Inserati se sprejemajo in velja tria topna vrsta: 8 kr., ee se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,. 2 „ „ „ ,, „ 3 ,, Pri večkratnem tiskanji lena primerno zmanjša. Rokop i s I ee ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino projema opravništvo (administracija) in ekspedieija na Duuajski cesti št. 15 v Medija-Sovi hiši, II. nadstropji. FolitlčBn list za slovenski mM. Po pošti prejeman veljaš Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polieta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 ,, 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta . 4 „ 20 J Za eetrt leta . . 2 „ 10 L V Ljubljani na dom poSilJtei-^^ ..•»m^. velji 60 kr. več na leto. V Vredništvo na Dunajski cesti" štev. 15 v Medijatovi hiši. Izhaja po trikrat na teden in sieer v torek, četrtek in soboto. Kaj pa sedaj? Topovi ao začeli grometi, angleški meč hoče presekati egiptovski vozel. V nedeljo bo posedli Angleži vsa važnejša mesta ob Bueškem kanalu začenši pri Port Sajd. S tem se je začela prava vojna v Egiptu. Kaj je napotilo angleškega poveljnika, da je od tod začel prodirati v Egipt, da je iz Aleksandrije preložil svoj glavni stan bolj na vzhod in od tam hoče vojno peljati ? Poglaviten vzrok je pač Nil, in nje proplavenje konec avgusta, drugič pa tudi vtrjenja, katera so napravili Egipčani ob Nilu, odkar so Angleži streljali v Aleksan-drijo, tedaj se Angležem ni varno videlo bika za roge loviti. Bitva 5. avgusta je pokazala Angležem, da ni tako lahko premagati trdnjav katere je naredil Arabi paša pri Kafr-el-Davar in v drugi vrsti onih pri Damanhur. Tudi ko bi bil Abukir padel, ni kazalo pomikati se od Abukir naprej proti Kahiri zarad Nilovih povodenj. Napoleon je Bicer 1. 1798 šel po tej poti, ali on je bil v Kahiri, še preden je Nil prestopil bregove, poprej pa je Mameluke odločno premagal v bitvi pri piramidah. Nilov proplav je važen za obrambo Egipta. Konec avgnsta nastopa Nil in proplavi vso zemljo ob Delti. Do konca septembra nastopi Nil in potem počasi upada, tako da je konca oktobra uže zopet v svoji strug'. Cela dva meseca je tedaj zemlja zarad proplava in močvirja nepriBtopna. Vozijo se od kraja do kraja po čolnih, po železnicah, ali po cestah, ki so izpeljane po nasipih. Prebivališča so takrat videti, kakor otoki v morji. Iz tega se vidi, da gre gledati na tako reko, in to je silo važno v vojaškem oziru. Ni dvomiti, da je Arabi paša storil vse, da se posluži te važne okolnoBti za brambo dežele. Vsaj je znano, da je važna pota po nasipih zaprl z baterijami, ceste na pripravnih krajih pustil prekopati in nastavil vsacega na-potja. Ou je tako napravil vtrjenja, ki so nad vso moč nepremagljiva. Ob Nilovi Delti bi tedaj vojna najdla neznanskih ovir. Ko bi bili Angleži vojno začeli od te Btrani, bi bilo zanje sila kritično tako postopanje, dasiravno bi po Nilu lahko vozili s svojimi manjšimi ladijami. Angležki nadpoveljnik preloživši vojno na Sueški kanal, je vse to dobro prevdari), in ognil se je Ni-lovega vodovja, ob Btrani pustil vse obrambe kolikor bo jih v šestih tednih izvršili, in za svoje vojevanje si je odbral bojišče, ki je skoraj za polovico bliže do glavnega mesta (Kahire.) Vse drugače pa bi bilo, ko bi bili Atigleži uže pred šestimi tedni, ko so AlekBandrijo bombardovali, izvolili to progo za bojno polje. Recimo, da bi bili Atigleži precej po bombar-dovanji Aleksandrije posedli Suec, najdli bi bili Egipčane popolno nepripravljene. Kakor se sedaj kaže, je bilo streljanje v Aleksandriji brez vsake koristi za daljno vojevanje, a sovražnika bi bili popolno iznenadili, ker bi bil on čakal Angležev pri Aleksandriji, in bi Sueškega kanala ne bil nič zavaroval. Odsihmal pa je egiptovski diktator skrbel, da ga tudi na ti strani niso najdli nepripravljenega. LeBseps je Bicer zatrjeval, da bodo Angleži spoštovali nobestranstvo (neutraliteto). Sueškega kanala in ne bodo pošiljali le sem svojih vojnih brodov, a Arabi paša je zagradil vsa važnejša mesta, ki od kanala vodijo v Delto in proti Kahiri in nastavil povsod vojakov, ker se je bal angleške brezobzirnosti. Važna strategična mesta so: Salilieh, želez-nična postaja v medi sred Kahiro in Damiette, potem Te-el-Kebir, kjer se vežete železnični progi iz Aleksandrije in Kahire proti Ismajliji, teh se ni mogoče ogniti sovražniku, ki dere od kanala v deželo. V drugi vrsti je pa vtrjen egiptovski tabor v Zagazigu, kjer se strinjajo železnice, ki peljejo od Sueškega kanala, kar brani prodiranju v deželo. Od Zagaziga lahko pošlje Arabi paša pomoč po železnici ali v Salilieh ali v Tel-el-Kebir, ako bi posamezni oddelki angleške armade napadali te kraje, lahko jih zgrabi in zapodi. Vseh teh koristi Arabi paša pred šestimi tedni ni imel. Armada, ki gre od kanala proti Egiptu, mora prehoditi puščavo, ki nima ne vode, ne sence. Ako Arabi paša odpelje sladkovodni kanal, ki pelje iz Nila v Suec, bi oviral angleško prodiranje, ker Angleži bi morali od daleč dobivati vode, zato bi bilo treba celo čedo velblodov. Vsako pomikanje pa se bode moglo več ali manj držati železne ceste, po kateri bodo dobivali, česar potrebujejo; a ni dvomiti nad tem, da bode Arabi paša vse razdejal, kar bode dosegel. Pri vojevanji v puščavi je pa tudi gledati oa izvrstno konjico Beduinov, ki bi vtegnila zelo nevarna postati angleškim tovorom, ki se pomikajo za armado. Beduini so gotovo kos vsaki konjiči, angleški konji niso vajeni afri-kanske vročine. Videli smo tedaj, da je vojna pot za pro- Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881. (Spisuje M. Mihaeljev.) (Dalje.) II. Vatikan. — Sikstinska kapela. — Slikarij e i. dr. Glava Btebrov (ali nadstebrovje) je naj lepša, ki je ostala od praveka. Vmčsni stebri so od srednjega čedalje manjši na obe strani. Stebri na koncu pa imajo veči premčr, kakor oni v Bredi. Ovršje in pričelek (nastrešek) Bta naj lepše enakomernosti, ki Be nahaja v stavbarstvu. Grede v podstrešju so bile v starem času zvezane z debelimi bronenimi drogi, ktere je dal papež Urban VIII. 1632 I. preč vzeti; ter iz njih bo naredili (in prelili) v velik baldahin, stol sv. Petra v Vatikanu pa še 80 velikih topov za angeljski grad. Od brona niso ostale kakor bronena vrata, ktera so Btara, pa obroč, ki pokriva rob oboka. Za nadomestilo je Btoril Urban VIII. povzdigniti ob dveh Btraneh dva zvonika po načrtu Beni-ni-ovem. Znotranji tempelj, kteri ne more bolj veličasten biti; je okrogle podobe, zarad tega se imenuje tudi Rotonda ali „okroglica". Znotranji prem dr ne uštevši zidu, ima 132 metrov, in ravno toliko meri tudi visokost od tal do vrh oboka. Debelost zida, ki obdaja to izredno stavbo, znaša 5 metrov! Ta tempelj, ki je v stari stavbi ohranjen, oj čudo I nima nobenih oken in vendar je dovolj svitel; kajti svitloba prihaja noter Bkoz eno samo okroglo lino, ktera je na vrhu oboka, ki meri v premeru 8 metrov, in k kteri se pride po stopnicah; stopnic pa je od zvunej 190 do tiste čudne široke line. Znotraj tempeljna med krasnimi kapelami je 8 dolblin (jam v zidu) okinčanih s ploščo, ktero nosita dva stebra, večidel iz rumenega marmorja, ki je dragoceni ostanek tistega silno redkega marmorja tudi v Btari dobi. Prenaredili so jih v altarje, z nekoliko spremembo prvotne oblike. Pred je služil ta tempelj za bedaste obrede vsim ma-likom, zdaj pa služi v čast najčistejši Devici in vsim svetnikom mučenikom*.) Pantheon spominja na najbolj popolno rimsko stavbarstvo ter vanj se je dalo mnogo velikih rimskih umetnikov pokopati: N. pr. Raffael, kteri je pokopan pod 3. kapelo na levi pod podlago *) Latinsko ae zove: s, Maria ad martyros. kipa ,,Madonna del Sasso". Največi umetnik v novih čaBih je hotel, da naj počivajo njegovi zemeljski ostanki pod tiBtim krasnim kipom Matere Božje, ktere častivec je bil v Bvojem življenju z besedo in djanjem. Pa tudi mnogih drugih manj znanih umetnikov je tam pokopanih. Kosti Raffaelove so bile najdene v septembru 1833 ter so bile zopet nazaj postavljene z slovesnimi obredi v istem letu v staro marmornato rakev iz vatikanskega muzeja. Zdaj so porušene skoraj vse hiše, ktere so ob obeh straneh obdajala ta čuden spominek stare dobe. Tukaj za velikim altarjem so položeni tudi zemeljski ostanki in rakev r. Viktor-Emanuela I., laškega kralja, kteri je bil z velikimi slovesnostmi dnč 19. januarja 1878 sem prinešen. Umrl je še le 58 let star, akoravno je bil viditi (Bicer male) trdne poBtave. On ni Bicer želel biti v Rimu pokopan, ampak pri svojih pradedih v Turinu, ali ministri in poslanci bo tako hotli, češ da se s tim utrdi vera in nerazrušljivost laškega kraljestva, kterega prvi kralj je bil oni Ne vem kaj mi je bilo, da mi ni dalo srce ogledati od bližej njegove rakve in vencev, ki nad njo visijo. En tak „venec žalosti" bo položili na njegovo diranje Aogležem od Sueškega kanala veliko krajši, iu da ima manj napotja, ima pa drugih nepriličnost za sabo mimo ouo iz Aleksaudrije, ker se tudi ne more vedeti, ali ne pride sovražnik iz Sirije ali Arabije Angležem za hrbet. Vsikako bode mogla biti založna armada v kanalu, ki bode varovala napada od te strani. Politični pregled. V Ljubljani 25. avgusta. Avstrijske dežele. Deželni zbor v Istri j i je bii otvorjen 20. t. m. Deželni glavar Vidulich je pozdravil navzoče in zaklical „Blava" pre-svitlemu ceBarju; spominjal se je potem umrlih udov deželnega zbora, škoia Dobrile in poslancev barona PaleBini in Alberta Marchesi, zbor je v znamnje spoštovanja vstal. Sicer so pa bile na dnevnem redu le formalnosti. Druga seja je bila 21. t. m. O slovenski slavnoBti {»OOletuiee v Trstu, od kar je namreč prišel Trst pod Avstrijo piše „Edinost". — V nedeljo je bila seja pod predsedništvom g. Nabergoja vseh zaupnih mož iz okolice m odbora ^Edinosti", da sklenejo, kako praznovati 5001etoico. — Sklenilo se je to-le: Ako pride cesar v Trst, razsveti se vsa okolica, po vseh hribih in holmcih bodo goreli kresovi, povsod se bode streljalo, spuščali se bodo ognjemeti, na Občinah bode obilisk razsvitljen in Barkovljam napravijo razsvitljavo na morju. — Ker je zgodovinska petstoletnica 30. Beptembra, in pade ta dan na saboto, napravijo okoličani združeni s tržaškimi Slovenci v nedeljo, deč 1. oktobra ob 10. uri zjutraj veliko sveto mašo pri Sv. Ivanu; pri maši bodo peli slovenski pevci iz okolice in Trsta. — Po maši bode banket najbrže pri Novem svetu (Mondo nuovo) točno ob 1. uri. — Ob 3. uri pa se začne ljudska veselica na obširnem vrtu te gostilne, kateri vrt bode ves odičen. Program ljudske veselice bode obširen in Be prijavi kasneje. — Da se vse to lepo izvrši, imenovala je skupščina za vsak okraj veselične odseke, za TrBt pa vodilni veselični odsek, v kateri so izvoljen' gg. predsednik Nabergoj, potem J. Balanč iz Proseka, Eduard Daneu z Občin, V. Dolenc iz Trsta, F. Martelanec z Barkovelj, J. Po- gorele z Grete, J. Požar iz Bojana, J. M. Purič iz Trsta, (Kadin) G. Sterle iz Trsta, Vincencij Sancin iz Skednja, J. M. Vatovec iz Sv. Ivana in Franc Žitko iz Trsta. Anastazij Griin (grof Auersperg iz Tburuamhardt) je dobil spominek tudi pri blejskemu jezeru, ob poti pri Soki so vzidali kamenitno pločo iz Karškega belega marmorja. Iz Sarajeva. Ravnatelj za denarstveni oddelek je imenovan barou Plenk, dosihmal ravnatelj denarstva v Trstu. Za notranje po-Blove je ravnatelj Kučera in za pravosodje An-ger, in sedaj bo umeščena mesta treh ravnateljev. Vsak teh gospodov dobiva plače 10000 gld., civilni drug (adlatus) Nikolič pa 16000 gl. Dvornih svetnikov pri bosenBki vladi ne bode, a poleg oddeln h ravnateljev umeščeni so tudi eddelni Bovetniki, poprej bo bili ti (oddelni svetniki) ob enem tudi ravnatelji. Vnanje države. Kruha oe bode dajala črnagora avstrijskim begunom- Zarad tega je 2300 begunov primoranih zapustiti Črnogoro. Govori se, da se zdaj poizveduje i u (»opisuje škoda, katero so Avstrijski po bombardiranji Augležev v Aleksandriji imeli in da bode avstrijska vlada odškodovanje tirjala (to se poroča sem ter tje tudi od drugih vlad). Prav in gotovo je tirjatev opravičena, ker vničenje mesta je prouzročila le ošabna srboritost angležka brez vbo potrebe. A drugo prašanje je, kdo bode odškodovanje plačal? Angleži pravijo: Egipt in njegova vlada. Če se pa praša zakaj ? čujejo se le videzni odgovori. Pravi je: zato, ker Angleži nočejo iu so — močnejši; po pravici se dan danes ne praša več. Nihilistl konjem zavdajajo. Iz Petrovgrada piše nekdo v „Extrablatt", da so najali mrtvih 6 tistih belcev, ki bi imeli peljati voz pri kronunji. Recimo, da Be to ob-istini, drugi tako nima veselje nad tem, da žival mori, kakor nihiiisti, kajti s tem žele zaprečiti veučanju cesarjevemu, ali je vsaj zadrževati in zavirati. Šole so proste, poučevanje nič ne stane I Redar se zopet Bnide državni zbor na Francoskem, bode imel privoliti za šole 120 milj. frankov. V prihodnjih 5 ali 6 letih bode treba dati za nove šole 700 miljonov frankov. rakev tudi primorski italijančiči v imenu skrivne „Irredente'. Gledal sem vse le od dalječ pa površno; moj tovarš pa je šel bližej. Kaj je bil r. Viktor Emanuel za papeža in katoliško Cerkev, to vč vsak. Enako Bem čital o njegovem sinu nasledniku Iiumbertu, da je prisegel vzdrževati ueomahljivo neodvisnost Italije. Dandanašnji res nimajo stare pogodbe ali po-daritve nobene dejanske veljave več. Pa koliko časa bo to trajalo. Bog vč ? Saj na svetu nobena ustanova večno ne traja, upamo, da tudi to gotovo ne bode! — Popis posamnih krajev Rima, (fotografija) mostovi čez Tibero in duri pri obzidju; razdelitev Rima. MeBto Rim stoji kakih 7 — 8 ur preč od morja ali G francoskih milj „leghe", vsred pustega polja, ter je neenako razdeljeu na obeh straneh Tibere, ktera ob času dežavja in ob tajanju snega napravlja pogubne po-vodnji okolistoječemu polju in Rimu samemu. Pomenljivo je bilo to 1870. leta, ko jo ranjki Viktor Einenuel prvikrat v sv. mesto prišel, da je ta dan Tibcra poplavila Rimi Na desnem bregu te reke so holmci Vatikan iu Janikui; na levem: Piucio, Kvirinal, Viminal, Ejkviliu, Celij in Aventin, ki se vlečejo položno kakor nepretrgana veriga v okrogu, sred kterega se vzdigujeta na samem grič Palatinski in Kapi-tolinski. Prebivalstva šteje zdaj blizo 250.000 duš. Naj bolj obljudeni kraji so dandanašnji Btari Campus Martiua, (Martovo polje) kraj ali prostor, ki obsega Pinčij, Kvirinal, Viminal, Kapitoliu in rako. Na ostalih holmcih se nahajajo hiše, vrtovi in vinogradi. Unstran Tibere je mestni oddelek prektiberBki in Borgo, imenovan Leoninsko mesto, kteri je bil svoje dni posebno zvesto udan papežu, u v današnji dobi se je menda tudi njegova zveBtoba zlo ohladila, ako pomislimo, da se je 1870 I. Rim brez posebnega protesta od strani prebivalcev zasedel. Obsega pa ta oddelek mavzolej Adri-janov, imenovan grad sv. angelja, in Vatikan; pa tu je meBto malo raztegneno, kakor tudi prebivalstvo, kterega utegne šteti ta oddelek le okoli 40.000 duš. Nekteri trdijo, da tu ee nahajajo nepokvarjene ali nepomešane plemena starih Rimljanov. Zuad tih holmcev zlasti pa raz stolpa na Kapitolju in 130 metrov visoke št. peterske kupole, se vživa prekrasen razgled mesta in letovišč (vil gosposkih hiš) tje do podnožja apenenskih odrastkov. (Dalje prih.) Nekatere novih šol so prazne, vzlasti odsihdob, ko se v veri ne poučuje več. V Bourg-de-Pčage pri Valence ima učitelj 1400 frankov a učenca ne jednega. V Avignon je pripravljal profesor govorništva Mas, 12 učencev za skušnje, a doBtal je le jeden. Se ve da meščan Mas je že pred dl<5 časom rekel, on išče republikancev, a ne dohtarjev. Po uradnijah in Bicer povsod tožijo, da se mladi ljudje, katere imajo umestiti, niso nič učili, in se tudi nič nečejo učiti. — Od kod pride to? V rudniku v okolici reke Rodana (Rhone) na Francoskem so že večkrat delavci nemir napravljali. Nemiri so letos že trajali kacih 14 dni, a še le sedaj se zve nekaj gotovega. Prva naznanila so došla v Pariš, ko je že odposlan bil bataljon vojakov v Monteau-Ie8-Mines, kjer je sedaj Bredišču temu nemiru. Oficijozna poročila so se glasila, da bo bili tujci, ki so razsajali, a domači delalci so bili mirni, sedaj so poročila drugačna. Delavci niso smeli med sabo imeti družeb, a osnovali so si skrivno družbo. 5. t. m. so bili nabiti oklici te revolucionarne družbe. Naslednje dni so potolkli vse britke martre, in 13. t. m. so podobo M. B. z dinamitom stre- , Ijali. — Oblasti se zato niso zmenile, saj je šlo le za svete podobe, in vendar bo žugali s smrtjo župniku, občinskemu predstojniku, šolskim bratom in rudniškim ravnateljem. Po noči na 15. t. m. so v Bois-de-Verne ulomili v cerkev in v župnijo z dinamitom, tam so razsajali in ropali, in tudi po šoli šolskih sester. Na predvečer je že prišel poduačelnik iz Cbulon v Montceau-les-Mines, da varuje ljudstvo. 16. t. m. je prišlo več oddelov žendar-merije, prefekt iz Macon, državna pravdnika iz Macon in Auton, general okraja in 17. t. m. bataljon vojakov. 01 tega časa je bil tje poslan še 1 bataljon vojakov, in pripravljeni so bili konjiki in prefekt, ki je bil v Parizu, je hitel domov. — OblaBti so najdle pisma skrivne družbe, iz katerih se vidi, da so mislili na vstajo in prekucijo. Vladne osebe se Bklicujejo zmerom na Blavno revolucijo, kako morejo sedaj tajiti sorodstva z vstajniki, socialisti. Vrana je vrani podobna. Oboji cerkev sovražijo. Kar so je sedaj zgodilo v porečji Rodana, je dobro svarilo, da bi ga le porabiti hoteli. Ali niso oblasti pokazale, kako se vrata lomijo pri redovnih h šah, ali niso redovnikov na ulice tirali. Iz šol so odpravljali svete podobe in jih mefali med staro šaro. To so je zgodilo po vsi deželi in časopisi bo govorili v tem, kakor v slavnih činih. — lo sedaj?I V Parizu pre-drzui vzmoviči strahujejo. Ako jih policija strogo prime, vpijejo listi: Državljane preganjajo! Uže pred 50 leti je nekdo rekel: Vsi tatovi in zanikrneži so dobri republikanci. Ako tedaj hočejo imeti v Parizu ljudovlado , morejo še trpeti take ljudi med sabo. Na Švajearskem hočejo vpeljati brezverBko šolsko postavo. V Bernu je podpisalo 10.000 protestantovskih meščanov predlog (rtierendum) zoper nihilistično šolsko postavo. Iz Londona 24. avgusta. Večerni listi javljajo telegram, vsled katerega bi bili Angleži vzeli Teb-el-Kebir ob železnici, ki pelje v Ka-hiro in tam vjeli 2000 mož. (Se ne potrjuje.) V ftOgiptu je bilo 1280 evropskih vrad-nikov, njih plača je bila 373 591 L. 358 Tali-janov je dobivalo 70.560 I. tedaj okolo 200 I, na glavo; 328 Francozov je dobivalo na glavo 353 ji., 2G9 Augležev 96.240 1., na jednega 358 1., I ali 4300 gld. to jo Francozje in Angleži so bili 'tajni svetovalci, a po Btanu uavadni kupčijski i!strežniki. Razen plače je še kaj odpadlo, za 'kar ni treba veliko dela, a široke vesti. — Obresti bi imel 1. 1881 plačati Egipt 4 milij. 788.840 1., za ladije 681.486 1., evropskim vrad-nikom 373.491 l.vznaša to 6,843.817, ali Da VBa-cega Egipčana 0 88 1. ali 105 a. v. Ali je to vznosDo, ae bode to.moglo izterjati z vojaško ailo I Kmetov je kacih 4miljone; občine imajo dolga 26 miljonov frankov in za to vaako leto obreat plačevati 5 miljonov. Tako pride na kmetih na glavo 11-44 gl. davka. Potem pridejo paše oderuške obresti pri judih in grekih od 60 do 90 odBtotkov. Zadolžiti ae, ao bili prisiljeni, odkar ao davke, poprej v žitu, na denar vrgli t. j. od ča8a evropejskega gospodarstva. Se ve, da ao jih poprej tudi drli, a tega , česar niso imeli, jim niso jemali — namreč denarja. Od kar pa v denarjih plačujejo davek, narede dolg na prihodnjo letino. Nameat davkarja je sedaj aelaki oderuh, ki mu vzame še to, kar mu prej davkar ni jemal. — Tako kulturo razširjajo evropski liharji po Egiptu, a v tem ao nekako podobni liberalcem v stari Evropi, ki tudi silijo kmeta, naj v denarjih odrajtuje, kar je poprej s pridelki plačeval, rečimo duhoven-sko biro i. dr. Iz Aleksandrije. Beduini ao razdrli železnico, da bi ubranili Arabiju umakniti ee v Zgornji Egipt. — V Abukiru je nekaj vjetih avstrijskih podložnih, avBtro-ograki po slanec je prosil Volseleya, naj pove Arabiju, da vjeti niao Angleži. Iz I*ort Salti 23. avgusta. Arabi bo zopet posedli trdnjavo Ghemile in bo tam nasipe naredili. Preteklo noč je le-sem prišlo sedem čaatnikov armade Arabijeve, med njimi poveljnik s štabom. Na Jutrovem ae zbirajo črni oblaki zoper kristjane. Iz mnogo krajev iz Beirut, Jaffa, Tripolia, Bei'gbazi 86 naznanja, da je Bkrivna zarota zoper kristjane, ki dobiva svojo glaailko iz Carijgrada. — Velevlasti po Bvojih poslancih na to opozorjene, pritožili so se pri Porti, ki je na to dala ukaze, naj se ubrani moritvi. Hujskanje (agitacija) zoper kristjane vendar ne poneha. — Iz tega se dd sklepati, da Be je zbudil muzulmanski fanatizem v Aziji in Afriki. Iz Izmaile 22. avgusta. „Reut. B." Ko je bil včeraj Bovražnik premagan pri Ša-lufu, je popustil vae svoje zasedbe med Ismaj-lijo in med Suecom in bežal proti Zagazigu. O katol. misijonu \ Afriki časniki poročajo : Katoliški misijon v Kartumu in drugih postajah zgornjega Egipta ob obeh rekah Nila je najbrž že zgubljen in zatrt. Tako imenovani „Prerok" (krivi) se je Kar turna polastil in zato sta avatrijaki in nemški konsul najela barko, da zamoreta v sili s svojimi narodnjaki nesrečno meBto zapustiti. Krivi prerok ravno zdaj toliko laglje gospodari, kakor hoče, ker Be mu nima zarad angltžko egiptovske vojske nikdo ustavljati. Da bi krivi prerok pustil katoliške misijone živeti, ni misliti; saj je krivi prerok. — Ranjki škof Com-boni je umrl še ravno o pravem času, da ui vidil uničenja trudapolnega svojega dela. Nesrečna Afrika I Izvirni dopisi. ■z liOkc, 20. 8vg. Nedavno je nekdo Ločanov omenil v Vašem cenjenem listu, ter zatrdoval, da se v Loki zgodi za bralce toliko novega, kakor v Žsbuici; pa to menda vendar ne bode res, kajti iz Žabnice še ni bilo niti v ,,Slovencu" niti v kakem drugem listu saj sedem let uobenega dopisa — k večemu v ,jNovcah'4 kak inserat, da kdo mčd in divjake prodaje, ali da preskrbuje mlatilnice, slamo- reznice itd. — iz Loke se pa vendar sem ter tje najde tudi v ,,Slovencu" kak dopis. Dnč 6. t. m. priredila je naša čitalnica veselico, katere čisti dohodek je bil namenjen ,,Narodnemu domu" v Ljubljani. Ker je ravno sedaj več ptujcev tukaj na počitnicah, se je zraven obilo domačih tudi mnogo ptujih zbralo v čitalničnih prostorih. Veselica se je vršila v Bplošno zadovoljnost zbranega občinatva. Reči ae mora, da se Ločani pač dobro zavedajo, kadar je treba kaj za narodno stvar storiti. Ker aem poprej že Žabnice omenil, naj mi bo dovoljeno, da še nek8j tamošnjih napak navedem, katerim jaz aaj upam, bi ae prav lahko v okom prišlo. — Pred nekaterimi dnevi aem ae peljal iz Kranja skozi Žabnico. Pred seboj zagledam popotnika rokodelskega pomočnika — in krog njega polno tropo fantinov, ki bo menda ravnokar še le šolo zapustili. Kratkočasili bo se s tem, da ao v reveža kamenje, jabolka itd. metali. Omeniti pa je, da bo je to godilo Bredi vasi iu v navzočnosti odraščenih, — znabiti celo starišev — kateri so še celo dopadajenje nad svojo nadepolno mladino kazali. Vsaj imajo vendar tam že nekaj let Bem šolo, pa ae otroci ne omikajo toliko, da bi Baj popotne mirno iti pustili? Da se to ni godilo prvikrat, je gotovo, kajti že večkrat sem slišal pritožbe, da se je to ali to zgodilo že marsikomu tam na cesti. Tako n. pr. se je moj prijatelj B. zadnjo zimo enega večera nekoliko v Kranju zakasnil, in ko je šel Bkozi vas ni mogel z vozom naprej, ker bil je po vsi ceati bližnji plot razmetan in hočeš, nočeš — moral ai je pot sam delati, da je mogel domu. — Želeti bi toraj bilo, da bi oni, ki v takih rečeh morejo poaredovati, nekoliko bolj pazili na občni red na Žabniški cesti in sploh po vasčh. Wi Dolenjskega, 23. avg. (Zlata maša v Trebnjem.) Ne bom kmalo pozabil prelepe Bloveanoati, ktere Bem ae na Veliki Šmaren 15. t. m. vdeležil. Visokočaatiti g. dekan trebanjski Janez Kovačič obhajali bo svojo zlato mašo. Rojeni 23. jun. 1806 iu posvečeni 26. jul. 1832 pridobili so si najprvo kot dvorni kaplan knezoškofa Alojzija Wolfa, potem kot duhovni pomočnik v Idriji, župnik v Srednji vaai in na Biatrici v Bohinji, kot dekan v Idriji in Trebnjem nevenljive zaaluge, ktere jim je mili Bog že na zemlji poplačal s tem, da jim je dal dočakati tako redko alo-veanoat, da bo jih ljubili in spoštovali povsod farani in duhovni pomočniki, kterim so bili vselej očetovski prijatelj. Na predvečer je napravil prečast. g. dekanu trebanjski pevski zbor veličastno večer-nico. Slavnostno kantato je nalašč zato vglasbil P. Hugolin Sattner po besedah g. L Jerana; vse Trebnje in grad je bilo lepo razsvetljen. V torek zjutraj je jela prihajati duhovščina, in pred sv. opravilom je preč. g. Alojzij Košir, duh. 8\et. in župnik Šentruperski v imenu dekanijske duhovščine poklonil jubilantu dragoceni kel.h b primernim nagovorom. Kaplani jubilantovi pa bo mu izročili palico, jako umetno zloženo in rea lepo narejeno po g. Doganu. Potem nas je 31 duhovnov iu mnogo svetue gospode Bpromljevalo častitljivega starčeka v krasno o?aljšano cerkev, kjer se je zopet pela ualašč vglasbena pesem, P. Angelika , Zlato-mašuik". Po odpetem „Veni Sancto Spiritus 1 stopijo na lečo mil. g. prošt Jnrc ter imajo primeren govor. Med sv. mašo, ktero je g. zlatomašnik a krepkim glasom pel, amo občudovali lt po in popolno cerkveno petje. Po opravljani bežji slnžbi, se vrnemo v farovž. Tu so mu nuj pred Trebanjci izročili diplom čaBtnega člana trebanjske občine; potem mu je okrajni sodnik, g. L. Golia v imenu njegovih častilcev izročil Brebrn kozarc, šolarji svoja srčna voščila, šolarice nežne darove. Pri obeda je govoril prvo zdravico, okrajni glavar g. Job. Ekel jubilantu, in za tem bo bo vrstile druge pri takih slovesnostih navadne napitnice. Bog ohrani še mnogo let preč. g. dekana! Slava pa tudi fari Trebanjski, ktera tako časti avojega duhovnega paatiria. Nekaj moram še omeniti, in aicer zato, da bi se tudi drugje posnemalo. Pred nekaj leti ni bilo tam še nobenega pevakega zbora, in veden križ a pevkami, kakor drugej. Zdaj pa, kako ae čudim, ko začujem dobro izurjeni pevBki možki zbor, kteri vaako nedeljo v cerkvi lepo prepeva alavo božjo. Naj bi se tudi po drugod posnemalo; že grč, če se le hoče, pa — brez truda nič. Vrlmika 23. avg. Naša farna cerkev je letos zopet lepo ozaljšana. Prečast. g. dekan so kupili pri g. Samasi v Ljubljani nov velikonočen avečnik. Prav lep je, napravljen v gotičnem Blogu in stane a stalom vred 130 gl. Kakor drugod tako je tudi pri naB bratovšina sv. Rešnjega telesa močno razširjena. Imela je bratovšina dva bandera , ktera sta se noBila pri proceBiji av. Rešnjega Teleaa slovesno pred udi. Pa bandera bila ata Btara, slaba in slike na večih krajih še poškodovana. Po prizadevanji nekterih posebno pobožnih in vnetib družabnic napravila je letos bratovščina dva lepa nova bandera. Slike narisal je naš rojak g. Simon Ogrin in sicer na eni strani presv. Rešnje Telo, na drugem pa Kristusovo vstajenje. Prav lepo delo je. — Pa tudi naši verli Hribljaui niao hotli zaostati. Tudi oni bo imeli že staro bandero. Vneta ključarja vzameta re5 malo pred binkoštmi v roke, začneta po hišah nabirati darov, pri splošnji vnemi in darež-Ijivoati za cerkvene reči bil je potreben denar hitro skupaj in pri proceaiji presv. Rešnjega telesa nosili so hribski fantje z veseljem novo farno bandero. Vsi trije banderi so rea lep kinč naši, že tako lepi farni cerkvi. Tudi narodna reč se pri nas enako veselo razcvita, poBebno pa čitalnica verlo napreduje Letošnji predpust, kakor je bilo že omenjeno, napravila si je lep glasovir, kteri stane 325 gl. Ker pa ima vsaka družba lastno zastavo, pod ktero se udje o javnih Bhodih zbirajo, začelo je predsedništvo začetka avgusta nabirati prostovoljne darove za novo čitalnično zastavo. Akoravno se tukajšoi rodoljubi letos za razne reči že mnogo darovali, vendar je biia potrebna svota po hvalevrednem prizadevanji g. G. Je-lovšeka v kratkem času nabrana. VeBelica v nedeljo, 20. avg., se je dobro obnesla. Ljudstva ae je iz trga in iz raznih druzih vasi, posebno iz Bevk, obilo vdeležilo. Pri jako nizki vstopnini 20 kr. nabralo Be je vendar z loterijo vred čez 74 gl. Spored je bil dobro izpeljan, posebno je vsem dopadel nagovor g. L. Naša posojilnica in hranilnica ai je v kratkem času svojega obstanka pridobila mnogo zaupanja. Vstanovljena lansko jesen je pričela avoje delovanje meseca Bvečana in v tem kratkem času imela je že čez 46000 gld. prometa Res veliko I Bog daj srečo in napredek v vseh rečeh zlasti v slovenski poštenosti in verni značajnosti. ■z Ijaliudskc doline, 13. avgusta. Praznovali smo 13. avgusta ueko izvanredno slovesnost. O. Hermanu Vonedig bo obhajali svojo zlato mašo. Bili so rojeni 1. 1807 v Tržiču na Gorenjskem. Učili ao najpred po dokončanem modroslovju liziko v navtiški aka- demiji v TrBtu. PreBtopili bo )< 1829 tukaj v št. Pavlu k redovnikov bv. Benedikta in bo pozneje bili čez 40 let v Celovcu in v St. Pavlu učeuik latinskega, grškega, nemškega, slovenskega, italijanskega in francoskega jezika in brzopisa. Izdali ter objavili so več nemških in Bloveuskih knjig in bili pohvaljeni od viBo-kih šolskih oblastij. K lepi slovesnosti njih zlate maše je privrelo toliko ljudstva, da je bila naša velika bazilika prenapolnjena. Vsem poslušalcem so gosp. Gallus Jaeger srca razgreli naštevajo zasluge jubilarja pri pastiro-vanju, v šolah in na slovstvenem polji. Počastil jih je tudi s svojo navzočnostjo prečast. gosp. Ed. SchweiBer prof. izobraževalnih umetnosti v Monakovem, ter jim podaril lično naslikano, jako pomenljivo podobo velike umetniške vrednosti in ž njo jako razveselil častitljivega starčoka. — Po tako zaslugepolnem življenju jim mi, njih sobratje, radi privoščimo zasluženi počitek iz Brca: Ad multos annos — ter želimo, naj bi jih Bog še dolgo zadovoljne med nami ohranil I SK llrczij, 24. avgusta. V dopisu iz Gorice berem, da bo bile na Borbani poleg stare Akvileje krasne sveče darovane, ki so bile z dinamitom napolnjene — ali kar strmel eem, ko berem pod zvezdo opazko vrednikovo: „Prav enako se je, kakor zvemo ravnokar, tudi na Brezji (tukaj pravi vsak na Brezjah) na Gorenjskem zgodilo. To je neresnično ker o tem tukaj ni nič novega, in se ni zgodilo. Domače novice. V Ljubljani, 2 G. avgusta. (Dovoljenje.) Visoka vlada je vred-niku na prošnjo dovolila vstanoviti kat. tiskarno. Hvala! (V sv. Jakoba faro) vvrstene so vse hiše, ki spadajo pod Ljubljansko mesto od Suhega bajarja do Ocvirka, poprej bo Blišale te hiše pod faro v Rudniku. V ponedeljek so bile okin-čane vbo tamošnje hiše s zastavami in zelenjem, pri Ocvirkovi hiši pa je lep venec preko ceBte kazal mejo bv. Jakobske fare. Mestni župnik je prišel popoludne pozdravit nove farane, in bil je povsod prijazno sprejet. — Novi farani bo bodo tudi pokopavali na meBtnem pokopališči pri sv. Krištofu? Tudi marsikje na Kranjskem bi bilo umestno, ako bi bile fare drugače vvrstene, a vprašanje, bi bili ljudje s tem tako zadovoljni, kakor so bili v Ljubljani. (liedki primerljej za ljubljansko škofijo) (bilo bi za vsako) je, da ima letoB devet zlato-mašnikov (deseti, g. Jak. Košir, je ravno zadnje dni umrl) in pet biseromašnikov. Vseh zlato-mašnikov vkup (mašnikov od 50 do GO let) jo v naši škofiji 21. iieb lepo število! Marsikateri še v službi, kar je gotovo redka milost. (GOletnica) obhaja letoB g. Mat. Kader-žavek, ki je v Blaznikovi tiskarni služil vbb leta. Se dva druga stara delalca ima ta tiskarna, namreč nekdanjega vrednika „Slov.", g. Ferd. Pevca, in g. Alojz. Majerja, odgovornega vrednika „Novic". Prvi služi že 32 let, drugi 25 let. — Slavno za tiskarno in služiteljel (Veselica.) Pretečeno nedeljo, 20. t. m. je bila v Kranji veselica na korist .Narodnemu domu". Navzočih je bilo več odličnih oseb iz Ljubljane, med njimi tudi nekaj pevcev iz čitalnice. Veselica je izpala na zadovoljnost vdeleževalcev. {Blagoslovljen)e zastave.) DaneB v soboto 26. t. m. se slovesno blagoslavlja zaBtava 2G. pešpolka Mihael veliki knez Kuski. Zato je odbrana leva stran na travniku pod Turnom. (f Odvetnik dr. KoMi) je umrl 18. t. m. v Krškem na Dolenjskem v 37. 1. svoje sta-starosti. Sicer jo dolgo hira), a njegova smrt ju nemilo dirnila ves slovenski narod. Ranjki je z g. Pfeiferjem Krško probudil v narodno življenje. Slava njegovemu Bpomiuut (Cesarske premije za povzdigo konjereje.) Na Kranjskem se bo za leto 1882 vršila delitev cesarskih premij v c. kr. cekinih in v srebernih svetinjah, kakor tudi delitev prizna-nilnih diplom: a) za kobile z žebetom, b) za mlade kobile, c) za žebice v čveterih konkurznih postajah, ki so spodej imenovane : V Ribnici za politični okraj: Kočevje 4 septembra 1682. V Šent Jerneji za politične okraje : Krško, Itu-dolfovo in Černomelj 6. avgusta 1882. Na Vrhniki za politične okraje: Litijo, Ljubljansko okolica, Logatec, Postojno in meBto Ljubljana 0. septembra 1882. V Kranji za politične okraje: Kranj, Radovljico in Kamnik 12. septembra 1882. V vsakej konkurznej postaji Be začne delitev premij ob imenovanih duevih ob devetih predpoiudne. Za to delitev premij veljajo uredbe, katere so se naravnale po pravilih, ki za to veljajo, b privolitvijo c. kr. ministerBtva za poljedelstvo z ozirom na posebne razmere te dežele. (Narodna Čitalnica v Škof ji Loki) napravi jutro 27. avgusta 1882, veselico. Program 1. Mestec, vesela igra v 1 dejanji. 2. Eno uro doktor. Burka v 1 dejanji. Vstopnina za neude 30 kr., za ude 20 kr. Začetek ob 8. uri. Razne reči. — Ravnatelj Lloydov vit. Petke se je peljal v ladjici k razstavi. Valovi so vrgli ladjico na kamen tako, da je dobila luknjo in se začela potapljati. K sreči so hitro prišli na pomoč in rešili gospoda, ohranili pa tudi ladjico. —• Prehodi čez Alpe. CeBar Ilearik IV je šel po zimi I. 1077 z velikimi težavami čez goro Ceniš. V srednjem veku bo naj več hodili čez Gothard. Od I. 1682—1846 so bili oo. kapucini za strežbo. Meseca julija 1775 se je peljal prvi voz Čez ta prelaz. L. 1806 so začeli voziti po cesti Simplon, katero je Napoleon napravil. Bernhardin in Spliigen sta dobila ceste 1. 1820. Od I. 1820—1832 so delali novo cesto čez št. Gothard. čez Seme-ring so uže Rimljani imeli cesto izpeljano. Začetkom tega stoletja so izpeljali složno cesto, a pod Brukom železnico. Mont Ceniš so prevrtali konec vlade Napoleona III (1869.) Got-hardov prerov so dodelali 1. 1881. — Tunel čez Arlberg ravno kar delajo, železnica je če£ Pontebo v Italijo in Čez Brener na Tirolib, Francozje pa ravno Bcdaj mislijo še drugo železnico napraviti, a ne vedo prav, kje bi začeli (ali čez Simplon ali drugej). V Švajco bo pred nekaterimi leti izpeljali železnico čez Pontarlier. — Alpe tedaj ne bodo zadrževale prometa, a tudi — vojska ne. Slio