Leto XXV.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za '/« leta 35 lir, za '/< leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir.
Plača in toži se v Ljubljani.
LONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitA di provenienza italiana ed eatera:
ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10.
Številka 94.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni branil niči v Ljubljani št. 11.953
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE 1». Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Iz hala
vsak torek in petek
uuonana. petek 27. novembra 7942-XXf
Ureditev postrežbe z mlekom v gostinskih obratih
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Clen 1. — Začenši z dnem 1. decembra 1942-XXI se prepoveduje v gostinskih obratih (vštevši mlekarne) prosta postrežba s kakršno koli pijačo, ki bi vsebovala mleko presno, kondenzirano, v prahu ali kakor koli konservirano.
Clen 2. — Izjemoma je dovoljena postrežba s kapucincem v skodelicah za kavo, vendar pa količina mleka ne sme presegati polovice skupne količine pijače.
Clen 3. — Kršitelji te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev. Tudi se lahko odredi začasni ali predlaga trajni odvzem obrtne pravice.
Ljubljana, 20. XI. 1942-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Gospodarski	od
ziAlbanijo
Raztegnitev obveznosti poseka na nadaljnje pasove
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Clen 1. — Obveznost poseka, odrejena z naredbami z dne 8. maja 1(J42-XX št. 87, z uue 6. junija 1942-XX št. 111 in z dne 10. junija 1942-XX št. 115, se razširja nadalje na sledeče pasove:
na obeh straneh cele proge:
1. vzdolž ceste Kočevje — Cviš-larji — Onek — Koprivnik — Nemška Loka;
2. vzdolž ceste Rajndol — Brezovica — Nemška Loka — Miklarji — Dobliče — Kanižarica;
3. vzdolž ceste Soteska — Podturn;
4. vzdolž ceste Novo mesto — Št. Jernej — Kostanjevica;
5. vzdolž ceste Grosuplje—Mlačevo — Slivnica — Račna — Zden-ska vas — Videm — Kompolje —*■ Zvirče — Hinje — Smuka;
6. vzdolž ceste Mlačevo — Krka —- Zagradec — Poljane — Žužemberk — Dvor — Soteska;
7. vzdolž ceste Žužemberk — Dobrnič — Kal — Mirna peč:
8. vzdolž ceste Vel. Loka—Čatež;
9. vzdolž ceste Velika Loka — Račje selo — Brezovica;
10. vzdolž ceste postaja Dobrepolje — Ponikve — Rašica — Rob;
11. obrambni okoliš okrog Novega mesta in Ljubljane z omejitvijo na pas v širini 100 m zunaj žične mreže.
12. Vzdolž železnice Ljubljana — Metlika se mora posek raztezati na obe strani cele proge.
Clen 2. — Za posek pasov iz prednjega člena veljajo nespremenjeno določbe, za kršitelje le-tčh pa kazni iz naredbe z dne 8. maja 1942-XX št. 87.
Clen 3. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 23. XI. 1942-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Zanimanje Italije za Albanijo je že staro in sega daleč pred ustanovitev personalne in carinske unije med Italijo in Albanijo v letu 1939. Tako je že od nekdaj zavzemala Italija v zunanji trgovini Albanije vodilno mesto, kakor je razvidno iz naslednjih uradnih albanskih številk. Albanija je v letu 1938. uvozila blaga za 22.7 milijona albanskih frankov, izvozila pa za 9.1 milijona frankov. V posamezne države je Albanija izvozila oz. uvozila iz njih blaga (v milijonih alb. frankov):
uvoz izvoz Italija	8.3	6.1
bivša Jugoslavija	2.5	0.07
USA	1.4	0.4
Nemčija	1.3	—
bivša Češkoslovaška 0.9	0.2
Anglija	0.8	0.2
Japonska	0.8	—
Grčija	0.8	1.4
Tako glede uvoza ko izvoza je torej bila Italija daleč na prvem mestu.
Posebno živahno se je zanimala Italija za albanska petrolejska ležišča in zaradi teh je prišlo v Albanijo mnogo italijanskega kapitala in mnogo italijanskih strokovnjakov. Petrolejska ležišča pri Pa-tosu je dobila 1.1925. v zakup angleška Anglo-Persian Oil Compa-ny, ki pa je 1. 1932. vrtalna dela ustavila. Nato se je lotila dela Italija, kateri se je posrečilo, da je
proizvodnjo zemeljskega olja v tem ležišču in v ležišču pri Devoli znatno dvignila, kakor dokazujejo naslednje številke o albanski proizvodnji zemeljskega olja.
Ta je znašala v tisoč tonah: leta 1936.	48.3
leta 1937.	87.9
leta 1938.	116.8
leta 1939.	125.0
S proizvodnjo v 1. 1939. je mogla Italija kriti že približno eno petino svoje mirnodobne potrebe. Raziskovalna dela pa se še neprestano nadaljujejo in desetletni načrt predvideva postavitev okoli 600 novih vrtalnih stolpov, proizvodnja zemeljskega olja pa se naj poveča na 1.2 milijona ton letno. Poleg tega pa je začela Italija izkoriščati oljnate škriljevce in to izkoriščanje naj bi dalo nadaljnjih 2 milijona ton petroleja. Italija je tudi zgradila 85 km dolg vod, po katerem teče zemeljsko olje iz ležišč v pristanišče.
Pomembna so tudi albanska ležišča bakra in kroma, v manjši meri tudi železne rude. Proizvodnja bakra bi se mogla po mnenju strokovnjakov dvigniti na 60.000 ton letno. Ležišča kroma se nahajajo v glavnem na ozemlju ob Ohridskem jezeru in se cenijo na pol milijona ton ter bi zadostovala za potrebo Italije za 20 let. Po poročilu predsednika družbe
AMM1 Duceju je proizvodnja kroma v Albaniji že dosegla znatno višino ter je upanje, da bo mogla kriti domačo potrebo Italije.
Velik pomen bi tudi mogli imeti za albansko zunanjo trgovino gozdovi in grmičevje, ki pokriva skoraj eno tretjino albanske površine. Ker pa niso še urejene lastninske pravice in ker ni med domačim ljudstvom pravega zanimanja, se ti še ne izkoriščajo' tako, kakor bi bilo želeti. Tudi albansko kmetijstvo bi se moglo še zelo razviti in Italija sedaj tudi dela na to. 2e sedaj pa je pomembna albanska proizvodnja olja. Italija si sedaj prizadeva, da to kulturo močno dvigne. Tudi za melioracije albanskega zemljišča kaže Italija veliko zanimanje. Poleg oljčne kulture je v Albaniji najbolj pomembna kultura tobaka, ki slovi po svoji dobri kakovosti. Poskusi z gojitvijo bombaža se še niso dobro obnesli, ker se še ni našla prava rastlina, ki bi bila primerna za albanska tla.
Posebno veliko skrb pa kaže Italija za albanske ceste in samo njena zasluga je, da se je albansko cestno omrežje že znatno zboljšalo.
2e sedaj so italijansko-albanski gospodarski odnošaji zelo živi, vendar pa so šele v stadiju prvega razvoja in se bodo zato v doglednem času še znatno zboljšali.
Položai	na
Upnike z neblagovnimi terjatvami v Nemčiji
rosimo, da se zglase v Združe-ju trgovcev Ljubljanske pokra-ne zaradi informacij.
O položaju na mednarodnem lesnem trgu daje zadnji »Inter-nationaler Holzmarkt« naslednjo sliko:
Nemčija.
Nemška kupčija z rezanim lesom se je po raznih odredbah za novo lesno gospodarsko leto, po prepovedi prodaje rezanega lesa iglavcev ter po razveljavljenju starih nakupnih listov znatno skrčila. Sedaj pa se kupčija zopet oživlja, ker so se izdala za vsa nujna naročila, zlasti ona za vojsko, posebna dovoljenja, da se je mogla premostiti prehodna doba do izdaje novih dovoljenj, ki se bodo izdala še v novembru. Poleg tega se sedanja bolj mirna doba uporablja za inventurna dela, postavljajo se temelji za novo razdeljevanje lesa med lesne interesente ter so zato podjetja stopila v stik s svojimi odjemalci.
Sečnja se je skoraj povsod že pričela, kjer se pa še ni, se do-vršujejo zadnje priprave. 2age so večinoma dobro zaposlene, ker je še dosti okroglega lesa od prejšnje sečnje.
Slovaška.
Sečnja, ki je bila v prejšnjih letih v tem času že v polnem teku, se je letos nekoliko zakasnila. Zaradi ugodnega vremena je bilo prebivalstvo dolgo zaposleno s kmetijskimi deli ter je zato primanjkovalo gozdnih delavcev. To pomanjkanje se mestoma občuti še danes, vendar pa se je v mnogih krajih sečnja že začela. Skoraj za vse lesne vrste se predvideva približno enako velika sečnja ko lani, v nekaterih krajih pa tudi nekoliko večja. Zlasti sečnja bukve se bo povečala.
Povpraševanje po rezanem lesu je veliko in se išče les tako za domači trg ko tudi za izvoz v inozemstvo. Aktivnost domačega trga dostikrat prekaša izvozni trg. Tudi kupčije na podlagi nove sečnje se že sklepajo. 2age si prizadevajo, da si zagotove čim več lesa od nove sečnje. Cene se vseskozi gibljejo ob vrlini meji dopustnih cen. Imajo pa tendenco, da to mejo prestopijo.
Madžarska.
Potreba na madžarskem lesnem trgu je še nadalje zelo velika, zlasti za kritje potreb Budapešte. Ne samo vojaške in civilne oblasti povečujejo svoja naročila, temveč tudi zasebniki. Na podlagi obstoječih zalog pa se zelo težko zadosti vsem zahtevani po rezanem lesu tako iglavcev ko listovcev. Zaradi številnih vladnih odredb glede cen je postalo gibanje cen bolj mirno. Vendar pa se še dogajajo posamične ponudbe' višjih cen. Zlasti se občuti pomanjkanje jamskega lesa in lesa za papir. Drva za kurivo prihajajo neprestano v razna središča za potrošnjo, vendar pa se vse povpraševanje ne more kriti.
Sečnja v gozdovih se je že skoraj povsod pričela in se more računati s tem, da bodo imele žage isto količino lesa na razpolago ko prejšnje leto. V Szeklerski deželi se bo v 1. 1943 sečnja že popolnoma izenačila s sečnjo v normalnih letih.
Romunija.
Stabilizacija cen napreduje v Romuniji v vseh panogah in tudi za lesne cene velja to. Zaupanje v denar je dosti večje, kakor se
je mislilo, in v tem je razlog, da so kupci vzdržni in da ne sprejemajo vsako ponudbo brez ozira na kakovost in ceno blaga. Oddelek za določevanje cen v romunskem gospodarskem ministrstvu je pred kratkim določil cene za domači promet za les listovcev. Tako so bile n. pr. določene za obrobljene in neobrobljene bukove deske od 2 m navzgor in od 14 cm ter 18 mm navzgor naslednje cene: I. vrsta 9000, II. 8000,
III.	4500 lejev za kubični meter. Za bukove plohe od 50 mm navzgor se dovoljuje dodatek v višini 10 odstotkov. Za neobrobljene hrastove deske od 2 m,in 18 cm navzgor so določene cene za prvovrstne 16.500, za drugovrstne pa 15.000 lejev. Za neobrobljeni jesen je bila določena cena 17.200 lejev. Romunska lesna trgovina se razvija samo na domačem trgu in izvoznih zaključkov skoraj ni.
Švica.
Z raznimi ukrepi in določbami je vlada uravnavanje lesnega trga bolj napela. Kako pa bodo ti ukrepi vplivali na lesni trg, še ni mogoče reči, ker so bili ti ukrepi izdani večinoma šele pred nedavnim. Položaj na trgu se bistveno ne razlikuje od položaja v prejšnjih mesecih. Cene so večinoma trdne. Kupci ne sprejemajo več vsake ponudbe in pazijo vedno bolj na kakovost blaga. Pritožbe zaradi slabe kakovosti lesa so vedno bolj na dnevnem redu. Zlasti velja to za inozemski les in je zato že itak slabotna inozemska kupčija še bolj otežkočena. V zadnjem času so bila številna pogajanja z inozemskimi dobavitelji, tako tudi s Slovaško. Pri teh pogajanjih pa še niso bila vsa vprašanja rešena.
švedska.
Prodaje v inozemstvo so bile v prvi polovici novembra skromne, ker so bili na razpolago samo majhni kontingenti. To velja zlasti za Nemčijo, dočim je mogla Danska še dokupiti manjše količine lesa. Treba je s tem računati, da je prodaja lesa v letošnjem letu v glavnem zaključena. Težišče izvozne kupčije se vedno bolj omejuje na odpravljanje lesnih pošiljk. Zima je v severnih krajih vedno bolj občutna, da se bo nakladanje omejilo. Nemški kupci so večino kupljenega lesa že odvozih, da so ostali v pristaniščih samo še ostanki pošiljk.
Domači trg je doživel to presenečenje, da je vlada določila maksimalne cene, da se preprečijo inflacionistična stremljenja. Predvidena je tudi kontrola, da se bodo te cene upoštevale. Glede cen je vsa Švedska razdeljena v tri okrožja. V drugi skupini so cene za 5 erov večje ko v prvi, v tretji pa za nadaljnjih 5 erov.
Finska.
V zadnjih tednih je nastopala Nemčija zopet kot kupec. Šlo pa je v glavnem le za preostale kontingente. Zlasti so se sklepale kupčije za kompletiranje naročil, da se dopolnijo ladijske pošiljke. Nakladalo se je zelo živahno in v pristanišča Botniškega imorja je prišlo mnogo ladij. Ni pa bilo lahko vedno dobiti potrebno tonažo zlasti za jamski les, ker ladijski lastniki ne sprejemajo radi lesa, ki je ležal v vodi. Les so prevzemale v prvi vrsti nemške ladje. Ladijske prevoznine so zelo trdne, vendar pa se gibljejo v glavnem v okviru sklenjenih dogovorov.
Gozdna dela so se v raznih krajih že pričela. Ministrstvo za ljudsko oskrbo se je z raznimi gozdnimi uradi dogovorilo, da se bo letos posekalo najmanj 30 milijonov kubikov lesa. To je minimum, ki ga potrebuje finsko gospodarstvo. K tem dobavam so pritegnjeni tudi državni gozdovi in računa se, da bodo dali ti najmanj za 100 milijonov finskih mark več lesa ko prejšnje leto.
Prijava »števila točk« v blagu in nabavnicah
Trgovci, ki prodajajo tekstilno, oblačilno blago ter obutev, naj takoj dvignejo predpisane prijave v pisarni Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine.
Vsak obrat je dolžan vzeti dva izvoda. Prijaviti se morajo vsi, ki so morali predložiti inventure-Prijave morajo biti vložene do 30. t. m. pri Pokrajinskem svetu korporacij.
Prijava inventarja blaga, vezanega na nakaznice
Pokrajinski svet korporacij je ugotovil, da so mnoge tvrdke začele prodajati konsumentom blago, ki je vezano na nakaznico, dasi še niso predložile inventarja takega blaga.
Te tvrdke se opozarjajo na dolžnost predložitve inventarja in se pozivajo, da nemudoma in brez nadaljnjega odlašanja to dolžnost izpolnijo ter medčasno takoj prenehajo s prodajo blaga, ker jim bo sicer na podlagi tozadevnih ugotovitev oblastvenih organov, ki so že pričeli s kontroliranjem, odvzeto obrtno dovolilo.
Iz italijanskega gospodarstva
Razstava italijanskega rokodelstva in obrtništva je bila slovesno otvorjena v Sofiji. Razstava vzbuja med sofijskim prebivalstvom veliko zanimanje.
Italijanski bombažni zavod se je pred enim letom ustanovil. Novi zavod kontrolira analize pri proizvodnji bombažnih izdelkov ter sodeluje z državnimi in zasebnimi podjetji pri proučevanju vseh vprašanj, ki se tičejo bombažne proizvodnje. Zavod ima laboratorij, ki je opremljen z vsemi modernimi znanstvenimi napravami. V prvem letu je zavod preiskal in preizkusil OSOO vzorcev.
Pravila Zavoda za izmenjavo z inozemstvom, pri katerem je osredotočena devizna in valutna kupčija, so bila spremenjena. Glavnica Zavoda se je zvišala od 100 na 500 milijonov lir. Zavod bo mogel imeti odslej svoje podružnice v Italiji in ne bo več vezan na zavod Banea d’ltalia. Od čistega dobička zavoda se vsako leto polovica porabi kot rezerva, dokler ta ne doseže 300 milijonov lir. V upravnem svetu Zavoda so kot stalni člani: minister za trgovino, guverner zavoda Banca dltalia, glavni ravnatelj državne blagajne ter glavni ravnatelj za valutne in devizne posle.
V rimskem uradnem listu je izšel zakonski dekret, s katerim se prepovedujeta priprava in prodaja vseh proizvodov, ki morejo slu/.ili kot nadomestilo za jedilno olje.
Italijansko obrtništvo zavzema v italijanskem gospodarstvu zelo pomembno mesto. Vseh obrtniških obratov je v Italiji okrog 800 tisoč ter je v njih zaposleno 4.1°/o vsega litalijanskega pridobitnega prebivalstva. V severni Italiji je 354.599 obratov, v srednji 125.580, v južni 174.541 in na otokih 114.964 obratov. Najbolj številni so prevozniški obrati, katerih je 145.857, obratov oblačilne stroke je 132.238, čevljarske 94.702, lesne stroke 83.724, kovinske 62.091, brivske 60.288, inštalaterske 51.820 in tako dalje.
Znana italijanska družba Monte-catini je skupno z neko špansko družbo ustanovila v Španiji tvor nico za sintetični dušik. Tvornica bo v Asturiji. Njena letna proiz vodnja bo znašala 250.000 stotov amonijevega sulfata.
I)a se poveča proizvodnja bodičevja, ki se uporablja tudi za pro izvajanje celuloze, se bo v> Italiji ob vseh železniških progah nasadilo bodičevje.
Kolektivna pogodba
med trgovci in niih nameščena
V petek 27. XI. je bila podpisana od zastopnikov delodajalcev in delojemalcev v trgovinskih obratih Ljubljanske pokrajine naslednja kolektivna pogodba:
Čl. 1. — Kolektivna pogodba velja od 1. decembra 1942 dalje.
Čl. 2. — Nameščencem trgovskih podjetij se zvišajo plače v naslednji izmeri (osnova plače 1. avgusta 1941):
1. Osebju s trg. in višjimi ne-trgovskimi funkcijami:
a) pri mesečnih prejemkih do Ur 700 za 30%,
b) pri mesečnih prejemkih od lir 701 do 900 za 25 °/o,
c) pri mesečnih prejemkih od lir 901 do 1000 za 15»/»,
d) pri mesečnih prejemkih od lir 1001 do 2500 za 10 “/«,
e) pri mesečnih prejemkih nad lir 2500 za 5 %>.
2. Osebju s trgovskimi in višjimi funkcijami, omenjenemu pod 1. a) in b), ki nima več kot dve leti zaposlitve, se bodo plače zvišale za 20%.
3. Osebje iz višjega plačilnega razreda mora prejeti najmanj ti^ sti znesek poviška, ki pripada
osebju iz neposredno nižjega plačilnega razreda.
Izplača se božičnica
Čl. 3. — Dne 15. decembra se izplača osebju iz predhodnih členov božičnica v iznosu polmeseč-ne plače. V primeru, da se je delovno razmerje pričelo med tekočim poslovnim letom, se bo delojemalcem, ki se jih tiče pričujoča pogodba, toda le tedaj, če dovršena delovna doba presega šest mesecev, izplačalo toliko dvanajstin, kolikor je odsluženih mesec.ev.
Čl. 4. — 1. Osebju, za katero ne veljajo določbe § 324 obrtnega zakona, se zviša minimalna mezda lir 2.16 za 30%.
2. Dne 15. decembra se izplača temu osebju šestdnevna božičnica.
3. V primeru, da se je začel delovni odnos v teku leta, ima delavec pravico na božičnico v znesku enodnevne plače za vsaka dva cela meseca službe.
Čl. 5. — Osebje, ki prejema že doslej višje prejemke, obdrži svoje prejemke neokrnjene.
Čl. 6. — Ta pogodba ne velja za uslužbence mesarjev in klobasičarjev, pekov, slaščičarjev in me-dičarjev.
Sprememba seznamov točk glede klobukov
Novi Trgovski koledar
V znani lični obliki j,e izšel novi Trgovski koledar za leto 1943-XXI/XXII. Kakor prejšnje koledarje je tudi letošnji Trgovski koledar spretno uredil Fran Zelenik. Z letošnjim Trgovskim koledarjem je ta dosegel že 29. letnik. Vse priznanje gre Trgovskemu društvu »Merkur«, da je z izdajo letošnjega Trgovskega koledarja ohranilo njegovo lepo tradicijo. Novi Trgovski koledar je seveda nekoliko drugače urejen ko druga leta in tudi njegov obseg je nekoliko skrčen. Namesto drugega običajnega gradiva prinaša letos samo številne statistične podatke, ki jih bodo vsi naročniki gotovo toplo pozdravili. Druga prednost letošnjega koledarja je obilica praznega papirja za razne beležke. Ker bo letos le malo koledarjev, bo Trgovski koledar tem bolj dobrodošel in zato smo prepričani, da bo vsak gospodarski človek, zlasti pa vsak trgovec letošnji »Trgovski koledar« naročil. Naravnost legitimacija trgovca je Trgovski koledar. Cena Trgovskega koledarja je nizka, samo 10 lir, da pač ni upravičen noben izgovor, da si ga ne bi mogel nabaviti prav vsak trgovec.
Pripominjamo, da je naklada Trg. koledarja primeroma nizka in naj zato vsakdo pohiti z naročbo koledarja pri Trgovskem društvu »Merkur« (Trgovski dom).
Gospodarske vesti
Pokrajinski korporacijski svet je izdal okrožnico z obvestilom o nekaterih spremembah v seznamih točk, ki se tičejo izključno klobukov.
V seznamu »1. Oblačilni predmeti za moške in dečke« je pri zaporedni številki 24, ki se tiče klobukov iz klobučevine, dodati naslednjo opombo: Še neizoblikovani klobuki iz . klobučevine so izenačeni s klobuki iz klobučevine.
Pri oddelku »II. Oblačilni predmeti za ženske in deklice« v koloni za deklice pri št. 19 se spremeni število točk (odrezkov z arabskimi številkami) in sicer pri klobukih iz klobučevine, baržuna, pletenin ali drugih tkanin, opremljenih ali neopremljenih, od B na 4, pri klobukih iz slame, lubja, palmovih vlaken, oblanja ali drugih podobnih snovi, opremljenih s tkaninami, pa od 2 na 3. Opomba glede največjega obsega 56 cm se pri klobukih za deklice črta K številki 19 se še dodajo nasled-
TISKARNA MERKUR
Jljubtjana, ^tagotčičaoa 23
LASTNA KNJIGOVEZNICA se priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila
hitio. Ulčno in po uniatnL ceni
Tiska knjige, brošure, časopise, kuverte, račune, letake, vabila, posetnice, posmrtna naznanila itd. v eni ali več barvah
TELEFON
25-52
nje tri opombe: 1. Še neoblikovani klobuki iz klobučevine so izenačeni s klobuki iz klobučevine. 2. Klobuki, ki so napravljeni deloma iz klobučevine ali tkanin in deloma iz pletenin, se klasificirajo kot klobuki iz klobučevine, baržuna, pletenin ali druge tkanine, opremljeni ali neopremljeni. 3. Pri klobukih iz slame, lubja, palmo vili vlaken, oblanja ali drugih podobnih snovi se ne smatrata kot oprema preprost trak gornjega dela klobuka, niti podloga klobuka.
Pri oddelku »III. Oblačilni pred meti za otroke« se doda nova zaporedna številka 10: Klobuki (razen klobukov iz slame in sličnih) in čepice, velikost 47 do 51 — 2 točki (odrezka z arabskimi številkami) .
V tabeli B: Izdelki, ki niso vezani na nakaznice, je dodati naslednje postavke: klobuki iz slame za moške, ženske in otroke;
klobuki za duhovnike; čepice in kape za vojake in pripadnike vojaštvu izenačenih zborov;
čepice za državne, pokrajinske in občinske uradnike in agente;
čepice za pripadnike organizacij Narodne fašistične stranke (PNF).
Bolgarski riž za Romunijo
V kratkem pošlje Bolgarska Romunijo na podlagi zadnje trgovinske pogodbe večje količine riža in čebule. Bolgarska pa bo do bavila Romuniji tudi večje količine drv. Tako dobi mesto Konstanca 1000 vagonov drv. Ta drva so oproščena vseh uvoznih pristojbin in dovoljene so za prevoz drv tudi nekatere druge olajšave.
(rgovinsRš regisiei
Vpisi:
Majcen Alessandro, commerciaii te di legname alI’ingrosso, Mokronog in slovensko besedilo: Majcen Aleksander, trgovec z lesom na veliko, Mokronog. Imetnik: Maj cen Aleksander, lesni trgovec Mokronogu, prokurist: Majcen Pep ca, trg. žena v Mokronogu.
»Pristava«, družba z omejeno zavezo, Vrhnika. Obratni predmet Uprava in ukoriščanje gozdnih po sestev, zlasti »Pristavskega gozda« obč. Sodražica, in obratovanje podjetij gozdne industrije. Osnov na glavnica v višini 80.000 lir je vplačana v gotovini. Poslovodja Leban Hinko, posestnik na Vrh niki, Nova vas 14. Družbo zastopa poslovodja.
Že * 21 iirali
In »endlla In tutle le farmacie Dobi se v »saki lekarni
II mio bambino b a letto con 1’influenza... Moj otrok je zbolel za influenco...
Le cosi dette forme influenzall compren-dono, accanto alla vera influenza, quel complesso di malattle invernalt rappre-sentate da tosse, febbre, farlngiti, tra-cheitl, bronchitl.
In tutti i malannt da raffredamento č rlmedio sovrano la
Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
RODINA
Contro U raffreddore e le forme Influenzall
Zoper prehlad in oblike influence
barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika 9rajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.
E’INUTILE SOFFMRE1
ZAKAJ BI TRPELI!
Tel.
40
88
P M E H O G GOMBAČ
OI.KOAl.iSKA 14
Zaradi povečanega blagovnega prometa je hrvatska železniška uprava ukinila brzovlake na ozkotirnih progah Brod—Sarajevo— Mostar—Dubrovnik. Namesto brzo-vlakov bodo vozili tovorni vlak:, bodo imeli po dva potniška vagona.
Papirnice smejo na Hrvatskem
bodoče po odredbi gospodarskega ministrstva izdelovati samo papir normalnega formata. Vsi uradi morajo v bodoče uporabljati samo tipiziran papir.
V Beogradu se je ustanovila kemična tvornica, ki bo izdelovala iz kosti klej, kostno moko in želatino. Tvornica bo mogla kriti vso potrebo Srbije in Banata na teh izdelkih. V Beogradu se je nadalje ustanovila tvornica za izdelovanje paste za čevlje.
V Arandjelovcu v Srbiji je začela obratovati nova tvornica stekla, ki so jo začeli graditi pred dvema letoma. Nova tvornica more izdelati na dan 5000 steklenic. Sedaj grade še nove objekte, da bo mogla tvornica izdelovati tudi finejše steklo.
Denarna nakazila srbskih delavcev, ki delajo v Nemčiji, so dosegla 89 milijonov dinarjev.
Bolgarska je začela pošiljati na podlagi nove pogodbe oglje v Turčijo. Cena za oglje je bila dogovor-ena na 8.50 piastra za kg.
Turško trgovinsko ministrstvo je dovolilo uvoznim tvrdkam bistveno višje odstotke zaslužka, kakor so bili dovoljeni dosedaj.
Zasedanje nemško-romunskega gospodarskega odbora se začne ob koncu tega meseca. Romunska vlada je že imenovala romunsko delegacijo, ki šteje 24 članov.
Tvornica za umetni kavčuk Je bila ustanovljena v Romuniji z delniško glavnico 5 milijonov lejev. Družba, ki je dobila od države razne ugodnosti, bo izdelovala umetni kavčuk zlasti iz zemeljskega plina.
Med Madžarsko in Turčijo se vodijo pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe ter plačilnega sporazuma. Pogajanja potekajo ugodno ter je bil že dosežen sporazum o obsegu medsebojne zamenjave blaga.
Proizvodnja «glja je letois na Madžarskem močno narasla. V septembru so postavili proizvajalci oglja na trg dvakrat toliko blaga ko lani.
Slovaška je uvedla, izkaznice za
nameščence, ki jih izdaja delavski zavarovalni zavod. Brez teh izkaznic se ne sme noben delavec namestiti. Zapustitev službe brez prejšnje razrešitve službenega razmerja je nedopustna. Z uvedbo nameščenskih izkaznic naj bi se omogočila kontrola delovnega trga.
Slovaški lesni izvoz v Italijo se je v i. 1941 zvišal od 1.4 odstotka na 5.4 odstotka vsega slovaškega lesnega izvoza. Izvoz slovaškega lesa na Madžarsko pa je nazadoval, deloma zaradi cen, deloma pa zaradi mnenja, da Madžarska zaradi priključitve gozdnih krajev v Karpatih ne bo več potrebovala toliko lesa. železniških pragov je proizvedla Slovaška 1 milijon kosov, od katerih so porabile slovaške železnice 47 odstotkov, ostanek pa se je izvozil v Nemčijo.
Splošni moratorij, ki je bil uveden v Španiji ob izbruhu državljanske vojne, preneha s 1. januarjem 1943.
Po posebnem zakonu imajo francoski prefekti pravico, da izdajo določbe, s katerimi se zagotovi gozdnim in lesnim gospodarstvom in podjetjem zadostno število delavcev.
Denarstvo
knjigoveznica mr						
Ul	iidsl	»t	is	kai	rn	e U~
■m
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 a) Knjigoveški oddelek
Vezave vseh vrst od preprostih do razkošnih *
Zaloga poslovnih knjig in ra-striranih papirjev za knjigovodstvo.
b) Torbaiski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnili galanterijskih izdelkov.
Solidno in priznano delo.
Hrvatsko finančno ministrstvo je
dovolilo ustanovitev mestne hranilnice v Banjaluki. Potrebno glavnico bo dala mestna občina.
Veljavnost drobiža po 1 in 2 kuni ter po 50 banic, ki ga je izdala zagrebška občina, je potekla 15. novembra. Drobiž je bil zato vzet iz prometa ter nadomeščen z državnimi kovanci.
Madžarska narodna banka je začela izdajati nove bankovce po 20 pengo.
Nizozemsko notranje posojilo je imelo popolen uspeh. Javnosti je bilo ponudeno na vpis 600 milijonov goldinarjev, posojila pa je bilo podpisano za 860 milijonov goldinarjev.
V Rigi se je te dni ustanovila po odredbi nemškega državnega ministra novčanična banka za vzhodne dežele (Baltiške države in Belo Rusijo). Nova emisijska banka bo skrbela za denarni in plačilni promet ter za stabilnost valute. Nova banka bo tudi prevzela posle dosedanjih blagajn za izdajo okupacijskih mark (Reichskreditkassen).
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listat, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna >Merkur<, d. d, njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.