^uaxtjxxxoxxio
SPOMNITE SE
SLOVENSKIM BEGUNCEV S KAKIM CAROM I

ISKA
a
AMERICAN IN SPIRIT—FORIw. N IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
"ggxmnTmxri
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
NO . 212
CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 29, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
likovna predstava v Geneva, 0. bo v pefek 1. nov.
Na prizadevanje našega agil-liega farmarja Jerry Strojina se Je dobilo v najem mestno dvojno (City Hali) v Geneva, O. Tam bo slikovna predstava v petek 1. nov. ob 7:30 zvečer.
V tem okolišu nismo imeli take slikovne predstave zadnja leta zaradi vojne. V tem času se M je pa že nabralo mnogo no-Vlh in zanimivih, ki bodo gotovo zanimale naše ljudi in tudi druge, ki se bodo udeležili.
Gotovo bo zanimala naše farmarje slika, ki kaže vinsko trgatev v Dalmaciji. Bodo videli, kako trgajo grozdje tam, precej drugače kot tukaj v Ameriki. ■Potem Bo nekaj slik iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane. In seveda, pokazana bo tudi slika iz ge-fievske okolice, ki kaže vinsko |trgatev tukaj.
Ker je ravno te dni druga ob-j ^tnica pinske katastrofe v Cle-, Velandu, bo pokazana tudi slika tistih strahovitih prizorov.
Slike bo pokazal Mr. Anton Grdina, ki je obljubil, da bo pokazal res samo najlepše in najbolj zanimive.
To bo obenem tudi shod v pri-log izvolitve guvernerja Lausche-za kar bo nastopilo več zmotnih govornikov. Rojaki so to-prošeni, da se ta večer ude-leŽe shoda in slikovne predstave blizu in daleč.
Guverner Lausche je povabil na zakusko urednike
iStalin prizna 60 divizij na
izapadu, nima pa atomske bombe
i ________
Netitelii nove vojne so taki ljudje v Angliji in Zed. dr-
Razne drobne novice iz Cleveland« in te okolice
! Guverner v Girardu—
| Včeraj sta nas obiskala
Mr.
Ta slika je bila povzeta 23. oktobra v hotelu Carter pri zakuski, ki1 jo je priredil guverner Lausche za izdajatelje in urednike tujejezičnega časopisja tukaj.
Sedeči od leve proti desni so: James Debevec, urednik Ameriške Domovine, John Payer, poslovodja češkega lista Svet-American; clevelandski župdn Tom Burke; guverner Lausche; Zoltan Gombosh, urednik madžarskega lista JSzabad-sag; Sanford Herman od Stein oglaševalne agencije;
Stoječi od leve proti desni so: J. Laurie od italijanskega tednika L'Araldo; Frank A. Turek, pomožni urednik Ameriške Domovine; Geze Perey, urednik madžarskega katoliškega tednika GoodSheperd; Joško Penko, načelnik tau-schetove kampanje slovenska sekcija za državo Ohio; Frank J. Blancato od it?c lijanskega tednika L'Araldo; Hyman Horowitz, urednik Jewish World;,Z. Dy-bowlski, urednik Polish Daily; Bob Erwald, izdajatelj Jewish World;1 Vatro Grill, urednik Enakopravnosti; George Schneller, urednik nemškega listii Vilks-blatt; K. S. Karpius, urednik Litvinskega lista Dirva.	]
Zadnja vrsta od leve proti desni: Walter Waelowdowsky, urednik poljskega katoliškega, lista Kuryer ;J. Zilenski, urednik Polish Weekly; D. Sperling, urednik Jewish Independent; Ralph Wertheimer, urednik Jewish Review in Observer; J. Wertheimer od Jewish Review and Observer; Geo. Donev, urednik romunskega lista American; F. J. Kutak, uredni'k češkega dnevnika Svet-Ameri-can.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
Na shodu v SND nocoj bodo samo govori, ai*ipak tudi zabava
(Došle preko Trsta)
STEPINCOV PROCES je razumljivo vzbujal kot povsod tudi tukaj veliko pozornost, čeprav so ti jugoslovanski procesi i po komunistih silno dobro pri-! pravljeni za komunistično pro-A	i pagando, vendar le mnogo pove-
Mestni odbornik Edward J- do poročila nehote, kot med vr-^vačič, ki bo predsedoval no- sticami kakšne so resnične raz-C0.l shodu v SND'na St. CUur
Ave
V biNU'lld »l. bldll mere pod Tit0V() v]adavin0i Do
nam je povedal, da je pre-' neke mere je bil stepincov pro.
ees še bolj pozorno zasledovan kot Rozmanov, ker je bil Stepi-nac pri obravanevi navzoč. Pa tudi pomen, ki ga, je tej obravnavi dal Vatikan s svojimi izjavami, je radovednost le dvigalo.
^rbel tudi za zabavo ,da ne bo i
treba občinstvu poslušati samo
govore. Nastopil bo znani radij-
kvartet: John Strniša, John
Kovačič, Edward Seuffert in
jasper Buhner. Na harmoniko bo
Pa igral mladi umetnik Ray-, Q poteku obravnave in 0 obsod_
°nd Rolich.	i b;, ki so jo določali izven sodne-
Od 4 popoldne naprej bo pajg;i dvora na političnih sejah, ste ozil vse po naselbini voz z zvo-j poučeni_ Zato naj jaz samo .nikom, last Joe StanoviČa, ki ^n dodam, ki jih listi niso to-0 vabil na shod. Zvečer bo stal' ,jko poudarili.
z zvočnikom pred SND m bo! VZR0K IN POVOD OBRA-a«ajal govore iz avditorija ta- VNAVE> _ Kot vzrok obravnavi da bodo tudi zunaj lahko sli- y(j ge more označiti želja režima)
11 Program, če bi ne mogli vsi v dvorano.
Guverner Lausche bo prišel Ja fhod kmalu po 8 uri, torej b°dite vsi točno v dvorani, da
no	'	» i L<-1
ie zamudite njegovega važnega'v. Kovora.
Stavke industriji
v bo
da se iznebi tistih škofov, ki največ pomenijo. Zato obravnava proti Rozmanu, zato potem proti Stepincu. Zraven pa je vzrok tudi komunistična želja po maščevanju.
| Neposreden povod za Stepin-! covo aretacijo pa je dal zadnji I njegov pastirski list z dne 27 | avgusta, v katerem je brez stra 1 hu povedal, kaj dela režim pro-! ti Cerkvi.
VSEBINA PASTIRSKEGA LISTA. — V uvodu pove pastirji list, da ni katoličanstva brez Rima in da so zato praziTi vsi
te v premogovni riji ne bo, je ,ziavil Truman
Washington. — Predsednik ruman je včeraj izjavil, da premogovni industriji ne
L*!.ke- Ta njegova izjava je ,,apori tistih( ki misiij0, da bodo itlsla pol ure zatem, ko je John
klica, katoliške šole so ukinjene, svoboda učenja je Cerkvi otežko-čena. Zlasti boli katoličane vzgoja mladine. Ta je v rokah brezbožnikov in dejansko nima več v praksi svobode vesti. Silijo jo proti vesti v stvari, ki so napačne. Poučuje se v šolah katoliške otroke, da ni Kristus nikoli živel, ne da se pa Cerkvi prostosti, da bi te zmote mogla zavrniti, kakor zaslužijo. Svo bodno se širi brezboštvo, ni pa svobode za širjenje Kristusovega nauka med mladino. Končno poziva nadškof vernike, naj ostanejo močni v svoji veri. Poziva jih, naf ne goje do nikogar sovraštva, ampak naj molijo tudi 4a svoje sovražnike. Tudi za tiste, ki so na vladi. To je prav na kratko vsebina nadškofovega pisma, ki je dalo povod, da so ga pr.itegnili k obravnavi, ki se je vršila proti nekaterim drugim. Postal je takoj osrednja osebnost celega procesa.
DRUŽINA PONUJA VSEH 5 OTROK RADI REVŠČINE
Denver, Colo. Družina William West se je odločila, da bo dala drugim ljudem vseh svojih 5 otrok v starosti od 20 mesecev do 8 let. Prišla je tako daleč pravi, da jih sama ne more več rediti.
Pred tremi tedni se je podala vsa družina v Missouri, da si tam kupi farmo. S seboj so nesli $800 prihrankov Toda videli so, da jim je agent slikal vse kaj drugega, kot je bilo v resnici. Vrnili so se nazaj. Spotoma je Mrs. West porodila otroka in morala je v bolnišnico v Springfield, Mo. To in pa prehrana
žavah, kot je Churchill, je izjavil Stalin, ki tudi j,1 Mls Joseph (/e,kula Si
* J	- -- -	Girarda, O. Povedala sta nam,
da je zadnjo soboto obiskal njih dom guverner Frank J. Lausche kot staro prijateljsko družino. Guverner je rekel, da bi rad obiskal ob tisti prjliki še druge Girardčane. pa mu ni čas dopuščal. V Girardu je vse na delu za guvernerja Lauscheta, sta nam povedala Cekutova. Klub Ljubljana—
Nocoj priredi klub Ljubljana prosto zabavo in maškerad-no veselico v SDD na Recher Ave. S zabavo bodo pričeli točno ob 7 zvečer. Zadušnica— V nedeljo 3. nov. ob 10:30 bo
brani pravico vetiranja pri koncilu združenih narodov.
London. — Rusija ima dO divizij v sedanjem času v za-padni Evropi; nima še atomske bombe; še vedno upa na posojilo iz Zed. držav. — Tako je izjavil maršal Stalin napram predsedniku časnikarske agencije, United Press. Ta je poslal Stalinu 31 vprašanj in na vse mu je ruski' diktator odgovoril.	—-_—
Prvo vprašanje se je tikalo iz- y p£X£K BO VELIK jave bivšega premireja Churchilla v parlamentu, če nima Sovjetska Unija 200 divizij na
ozemlju od Baltika do Dunaja in od Dunajja do črnega morja. Stalin je na to vprašanje odgovoril, da ima Rusija tam sedaj 60 divizij, kar bo pa kmalu skrčeno na 40 divizij.
Na vprašanje glede okupacije Japonske je Stalin rekel, da so bili doseženi uspehi, toda še boljši bi bili lahko.
Na vprašanje, kaj misli o ameriških bojnih ladjah, ki se nahajajo v Sredozemlju, je odgovoril, da ga to nič ne zanima.
Na vprašanje, kaj je po njegovem mnenju največja nevarnost za vojno, je odgovoril: "Ne-titelji nove vojne, predvsem Churchill in taki, ki mislijo kot on v Angliji in Zed. državah."
Na vprašanje, kaj misli 0 Jugoslaviji, ki je izjavila, da ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, je Stalin odgovoril: "Jugoslavija ima vzroke biti nezadovoljna."
Glede tega, da se prepreči Nemčiji, da ne bo zopet postala 'Vojna nadlega, je rekel Stalin, cia je treba tam popolnoma iztrebiti fašizem ter deželo dodobra demokratizirati.
Na vprašanje, če se strinja z izjavo državnega tajnika Byrnesa, ki je na 18. okt. izjavil, da je razmerje med Zed. dr-
KATOLIŠKI PRAZNIK VSEH SVETNIKOV
V petek 1. nov. bo praznik Vseh Svetnikov in zapovedan praznik za katoličane. Radi tega v petek ne bo posta, bo pa dan prej, v četrtek vdržanje,^ v
mesnih jedi, to je, da bo smel j *car, po domače Mandek vsak katoličan jesti v četrtek meso samo enkrat. V soboto 2.
darovana v cerkvi v Madison, O.
četeter7drIanjeltad"ŠniCa Za pokojnega Fra"k»
V bolnišnico—
Sinoči je bila odpeljana v Po-
, , „ n , : „„ i lyclinic bolnišnico Mrs. Rose nov. bodo pa Verne Duše in za	* • Kose
katoličane sopraznik.	i ja ge y aobi -t ^
Rusija napada Ameriko radi čet na Kitajskem
New York. — Kuzrna Kise-lev, zunanji minister Bele Rusije, je v skupščini združenih narodov napadel Zed. države, ker obdržavajo čete na Kitaj-1 škem. Take vrste, politika ne' lela za svetovni mir, je izjavil i Kiselev.	j
Napadel je tudi Anglijo,
jateljice lahko obiščejo.
Naš zastopnik Jože Grdimi ! se je vrnil po 4 tedenski odsotnosti zopet domov. Bil je na agitaciji za naš list v Jolietu, Chicago So. Chicagu, Wauke-ganu, Milwaukee in Sheboyga-j hu. Na tem potovanju je dobil ki 84 novih naročnikov ter pobral ibdržava čete v Grčiji, v Osred- naročnino od 116 starih. V av-ijem vzhodu in v Indoneziji, i gustu je bil Jože tudi na agita-Branil je tudi z vso vnemo pra- ciji po Coloradi in Minnesoti in /ico vetiranja pri koncilu zdru- dobil takrat 90 novih naročni-:enih narodov. Odgovarjal je kov. Kadar gre Jože na agita-delegaciji Nove Zelandije, ki je cijo ima vedno sijajen uspeh, rekla, da je pravica vetiranja Le škoda, da ne more posvetiti "poroka z orožijem," ki so jo ve- več časa temu napornemu delu.
dni umrl.
NOVI GROBOVI
)n je Amerikanec in je tako morel dati neovirano in natančno močilo Vatikanu, kako so vodi-i to obravnavo, če sodimo po papežkih izjavah, vidimo, da je
(Dalje na 2. strani)
ostale družine je požrla vse pri- žavami in Sovjetsko Unijo ved-hranke. Zadnji otrok je Čez par no bolj napet0i je odgovoril Stalin, da se s tem ne strinja.
-o-
Prišla sta po avto, domov sta se peljala v busom
V Cleveland sta prišla dva fanta z $465, da bi kupila kak avto. Na nekem parkališču so ju dobili v roke falotje in ju pri kvartah obrali z ves denar. Menda sta imela še toliko, da sta plačali za bus domov. Eden "je Alex Greszler iz Oberlina, ki je zgubil $295, drugi Charles May-nard iz Amhersta, ki je zgubil $170.
.4 na Novak
Včeraj popoldne je po kratki bolezni umrla v Huron Rd. bolnišnici Ana Novak, roj. Jakše, PAPEŽEV O D POSLANEC: ,st;trH 77 ]et. Stanovala je pri VEDNO MED POSLUŠALCI.! hčeri na 18015 Schenly Ave., - Posebnost tega procesa je bi-j prej pa na 1194 E. 168. St. Do-.a tudi ta, da je bil vedno na- ma je bna jz prečne pri Novem ;zoč pri obravnavi škof Hurly,1 mestu, odkoder je prišla v Ame-papežev zastopnik v Belgradu. riko pred 48 leti. Tukaj zapu-
• Lewis, predsednik unij skill tifemogarjev povedal, da je no-an.ii tajnik Julius Krug pri-al na to, da se bodo vršili raz-za novo pogodbo, da se ^ 0sti zahtevi unije glede mez-e> delovnih ur in razmer v retttogoVnikih.
mogli hrvaške katoličane odtrgati od papeža. Potem pa na-šteje glavne pritožbe proti režimu. Najprej pove, da je po ječah toliko duhovnikov, da mno-gokje ni mogoča služba božja. Nato našteje sledeče težave: Vlada ne pusti katoliškega tiska, mnogo sester so vrgli na cesto in
vlada ne bi bila pristala ne morejo več vršiti svojega po- stu
... zahtevo Lewisa, bi bil ta j------
' Petek 1. nov. sklical stavko
Meščani so šli na trnke in pobirali odpadke
New Orleans. — Tukaj je 80'0 mestnih delavcev na stavki, ki so pobirali po mestu odpadke. Včeraj se je zbralo nekaj meščanov, se vsedlo na truke in pod varstvom policije so pobra li vse smeti in odpadke po me-
sca štiri hčere: Ann, Mrs. Louise Strohen, Mrs. Mary Tisovic in Mrs. Barbara Sterlekar, sinova Franka in Josipa, brata Jamesa ter 4 vnukinje. Soprog Frank ji je umrl leta 1923.
Bila je čanica društva sv. Vi-
1 lesile vsilile malim narodom. Enajst malih držav je že izja-1 vilo, da naj se pravica vetira-I nja odpravi.
I Kiselov govor smatrajo kot predgovor k debati ruskega komisarja Molotova, ki bo danes
nagovoril skupščino.
* * *
Washington. — Ameriški državni urad je izjavil, da priporoča sprejem Avstrije k organizaciji združenih narodov. Zed. države smatrajo Avstrijo kot osvobojeno deželo in ne kot bivšo sovražnico, ker je bila pač prav žrtev nemške agresivnosti.
-o-
Bodite previdni, kadar greste preko ceste. Prekoračite c* 8to samo pri signalni luči!
TITO IGRA ZDAJ VLOGO SAMEGA BOGA, PRAVI POROČILO IZ LONDONA
London. — Anglikanski škof reče učitelj, morda je bil Bog da št. 25 KSKJ. Pogreb bo vi dr. Headlam je poslal na časopis zadnji teden preveč zaposlen." četrtek zjutraj ob 9 iz Svetkove-| London Times sledeče pismo; j Otroci zopet molijo en teden za ga pogrebnega zavoda v cerkev "Kakšna "svoboda vere" via- j čevlje. Spet ni nič. Potem jim 0i} priliki. Marije Vnebovzete na Holmes da v Jugoslaviji, naj vam za pa reče učitelj: "Zdaj pa molite	^
Ave. in na Kalvarijo. Naj po- zgled služi sledeče. Kadar otru-jk Titu, morda bo pa tam kaj.'' čiva v miru, preostalim sožalje. ci v šoli tarnajo, da imajo raz-. Otroci res molijo k Titu in glej-
Prav lepa hvala, Jože, za dobro voljo in požrtvovalnost.
Naš zastopnik John Mlakar nam je poslal včeraj iz Chica-ga zopet 4 nove naročnike. Ga ne bomo ugnali, nam piše in v Chicagu je veliko polje za naš list. Kar naprej, John!
MR. GRDINAIJO PA CIGARE KADIL
Radijski program, ki ga oddaja tobačna firma Student Prince vsako nedeljo 11a WGAR ima navado, da podari vsako nedeljo po en zabojček finih cigar osebi, ki je po njih mnenju največ storila v tekočem času za blagor javnosti. Zadnjo nedeljo je bil na tak način odlHkovan tudi naš mecen Anton Grdina in sicer je govornik poudarjal, da zasluži Mr. Grdina vse priznanje radi njegovega napora za pozidavo naselbine na prostoru, kjer je bila pred dvema letoma plinska katastrofa.
Mr. Grdini čestitamo in se priporočamo za kako — smodko
trgane čevlje in da bi radi dobi- te, drugi dan že dobe vsi lepe in
Eveleth, Minn. — Pri družini li nove, jim reče učitelj, naj mo-l nove čevlje, ki jih je poslala Lee in Frances Clair so se ogla- lijo k Bogu in dobili jih bodo.jllNRRA iz Amerike. Ampak z
Partizani v Italiji so hoteli pobuniti
Rim. — Italijanska vlacla je naglo kretnjo preprečila re-
sile vile rojenice in pustile pr- Otroci molijo vsak dan, čevljev
vorojenko, pri družini Anthony pa od nikoder.
in Ida Chos pa tudi hčerko. 1 "Poskusite še en teden," jim
otroci tega ne vedo in v njih očeh volto italijanskih partizanov v
je samo Tito pravi bog, ki usli-ši vsako prošnjo.
a°garjev. Tako je pa Lew-j.eUj,fv*l> da ostane "vse po sta-dokler bodo trajala ponj
a za novo pogodbo.
l.s
a
JVocoj na f hod i) S. JV.D.!
severni Italiji. Policija je aretirala devet voditeljev. Revolto so pripravljali nezadovoljni ko-imunisti in anarhisti. Vstajo so 'pripravljali v okraju Piedmont.
! NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE 1 f*ai VSAKI PE1UK1 SPOMNIMO NA BEGUNCE
2
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 29, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVBO, Editor) Ml' St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
_Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pofiti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; m Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okoltoo po razn&ialclh: celo leto $7.00, pol leta $4.00. četrt leta $2.50.
_Posamezna ttevltta »tane 0 centov.	_
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year U. 8. $4.00 for 0 month*. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 8 months. C. S. $2-50 for S month*. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 8 months, $2.60 for 3 months. Single copies 5 cents each.
skupinam, pa bi ga zdaj nosili po rokah. Ker je pa hotel biti samo guverner, dober guverner, mu to zamerijo, ker si na račun države niso mogli basati žepov. Kdor zase ne misli, ampak glasuje tako kot mu pojo politični bossi, ne bo glasoval za Lauscheta. Kdor zna pa misliti s svojimi možgani in komur je pri srcu blagor države, bo glasoval zanj.
*Ti'i n«w mi ■ ffni rs i hi > v§m«m» m m» n »»v ■ ■ ■ aa e«
BESEDA IZ NARODA
H » »HI
J
Sodelujte po naselbinah
Entered as seoond-claas matter January 8th 1008. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1870.

No. 212 Tues., Oct. 29, 1946
Državna in deželna uprava, vsaka v svojem predelu
Danes je nekaj vsakdanjega, če slišite od volivca: "Z demokrati je treba pomesti! Dovolj zmešnjave so nam že napravili! Ven ž njimi!"
S tem, seveda, mislijo kongres in pa administracijo v Washingtonu. Pri tem pa pozabljajo, da vladna stranka, ki je na krmilu v Washingtonu 14 let, letos ne pride pred volivce. Letos,so volitve'v poslansko zbornico in nekaj sena-torskih mest in pa guvernerji ter uradniki posameznih držav. '
Če je torej administracija v Washingtonu streljala kozle, nima s tem nobenega stika državna administracija. Zato je pa tudi nespametno metati vse v en koš in "pometati" z državnimi administracijami, ki niso odgovorne za delo v .Washingtonu.
Vzemimo si za zgled državo Ohio. Tukaj imamo guvernerja Franka Lauscheta, ki dokončuje letos svoj prvi termin. Zakaj bi moral on trpeti za grehe administracije v Washingtonu, ki je tam že polnih 14 let? Ali je guverner Lausche kriv, da vlada ne dovoli hišnim posestnikom zvišati najemnine? Ali je guverner Lausche kriv, da je vlada ustvarila tako zmešnjavo z mesom? Ali je Lausche odgovoren za tako zunanjo politiko v Washingtonu, da smo včasih res v posmeh vsemu svetu? Ali je Lausche kriv, da imamo tako vlado v Washingtonu, Ne Lausche in tudi ne demokratska stranka, ampak nekateri voditelji.
Lausche je samo guverner, ki mora skrbeti za administracijo te države je bil mož na mestu. Niti nasprotniki mu ne morejo očitati, da bi bil slab gospodar. Ob koncu tega leta bo v državni blagajni nekako $170,C>p0,000 preostanka in to ni majhna vsota v tem času, ko se povsod tako razme-tuje denar.
Pravijo, da je treba voliti vso republikansko listo, da se izruje nove dealerje v Washingtonu. Toda če hočejo s tem poraziti guvernerja Lauscheta, ne bo to v ničemer spremenilo vlade v Washingtonu. Volivci v državi Ohio so leta 1944 v predsedniških volitvah volili republikanca Deweya in Brickerja, za guvernerja pa demokrata Lauscheta. Tudi takrat so republikanski bossi priporočali, da se voli "straight" republikansko listo. Pa volivci niso ubogali in niso slabo volili. Upamo ,da jih tudi letos ne bodo ubogali, ampak volili po svoji razsodnosti in izbirali zmožne med zmožnimi.
Letos pravijo, da ni treba voliti Lauscheta, da bodo lažje izvoljeni republikanski kongresniki. To je abotna trditev in presoden državljan temu ne bo nasedel. To se lahko pove takim državljanom, ki ne znajo sami misliti, ki ne znajo soditi med kandidati in kadidatinjami.
Ali naj se žrtvuje enega najboljših guvernerjev, ki jih je še imela država Ohio, da bi se kaznovalo vlado v Washfng-tonu? Njegov nasprotnik Tom Herbert je vse časti vreden mož. Poznamo ga osebno in tudi priporočali smo ga že, ko je kadidiral za državnega pravdnika. Toda po naši presoji bi ne bil Herbert nič boljši guverner in v gotovih ozirih celo slabši kot je Lausche. Zakaj torej vreči dobrega guvernerja iz urada in deti tje; drugega, ki gotovo ne bo boljši. Celo to lahko trdimo, da Herbert ne bo tako neodvisen kot je Lausche, ki ni gledal na sti'anko, ampak na dobrobit vse države. Lausche ni metal iz državnih služb ljudi, ki so republikanskega političnega mišljenja. To mu nekateri zelo zamerijo. Pri njem ni imela nobena stranka posebnih privilegijev, noben politični boss ni imel pri njem prednosti.
Lausche je pri vsakem ukrepu delal tako, kot je mislil, da je najboljše za vso državo. Nobenega koraka ni napravil, da bi ustregel temu ali onemu, ampak samo v namenu, da bo to koristilo večini prebivalstva v Ohio. Takih guvernerjev je malo in presoden državljan bo hotel takega guvernerja obdržati.
Klic nekaterih, da je ena stranka predolgo na krmilu je popolnoma na mestu. Ako ena stranka le predolgo vlada deželo, se naleze diktatorskih teženj in tega v svobodni Ameriki ne maramo, ker ni zdravo za deželi Ameriški narod si ne pusti diktirati od nikogar in kad« vidi, da hoče kdo le preveč ukazovati, ga požene iz urada! Toda guverner Lausche je v uradu šele prvi termin in v prvem terminu ne more nihče svojih sposobnosti prav razviti. Zato bi ne bilo pošteno, če bi ga pognali iz urada, kjer se je komaj prav razgledal. Toliko je že pokazal, da je mož na mestu in dati
mu moramo najmanj še en termin, da bo lahko zares poka- Girard, O. — Sam sem kriv, zal, kaj zna. Ako bi zdaj kandidiral za tretji ali četrti ter- da sem jih dobil malo pod nos min, bi bilo nekaj drugega in tedaj bi tudi mi rekli: naj pa | radi zadnjega dopisa, v katerem
Kujmo, dokler je železo gor-ko — ne odlašajmo tega, kar lahko danes storimo. Državne volitve so pred pragom — Frank J. Lausche, sin naše krvi in list naše gore ponovno kandidira za guvernerja držaVe Ohio. Narodna dolžnost nas kliče, da prožnega koraka stopimo v akcijo in izvojujemo s pomočjo drugih zmago za našega rojaka. On je člen naše narodne verige — postavil nas je pred tujerodci na zemljevid — dvignil ugled in ponos, nam in našim otrokom — kratko rečeno: rodil se je v njem simbol, s katerim lahko pred tujci demonstriramo našo visoko izobrazbo. Frank J. Lausche je sočni in mladi odrastek iz korenin stare in košate slovanske lipe.
Da mu do ponovne izvolitve pripomoremo, ravnaj mo se po sledečem kampanjskem redu.
Ko se zjutraj prebudimo, napravimo si zaobljubo, govoril bom o Lauschetu s prijateljem v tovarni in mu povedal o Lau-schetovih vrlinah. Gospodinja lahko to delo opravi, ko gre k nakupu v trgovino in malo po-kramlja z soodjemalkami.
Ko si prepričan, da si svoje delo odpravil, izberi si drugega in neizgubljaj časa pri omen, o katerem si prepričan, da bo na tvoji strani.
Če opaziš, da se kje organizira skupina za Lauschetovo ponovno izvolitov, pristopi poleg in posveti ji čas in skrb, da ostane aktivna in pri življenju. Pusti naj drugi zavzamejo mesta in glej, da so živo na delu. Tiho nadzoruj njih aktivnosti.
Ce se tuja skupina odloči za politični shod, pridruži se jim takoj in skrbi, da tudi drugi naši rojaki in rojakinje sodelujejo. Ponižaj se in pusti naj drugi tvoj voz vlečejo, ti pa po-primi pri kolesu in porivaj TVOJ voz naprej.
Pri večerji se z družino pogovorite, kaj bi bilo dobro jutri storiti in naročite sinu ali hčerki, naj pri delu ali med odmorom poagitira za Lauscheta.
Na dan volitev skrbi, da gre slednji iz hiše v volilno kočo, stopi k sosedu in prijatelju in ga prijazno poprašaj, če je že volil in če ni, ga k temu napoti.
Govori o Lauschetu kot dobrem guvernerju, njegovi veliki zmožnosti in poštenosti, ki jo deli z ljudstvom in ne s političnimi "bosi."
Bodi čuječ in stori za Lauscheta to, kar bi storil za sebe, če bi bil v njegovi guvernerski poziciji.
Zavedaj se, da s tvojim delom poklanjaš narodu plemenito idejo — vojak na bojišču ti je enak, ko se bori za domovino.
Joško Penko, Kampanjski načelnik slov. sekcije za državo Ohio. -o--
Girardske novice
še kdo drugi pokaže kaj zna. Kot smo zgorej rekli, mi nismo zato, da bi bil kdo predolgo na prvih mestih kot je guvernerski ali predsedniški urad. Mislil bi, da je nenadomestljiv in to je slabo za tako svobodno deželo in s takimi zmožnimi osebami kot jih imamo v Ameriki. Nihče ni nenadomestljiv na svetu. Za vsakega se dobi nadomestilo, če je treba. Tudi guverner Lausche ni nenadomestljiv, toda ker služi komaj prvi termin in ker se je izkazal kot dobrega gospodarja, kot dobrega izvršnega uradnika, ni več kot prav, da ga izvolimo vsaj še za en termin. Kar Lauscheta zdaj tepe je samo to, ker ne igra politike, ampak gleda samo za dobrobit države. Ako bi se on lizal političnim bossom in gotovim
sem poročal, da bo veselica v Slovenskem domu v Girardu, a na žalost pa nisem povedal od katerega društva. Seveda, jaz sem se zgovarjal na urednika, kakor vsak, ki naredi kako zmešnjavo, se najraje zgovori na koga drugega samo, da sam ostane lep in prost. K meni je prišel predsednik naše podružnice SMZ, Jože Turk, ki mi je kar naravnost povedal, da ni
moje ime zastonj Janez, ko ga tako lomim, da pišem za veselico, pa niti ne povem, za kakšno. Obenem me je tudi pohvalil, da dobro agitiram za Lauscheta, pa da naj bom kar brez skrbi, ker Frank J. Lausche bo prav gotovo izvoljen.
Tako se govori, sem mu odgovoril, ko me je tako lepo potolažil. On pravi, da bi moral vsak Slovan voliti za Lauscheta, če ne za drugega vsaj zato, da si Slovenci obdržimo čast v državi Ohio, ker rojaki v drugih državah nimajo take prilike in časti. Mi jo moramo obdr-žat vsaj še za dve leti in izvoliti našega rojaka.
Nato sem pa rekel: No, Jože, zdaj mi pa povedi, kako naj napišem, saj veš, da oglase je treba plačati, ker zastonj danes ni nič? — Poskusil bom vseeno malo napisat in ker bom zraven še za Lauscheta malo poagiti-ral, bo morda pa le šlo. — Jože pa pravi, napiši takole: 2. novembra zvečer bo veselica Slovenske moške zveze. Pri bari bo vsega dovolj na programu, da ne bo šel noben žalosten domov. Za ta mlade bo pa še posebno veselje, ker bo igral Joe Umek in njegov orkester, ki tako zaigra, da so veseli ta stari in ta mladi.
Vidiš, tako bi bil moral že zadnjič zapisat, pa bi bilo vse v redu in gotovo tudi velika ulelež-ba. Nič ne bi bilo napačno, če bi prišel k nam v vas omenjeni večer tudi kak član glavnega odbora. Naša podružnica ima 42 članov in za tako malo mesto to še ni preslabo, pa pričakujemo, da jih bomo še nekaj pridobili, ker sedaj prihajajo mladi fantje od vojakov.
Pravkar sem bral v Ameriški Domovini, v koloni "če vr-jamete ali pa ne," kako so se metali z dalmatinskim vinom in tudi jaz sem imel danes priliko, da sem bil deležen malo tistega "half and half," to se pravi polovico ohijčana in polovico kali-forničana. Jako dobra pijača je to in prav lepa hvala Mr. J. Juvancu, ki mi je z njim postregel in njegova soproga je prinesla na mizo pa še malo prigrizka, da smo se kar dobro i-meli. Kakor vse kaže, bo letos zopet dobra kapljica.
Torej, kakor sem omenil že poprej, je predsednik naše podružnice SMZ rekel in nas vse zagotavlja, da bo ta naša veselica nekaj posebnega in zato pa vabimo vse naše rojake in prijatelje od blizu in daleč. Pridite v-soboto 2. novembra v Slovenski dom v Girard, in boste gotovo veseli. Na svidenje v. Slovenskem domu|!
John Anžiček. ---o--
To je bilo pa zares presenečenje!
Cleveland, O. — Ne veva, kaj bi rekla, ker še zdaj nisva prišla k sapi nad presenečenjem, ki so nama ga priredili na 21. sept. za najino 25-letnico poroke sorodniki in prijatelji. Mislila sva, da naju ne more nihče potegniti, pa so jo te zvite glavice potuhtale in naju tako lepo zvabile v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., da sva šla tje, kot čebele na med.
Veste, kaj so si zmislili, in če se ne motiva,, je bila glavna za-rotnica pri tem Mrs. Mary Grill — pri Ameriški Domovini so dali tiskati vstopnice za neko j zabavo, ki naj bi se vršila v S. j D. Domu in te vstopnice sva po- i tem še midva ponujala okrog, nič sluteča, da vabiva ljudi na svoj lastni surprise party. O, ti poredneži, ti!
Bila sva v veliki zadregi, ko sva videla, kako slavje so nama priredili. Nikoli nama ne bo šel ta večer iz spomina in do smrti bova hvaležna vsem.
Naj se ob tej priliki še posebno zahvaliva sledečim: Mrs. Mary Grill, Mrs. Romich, Mrs. Hudolin ter Mr. in Mrs. John Hočevar, ki so delali in spravili skupaj za to prireditev. Iskreno se želiva zahvaliti svakinji Mrs. Ani Grill, ki je prišla na to praznovanje iz daljne Kanade s svojimi otroci, da nama je osebno čestitala.
Iskreno zahvalo želiva izreči vsem darovalcem in posetnikom katerih je bilo nad 200. Iskrena hvala vsem, dragi prijatelji, za tako lepo darilo. Bodite u-verjeni, da vas ne bova nikoli pozabila in da bova skušala ob prvi priliki povrniti, kar bo v najinih močeh. Vaša hvaležna, Mr. in Mrs. Frank Grill, in družina.
-o-
Sodnik Artl zasluži vaš glas
od tedaj je na mestni sodniji, kamor ga volivci izvolijo vselej z jako častno večino.
Zdaj se je odločil, da se bo pomaknil nekoliko višje in kandidira za sodnika na okrajno sodnijo. Kako spoštovan in cenjen je sodnik Artl kaže dejstvo, da ga priporoča vse cleve-landsko časopise, odvetniška zbornica in delavske unije. Takih sodnikov, kot je Joseph Artl, potrebujemo na naših sodni-jah, ker on kot sin preprostega naroda razume potrebe preprostega človeka. On sodi pravično, toda s srcem, kar največ šteje.
Slovenskim državljanom v o-kraju Cuyahoga prav toplo priporočamo, da na 5. novembra napravijo pred imenom Joseph A. Artl križ ter ga izvolijo za sodnika na okrajno sodnijo. -o- ,
Življenje
Cleveland, O. — Če pogledamo nazaj v naše življenje, vidimo, da nam je dalo jako malo veselih dni. Rekel bi, da bi jih skoro lahko na prste seštel. Komaj posije sonce sreče, da se človek res počuti srečnega in zadovoljnega, že se pripode oblaki nesreče, ki napravijo človeka nesrečnega in pri tem človek spozna, da je zemlja le dolina solz in sreča opoteča.
Tako je bilo tudi pri moji hčerki Stani. Imela je dobrega moža ter dva zdrava in vesela otroka, punčko staro šest in fantka starega štiri leta, lep dom. Torej je bila prava družinska sreča v hiši. Prišla je za-vratna bolezen in v kratkem ča-Mestni sodnik Joseph A. Ar- su ugonobila mlado življenje
ti kandidira za okrajno sodnijo. Rojen je bil v Clevelandu od čeških staršev. Odvetniško diplomo je dobil leta 1923 in je prakticiral odvetništvo v Clevelandu do leta 1936.
Leta 1932 je bil izvoljen v mestno zbornico, kjer je bil do leta 1936. Nekaj časa je bil tudi predsednik zbornice.
Januarja 1937 je bi imenovan od guvernerja na mestno sodnijo. še istega leta je stopil na svojo roko pred volivce in bil izvoljen nad dvema nasprotnikoma z ogromno večino. Vse
deklice, ko je ravno začela hoditi v šolo. To je velikanska izguba za starše in za vse, ki smo jo tako neizmerno ljubili. Pa vse solze in žalovanje nič ne pomaga. Ljubljene Betity ni več med nami, Bog jo je poklical k sebi, ker tudi Bog hoče imeti včasih kako ' nedolžno cvetko pred svoj prestol. In s tem se tolažimo, da je Bog" ho-tel zase čisto in nedolžno Bet" ty. Spavaj mirno ljuba Betty, duša tvoja pa naj uživa večno veselje« pri Bogu.
Frank Opaškar, st.
DROBNE VESTE IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje z 1. strani)
ta amerikanski škof ne samo prepričan, da so očitki proti Ste-pincu neopravičeni, ampak tudi to, da se je obravnava vodila na način, kot ga zapadni kulturni narodi niso navajeni.
PAVELIč SOVRAŽIL STE-PINCA. — Tako je ena glavnih obtožb, da je nadškof sodeloval z ustaši. Toda ena glavnih prič maršal Slavko Kvaternik je izpovedal, da je Pavelič naravnost sovražil Stepinca. In Kvaternik bi že moral vedeti, saj je imel za Paveličem glavno besedo ravno med temi ustaši. Kako naj bi torej sodeloval z ustaši katerih vodja je škofa sovražil? In vendar so nadškofa sodili in obsodili radi sodelovanja z ustaši.
POROČANJE IZ TEGA PROCESA. — Poročila iz tega procesa, kolikor so po listih, so večinoma iz komunističnih časopisov, kajti drugih na Hrvaškem danes ni. Ti listi pa poročajo tako, kot je ukazano. Ukaz je bil: Umazati škofa, kolikor se le da. Pa se včasih v tem poročanju sami ne vjemajo kot tiste priče pred Kajfom. Tako so poročali najprej, da je nadškofov kaplan pričal proti Stepincu, potem pa so ravno tega kaplana obsodili na malo manj kot škofa samega, na 12 let. če je ta kaplan tak zločinec, kako so mu mogli verjeti? če ni tak zločinec, zakaj so ga tako obsodili? Pameten človek bo moral sklepati le to, da je bilo poročanje — laž.
NADŠKOF NA MNOGE OBTOŽBE NI ODGOVARJAL. — Mnoge obtožbe so bile očividno take, da so bile samo za komunistično propagando, samo za to,
da bi dobili nekaj proti Cerkvi. Na te stvari Stepinac ni odgovarjal.
NASILNO S PRE OBRAČANJE. — Ena glavnih obtožb je bila tudi, da so nasilno spre-obračali Srbe h katoličanstvu. Nobena priča ni mogla reči, da ,je to naročil ali podpiral nadškof, vendar so ga sodili za to. Tako so ga sodili za stvari, ki so jih naredili drugi kot so v ljubljanskem procesu Rožmana delali krivega za vse, kar je naredil kdo na Slovenskem. Nadškof je določno povedal, da je on sam obsojal vsako nasilje nad pravoslavnim prebivalstvom.
IZOBČENJE. — P o s e b nost tega procesa je končno tudi to, da je Rim objavil, da so po cerkvenem pravu izobčeni vsi tisti, ki so sodelovali pri tej krivični obsodbi Stepincovi. Tako je Vatikan z vso jasnostjo .povedal svetu, da je v Jugoslaviji preganjanje katoličanov. Sedaj ne more nihče, ki ni naravnost hudoben tega tajiti. Kajti kdo naj sodi, ali je vera preganjana, če ne vrhovni poglavar te vere? Titov režim si z obsodbami škofov gotovo ni pridobil slave v svetu. Pa je tudi doma pri ljudeh več izgubil, kot pridobil.
^niiiiiimiiiiiiii"
Ce
verjamete
aF pa ne
mimmmiiuiiii
OPERETA "MASCOT"
bo podana po
Glasbeni Matici
V NEDELJO 3. NOVEMBRA 1946
ob 7 zvečer
V SND NA ST. CLAIR AVE.
Vstopnice se dobe pri vseh članih ln v Oražmovi slaščičarni v SND Vstopnina $1 in $1.50
Tisti, ki ste prišli iz stare kontre, se morda še spominjate, kako so ženske prale ob potoku. Stale so v škafih in nabijale s perilom po perivnikih, da je odmevalo daleč naokrog. In podobni glasovi so se slišali tudi iz naših ust, ko smo z jeziki prešacvali vrednost refoška. Nič nismo rekli, samo kimali smo in mlaskali z jeziki, kar je bilo, koncem konca, večje pri' znanje kapljici, kot pa najog-njevitejši slavospevi. Kakšen tak, ki je bolj ginjene sorte in ki rad da od sebe najvidnejše znake srčnih prigodljajev, bi bil mroda pokleknil, sklenil roke, zavil oči v strop in svečano izjavil: "Ježeš, od hudnika je zakej."
Mi pa nismo mogli najti besed, s katerimi bi bili dali duška svojim občutkom po pr-vem požirku. Vsaj meni se je zdelo, kot cla mi je nekdo z no-žičkom odprl žile in vanje na-ii.l žerjavice, pa ne take, ki se pobere iz furneza, ampak take, ki segreje, da je človeku od sile fletno po telesu.
Pa menda nismo sami seb1 verjeli, da smo še na svetu i11 da res uživamo tako božjo dobroto, ker kot na kako vrhovno komando se je stegnilo troje rok po buteljki in si spet nalilo. Saj morda pa nazadnje le ni taka dobrota, kot se nam Je zdela ob prvem poskusu. Spet smo nalili in spet kanili na jezike. Nak, nič ni napek, vse je živa istina: oj, kapljica predraga ... da bi se te zdravi ftace-jali še dolgo, dolgo.
Vso to pantomino, kakor i' menujejo predstavo brez besedi je opazoval naš Jakšič. Opazoval sem ga in prav zdelo se m1 je, da je parkrat prav nadebe-io požrl slino. Fantiček, sem govoril sam sebi,»zdaj le boš Pa naš, če kaj vem in je tudi bili vam rečem. Menda je videl na' še presrečne in blažene obraze, slišal naše mlastenje z jeziki in menda tudi opazil, da so se začele s konca naših ušes že kresati iskre, kot 'bi od njih spuščal kresnice, ker ga ni vzdržalo, da ne bi opomnil:
"Vidim, da se vam ne upir& rojaki."
"France," sem tedaj zgrabi1 za besedo jaz, ki sem se ved«0 smatral za njegovega nekakega angeljčka varha po stari kon; tri, "France, če si še kdaj kaJ dal na mojo besedo, če si & kdaj upošteval moj nasvet, ^ veš, da ti nikdar ne želim slabo, če, se reče, gredoč izvzame-mo prilike pri marjašu, kjer-ako se natanko vzame in če gi'e vse pošteno in prav, ne bi sme1 poznati brat brata, ne sin očeta in ne oče sina, torej misliš i11 si prepričan, da ti še nikdar v tvojem in mojem življenju nisem kaj napačnega svetoval ^ če hočeš biti res pošten, mi bo* moral priznati, da te še niko1' nisem napel j aval na napač»a pota in ker dobro veš, da te sem še nikoli v nekaj silil, bi ne bilo prav za tvojo dušo 1)1 telo . . . potem, ljubi moj Fran-cel j, poslušaj mene, ki te pr^ učim in ki bi rad, da bi se ti ^ boljše, hočem reči slabše ne g0' dilo kot se meni, ubogaj me ^ si kani na jezik eno samo kaP' ijico te-le božje gnade, in moj* častna beseda, France, da se bom peljal nazaj v Ameriko % ladjo, ampak se bom zapodi' v morje in brodil prav do Ne^ Yorka, če boš rekel, da je t0 slaba roba."
Križ božji, takega govora f nisem imel na tem svetu. sam stavek 193 besed in to vsake pike. Ne verjamem, & bi bil Cankar kdaj napisal d»1J' šega.
Kaj bi rekli, ali sem ga o"13' j al Franceta?	,>•
F AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 20, 1946
S
V plamenih rdečega pekla
Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK
Izzivač je svojo nedisciplini- služeno disciplinsko kazen. Ja-
1'anost še dalje vežbal po celici, je z nekaj že neštetokrat kaznovanimi potepuhi in tatovi ^postavil "ljudsko fronto". Pozval jih je h gladovni stav-Da alarmira komuno na oddelku, je razbil šipe na oknu sv°je celice in začel rjuti pod Wetvezo, da ga pazniki mučijo., Po brivcih, ki so bili prav-ar na delu v poslopju samotnega zapora, se je zvedelo za Pravi zrok, zakaj razbija ju-nak, ki ni hotel biti osamljen v boju. Po ponovni razmestit-Vl Po celicah ie upravnih upornim predpisal recept za pomirjuje živcev v obliki prisilnega j°piča.
*
Brezuspešni hajduški boji 80 komuno utrudili. Najagil-nejši borci so drugim merili revolucionarno tempeaturo, ki je, *al> padla skoraj že na ničlo. J^očina pasjih dni je tudi rde-ce bojevnike polenila. Kurni-kizem je bil prisiljen, da tla komuni krepek vbrizg.
Načela, gesla in prazne.besede razrednega boja so izgubljale prejšno učinkovitost, zato Je bilo treba seči po drugem sodstvu—ateizmu. Jan. Kur-je razvil srdito brezbožniško propagando, ki naj to pot od-Vede v boj katolike. Toda ti ^so bili voljni, brez potrebe drezati v sršenovo gnezdo; tudi pravoslavni so imeli še v spo-^nii lansko "cerkveno revolucijo."
^'ideč brezupešnost svoje agitacije, je avantgarda avantgarde na tihem skovala nov na-trt- Štirje ognjeviti mladeniči na skoraj isti juanški višini ka-, r Janez Ivurnik so tvorili "°jno patruljo, ki naj se zaple-e s sovražnikom v boj. , ^ nedeljo dopoldne so v Vrstah odšli kaznjenci v cerkev v°je Veroizpovedi. Pričela se Je božja služba. Strežnik je Pozvonil k povzdigovanju in Jetniki kakor tudi pazniki so P°kleknili, samo brezbožniška ^rulja marksizma je sredi ^erkVe demonstrativno stala. Namestnik nadzornika straže, arejši pobožen človek, se je prelil, odšel k stoječim in
/n tiho opozoril, naj pokleknejo
nez K urnik je pohitel k nadzorniku in mu pojasnjeval, da on .sploh ni bil med izgrednik in je torej le pomotoma prišel na seznam. "Babo" je bil star lisjak. Imel je izredno dober spomin in bil izboren poznavalec ljudi. Bilo mu je jasno, da se hoče Janez izmazati. On sicer tega ne bi dovolil, a vedel je, da je Kurnik voditelj komune. In ta hoče sedaj dezertira-ti! Ce da navidezno Janezu potuho, se bo duh solidarnosti vsaj malce ohladil, komuno de-moraliziral ter jo s tem v njenem boju z upravo oslabil.
"Babo" ni dolgo premišljal, pomežiknil je le malo z očesom, poklical paznika in mu z veselim posmehom na licu razložil, da Kurnik ne poj de k ra-portu.
Janez se je izmazal, saj je bil vendar v tem umetnik, kot ideolog vseh mogočih marksističnih smeri; leninizma, stalinizma in v rdečem domu vzra-slega kurnikizma, ki se od drugih bistveno ne razlikuje; prilagodil se je le podnebju in kot njihova varianta dobil svoje ime.
(Dalje prihodnjič.)
Hubbardske novice
Madison, O. — Volitve se nam bližajo z veliko naglico. Veliko bo pregovarjanja, povedali bodo in na dan prinesli vse najslabše drug drugemu. Laži menda ne bo, ker laž in obrekovanje ni postavno in je tako rekoč kaznjivo. Šlo se bo v prvi vrsti namreč za to, kdo bo zmagal, ker to je glavna želja vsakega kandidata.
Kot vsa znamenja kažejo do sedaj, bo za senatorja zmagal z veliko večino tako zvani, kot ga nekateri nazivljejo, posebno protiameriški elementi, ki si brigajo za vse drugod bolj kot za našo vlado, "new-dealer'' Bricker. Kot kažejo dosedanja poročila, ima že polovico glasov več kot pa njegov demokratski nasprotnik. In če bo Bricker zmagal z veliko večino, si ga lahko predstavljamo kot bodočega predsednika Zed. držav v letu 1948.
Ne more se reči še sedaj, kaj bo z našim guvernerjem. Precej z gotovostjo pa se zatrjuje, da bo ponovno izvoljen, kar mu Ludi jaz prav iz srca želim in Slovenci morajo v prvi vrsti gledat, da mu gredo na roke in mu pomagajo do izvolitve. Ce že ne ravno radi drugega vsaj zato, ker je Slovenec in naš čfovek, ki je vreden, da ga njegov narod podpre. Žalostno je le to, da so nekateri postavili slovenski narod v tako slabo j luč radi komunistične sodrge. j Tako sem slišal, da mu bodo' predbacivali v volivni kampa-
nji, da iz katerega naroda izhaja, ker oni pravijo, da tujega elementa ali komunizma tukaj ne bodo trpeli. Tako povedo.
In seveda, če se ameriški narod ne bo po robu postavil, kot govore in se tudi bere v časopisih, bo ameriška svobodna republika kaj kmalu zginila s površja te zemeljske krogle. Ta demokracija kot jo imamo, je bolj evropskega izvora, po Angležih "poverbana" in oni se počutijo še vedno kot nekaki lastniki te dežele, zato pa od Amerike- zahtevajo tako velik davek ali nekako odkupnino. Saj vidite, vselej, kadar imajo svoje vrste demokratsko administracijo v Washingtonu, pa jim da tisto odkupnino. Tako je bilo pod Vilsonom in je pod Trumanovo administracijo tudi in predsednik Cleveland v letu 1892 do 1896 je gledal na .to, da je Angležem stregel, mi tukaj smo pa trpeli lakoto in živeli v največji depresiji kar jih pomni zgodovina.
In ko je bil republikanec McKinley izvoljen predsednikom, se je kar naglo obrnilo na boljše čase in razmere. Saj to menda že veste, da so se republikanci uprli angleški demokraciji in Angleže tudi nagnali. Torej, v prvi vrsti je treba gledati za domače in potem šele za druge. To je resnično, kdor
niso ,
Brezbožnimi se za po"riv
to
zmenili. Paznik jih je na-
moral pozvati, nai se iz cerk-
e odstn
Je
na
des
ranijo. Kurnikov vbrizg Xačel delovati, ko je nekdo ves glas zavpil: "Tovariši, ven iz cerkve!" Okoli štiri-
set komunistov je sredi popisovanja s hrupom zapusti-eerkev in zunaj pred nadzor-straže demonstriralo, j tem prvem dokazu svoje , ojevitosti so odšli na odde-o c' kjer so takoj zborovali. am Janez Kurnik
vmes
z ivurniK je posegel in predlagal, naj vsakdo
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STA-. REGA OČETA
Leopold Kolar
ki je moral zapustiti svoje drage in ie mirno za vedno zaspal 27. oktobra 1942.
Štiri leta .ie že minilo, kar zapustil naš si dom, štiri leta pod gomilo spavaš oče in soprog.
Toda v naših src globin tvlo.i spomin živi ljubeč. I k tebi romajo spomini, kjer ni tuge ne nesreč.
S cvetjem grob ti okrasili bomo v trajen ti spomin, rože z solzami zalili naših srčnih bolečin.
Sonce naj na trato sije, kjer. počivaš, dragi ti. duša pa naj ra.1 uživa tam v srečni večnosti.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI.
Cleveland. O. 29. okt. 1946.
^ raportu protestira proti ^utemu postopanju nadzorni-
ki je pripetljaj izzval, je bil z navdušenjem
A redlog Prejet.
eznam imen vseh udeležen-^ J® bil predložen upravniku, .' vsakemu od njih odmeri za-
Vo«. MtUt Jiaue
Vitamins k and D
- must have Vitamin A infn aid in Protection. against
lil s wllich are more
t,kely to occur in the nose, eyes' ears and sinuses>
.J}*« there is a deficiency of
vitamin, th U need Vitamin D to help tL6 body make proper use of y^alcium and phosphorus in
enIf you are not getting vi °uSh of these two important gamins, take a ONE-A-DAY le.anci Vitamin A and D Tab-no ®Very day and insuro your ^al reouirements.
IZVOLITE ZA
SODNIKA
BURT W.
GRIFFIN
na okrajno sodnijo
(Thomas S. Dwyer, Sec'y.)
Sodnik Frederick P. Walther
Sodnik Walther je že nad 40 let ljudki uradnik; 16 let je služil kot federalni komisar in nad 25 let je bil okrajni sodnik. Leta 1921 je bil imenovan upelatnim sodnikom in potem ponovno izvoljen 1922, 1928, 1934 in leta 1940, ko je bil ponovno izvoljen brez opozicije. Njegovo ime boste dobili na posebni glasovnici, kjer bodo imena sodniških kandidatov. Priporoča se vam, da ga ponovno izvolite pri volitvah 5. novembra. (Ogl.)
Edward F. Feighan
Mr. Feighan je kandidat za okrajnega sodnika na izpraznjeno mesto, ko je bil okrajni sodnik Joy Seth Hurd imenovan na apelatno sodnijo. Mr. Feighan je sin poznane cleve-landske družine in kot advokat v praksi zadnjih 12 let z izjemo dveh let in pol, ko je bil kot poročnik v ameriški mornarici.
Bil je tudi pomočnik državnega pravnika. Leta 1940 je stopil v odvetniško družbo s svojim bratom Michael A. Fei-ghan-om, ki je poznana pod imenom Feighan & Feighan. Kot mornariški poročnik je obravnaval več kot 100 slučaj pred vojaško sodnijo. Mr. Feighan je s svojo izobrazbo in izkušnjami popolnoma sposoben in zmožen, da ga volite za okrajnega sodnika. (Ogl.)
USED FAT IS FARMHAND
Good farmers cover their hay with canvas, made in part from the used cooking fat salvaged by good farm wives. Thousands of everyday farm necessities depend on used cooking fat. Fat saving is that personal.
si hoče vzet k srcu.
Ljudje v teh krajih se še kar naprej ukvarjajo z grozdjem. Lepo vreme jim je naklonjeno, da nikol tega. In prav res jim je narava naklonjena, sicer je suho, da po nekaterih krajih celo primanjkuje vode in jo morajo dovažat iz reke. V naših krajih ob jezeru se kaj takega ne zgodi, posebno pa na Hubbardu ne, ker imamo poleg stiudenčnice tudj mestno vodo, tako da smo tukaj kaj komodni in plin imamo tudi da ni treba sekat drv. Premog bo tudi polagoma opredel v naših krajih, ker polagoma spreminjamo fijrneze na olje že kar odkra-ja. Tako sem si umislil tudi jaz. To vam rečem, da imam prava nebesa in udobnost, ko ni treba prenašati premoga, ne drv in ne pepela. Res "glih" fletno bo začelo biti, pa jo bom moral odriniti in iti z nosom podpirat zemljo. Prav žal mi je.
Za zimo sem tudi že pripravljen, tudi posteljo v kleti imam že, pri novo urejenem furnezu sem že postavil veliko mizo in kar dvomim, če ima naš guverner tako udobnost kot jo imam jaz. Kadar se pisat naveličam pa položim moje kost; na posteljo, da si malo odpočijem. Tako je seveda čez dan, ko pa pride šesta ura zvečer, se podam lepo k počitku clo okrog sedme naslednega dne. Taka pesem bo pela in takega reda se bom držal čez zimo, sicer je moj> glavni stan še vedno v poletnem uradu, ampak sem za vsak slučaj pripravljen, ko mraz pritisne, da me najde pripravljenega.
Tako jo bom rezal in kosil vso zimo, če me bo volja in če bodo naši usmiljeni, dobri in potrpežljivi uredniki hoteli sprejemat Hubbardske novice bom povedal marsikatero, pa čeprav vsem morda ne bo všeč. I
Tudi obiskovalci še vedno prihajajo v naše kraje. Oni dan sta nas obiskala Srpanova. To je namreč -tisti priljubljeni krojač, ki zna obleko tako narediti, da čovek v njej izgleda kar 20 let mlajši. Svoje čase je imel krojačnico na Glas Ave., pa je prišel čevljar Natlačen in ga je pregnal. Prav tako kot je bilo pri nas v starem kraju, ti so zvonovi peli pri naši fari: Žnidar je v raufenk sov, šuš-tar ga je ven pognov". Prav nekako tako je bilo z našim Srpanom, ki se pa prav "kon-tena" sedaj. Hvala za obisk, pa se še kaj kmalu oglasita.
Precejšen škrat se je bil uri-nil v moj dopis oni dan, ko sem bil zapisal, da So nas Ravnikar jevi & Loraina obiskali, škrati je pa naredil "Pinikvar". Morda mi Mrs. Ravnikar prav zato ni poslala slike, ki mi jo je bila obljubila in ker sem tako nestrpen, jo komaj čakam. Naj zadostuje za danes. Po-drav,
Frank Leskovic.
MALI OGLASI
Ugoden nakup
Blizu sv. Vida cerkve naprodaj hiša za 1 družino, 6 sob, cena $5,900.
2 hiši na enem lotu, 5 sob za 1 družino in 12 sob za 2 družini. Parna gorkota, cena $12,-500.
Blizu cerkve Marije Vnebo-vzete hiša za 2 družini, 10 sob, fireplace, china cabinets, cena $9,200.
Joseph Globokar
986 E. 74. St. HE 6607
(212)
Lepa hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini, vsa moderno urejena z vsemi udobnostmi, 5 in 5 sob. Zraven je še poseben lot. Hiša se nahaja na 16008 Huntmere Ave. Lastnik se bo selil iz mesta, zato prodaja. Kupec lahko kupi tudi vse pohištvo, če želi in se bo takoj vselil v hišo. Zglaaite se pri lastniku na gor-njehi naslovu, zgorej. (212)
Vino in mošt
Naprodaj je fino vino in mošt, na zaboje ali na sode. Pišite ali telefonirajte:
M. Cohodas
R. 2
Geneva, O.
Tel. 5204 Geneva
(216)
Krompir naprodaj
Naprodaj je fin krompir, ka-tahdin in green mountain, pripeljan s farm. Proda se po $3 za 100 funtov. Zglasite se pri Mrs. Cebular, 15420 Lucknow Ave.	(13)
JOHN ZULKH
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 18J15 NEFF ROAD
POPRAVA RADIJEV LEDENIC PRALNIK0V ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
Vse delo garantirano Mi pridemo iskat in
pripeljemo nazaj. Pod novim vodstvom Točna postrežba.
ST. CLAIR APPLIANCE CO.
7502 ST. CLAIR AVE. EN 7215
BELO B0IIJ0
VEC POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME
"1
Delo je v čisti, xdravi
©komu
i (f ' l
Morajo razumeti in govoriti angleško	"j
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur dela na teden
Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v
The Ohio Bel! Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.
PUNCH PRESS OPERATORICE INŠPEKTORICE TOVARNIŠKE DELAVKE VARJENKE
1. IN 2. ŠIFT Dobra plača od ure in komada Stalno delo z to 60 let staro družbo
Izvrstne delovne razmere
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49th St. ___(215)
Za prekladanje tovora Nickel plate tovorno skladišče E. 9. St. m Broadway Plača 93V4c na uro
Čas in pol za nad 8 ur.
Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9tli & Broadway
(214)
MALI 0GLAS7~
Furnezi
olj«,
Da bi stregla bolnici
Išče se žensko, da bi stregla starejši bolni ženski. Zglasite se na 1245 E. 55. St. (hiša spredaj, zgorej) in sicer od 8 zjutraj do 2 popoldne.	(213)
Štiri ponudbe naenkrat. — Jordan Prince in njegova soproga, oba stara po 21 let nista mogla dobiti stanovanja v New Torku, Pa. sta si nadela plakate in z njimi paradi-rata pred čitalnico'na 5 avenji. In prej ko v dveh urah sta imela že štiri ponudbe za stanovanje. Prince je trgovski artist.
Matthew DeMore
V 22. kongresnem distriktu kandidira za kongresmana na neodvisni listi Matthew DeMore. To mesto sedaj zavzema republika n ska kongresnica Mrs. Frances Bolton. DeMore ni še dosti poznan v politiki, kljub temu pa si je napravil svoj program, kateremu pravi da bo sledil do zadnje črke, če bo izvoljen. (Ogl.)
-o-
MALI OGLASI
Moderna hiša naprodaj
Proda se lepa moderna hiša na Lockyear Ave. 6 sob, fu.rnez, garaža, cena $8,700.
Hiša na Addison Rd. 16 sob, za 2 družini, 2 furneza, zelo velika klet; cena samo $10,500. J. Lushin 7113 Myron Ave.
HE 6054.
(215).
Novi lurnezl za premog, pito. Borko vodo all paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjaBoo stare na plin aii olje Thermostat ,
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487
Govorimo slovensko (x)
Pozor, veterani!
Naprodaj je zidano poslopje za 4 družine vsako stanovanje po 5 sob; nahaja se v collin-woodski naselbini; prinaša več kot $1200 na leto. Cena je Samo $12,000. Za podrobnosti vprašajte
Porath Realty
10522 Superior Ave.
RA 5777
Mr. Pausic, KE 8064
(213)
Ricikelj naprodaj
Proda se deško kolo Road-master Deluxe; v jako izvrstnem stanju. Vprašajte na 1064 E. 66 St.	(213)
NAGRADITE ZVESTO! SLUŽBO
ponovno izvolite
FRANKS.
DAY
nu
POŠTEN — NEODVISEN
okrajno sodnijo KVALIFICIRAN
X FRANK S. DAY
Priporočen od Cleveland Bar Association, Cleveland
Press, Cleveland News, Cleveland Plain Daler, C. F. of
f*		\
	• V službi kalifa • ZGODOVINSKI ROMAN	
V		
AMERIŠKA DOMOVIflA, OCTOBER 29, 1946
K. S. K. JEDNOTA ie pravu mati vdov in sirot. Če &e ulsl član ali članica te mogočne in bogate katoliške »odporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za v«e druge podrobnosti te obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na:
DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Julije Adamič
ki jo je Bog poklical k sebi dne 27. oktobra 1944.
Cleveland, O., 29. oktobra 1946.
I	K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 18. do 60. leta:
( otroke pa takoj po rujstvu In do 16. icta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja nalmodernejie vrste certifikate sedanj« dobe od 125fl.00 do S5.000.00.
Ameriški skavti pri papežu. — Skupina ameriških skavtov se je z letalom odpeljala v Rim in se takoj ob pristanku podala v Vati-kan, kjer jih je sprejel v avdijenci papež Pij XII.
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
Žalujoči ostali:
JOHN ADAMIČ, soprog; ©INOVA in HČERE, ZETJE in SINAHA. BRAT in SESTRE, VNUKI in VNUKINJE ter MNOGI SORODNIKI
Glej', glej . . komaj enkrat si se razgovarjala z njim — reče starka — in že ga poznaž tako dobro. V resnici, prav ima oni, ki pravi, da je ljubav slepa, qeprav ima oči. Sicer ne govoriva o tem, kar je glavno.
—In kaj je to? — vpraša deklica. .
—	Saj si malo prej sama re-la, da treba poskrbet, da rešimo Strezinjo iz ječe.
—	Da, to je resnica, a sama si rekla, da ni nobenega upanja.
—	Da ni nobenega, nisem rekla — pomežika starka z očmi.
—	Torej si se česa domislila, draga moja . . .
In deklica jo je objela in jela poljubovati.
Ko se .ji je starka iztrgala, reče:
—- Čakaj, ne veseli se tako. Ti me objemaš in poljubljaš, kakor da sem že rešila Strezinjo, ali to je zelo nevarno delo.
Deklica je obmolknila in tiho sedla na prostor, kjer je malo prej sedela.
—Prosim te, kaj si se zamislila — vpraša starka.
—Ali ni mladec govoril nekaj, kar je v zvezi z močnim hadžibom Wadho el Ameriem.
—	Da, to je rekel!
—	Gotovo je Wad h a njegov prijatelj.
—	Ni dvoma!
—	To bi lahko lbila pot za njegovo rešitev.
—	Hadžib je mogočen.
—	Treba mu samo javiti, kje je njegov prijatelj in brez dvoma najde sredstvo, kako ga reši. Vsekako je pametnejši od tebe in mene.
—	Imaš prav!	'
—	On ima mnogo ljudi, ima mnogo denarja.
Fatima jo prekine.
•— Čakaj! Ker govoriš o denarju, ali bi se ne dala podkupiti Ibrahim in Meho?
—	Panterja! Hm! Ne vem. Morda bi se dala, ali vsekako je to nevarna reč, jima o tem kaj povedati. Ako bi se slučajno ne dala podkupiti, naznanila bi Abubekru in potem gorje u-bogemu Strezinji.
•— Ali kaj nama je storiti — vpraša deklica?
—	Najprej treba govoriti z Wadho el ^Ameriem.
tedaj odlašava? Na
delo! — reče Fatima.
—	Ali misliš da je tako lahko priti do Wadhe. In koga naj pošljem k njemu?
—	Idi ti.
—	Jaz? Ne! Bojim se. Ako o tem slučajno zve Abubekr, ne šalil bi se in moja glava bi ne sedela več tako lepo na vratu, kakor sedi sedaj.
—■ Potem mi poišči koga dru-zega.
—. Koga?
—	Ali ne veš v resnici za nikogar?
—	iNe vem.
—	Ej, potem ne.kaže drugo, nego ....
Ali predno je izrekla sv.ojo misel, obmolkne in pogleda ne-zaupno starko.
AH ta ni bila zadovoljna, da je Fatima obmolknila in jo jame vpraševati.
—	Povej samo, golobica moja, koga misliš. Ali se bojiš svoje dobre matere. Nobenemu ne povem, saj te ljubim kakor punčico svojega očesa.
—	Resnica — se spomni Fatima — ako nama bo sreča mila in postaneva Strezinja in jaz svoja, ali bi, mamica, ne hotela iti z nama? Ljubila bi te, kot pravo mater.
—	Hm, zakaj ne, — se razveseli starka — Da ti povem resnico, to življenje pri tem prokletem Abubekru se mi je pristudilo. Edino česar bi se bala, je potovanje tako daleč in še celo preko morja. Lahko nas napadejo besni volkovi, ali ujamejo divji gusari, lahko bi . . .
—	Ej, to ni ravno tako hu do, mamica moja. Vse kar praviš, ni take nevarnosti. Sicer pa, ako je pisano v zvezdah, da pogineš, pa pogineš, bodi kjer koli si.
—	Vendar je bolje umereti v postelji, kakor pa v vodi.
Fatima ne odgovori na te besede ničesar. Starka jo prime za roko in ji pogleda v oči.
—	Dete, ti si prej nekaj za-jtajila pred menoj, bojim se, da j.bi se ne zgodila nesreča.
! — Nemorem tajiti in nečem, Iker te zelo potrebujem. Hotela ! sem si samo nekoliko premis-{liti, predno ti povem.
—	Povej mi takoj, to je naj-[bolje . . Kaj nameravaš?
j — Namenila sem iti sama. j — Kam ?
—K Wadhi el Ameriju.
Če hočci dobro sebi In wvojirn dragim, zavaruj se ari najboljši, polteni in nadsolventni podporni organizaciji.
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko zavaruje* za smrtnlne. razne poškodbe, operacije, proti bolezni In onemoglosti.
_I '
V BLAG SPOMIN
Predraga ljubljena soproga in ljubeča mati! Leti dve je že minilo, kar v grcbu Ti počivaš, Naše misli in spomini so za Tebe neminljivi, Želje naše so v družini, da bi se s tabo veselili V solzah tuga nas obdaja, ko na t? spomin prihaja. Da odšla iz naše srede, preselila k Stvarniku, Dvigamo goreče prošnje, naj ti Bog plačilo da.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
STEVE F. PIRNAT
6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO
POŠILJA DENAKNA NAROČILA v evropske države; vse pošiljatve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE za obleko in drugo ter sprejema pakete in vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj.
VRŠI URADNDE NOTARSKE POSLE, kamor se cenjeni rojaki vedno lahko zaupno obrnejo za točno in vljudno postrežbo.
STEVE F. PIRNAT rillllllUlIllUIIIIUIIIIIIMIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMnilllllllMIllllllllllllIllllllllllllllllUII111'
DEKLETA IN ŽENE!
Za fine Sterling suknje, sute ali kožuhe, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu na Will-Call, pokličite
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD.	ENdicott 3426
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91%
—	K hadžibu — vzklikne klicala panterja, kakor zato, da starka in se pograbi za glavo, ti zabranim tako bedasto hiteti
—	K hadžibu.	iv pogibelj. Storila bi to samo
Ali si zblaznela?
-Na koga pa se naj obrnem da je tvoja ljubezen napram in zanesem?	Strezinja silna.
Ali pri preroku, mar mis- ( O da. Ti ne veš, kaj čutim liš, cla te deklico puste hoditi v srcu. Nič me ne more poto-po mestu. Ali ne poznaš na-gaziti od onega časa, ko sem se ših navad?	' z njim razstala. Kaj mi je
Ali Fatima se ne uplaši, ne- življenje brez njega? Pali me go reče odločno:	" I ta ogenj in zdi se mi, da hodim
Dobra mamica moja. Sa- kakor mrlič med živimi, kakor m a grem, a ne kot deklica. 'da se bližam grobu. Kaj mi Nego? — se začudi star- mar oči, ako ne vidim njega? ka.	; Kaj mi mar ušesa, ako ne mo-
Kakor pravi pravcati mu- rem poslušati njega? Kaj mi
sliman. — V moški obleki?
mar usta, ako mu ne morem govoriti besed ljubezni* in uda-
Da. In k a,j je na tem tako nosti? In naj se še bojim smr-
strašnega ?
ti? Zrela levov in tigrov niso
Ali ne veš, kake lieprilike tako strašna, kakor je strašno
te zadenejo, ako te spoznajo?
—	Prepusti to meni. V ostalem, kdor se ničesar ne upa, tega prezira Alah.
—	Strah se me polašča, ako slišim tako namero.
—	Glej, mene se pa vedno bolj polašča pogum, da to, kar sem namenila, tudi izvršim. Ali pri tem potrebujem tebe.
—	Kako?
—	Pomagati mi moraš, mamica?
—	Ali kako? Da poletim s teboj v smrt? Ako se Abubekr prej verne domov, nego mid-ve? Kaj potem? Potem nama je smrt gotova.
—	A če se sploh več ne vr-j neva ?
—	A to je vratolomstvo, kar; se je porodilo v tvoji mladi glavi. Meni, starki, niti ne pris-1 to j a, da hodim po tvojih potih.1
—	Saj tega tudi ne zahtevam. | Želim od tebe vse kaj drugega. J
—	Kaj ?— vpraša starka razburjeno.	1
—	Preskrbi mi moško obleko.
—	To hočeš od mene, uboži-ca? Ali veš, da je to isto, kakor če ti podam čašo s strupom, ali veš, da drviš s tem nepremišljenim činom naravnost v
smrt.
—	Ne, nikar se tako ne plaši. Junaškim in smelim srcem pomaga Alah sam. Prinesi mi, česar te prosim, za drugo ne skrbi. Kar sem še odločila, da izvršim, izvršim in če mi je tudi umreti. Boljša je hitra smrt, nego tako življenje, katerega živim sedaj. Moj dragi vzdihuje v ječi, a jaz tukaj pasem lenobo in tratim dragocen čas. Kako srce je v meni! Ali je to lepo? Naposled, če mi ne preskrbiš obeleke, pa pobegnem od tod taka, kakoršna sem. In poteni je vsega konec.
—Ali si v resnici zblaznela? Ali kaj storiš, ako začnem sedaj kričati in pozovem naše panterje. V resnici, brzo bi ti izbili iz glave te bedaste misli.
Fatima plane iznenadjena, kakor spiašena srna in vzklikne:
—	Ne, mamica, tega ne storiš, ti imaš v svojih prsih srce, in to srce ni okrutno, temveč dobr o. Menda me ne nameravaš umoriti?
Te besede je izpregovorila Fatima tako milo in blago, da se je starki srce topilo.
—	Dete; zakaj drugo bi po-
li/ljenje bra njega.
— Čudež bo ,ji — ji seže starka vmes — kako ti teko besede.
In kako naglo si se zaljubila vanj! Prav tako se mi zdi, kakor da gledam pred seboj živo sužnjico, o kateri pripoveduje pisatelj Gabiš.
—Kaj pripoveduje?
—	Ako želiš, ti prečitam.
—	Nimam časa poslušati pravljic.
—	Ali poslušaj to, povsem je kratka in slična tvoji ljubezni.
In starka odhiti iz sobe, ter prinese zavitek, iz katerega jame citati:
—	Evo, kaj pravi Gabiš: Vozil sem se z Muhamedom Ibu Ibrahimom iz Samare v Bagdad in to na njegovi lastni jahti. Komaj smo spustili sidro, zaukaže sužnjem, da razpno na krovu šotor, in sužnje naj poj o ob spremijevanju godbe. Tedaj zapoje ena, spremljaje sama sebe z lutnjo sledeče verze:
Mesa primanjkuje, toda mi vam damo najboljše delo, najhitrejšo postrežbo na vašem radiju, pralniku, ledenici, čistilcu in drugih potrebščinah, ki potrebujejo poprave, v naši, na St. Clair Ave. najfinejše opremljeni popravi j alnici. Pokličite nas, vam damo proračun zastonj.
V BLAG SPOMIN
Franka
Globokar
Cleveland, Oj 29. oktobra 1946.
Za one, što se ljube milost mo-^'No torej, kaj store ljubimci lirn,	|v takem slučaju?" Nato odgr-
što ne imadu pomoči ne druga. |iie pevka zaveso in plane v reko. Oh, kako dugo moraju se bje-j Pri gospodarju je stal mlad su-žat,	j žen j. Njegova dolžnost je bii»
i sonsit niemo, što im srce para. j da je odganjal muhe svojem«
Ko je prenehala peti, jo J gospodarju, vpraša druga sužnja v šali: > (Dalje prihodnjič)
POZOR!
MAH ELECTRIC
6902 St. Clair Ave.	EN 4808
Razpeljemo po vsem mestu ZASTONJ
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
kS nas je za vedno zapustil 29. oktobra 1940.
Dragi soprog in preljubljeni oče, prezgodaj! odšel si od nas, zapustil vse, ki si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage.
Hladna Te zemlja že leto dni krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, mi pa ne moremto biti veseli, ker so to žalostni spomini za nas.
SOPROGA in OTROCI.
Luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih med nami bodeš vsak čas dokler tudi mi enkrat pridemo za Teboj, in se zopet veselo snidemo nad zvezdami.
Žalujoči ostali: