odmislimo težave mlade države). Zakaj le v omami in "odšte-kanosti" vidijo rešitev, razvedrilo in svoi cilj? Omamljeni pa smo lahko tudi zaradi česa drugega» npr. od lepote našega kraja, od lepe narave, miru, ljubezni, razumevanja, dela v klubih in društvih itd. To je prijetna, predvsem pa neškodljiva omama. Zakaj potem mladi rajši posegajo po alkoholu in mamilih? Jim je to bolj pri roki, jim da več kot ljubezen in narava? Smo tudi starejši takšni? Ko smo v težavah ali pa, ko se želimo zabavati, rajši posežemo po kozarcu, kot da bi se odločili za sprehod v naravo. Vzgojeni smo tako in tako vzgajamo. Bolj enostavno je, manj je treba misliti in se truditi. Omamljen biti od ljubezni in lepote narave je nekaj posebnega in to je treba znati! Vsekakor smo starši tisti, ki imamo (vsaj na začetku) največji vpliv na otroke, čeprav se vedno izgovarjamo, da otroke pokvari slaba družba. Premalo časa si vzamemo za naše otroke. Pomembnejše so nam materialne dobrine - za otroke pa zmanjka časa. Ko se zavemo, je običajno prepozno in pot nazaj je dolgotrajna, včasih nemogoča. Ko nas otroci najbolj potrebujejo, odpove mo. Tarnamo pa, kakšni problemi so z njimi in da se otrok sploh ne "splača" imeti. Poleg skrbi staršev in šole je pa seveda nujno spoštovanje zakonodaje pri točenju alkoholnih pijač. Sprejeta je bila v vzgojne namene, ne pa, da jo izigravamo. Z doslednim izvajanjem predpisov bi vsaj delno zajezili grozoten pohod zasvojenosti in nasilja med mladimi. Čeprav bodo otroci potem najbrž iskali potešitev drugje, bo vseeno malo težje priti do alkohola. Pa še nekaj. Alkoholne pijače bi morale biti veliko dražje kot brezalkoholne. Trenutno je ravno obratno. So pač mladi (žal) največji potrošniki. (Ugotovitve ankete otrok iz Oš Lucija so, milo rečeno, grozne; gl. prejšnji "Portorožan" članek M. Maslo). Odraščajoči mladini moramo dati zgled in priložnost za zdravo zabavo. Tistim mladim, ki si trenutno tega ne želijo, pa moramo vzbuditi željo po tem. Pokazati in dokazati jim moramo, da je to boljše! Sodelovati bi morali prav vsi: otroci, starši, društva in klubi in ne nazadnje politiki. Slednji odločajo o sredstvih, ki so za to potrebna in o politiki razvoja. Odločiti se morajo, kam vložiti denar, kje se bo najbolj obrestoval! Ali v izgradnjo in vzgojo zdravega mladega človeka, ki bo ustvarjalen in srečen, ali pa v trenutne želje in ambicije posameznikov po dragih, včasih povsem zgrešenih naložbah. Da mladostnik pade v alkoholizem, ni kriva samo poceni in dobra ponudba alkohola, ampak v veliki meri tudi osebne težave, iz katerih sam ne zna ali pa ne zmoze. Kdo in kako jim lahko pomaga pri iskanju izhoda iz obupa, žalosti...? Se "sreča", da posežejo po alkoholu in ne po tistem najhujšem (žal nekateri tudi po tem). Rešitev vidijo v alkoholu in mamilih, ki jim vsaj za trenutek lajšajo težave in še "zabavno" je hkrati. Ne vedo, da je dopust ali zabava lahko "ful" lepa in prijetna tudi brez alkohola, mamil in nasilja. Svojo odvečno energijo naj trošijo v gibanju, ustvarjanju, branju dobre knjige... Omogočimo jim to in jih vzpodbujaj mo. Tudi materialno. Starši naj ne rečejo, da so otroci dragi in se jih ne splača imeti. O, pa kako se splača! Nepopisen je občutek sreče v urejenem družinskem krogu. Ni denarja, ki bi to nadomestil. Namesto za drag in nevaren motor ali pa za video kaseto polno nasilja, namenimo denar za skupne izlete v naravo, kjer je ogromno možnosti za tesnejše, sproščene, prijateljske in odkrite pogovore. Ne izgovarja-jmo se, da nimamo časa. Ko ga bomo imeli, bo prepozno. Nujno je medsebojno zaupanje. Prizadevanja učiteljev športne vzgoje v OŠ Lucija, la želijo motivirati otroke za zdravo življenje, je treba podpreti z vsemi sredstvi in pomagati, na dobri poti so. Pogled npr. na plažo polno odvrženih pločevink in druge embalaže brezalkoholnih pijač bo manj moteč kot tisti zdaj - na rdeče pločevinke piva. Skrb za čisto okolje bo potem prišla kar sama, pločevinke pa bodo kar izginile. V imenu mladih in ne samo v njihovem imenu, pozivam in prosim vse, ki že ali pa želijo na kakršenkoli način pomagati pri vzgoji mladih, naj ne obupajo in naj se ne bojijo ostrine besed, ki so včasih v dialogu med starejšimi nujno potrebne, vsaj kadLar teče pogovor o odpravljanju strahot, s katerimi se mladi srečujejo. Mladim pa priporočam, naj se ne zgledujejo po slabih navadah starejših. Milan Emeršič ч l vortorožanJL r .......... " "'i"" Цw " Štev$a/nmxierg 10*oktober/crttdbre 93* register časopisov pod registrsko ItevÜko Ш* Predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* immmSTVO časopisa tatajÄf Por- toroža/REDAZlONE dei gtanatedei Cittadini di Portorose: Gustav GÜZEJ (gtevniin ^respo^ Jovan NIKOLIČ, Sij an PRETNAR, Snežna > RESEK, Irina STEGEL, Liviia SIKÜR-Z O RMAN ; oblikovanje nasknmfce/oopertiria di: Teo TAVŽELJ, dipl.arh.; tehnična идкШеу/ redazione tecniea: SKELETON CHEW IJUBI|ANA; tisk/stampa: Birografika »ВОШ* foofc; naJdada/tnatujta; 2000; fcdajate^A K «KÖtoie: KS Portorol/Cl« di Portorose, Naelov uredni5tva/lndijiz2o della xedadone: Obala 16, Portorož, tel.; 13-046/Lungomare 16, Porto*, es«, telef.: 73- 046. Cena enega izvoda/pnmra di un esemplare: brezplačen/gratuito. V tej Številki so sodelovali: dr, Miroslav ZEX, David BOŽIČ, Milan EMERŠIČ, Franc KRAJNC, Milo» JOVANOVIČ, Bola KOVAČIČ, Vukica JOVÄNOVlC-KRTWl'm, Marko ZORMÄN. Valentina KLEMME, Adrijana CLOBAS, Pino PRODAN. Vinjete: 5 an dr o SAMBI. IMETNIKI KARTICE ACTIVA SE BODO LAHKO VKLJUČEVALI V SISTEM EUROCARD Največji kartični sistem devetih bank Slovenije ACTIVA, ki je doslej izdal 65.000 kartic, uspešno širi svoje poslovanje tudi na mednarodnem področju. Štiri banke iz tega sistema in sicer: Splošna banka Koper kot polnopravna članica ter Kreditna banka Maribor Splošna banka Celje ter Pomurska banka Murska Sobota, so v teh dneh (8.10.1993) pridobile licenco za poslovanje z Eurocard. Ostale banke iz tega sistema (Gorenjska banka Kranj, Dolenjska banka Novo mesto in Komercialna banka Nova Gorica) bodo isto licenco pridobile v kratkem (nekatere že decembra). Vse navedene banke bodo v najkrajšem času omogočile sedanjim in bodočim imetnikom kartice ACTIVA (tistim, ki bodo to želeli) poslovati tudi z EUROCARD kartico, ki jih bodo izdale posamezne banke. Zato je prav, da se dosedanji imetniki Eurocard kartic napotijo v svojo najbližjo banko, kjer jim bodo natančneje razložili postopek za zamenjavo obstoječe oz. pridobitev nove kartice. V pričakovanju pričetka izdajanja lastne Eurocard kartice pa so se navedene banke že dogovorile o vsklajenem nastopu pri sklepanju pogodb s podjetji - prodajnimi mesti. Tako bodo podjetja lahko sklepala pogodbe z najbližjo banko, oz. tisto s katero že imajo poslovno sodelovanje. XÖ splošna banka koper RENEX d.o.o. Trgovina na debelo in maloprodaja OBALA PORTOROŽ /skladišče soli/ 66320 Portorož Tel.: 066/76-566 Fax: 066/73-045 Cenjene potrošnike in kupce obveščamo, da je v skladišču soli, nasproti bencinske črpalke v Portorožu Market ponovno odprt Pridite, prepričajte se o širokem izboru, ugodnih cenah in izredni ponudbi! Renex d.o.o. Portorož