Ivan Rihtarit 
»Štajerc« in kmetijstvo na Spodnjem Štajerskem 1914-1918 
Kmetijstvo kot prevlad1fioča gospodarska panoga na Spodf!iem Štegerskem je v času prve svetovne vojne bilo v veliki kri~; 
pomaf!ikaf!ie moške delovne sile na kmetijah, velika injlacija cen kmetijskih pridelkov in pogoste rekvi~cije za potrebe vojske in mest 
(Gradec, Duneg). tivinorda je utrpela velik padec staleža ifjvine, sa4Jarstvo in vinogradništvo pa tudi slabe letine. Oblastje v kmetu 
videla veliko uporo za uspemo vodef!ie vojne, a mu je med vojno Z nekaterimi ukrepi le blaifjla težek poloŽeg. S lovenska lJudska 
stranka je s svojo politično prevlado na slovenskem pode~lJu bila edina, kije konkretude zagovarjala kmetove Zahteve, da neg se mu 
'(fJIaf!išego obve'(JIosti zaradi vojne, ki seje vjeseni 19181e končala sporazomAvstrije in f!ienih zave'(JIic. 
Kmet poštenjak" 
Kmet je poštenjak, 
On nam orje in obseje polje; 
Kdor kmeta zaničuje, 
Nič vreden je, bedak. 
Še prej, ko ljubo solnce pride, 
Poda se kmet na težko delo; 
ln gre za plugom dobrovoljno, 
Zvečer ves truden domov pride. 
V potu svojega obraza, 
Preskrbi nam kruh vsakdanji; 
Kaj brez kmeta bi počeli? 
Kje ljubega kruheka bi vzeli? 
Zatorej bodi kmetski stan, 
Od vseh najbolj spoštovan; 
Ker na celem svetu ni dežele, 
Katere kmetske roke ne bi živele. 
EM. 
Časopis "Štajerc" se je sam razglašal za časopis, ki zastopa spodnještajerskega kmeta in njegovo vključevanje v 
gospodarske tokove tistega časa. Pri tem je poudarjal nujnost umnega kmetovanja spodnještajerskega kmeta, da 
bo lahko konkuriral tujim blagovnim tokovom, ki so vedno bolj prodirali tudi na Spodnje Štajersko. 
Paleta prispevkov, ki jih je objavljal časopis, je bila zelo široka, tako kot je v svojem bistvu tudi samo področje 
kmetijstva zelo razvejana dejavnost. 
Kmet je bil v luči "Štajerca" vedno pošten, priden, navezan na svojo zemljo in zelo delaven. "Štajerc" je kmetu 
redno svetoval, katera dela je treba opraviti v posameznem mesecu in katere novosti naj uporablja pri tem,' ter ga 
1 Ddr. Ivan Rlhtarl/), prof., Dalmatinova ulica 6, Radenci. 
2 Stajerc; 24/14 (26. 7 .1914) v prispevku - pesmi "Kmet poštenjak". 
3 Stajerc; 28/14 (16. 8. 1914) v prispevku "Kmetovalčeva opravila v mesecu avgustu." 
105 
ob izbruhu vojne posvaril pred razrllmigoljufi, ki bodo želeli od njega kupovati pridelke pod ceno.' 
Avstrijski kmetijski minister je objavil v "Štajercu" poziv vsem kmetom, naj poskrbijo za varno spravilo 
poljedelskih pridelkov letine 1914 (ni bila dobra zaradi preobilnega dežja v mesecu juliju). Sejejo in sadijo naj 
predvsem pšenico, rž, krompir in koruzo. Za varno in pošteno žetev je državno namestništvo, skupaj s štajerskim 
deželnim odborom, določilo posebne nadzornike za sodne okraje na Štajerskem. Mestna občina Ptnj in občina 
Breg pri Ptuju sta nastavili posebnega poljskega čuvaja za njive in polja v Stadtwaldu in Krčevinah in tako želeli 
preprečiti velike tatvine polj skih pridelkov. 5 
Za jesensko saditev sadnega drevja je "Štajerc" objavil dolg seznam primernih sadik iz deželnih sadnodrevesnih 
šol v Gleisdorfu, Brucku na Muri in Celju.' 
V oktobru so bili kme* opozorjeni na previdnost pri prodajanju živine, saj so se že začeli pojavljati prvi 
prekupčevalci in goljufi, ki bi radi izrabljali vojni čas. Naloga vsakega kmeta v Avstriji je bila, po posebnem 
državnem pozivu, da obdela svoja polja, kljub pomanjkanju delovne sile, ter zase in armado zagotovi dovolj 
zdrave hrane.7 
Vinska trgatev je bila v letu 1914 opravljena. Količina vina je bila manjša, kot se je pričakovalo, a je bila kakovost 
zato kar dobra, kupcev pa zaradi vojne, kljub nižjim cenam, nekoliko manj kot prejšnje leto. Cene so se dokončno 
postavile do konca leta 1914.' 
Za izobraževanje kmetov in viničarjev je bilo poskrbljeno predvsem v pozni jeseni in zimi, ko so le-ti imeli tudi 
več prostega časa. "Štajerc" jih je povabil v razne tečaje (pletenje košar) in izpopolnjevanja (amerikanska trsna 
kultura) na deželnih viničarskih šolah v Silberbergu pri Lipnici, Mariboru in v Gornji Radgoni.9 
Povpraševanje po viničarjih oz. njihovi delovni sili je bilo kar pogosto in najemali so si jih bogatejši posestniki. 
Gmotni položaj viničarjev je bil odvisen od števila družinskih članov in del, ki so jih opravljali, ter seveda tudi od 
. mnika 10 naje . 
Prvi izredni ukrep države, ki ni bil posebej priljubljen tako pri kmetih in trgovcih kot tudi pri kupcih, je bila 
prepoved klanja telet do konca leta 1914, z namenom, da bi se v morebitnih nadaljnjih vojnih letih obdržal 
primeren stalež goveje živine. Ta izredni državni ukrep je s posebnim razglasom objavil tudi načelnik ptujskega 
okrajnega zastopa Jožef Ornig.lI 
Da bi kme* lahko opravili vsa potrebna jesenska dela na svojih posestvih, je okrajni odbor na Ptuju priskrbel 
4 Stajerc; 29/14 (23. 8. 1914) v prispevku "Svarilo" (" ... da se kmete straši, da jim bo vojska vse žito vzela ... goljufajo pri cenah ... "). 
5 Stajerc; 31/14 (6. 9.1914) v prispevku "Kmetovalci v Avstriji!" ("poljedelski minister Zenker") in v 32114 (13.9.1914) v prispevku 
"Nadzornik zaradi žetve" (" ... ima legitimacijo in na roki nosi belo-zeleni trak ... ") in v 24/14 (26. 7.1914) v prispevku "Slaba letina" 
in v 34/14 (27. 9. 1914) v prispevku "Poljski čuvaj". 
6 Stajerc; 33/14 (20. 9. 1914) v prispevku "Razglas" ("23 vrst jablan, 14 vrst hrušk"). 
7 Stajerc; 37/14 (18. 10. 1914) v prispevkih "Svaritev" in "Čuvajte živino pred kugo!" ter v 36/14 (11. 10. 1914) v prispevku 
"Kmetovalcem Avstrije!" (" .... minister Zenker') in v 38/14 (25. 10. 1914) v prispevkih "Kako se hrani krompir", 
"Krmljenje z želodom" in "Spravilo sadja" itd .... 
8 Stajerc; 39/14 (1. 11. 1914) v prispevkih ''Vinska trgatev" in "Prva licitacija letošnjega mošta" (" ... v Spielfeldu, prodajal se je 
pridelek grofa Franca Attemsa z raznih leg v Slovenskih goricah ... slabši mošti do 128, boljši do 190 K za polovnjak; 
o 231 K in kozjaški moškatelc 275 do 276 K polovnjak") in v 47/14 (27. 12. 1914) v prispevku ''Vinski iztoč" ("cene za staro vino, 
1912 in 1913, od 72 do 112 vinarjev; J. Kriiber, Ptuj, Allerheilligengasse 13''). 
9 Stajerc; 34/14 (27. 9. 1914) v prispevku "Razglas" ("pletenje košar na Deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici ... plačati 
le hrano 24 K na mesec ... ") in v 39/14 (1. 11. 1914) v prispevku "Razglas" ("v Silberbergu 26 oseb, Mariboru 14 in Gornji 
Radgoni 14 posestniških in viničarskih sinov ... od 15.2. do 1. 12. 1915 ... pogoji: 15 let starosti, zdrav, nravstveno potrdilo 
župnijskega urada .. .'1, 
10 Stajerc; 43/14 (29. 11. 1914) v prispevku ''Viničarska družina" ("za posestvo Auersperg v Bellayu, ... plača viniča~a na leto 
bo 600 K, mleko, drva, vinski in poljski deputat, perutnina, svinje; dnina je za moške člane družine 2 K, za ženske 1 K 20 v") 
in 46/14 v prispevku "Oglas - graščina Steinhof pri Radgoni" ("iščejo se kravji majerski Ijudje ... 3 osebe, od 1. 1. 1915 dalje ... 
prosto stanovanje, drva, njiva za zelenjavo, mleko 2 litra vsak dan, krma za eno živino v graščinskem hlevu in na leto 960 K 
gotove plače ... ponudbe pisne v nemščini ... "). 
11 Stajerc; 41/14 (15. 11. 1914) v prispevku "Omejitev klanja telet" (" ... globa do 5.000 K in zapor do enega meseca ... ") 
in v "Razglas". 
106 
potrebno število vojaških konj, ki jih bodo kme* lahko dobili v najem." 
V sredini oktobra 1914 sprejeti odlok o omejitvi klanja telet se je po pisanju "Štajerca" na veliko kršil po celotni 
Štajerski, saj je bilo samo v drugi polovici novembra zaklanih kar 1452 telet, od tega več kot polovica na Srednjem 
in le četrtina na Spodnjem Štajerskem. Časopis je tako kršitev odloka ostro kritiziral in v času že tako težkih 
vojnih razmer kmete opozoril, da bodo posledice vidne šele v naslednjih letih, ko bo primanjkovalo goveje 
V" 13 
Z1Vlne. 
Zimski čas je bil primeren čas za razna hišna, kletarska in gozdna opravila, ki jih je lahko kmet postoril, glede na že 
opravljena jesenska dela na polju. "Štajerc" je svoje zveste bralce obvestil, da zaradi vojnih razmer ne bo mogel 
izdati zelo priljubljenega "Štajerčevega kmetskega koledarja", ki bi jim postregel z zanimivim branjem in jih 
strokovno poučeval, kar pa bo redno, vsak mesec, poskušal nadomeščati z nasveti v časopisu." 
"Štajerc" se je zavedal pomena spodnještajerskega kmeta v vojnih razmerah in je zato objavil poseben prispevek. 
V vojaku in kmetu je videl oporo tudi v letu 1915; kmet mora preskrbeti z zadostnimi količinami kruha, država pa 
bo kmeta pri teh njegovih prizadevanjih kar najbolj podpirala." 
Prvič je "Štajerc" objavil konec januarja 1915 dopis iz izrazito kmečko-vinogradniškega področja Spodnje 
Štajerske, v katerem se vidi, da je splošna draginja začela povzročati nezadovoljstvo med meščani in kmeti. Pisec 
je namreč očital vladi, da je preveč radodarna do kmečkega prebivalstva, ki da živi s pomočjo državnih podpor 
skorajda razkošno in velikokrat troši po nepotrebnem denar po gostilnah, kar je seveda treba spremeniti." 
V zimskem času je bil seveda največji problem na kmetijah z živino, zato je država sprejela nekaj ustreznih 
ukrepov. Kmetom je priporočila, naj obdržijo primeren stalež plemenske živine ter redijo svinje in naj imajo še 
vedno v hlevih tudi konje. Vojaška oblast je sicer pobrala kmetom veliko dobrih konjev, zato so kme* njihovo 
pomanjkanje nadomeščali z voli in boo. Za krmljenje živali je dovolila celo nakup sladkorja, ki za te namene ne bo 
obdavčen. Ker pa je za prepotrebno kopanje v vinogradih primanjkovalo krepkih delavcev, saj so bili v vojsko 
vpoklicani mnogi viničarji in njihovi sinovi, je "Štajerc" cinično priporočal, da naj se lastniki kar sami lotijo tega 
težkega dela." 
Novi urednik "Štajerca" (Anton Peitler) je februarja objavil dolg prispevek o pomenu kmetijstva v vojnih 
razmerah. Prepričan je bil, da se kmetijstvo ne da izboljšati le z raznitni podporami, ampak je potrebno, da tudi 
sami kmečki delavci bolj vzljubijo kmečko delo. Država bo morala poskrbeti za boljši socialni položaj teh 
delavcev, predvsem v njihovi starosti, saj so bili do sedaj velikokrat prepuščeni na stara leta beračenju in pozabi. 
Prav ta svetovna vojna pa je pokazala, da so vsi stanovi odvisni od kmeta pri njegovem zagotavljanju zadostnih 
količin hrane. Podpore, ki jih daje Fundacija viteza Pitter! Tesendorfa ('20 K mesečne podpore za stare in 
onemogle služabnike") bodo nedvomno pozitivno vplivale na "ljubezen do kmetijstva". 
Za ohranitev kmečkih posesti je imel nekaj koukretnih predlogov: da bi lahko posestvo preživelo 5 do 15 ljudi, naj 
12 $tajerc; 42114 (22. 11. 1914) v prispevku "Razglas - konji". 
13 $tajerc; 1/15 (3. 1. 1915) v prispevku "Omejitev klanja telet" (" 1452 zaklanih telet, in to v vojnem času, ko se dnevno za vojsko 
zakolje 5000 do 6000 glav goveje živine ... Srednja $tajerska 755 glav - 52%, Zgornja $tajerska 310 glav - 21 % in Spodnja 
$tajerska 387 glav - 27%; Okraj Celje (28). Celje - mesto (29), Mozirje (6), Konjice (10). Ljutomer (14). Okraj Maribor (59), 
Maribor - mesto (88), Okraj Ptuj (18), Pluj - mesto (77), Brežice (55) in Slovenj Gradec (3) ". 
14 $tajerc; 1/15 (3. 1. 1915) v prispevku "Tečaj kletarjenja" (" ... v deželni kletarski šoli v Mariboru od 18. do 23. janua~a 1915 .... 
cena je 10 K ... ") in v 2/15 (10. 1. 1915) v prispevku "Obvestilo". v 7/15 (14. 2. 1915) v prispevku "Razglas" (" ... tečaj v Mariboru od 
1. do 13. 3. za vino rejo in sadjerejo ter tečaj za viničarje .. ."). 
15 $tajerc; 3/15 (17. 1. 1915) v prispevku ''V vojski -1915 nasproti" (" .... V znamenju meča in pluga! " ... vojak in kmet sta 
najvažnejši opori..."). 
16 $tajerc; 5/15 (31. 1. 1915) v prispevku "Iz Kozjanskega okraja" (" ... S podporo 46 ali 90 K se živi na kmetih lahko po baronsko 
... povsod pri njih najdeš skoraj steklenice žganja, ruma, špirita in vse mogoče, kave preobilo in pije se čaj po trikrat na dan 
... V nedeljo pa še hajd v gostilno ... "). 
17 $tajerc; 6/15 (7. 2. 1915) v prispevkih "2ivinorejci, pozor!", "Ne prenaglite se!" in "Sladkor kot krma" ter v "Delo v vinogradih". 
107 
dobi od poštnih hranilnic potreben kapital z le 3 % obrestno mero in naj se posestvo za tri leta oprosti plačevanja 
hišno-razrednega in zemljiškega davka. Izpad teh davkov naj bi država nadoknadila z višjo obdavčitvijo lastnikov 
največjih gozdov in loviŠč. 
Mali posestnik daje, kot piše v nadaljevanju svojega razmišljanja Peitler, največ zdravega ljudskega naraščaja, 
vzdržuje mesta in industrijske ktaje ter povrhu vsega daje še največji krvni davek v tej vojni, saj daje največ novih 
vojakOv. Zaradi vsega tega ga mora država podpreti in braniti. Treba bi bilo tndi prepovedati izseljevanje v 
Ameriko, saj bi si ljudje lahko tndi že doma zagotovili varno starost. Tudi država bi morala storiti kaj, da bi se 
pocenila vlada in bi tako lahko letno prihranili vsaj 200 milijonov K, tako ne bi bil pri vsem vedno prizadet le mali 
tnik 
18 
poses . 
Država je res prešla od mnogih besed podpore kmetom h konktetnim dejanjem. Tako je bil kmet oproščen 
dolžnosti, da bi moral dati vojski na voljo konje, pa tndi mnogi kmečki fan* so ostali doma na posestvih, kjer je 
že tako ali tako primanjkovalo delavcev. V času spomladanske setve je vojaška oblast lahko dovolila maksimalno 
dva tedna dopusta kmečkemu fantu - vojaku. Na na njene stroške je tudi dobil prosto vozovnico na železnici, 
družina doma pa je še naprej prejemala že odobreno denarno podporo. Če je posestnik imel interes in seveda tudi 
denar, je lahko pri vojaških oblasteh dobil do dvajset vojakov kot pomoč pri poljskih delih. Tudi vojne begunce, 
predvsem iz Galicije, je država priporočala za opravljanje poljedelskih del na Spodnjem Štajerskem." 
Država pa je seveda znala tudi pritisniti na kmeta z raznimi nepriljubljenimi uktepi. V njenem interesu je bilo, da 
bi kmetije ostale čim večje in nerazdeljene in da se tudi ne bi prodajale. Zato je bil za Štajersko ustanovljen v 
Gradcu poseben urad, ki je vodil evidenco vseh nameravanih prodaj zemljišč. Kmete je oblast opozorila, da bo 
izvedla popisovanje zrnja in moke ter jih pozvala, naj ničesar ne skrivajo. Zaplembo zrnja, ki je bila izvedena v 
februarju 1915, je kmetom prikazala kot njihovo nujnost in dolžnost. Le tako se je lahko vojakom zagotovilo 
dovolj ktuha; pozvala jih je k sktajno racionalni porabi lastne moke za peko in kuho ter k pičli porabi ovsa za 
prehrano konj.20 
Da je država s svojimi kmetij skimi uktepi mislila zelo resno, se je videlo tudi iz ukaza kmetijskega ministra, ko piše 
o usodi neobdelanih zemljišč. Če kmet ne bo obdelal polja do sredine aprila 1915, bo občina lahko na tej njegovi 
zemlji sama posejala ali zasadila poljščine, ki bodo dale hrano za ljudi in živali. Če pa tudi občina ne bo izkoristila 
te možnosti, lahko taka polja obdela sosednja občina ali posameznik, celotno administrativno kontrolo nad temi 
uktepi bodo vodili uradniki pristojnega političnega okraja. Ves pridelek bo postal last pridelovalca, lastnik pa bo 
še vedno plačnik vseh davčnih obveznosti, ki so določene za ta zemljišča. Tudi vsaktšno izmikanje od že začetega 
dela se bo po temu ukazu najstrožje kaznovalo." 
Pomlad 1915 je prinesla celo vrsto uktepov države. Omejila se je peka ktuha in pekarskih izdelkov v obrtnih 
izdelovalnicah, vsak prektšek pa se je strogo kaznoval." 
V "Štajercu" je bilo na pomlad 1915 objavljenih več oglasov, ki so pod zelo ugodnimi pogoji nudili nakup 
18 $tajerc; 8/15 (21. 2.1915) v prispevku "Nauk iz sedanje vojske". 
19 $tajerc; 8/15 (21. 2.1915) v prispevku "Opro§čanje konjev od vojne službe" in v 9/15 (28. 2.1915) v prispevku 
"Našim fantom nabornikom!" (" ... tisti, ki ostanete doma, znate biti svoji domovini ravno tako koristni kot oni drugi na bojiščih ... ") 
in v 11/15 (14. 3. 1915) v prispevku ''Vojaški dopusti zaradi spomladne setve" ter v "Skrb za odgojevanje žrebet" (" ... malo je 
upanja, da bi se v prihodnjih treh do §tirih letih moglo preskrbeti vprežne živali iz drugih dežeL.") in v "Gali§ki begunci za kmečka 
dela." 
20 $tajerc; 11/15 (14. 3. 1915) v prispevkih "Gospodarske stvari", "S kmetov prihajajo pritožbe" in "Ne godrnjajte, 
temveč ubogajte!" (" ... na dan na osebo le 240 gramov moke ali 300 gramov zrnja in le 3 kg ovsa za konja ... "). 
21 $tajerc; 13/15 (28. 3.1915) v prispevku "Gospodarske stvari" ("cesarki ukaz, z dne 10. oktobra 1915, državni zakon št.274"). 
22 $tajerc: 9/15 (28. 2.1915) v prispevkih: "Ukaz" (" ... okrogla žemlja pri ceni 4 vinarjev za kos mora imeti težo 42 gramov 
... vse druge so prepovedane ... peči dovoljeno malo pecivo samo od 5.do 6.ure zvečer, ... ne pa od 8. ure zjutraj do 6.ure zvečer 
... kruh se sme oddajati §ele po 12. urah po dokončani peki ... kazen do 5.000 K ali zapor do šest mesecev ... ) in 
"Ukaz o prometu s sladkorjem" (" ... od junija 1914 so se cene povečale za 4,25 K pri 100 kg sladkorja oz. za 4,25 vinarjev pri kg ... "). 
108 
kmetij skih strojev. 23 
Kmeta so pestile tudi kužne bolezni živine in drugih živali. Razširjene so bile volčič, vranični prisad, mehurčasti 
izpuščaj, garje, prašičja kuga in svinjska rdečica. " 
Država je izdala celo vrsto predpisov; ki so urejali kmetovanje in trgovino s pridelki (mle* koruze, nakaznice za 
kruh in moko, prodaja morskih rib, prodaja želoda, omejitev pojedin na kmetih itd.) in ki so omejevali njihovo 
b 25 pora o. 
Posebej natančna je bila oblast pri omejitvah porabe kruha in moke. Uvedene so bile cele, zmanjšane in celo 
dnevne izkaznice z določeno količino moke ali kruha. Določene so bile velikosti in teže kruha in štruc. 
Predpisane so bile tudi zelo visoke kazni." 
Reakcija v "Štajercu" je bila na večino teh državnih ukrepov zelo redka. Za uvedbo omenjenih krušnih kart pa je 
le neki bralec zbral dovolj poguma, da je njihovo uvedbo pripisal samemu županu Jožefu Ornigu in ga hudo 
napadel." 
Kljub vsem problemom v kmetijstvu in državnim omejitvam pa so bili še kar dobro založeni ptujski živinski 
sejmi. Prvih pet mesecev v letu 1915 je bilo tako na sejmu na Ptuju ponujenih februarja 112 konjev, 804 goveda in 
686 svinj, marca na dveh sejmih 335 konj, 1.820 konjev in 1.452 svinj, aprila 120 konjev; 862 goved in 604 konji 
ter v maju na dveh sejmih 204 konji, 1.400 govedi in 1.636 svinj oz. skupaj 771 konjev; 4.886 govedi in 4.378 
• • 28 
SVIDJ. 
Posebno pozornost je država posvečala bližajoči se žetvi. Na Spodnjem Štajerskem, predvsem na ptujskem 
območju, se je začela akcija "Zlato klasje" (maj--okrober 1915). Poudaril se je pomen obilne žetve (geslo "ži*, 
ži*, ži*"). Za "Dan zlatega klasa" se je nameraval izbrati neki dan v drugi polovici julija. Primerjal se je hektarski 
donos izpred sto letin tik pred prvo svetovno vojno v Nemčiji in v Avstro-Ogrski ter pri Angležih. 29 
"Štajerc" je objavil najnovejše znižane cene pšenične in !Žene moke v Nemčiji in potarnal, da na Štajerskem pač ni 
ob pomanjkanju žita pravega razmerja, saj veljajo naravnost kar oderuške cene, ki jih vsiljujejo določeni 
špekulanti.30 
Vlada je izdala še en omejitveni ukrep, saj je dovolila prodajo mesa in goveje živine, telet, prašičev in kokoši na le 
23 Stajerc: 15/15 (11. 4.1915) v prispevkih: "Gospodarske stvari" (" ... sejalni stroj ... dobi podporo 100 K od c. kr. poljedelskega 
ministrstva ..... cena se plača v treh enakih obrokih ... prvi ob naročilvi, drugi v jeseni 1915 in tretji do pomladi 1916 .... le 6% 
obresti ... ") in v "Poljsko orodje" (" ... stroji za žetev, mlatilni stroji, bencinski motorji, bencin - lokomobili ... firma Mayfahrth 
z Dunaja ... "). 
24 Stajerc: 16/15 (18. 4.1915) in 18/15 (2. 5. 1915) v prispevkih "Gospodarske vesti". 
25 Stajerc: 16/15 (18. 4. 1915) v prispevkih "Novi predpisi za mletje koruzne moke" (" ... da se dobi iz koruze 8% 
koruznega zdroba in 74% koruzne moke ... ), "Nakaznice za kruh in moko" (" ... so le nekaka vrsta kontrole, saj so zaloge pšenice in 
koruze jako pičle .. .'1 in v "Razglas" (" ... na ptujskem trgu od 20. aprila 1915 dalje se prodajajo vsak torek in sredo ribe iz 
Vzhodnega morja po ceni 1,80-2,60 K za kg ... "), "želod se kupuje" (" .... dobro osušen ali celo dobro opražen se lahko porabi za 
kuho kave. Pridjati pa se mora seveda kavinih surogatov (Franck)", "Pojedine so prepovedane" (" ... npr. pri zarokah, na 
ženitovanjih, pri krstih, pri pogrebih (sedmina), pri kolinah, običajni likofi itd ... "). 
26 Stajerc: 17/15 (25. 4. 1915) v prispevku "Ukaz c.kr. namestnišiva Stajerske" (ŠI. 30) (" ... cela in zmanjšana velja za koledarski 
teden, ki je naveden na karti ... cela: 1.400 gr moke ali 1.960 gr kruha, zmanjšana: 1.000 gr moke ali 1.400 gr kruha, dnevna pa je 
le še 210 gr kruha ... Od 5. aprila 1915 se sme izdelovati le kruh v obliki hlebov in štruc po sledečih velikostih teže: 35 gr 
- majhen hleb ali majhna šlruca; 70 gr - dvojni hleb ali dvojna štruca; 140 gr - veliki hleb ali velika štruca ... prestopek se kaznuje 
do 2.000 K ali z zaporom do 3 mesecev ali celo izgubo obrtne pravice .. ."). 
27 Stajerc: 18/15 (2. 5.1915) v prispevku "Zaradi krušnih kart" (" ... daje to županova delo ... zasluži si ledrasto medaljo in 
prosto karto za Feldhof pri Gradcu = umobolnica .. ."). 
28 Stajerc: 9/15 (28. 2.1915),11/15 (14. 3.1915),12/5 (21. 3.1915),18/15 (2. 5.1915),20/15 (2. 5.1915) in 22/15 
(18.5.1915) v prispevkih "Ptujski sejmi". 
29 Stajerc: 19/15 (9. 5. 1915) v prispevku "Zlato klasje" (" ... da je temelj vsake zdrave države trdna zemlja, kmetijstvo in da je krepki 
kmetski stan življenjski pogoj države ... pred 100 leti se je želo na Nemškem 9,2 q pšenice in 8,8 q rži, pred vojno pa že 21,6 q 
pšenice in 18,5 q rži; v Avstriji od 9,2 q pšenice in 9,1 q rži do 13,4 q pšenice in 13,8 q rži; na Ogrskem 9,2 q pšenice in 8,79 q 
rži ter leta 1914 že 12,7 q pšenice in 11,6 q rži ... ) ter v 24/15 (13. 6. 1915) v prispevku ''V znamenju zmage zlatega klasa!". 
30 Stajerc: 20/15 (16. 5.1915) v prispevku "Cenejša moka v Nemčiji" (" .... od 15. maja stane pšenična moka 35,75 do 38,75 marik 
za q, ržena pa 32,50 do 35,50 marik za q. Torej stane na Nemškem en kg bele pšenične moke približno samo 45 vina~ev'1. 
109 
pet dni v tednu, ostale dni pa je bilo še vedno dovoljeno prodajati njihovo dtobovino, pa tudi divjačino. Ta ukrep 
je bil uveden z namenom onemogočiti pomanjkanje živine in jajc, za katere so se tudi nameravale uvesti omejitve 
pri prodaji ali celo njihovo obvezno oddajanje." 
Še pred žetvijo je vlada izdala poseben odlok, s katerim je določila popis zemljišč, na katerih so zasadili oz. 
posejali važnejše poljske pridelke. Posebni žetveni komisarji so morali poskrbeti, da bodo župani pravilno 
izpolnjene obrazce poslali okrajnemu glavarstvu. Osnovni namen tega ukrepa je bil, da bi vlada pridobila realno 
stanje živil, pridelanih v naših krajih. Tudi poraba ovsa za krmljenje konj se je omejila, za svinje in perutnino so 
bili priporočeni razni krmni nadomestki.32 
"Štajerc" je konec maja 1915 priobčil primerjavo letne porabe mesa v šestih evropskih državah, kjer je bila 
Avstro-Ogrska na četrtem mestu.33 
V slogu poveličevanja pomena in vloge kmeta in kmečkega življenja je "Štajerc" še pred žetvijo objavil poseben 
prispevek o kmečki ženi. Njeno vsakdanje delo in izgled ("nešminkana, enostavna, krepka kmetica") je primerjal 
z obnašanjem mestnih dam ("line, mestne dame, z bogatimi mufi ... "), ki bodo lahko po žetvi zopet uživale z 
dobro oskrbljenimi gospodi (" ... pri slaščičarju ali v kavarni Iini, beli kruhek. .. "). Takega ostrega odnosa do 
meščanstva si "Štajerc" ni privoščil ravno velikokrat. Odmevaz nasprotne strani na to njegovo pisanje ni bilo." 
Hrana je vedno bolj postajala zelo občutljivo "orožje" v svetovni vojni in "Štajerc" je še kar "prilival olje na 
ogenj", tudi s takim prispevkom, kot je bila objava jedilnika iz neke boljše restavracije v Miinchnu. Po natančni 
objavi jedi in njenih cen je ostal brez pričakovanega ostrega komentarja." 
Za Spodnjo Štajersko je "Štajerc" še naprej objavljal razne ukrepe vlade, ki so pozivati ljudi k varčevanju z živili in 
s kurivom in predlagal posebne jedilne liste za vojne razmere in zmanjšanje tako imenovanih kmečkih 
-,,- " prazIllKOv. 
V ospredje kmetijskih del je stopila v začetku julija 1915 žetev. :Že malo pred tem je izšel vladni ukaz o zaplembi 
vsega žita ("pšenica, rž, soržica, ječmen, oves, ajda in koruza") v korist države, za kar bodo poskrbeli posebni 
nakupovalci vojnoprometnega zavoda za žito. Zagrožene so bile zelo visoke denarne kazni, do 20.000 Kin zapor 
do enega leta. Kljub temu neprijetnemu ukrepu pa je "Štajerc" objavil poziv "Štajerske c.kr. kmetijske dtužbe" za 
pomoč mestnega prebivalstva pri žetvenih delih.37 
:Žetev na Ogrskem je bila leta 1915 zelo dobra, ocene so pokazale, da bodo pridelali najmanj 50 milijonov 
31 Stajerc: 20/15 (16. 5.1915) v prispevku "Omejitev prodaje mesa in živine in v 21/15 (23. 5. 1915) v prispevku "Prepoved izvoza 
jajc" (" .... kar 12 vinarjev za jajce, kar je oderu§ka cena ... "). 
32 Stajerc: 21/15 (23. 5.1915) v prispevku "Popis leto§nje žetve" in "Lastniki konj" (" ... samo 1 kg ovsa na dan ... preskrbaje zaradi 
vojnih razmer silno težavna ... kazen z globo do 5.000 K ali zapor do 6 mesecev") ter v "Boj majkebrom" (" ... posušeni in zmleti 
hro§Či ") in v "Sladkor" ("po ceni 22,5 K za metrski stot"). 
33 Stajerc: 22115 (30. 5.1915) v prispevku "Poraba mesa" ("v kg na leto po osebi; Nemčija 52,3; Anglija 47,6; Francija 33,6; 
A-O 29; Rusija 21,6 in Italija 10,4"). 
34 Stajerc: 25/15 (20. 6.1915) v prispevku "Hvala in čast kmetski ženi leta 1915" ("Kmetica, ta močna, ta krepka ženska, 
rodileljica vseh svojih olrok, lovari§ica v delu in Irpljenju svojega moža, najzveslej§a in najnaravnej§a hčerka malere zemlje: 
letos se je uvrstila ludi ona v svetovno borbo za bitje in nebitje domovine ... "). 
35 Stajerc: 25/25 (20. 6.1915) v prispevku "V zadnjih 10 mesecih" (" ... celo obed .. .iz juhe, predjedi, pečenke s solalo, močnate 
jedi in črne kave, velja - I marko in 80 pfenigov, lo je 2 K 16 vinarjev! ... beefsteak z jajcem velja 1 K 40 vin; garniran dunajski 
zrezek 1 K 50 vin; beluši z gnat jo 90 vinarjev.'1, 
36 Stajerc: 26/15 (27. 6.1915) v prispevkih "Receplza dober kruh" (" .... na Ogrskem ga pečejo iz pšenične in ržene moke, dodajo 
krompir, draže in vodo .. ."). "Pozivi k varčevanju z živili in kurivom" (" ... predavanja že v 46 krajih na Stajerskem ... "), "Krompir" 
(" ... na Nemškem ga je veliko .... na Weslfalskem ga zdaj prodajajo cent po 2 marki, to je 1 K 40 vinarjev.") in v 27/15 (4. 7. 1915) 
v prispevku "Tedenski jedilni list v vojnem času" (" ... nedelja: opoldne kolerabna juha, pečen domač zajec s solalo in slanim 
krompirjem; zvečer kolač iz polente, jajce s si rom ... v četrtek ludi meso ... opoldne vkuhani domači zajec s krompirjem in 
peteršiljem ... ") in v 29/15 (18. 7. 1915) v prispevku "Odprava kmečkih praznikov" (" ... da se tako izgubi 40-50 delavnikov na leto 
... ti prazniki so tisti, ki jih je papež Klemen XIV. že 1711. odpravil oz. skrčil na 16 ... a še med ljudstvom vedno obstajajo .. ."). 
37 Stajerc: 28/15 (11. 7. 1915) v prispevku "Nova želev" (" ... slama je polem, ko se omlati, zaplembe prosta") in v " 
Pomagajte pri žetvi" ("podpisan grof Ed. Attems ... naj se iz mest vrnejo domov in pomagajo pri žetvi dekleta, ki so zaposlena 
vmeslih .. ."). 
110 
metrskih stotov pšenice in skoraj 13 milijonov metrskih stotov rži, pa tudi koruza je kazala zelo obetavno letino. 
Oblast je za zaplenjeno letino določila cene, ki naj bi veljale do nove žetve 1916, in dodala še vzpodbudne 
subvencije za oddajo do konca septembra, pa tudi cena za sladkor naj bi ostala enaka do oktobra 1916. Določene 
so bile tudi najvišje cene za kruh.38 
Kljub nevihtam in toči, ki je pustošila po Spodnji Štajerski, je oblast prepovedala streljati proti toči, to pa le zato 
da se prihrani smodnik, ki naj se po njenem mnenju uporablja rajevvojaške namene." 
Končala se je dokaj uspešna žetev. Na vrsti je bilo obiranje hmelja v okolici Žalca, za kar so obiralcem obljubljali 
dober zaslužek in brezplačno prebrano, ter že prvo grozdje na Goriškem.'" 
Oblast je ponovno posegla po že ustaljenih oblikah omejevanja, kontroliranja in zaseganja kmetijskih pridelkov. 
Zaradi pomanjkanja mleka je prepovedala izdelovanje, porabo in prodajanje vseh oblik smetane, zaseglo se je 
doma pridelano surovo olje, določile so se najvišje cene za sladkor, živino in moko. Kar 82 različnih odredb je 
izdala avstrijska vlada v prvem letu vojne in tako močno vplivala na gospodarsko življenje, tudi in predvsem na 
km ·· " et1Jstvo. 
Zaplenjen je bil tudi ves pridelek lanu in konoplje, ki ga bo država porabila za izdelavo olja, prepovedano je bilo 
izvažanje perutnine in jajc, kar je izzvalo ostro polemiko z mariborsko "Stražo", ki jo je "Štajerc" obtožil, da 
odkrito podpira špekulante in prekupčevalce.'" 
Vedno redkejše so bile v "Štajercu" novice, da je oblast pocenila ali vsaj obdržala kakšen prebrambni artikelna isti 
ceni; cene piva so se v času vojne zvišale že dvakrat, zato je zveza pivovarjev v Avstriji obljubila, da bodo cene dalj 
časa ostale nespremenjene, pa tudi cene žita naj bi ostale iste do nove žetve v letu 1916." 
Po že zdavnaj končani žetvi je oblast določila najvišje cene za slamo, ki je kmetom ostala po zaplenjeni žitni letini, 
in za semensko žito za novo setev. 44 
Draginja je postajala vse hujša in to so občutili tako meščani pri prehrani kot tudi kme* pri zaplembah brane in 
visokih cenah "mestnih izdelkov"; časopis "Štajerc" je v teh kriznih časih vedno poudarjal, da zastopa interese 
kmetov pred izkoriščevalci, oderuhi in špekulanti, pa tudi delavce in obrmike, ki prav tako občutijo to krizo. Je pa 
bil časopis vseeno realen in je priznaval, da sta bila in morata tudi ostati, podeželje in mesto medsebojno odvisno 
povezana. Časopis je oboje, meščane in kmete, pozval k sodelovanju in zahteval, da je treba hujskače proti 
38 $tajerc: 29/15 (18. 7. 1915) v prispevku "Ogrska žetev" in v "Določitev cen žit ja" (" ... pšenica 34 K, rž 28 K, ječmen 
(za pivovame) 28, za krmo 26 K in oves 26 K ... ako se izroči pAenico do 31. julija, še dodatek 4 K, do 15. avgusta 3 K, do 
31. avgusta 2 K, do 15. septembra1 K; pri rži pa do 31. julija 2 K, do 15. avgusta 1 K; pri ovsu do 30. septembra 1 K ... ") ter v 
"Cene sladkorja" ("1 K za 1 kg ... ") in v 30/15 (25. 7. 1915) v prispevku "Najvišje cene kruha" (" .... kruh po 140,70 in 35 dkg se sme 
prodajati v mali razprodaji po 84,42 in 21 vinarjev, razrezani kosi kruha, v teži od 14,7 do 3,5 dkg po 9,5 vinarjev. Ta določba velja 
tudi za prodajo kruha v gostilnah. Prestopki z globo do 5.000 K ... "). 
39 $tajerc: 30/15 (25. 7. 1915) v prispevku "Nevihta in toča" ("v ormoškem okraju ... 12. julija ob 7. uri zvečer ... čez občine 
Sv. Miklavž, Veličane, Brebrovnik ... zbila je koruzo in pAenico ... ") ter v 34/15 (22. 8. 1915) v prispevku "Streljanje proti toči 
prepovedano". 
40 $tajerc: 32/15 (8. 8. 1915) v prispevku "Hmelj" (" ... polovična karta na železnici ... 18 vinarjev od škafa ... trikrat na dan topla 
hrana ... ") in v 34/15 (22. 8. 1915) v prispevku "Grozdje" (" ... v Gorici po 1,50 K za kg .. ."). 
41 $tajerc: 34/15 (22. 8.1915) v prispevku "K pomanjkanju mleka", 35/15 (29. 8.1915) v prispevku" Zasega surovega olja", 
"Sladkor" (" ... največ lahko za 2 K več pri 1 OO kg nad velikoprodajnimi cenami .... pri kg od 93 vinarjev do 1 05 vinarjev v pakiranju 
po 5 kg ... '1, "Najvišje cene" (" ... pri volih 2 K za kg žive teže; pri kravah in bikih 1 K 80 vinarjev, pri teletih 2 K; pri prašičih pršutnikih 
2 K. .. kazni od 2 do 200 K ali zapor od 6 do 14 dni"), "Cene za moko" (" ... za 1 OO kg pri mlinu veljajo naslednje cene: fina pšenična 
moka za peko 68 K ... za kruh 42 K ... moka za polento 64 K 86 vinarjev, navadna koruzna moka 48 K 85 vinarjev in zdrob iz bele 
koruze 70 K 80 vinarjev.") ter v "82 ministerijalnih odredb" 
42 $tajerc: 37/15 (12. 9. 1915) v prispevku "Lan in konopija zaplenjena" in 38/15 (19. 9. 1915) v "Izvažanje jajc" (" ... najprej je 
potrebno domače prebivalstvo preskrbeti s potrebnimi jajci ... "), 
43 $tajerc: 38/15 (19. 9. 1915) v prispevku "Pivo se ne podraži" (" ... do sedaj že dvakrat, in sicer vsega skupaj za 6 K 
pri hektolitru ... "), "Cene žita". 
44 $tajerc: 36/15 (5. 9. 1915) v prispevku "Na Kranjskem" (" ... prešana slama 7 vinarjev in rahla po 6 K ... ") in v "20 vagonov slame 
zgorelo" ("na posestvu mininstrskega predsednika grofa Sturgkha v Halbereinu pri Radgoni...pravijo, da je nekdo nalašč zažgaL.") 
ter v "Semensko žito" ("pšenica·očiščena 37 K 77 vinarjev oz. po 15.septembra 36 K 37 vinarjev in rž - očiščena, 30 K 26 vinarjev 
oz. 28 K 86 vinarjev"). 
111 
mestom postaviti pred sodišče. Posebej se je časopis zavzel za ukrep, da se v mestih ne more prekupčevati pred 
deveto uro dopoldne, ko se še ni začela prodaja na tržnicah, kjer sta bili že sezona "špeharskih sejmov" in prodaja 
. . " oZ1tlltl1ce. 
Glede na letni čas in prihajajoči mesec oktober, je bilo v "Štajercu" vedno več nasvetov, dopisov in poročil ter 
cenikov o sadnem drevju, grozdju in vinu. Prodajalo so je razno sadno drevje iz številnih deželnih 
sadnodrevesnih šol (Gleisdorf, Bruck na Muri in Celje). V Halozah se je kazala dobra vinska letina, a je oblast 
dovolila izvoz mošta oz. vina le do konca novembra.46 
Bralci "Štajerca" so lahko v sredini okrobra prebrali zajeten seznam 71 artiklov in spoznali njihove cene. Ob tem 
seznamu je bil objavljen še seznam cen krompirja, divjega kostanja, cigaretnega tobaka in živine na Koroškem in 
Kr . L 47 an)SKem. 
"Štajerc" je svoje bralce seznanil z izidom cesarskega odloka (7. avgust 1915), da se zaradi pomanjkanja 
določenih živil Gajca, mleko in krompir) ta živila zaplenijo za potrebe prebivalcev Gradca. Zakaj je časopis objavil 
ta cesarski odlok šele konec oktobra, s skoraj trimesečnim zamikom, sam ni omenil. Ob koncu tega kratkega 
sporočila pa je še dodal, da bodo podobni ukrepi tudi še v korist drugih večjih mest (Maribor, Ptuj in Leoben), kar 
se je začelo v začetku novembra 1915 tudi izvajati." 
Oblast je vendarle spoznavala, da je kmetijstvo zelo pomembna gospodarska panoga, še posebej sedaj, v tem 
vojnem času. Sprejela je nekaj odredb, ki so ščitile kmetijstvo. "Štajerc" se je hudoval, da so se lahko od avgusta 
1915 zopet prodajala kmetijska posestva in gozdovi v večini spodnještajerskih občin, saj je oblast to dovoljevala. 
Predlagal je, da se kme* vendarle odločijo in ne prodajajo svojih posestev in vse živine v vojnem času. Kako le 
formalna je bila izjava oblasti o pomenu kmetijstva, kaže skoraj istočasno vladno obvestilo, da se ne bodo več 
oddajali vojni ujetniki za delo na kmečkih posestvih. Njihovo odsotnost bodo lahko nadomestili kmečki sinovi-
vojaki, če le niso na prvih bojnih črtah." 
Ob številnih omejitvah v kmetijstvu v Avstriji v zadnjih dveh mesecih leta 1915 (npr. nove, najvišje cene mesa na 
Kranjskem, najvišje cene v mariborskem okraju, prepoved izvoza slame s Koroške, zaplemba vse krme na 
Štajerskem, določitev najvišjih cen za mast za celotno Avstrijo) pa se je odločila, da bo hrano dobila drugje." 
Hrano je dobivala iz zavezniških držav (žito, svinjsko mast in vole iz Bolgarije, meso z Danske, moko z Romunije 
45 Stajerc: 37/15 (12. 9.1915) v prispevku "Draginja" in v 39/15 (26. 9. 1915) v prispevku "Hujskanje proti mestu" 
(" ... nekateri hujskajo, da naj kmetje ne bi več v mesto prinašali nobenih življenjskih potrebščin .... ") in v "Branjevke in grajzla~i" 
C' ... ne pred 9.uro") ter v 38/15 (19. 9.1915) v prispevkih "Razglas" (" ... Apeharski sejmi vsako soboto na P1uju ... ") in "V Kranju" 
(" ... najvišje cene: npr. jajca 10 vinarjev, mleko 20 vina~ev, maslo 3 K 80 vinarjev, čebula 64 vinarjev, krompir 8 vina~ev; Oj, ti srečni 
Kranjl"). 
46 Stajerc: 38/15 (19. 9.1915) v prispevku "Deželne Aole" (" ... prodaja se 23 vrst jablan in 14 vrst hruAkinih sadik ") in 40/15 
(3. 10. 1915) v prispevku "Vinska letina" in v 43715 (24. 10. 1915) v prispevku "Ogrska vina" in "Na Francoskem" (" ... slaba letina, 
le petina lanskega vinskega pridelka ... "). 
47 Stajerc: 41/15 (10. 10. 1915) v prispevkih "Cenik" (" ... npr. sadje, perutnina, riž, kava, čokolada, sol, maslo, surovo maslo, olje 
in mleko ter mlačni izdelki, drva, živina - živa teža, meso - govedina, teletina, svinjina itd ... "), "Cigaretni tobak" (" ... tobak v škallah 
po 100 gr. sultan flor 10 K, prej 6,50 K ... tobak v zavojčkih po 25 gr .... fini turški 90 vina~ev, prej 60 vinarjev. Tak udarec še ni zadel 
avstrijskih cigaretnih kadilcev ... ") in v 42/15 (17. 10. 1915) v prispevku "Cene za živino na Koroškem" (" ... od 1. oktobra dalje 
... klavni voli I. razred 2 K 40 vinarjev, II. vrste in vprežni voli 2 K 10 v do 2 K 36 vinarjev ... ") ter v 43115 (24. 10. 1915) v prispevku 
"Na Koroškem" (" ... cena za ovce znižana na 1 ,46 K za kg žive teže ... ") in v 44/15 (31. 10. 1915) v prispevku "Najvišje cene za živino 
na Kranjskem" ("pri volih do 2 K 20 v, pitani prašiči do 2 K 70 vinarjev. Cene živine so na Kranjskem na vsak način precej nižje 
nego na Stajerskem in Koroškem"). 
48 Stajerc: 44/15 (31. 10. 1915) v prispevku "Pomoč proti pomanjkanju jajc, mleka in krompirja" in 45/15 (7.11.1915) v prispevkih 
''Vsa jajca v ptujskem okraju zaplenjena", "Zaplemba jajc in krompi~a v okraju Maribor'. 
49 Stajerc: 37/15 (12. 9.1915) v prispevkih "Prodaja poljedelskih in gozdarskih zemljiAč", "Ne prodajajte vse živine" 
("kajti kmet ima tudi bodočnost, ne samo sedanjost!...") in v 38/15 (19. 9. 1915) v prispevku "Vojni ujetniki in delo" ter v 39/15 
(26.9.1915) v prispevku "Vojaški dopusti". 
50 Stajerc: 46/15 (14. 11. 1915) v prispevkih "NajviAje cene na Kranjskem", "NajviAje cene v mariborskem okraju", "Prepoved 
izvoza slame" in v 49/15 (5. 12. 1915) v prispevku "Zaplemba" ter v 50/15 (12. 12. 1915) v prispevku 
"Najvišje cene za mast v Avstriji". 
112 
itd.). "Štajerc" pa se je čudil, kako so lahko cene v Nemčiji, ki je prav tako v svetovni vojni, dosti nižje od cen v 
Avstriji. Zaradi vsega tega je "Štajerc" upravičeno potarnal in napovedal, da čakajo Avstrijo hudi časi." 
Kako prizadeto je "Štajerc" zapisal svoj komentar ob novi uredbi o mle~u žita v času novoletnih praznikov; 
januarja 1916, se vidi v tem, da bo ob že stalnih omejitvah in pomanjkanju hrane prebivalstvo moralo jesti slabše. 
Zopet so se povečale cene za moko. Kaj bo prebivalstvu prinesel uvoz romunskega žita, predvidoma šele 
februarja, "Štajerc" še ni mogel napovedati." 
V splošnem pomanjkanju vsega nujno potrebnega za prehrano se je "Štajerc" v posebnem sestavku dotaknil 
problematike uvažanja tako hrane kot predvsem luksuznih artiklov. Še pred vojno, v letu 1913, je država porabila 
kar 416 milijonov K za te artikle, ki se časopisu zdijo nepotrebni, da bi se jih še tudi v teh težkih časih uvažalo. Ko 
piše o uvažanju južnega sadja, odkrito pove, da naj bi rajši precej visoko vsoto (26 milijonov K) koristneje porabili 
v domači sadjereji. Podobno kritizira še uvoz kave (90 milijonov K), tobaka (61 milij. K), kaviarja (2,6 milij. K) ter 
celo eksotičnega perja za klobuke (13,5 milij. K) itd ... ")." 
Da bi prebivalstvo lažje preživelo, je "Štajerc" objavljal recepte za razne prehrambne nadomestke, ponovno so 
bile uvedene nepriljubljene karte za sladkor za vso Avstrijo in posebej za Štajersko." 
Oblast se je spomladi tudi odločila za popisovanje zalog hrane oz. pridelkov pri prebivalstvu (krompir, žgana in 
nežgana kava itd.) kar je bilo po njenem mnenju samo po sebi umevno in nujno. Vsaka zatajitev zalog se je štela za 
izdajstvo domovine. Časopis si je upal odkrito udariti tudi proti tistim kmetom, ki so po njegovem mnenju krivi, 
da so se nekatere življenjske potrebščine v zadnjem času tako zelo podražile." 
Vzpodbujalo se je sajenje večjih površin s krompirjem, ki se je tedaj še premalo uporabljal v najširši prehrani 
prebivalstva na Štajerskem. Pozivali so kmetovalce, naj opravijo čim boljšo spomladansko setev; saj so bile zaradi 
obilnega dežja razmere za rast posevkov idealne in se lahko pričakuje dobra žetev, čeprav je konec aprila že 
pustošila toča v okolici Slovenske Bistrice in Maribora in so "Ledenimožje" pokazali svoje pravo lice." 
Zopet se je začela sezona najrazličnejših sejmov; živinskih in špeharskih. Da pa so se kme* izogibali temu načinu 
prodaje živine in so jo raje prodajali skrivno doma, se vidi po tem, da na zadnjem aprilskem sejmu v Slovenski 
Bistrici ni bila ponujena niti ena glava živine. Kme* so bili namreč ob redni prodaji na tržnici prisiljeni oddati v 
korist države priznani odtegljaj, teže 25 kg; to jih je verjetno le še vzpodbujalo k skriti prodaji živine doma." 
Posebnega učinka na kmeta ni imelo niti pisanje "Štajerca", ki je namenil ostre besede tudi oblasti. Priznaval ji je 
pravico, da lahko zaradi vojnih razmer in potreb rekvirira živino in poljedelske pridelke, mora pa v istem trenutku 
odločneje stopiti na prste raznim prekupčevalcem in špeku1antom. Kme* so bili pošteno okarani, češ da so zelo 
slabo ravnali z od države izposojenimi konji za spomladanska kmetijska dela." 
51 Stajerc: 46/15 (14. 11. 1915) v prispevku "Bolgarsko žito" (" ... želja je za 2 do 3 milijone metro stotov ... "), v 48/15 (28. 11. 1915) 
v prispevku "Dansko meso v Zagrebu" in v 52115 (26. 12. 1915) v prispevku "Romunska moka v Linzu" ("prodaja se brez kruAnih 
kart po 1 K 20 v za kg") ter v 49/15 (5. 12. 1915) v prispevku "Zanimive Atevilka" (" ... zakaj je na NemAkam. ko je vendar industrijska, 
Avstrija pa izrazito agrarno kmetijska dežela? ... primerjava Berlin - Dunaj: .... svinjski špeh 2,30 MK; 7,60 K, cela šunka 2,60 MK; 
6,20-7,40 K, ... čudno, res čudno ..... ) in v 52115 (26.12.1915) v prispevku "Slaba nam prede" (" ... Ae naprej bode ostalo na dan 
280 gr kruha ali 200 gramov moke ... Čakajo nas torej same prijetne strani! ..... ). 
53 Stajerc: 6/16 (5. 2.1916) v prispevku "Sledilnost v bodočnosti miru". 
54 Stajerc: 8/16 (20. 2. 1916) v prispevku "Nadomestilo za citrono" ("priporoča se sok divje rastoče česmine.") in v "Kri kot živilo" 
("vsebuje beljakovine, ... dehidrirana v prahu.") in v 11/16 (12. 3. 1916) v prispevku "Karte za sladkor" ("za vso Avstrijo, 
samo 1,25 kg na osebo na mesec ..... ) ler v 12116 (19. 3. 1916) v prispevku "Sladkorne karte za Stajersko" ("le 1 kg na osebo 
na mesec ... v gostilnah le 3 kocka na osebo ..... ). 
55 Stajerc: 12/16 (19. 3. 1916) v prispevkih "Popisovanje krompi~evih zalog", "Popisovanje vseh zalog kave" in 
"Proti zatajilvi zalog" ( ..... to je strahopetnost in domovini sovražno dejanje") in v 13/16 (26. 3. 1916) v prispevku "Kmet in draginja" 
(" ... prej koruza 14 do 16 vinarjev, zdaj že celo za 80 vinarjev, ... ). 
56 Stajerc: 13/18 (26. 3. 1916) v prispevku "Sadite krompi~' in v 17/16 (23. 4.1916) v prispevku "Kak§na bo letoAnja žetev?" 
in v 18116 (30. 4. 1916) v prispevku "Toča iz Slovenske Bistrice in Maribora" ter v 21116 (21. 5. 1916) v prispevku "Ledeni možje". 
57 Stajerc: 18/16 (30. 4.1916) v prispevku "Sejem brez živine" in v 20/16 (14. 5.1916) v prispevku "Nakup kiaine živine". 
58 Stajerc: 21/16 (21. 5. 1916) v prispevkih "Kmetje, pamet in odločnosf' in v "Slabo opravljanje izposojen ih vojaAkih konj". 
113 
Za spomladanska kmetijska dda je bilo potrebnih veliko novih ddovnih moči, saj je oblast vpoklicala že veliko 
kmečkih fantov, istočasno pa tudi ukinila že v jeseni 1915 možnost, da kmetje dobijo vojne ujetnike za nujna 
kmečka dda. Zato je v "Štajetcu" bilo kat veliko oglasov, ki so vabili posameznike in ede družine na različna 
priložnostna kmečka in dtuga dda, v dokaj dobrih ddovnihin bivalnih razmetab." 
Tudi vino se je od prejšnjega leta kat precej podtažili. Letina 1915 ni bila posebej dobra, cene pa so hitro porasle 
za 1 K pri litru vina v Gradcu.60 
Na Spodnjem Štajerskem, predvsem pa na ptujskem vinorodnem podtočju, je nastal junija 1916 pravi preplah, 
ko je začdo primanjkovati nujno potrebnih škropiv za vinsko trto. Že uvdjavljene modte galice bi bilo potrebnih 
na ptujskem podtočju kat 150 ton, a so je dobili le petino. Časopis je sicet priporočal nadomestilo (natron), aga 
bo treba šde dobiti z Dunaja; ptujske okrajne oblasti pa so poskrbde, da sta se začda deliti še dva nadomestka, za 
njuno uporabo so poskrbela navodila v slovenskem in nemškem jeziku.61 
Oblast je že dolgo časa opozarjala, naj kmetje vzdtžujejo primerno število govedi v svojih hlevih in naj ne 
nasedajo špekulantskim nakupovalcem iz mest, saj bo tako nekontrolirano in preveliko prodajanje živali 
povzročilo kaj hitro velike probleme v staležu živine in posredno v proizvodnji mleka in mlečnih izddkov. Na 
velikem zborovanju kmetov na Ptuju so le-ti postavili deset radikalnih zahtev glede živine in časopis je z 
zanimanjem čakal, kaj bo k tem zahtevam porekla oblast.'" 
Preskrba z življenjskimi potrebščinami je bila v ptujskem okraju dokaj problematična. Predvsem je 
primanjkovalo krompirja, svinjske masti in petroleja. Največ zaslug pri preskrbi je imd po pisanju "Štajerca" 
Jožef Ornig, načdnik ptujskega oktajnega zastopa. Nekateri posamezniki so ga sicer javno napadali in mu očitali, 
da je pri "afeti z modto galico" imd še sam velike koristi. Veliko je iz ptujskega oktaja zahtevala tudi vojska, 
predvsem živino. Napovedana je bila nova rekvizicija živine, obvestilo o tem je podpisal načdnik Ornig, ki je tako 
k svoji nepriljubljenosti le še prilil "olja na ogenj," zato so mu očitali tudi nesposobnost zatreti "judovske 
prekupčevalce z živino". 
Proti Ornigu se je zarotila edo narava, saj mu je v strda v njegovem vinogradu popolnoma uničila hišo z vso 
opremo, viničarijo, prešo, zaloge živinske krme in povzročila veliko škodo.63 
Določene so bile ponovno nove odtedbe o porabi mesa in masti, ki so ostro omejile že do tedaj pičlo porabo 
mesa. Omejitve so bile v gostinskih lokalib in v zasebnih gospodinjstvih. Za živino so bile določene kat cene za 
živo težo iz hleva, a so bili dokaj veliki razponi med najnižjo in najvišjo dovoljeno ceno. V septembru 1916 so bili 
59 Stajerc: 19/16 (7. 5.1916) v prispevku "Dobri zemeljski delavci" ("plača 40 do 55 vinarjev na uro ... za Kapfenberg 
... Stanovanje v baraki, kuharja preskrbi firma ... vozno karto plača firma ... ") in v 20/16 (14. 5. 1916) v prispevku 
"Cele delavske družine" (" ... v Ru§e - Maria Trost - pri Mariboru .... v tovarno kemičnega in vžigalnega blaga ... dobro in trajno 
plačano delo .. ."). 
60 Stajerc: 5/16 (30. 1. 1916) v prispevku ''Vinsko leto 1915" ("potrebnih je bilo šest do sedem škropljenj ... sladkorja le 14% 
... kar za dve treijini zaostanka za trgatvijo iz leta 1908 ... .") in v 22116 (28. 5. 1916) v prispevku "Proti navijanju cen pri vinu in mo§tu!" 
(" ... v Gradcu, jeseni 1915, cena od 68 do 70 vinarjev, v novembru že 80 do 84 vinarjev, ... sedaj pa že 1,30 do 1,70 K za liter vina ... ). 
61 Stajerc: 23/16 (4. 6.1916) v prispevkih "Naši vinogradi pred uničenjem" (" ... na oral bi bilo potrebne 12 kg modre galice, 
dobilo se je le 5 kg ... židovski prekupčevalci navijajo cene do 15 K za kg modrega vitrijola, ki ga je država zaplenila ... ") in v 
"Za vinogradnike" (" ... na Dunaju je cena 1,10 K ... ") in v 24/16 (11.6. 1916) v prispevku "Razno" (" ... po posebnem redu se deli 
galun in "Kupfer - Pasta Bosna " ... ). 
62 Stajerc: 27/16 (2. 7. 1916) v prispevku 'V varstvo na§e živinoreje" (" ... deset zahtev glede živine: 1. Klanje telet se naj takoj 
omeji; 2. Klanje bikov in brejih krav se prepove; 3. Klanje molznih krav se naj omeji; 4. Mejo proti Ogrski in Hrvaški se naj zapre 
za izvoz, ker so tam višje cene; 5. Tihotapljenje živine se ostro kaznuje; 6. Najvišje cene živine se določi - izjema one iz Ogrske; 
7. Zmanj§a naj se odvažanje žive živine; 8. Nakup mesarjev se prepove; 9. VnovČ8Valnica naj živino na velike sejme spremlja; 
10. V juliju in avgustu se po vsej državi naj ustavi klanje živine ali pa se naj uvede v zaledju na teden 4 dneve brez mesa." 
63 Stajerc: 28/16 (2.7.1916) v prispevkih "Preskrba v ptujskem okraju" (" ... junija je vojska vzela 800 glav živine in julija 580,") 
in "Načelnik Ornig in modra galica" (" ... kako se je g. Ornig trudil za vinogradnike, zdaj pa mu očitajo laž, da si je 1.000 kg vitrijola 
obdržal .. .") in v 29/16 (16. 7. 1916) v prispevku "Načelnik Ornig in bakrena galica" in v 30/16 (23. 7.1916) v prispevku "Razno" in 
v 32116 (6. 8. 1916) v prispevku "Požar" (" ... v vinogradu Willkomm pri Gutenhagu v Slovenskih goricah ... škode za 10.000 K, 
zavarovanje le za 3.200 K .. ."). 
114 
uvedeni trije brezmesni dnevi v tednu." 
Določene so bile tudi prevzemne cene za pridelek letnika 1916; njihova primerjava med Avstrijo, Ogrsko in 
Hrvaško je pokazala, da so bile najnižje prevzemne cene prav v Avstriji, najvišje pa na Ogrskem. Tudi "Štajerc" se 
je na široko razpisal o težkem gospodarskem položaju kmeta. Poudaril je, da je sicer splošno znano, da je bilo, in 
je tudi danes, kmetijstvo glavno področje špekulacij. Državo je list pozval, naj ukrepa proti vsem kršiteljem bolj 
drakonsko, ker je oderuštvo glavni vir problemov. Tudi ptujski okrajni zastop je na svojem avgustovskem 
sestanku sprejel posebno izjavo in ustrezne sklepe, ki so reševali predvsem aktualno vprašanje živine 
(rekviriranje, delo vvinogradih in klanje mlade živine)." 
Država je za žetev nekoliko spremenila in poostrila pogoje. Ukinjeni so bili nekdanji žetveni dopusti za vojake in 
ustanovljene posebne "delavske partije", ki bodo pri posameznem kmetovaleu opravile vse potrebno od žetve 
do mlačve. Kmetovalec bo moral oddati prvo tretjino pridelka že v avgustu 1916. Mlinarji so bili posebej 
opozorjeni na ostrej ša pravila mletja." 
Oblast je ponovno zvišala davek pri pivu, za kar 300%, omejila njegovo prodajo po času in količinah, kar je 
povzročilo resne težave pivovarjem, ki so imeli težave že tudi z zalogami potrebnega ječmena. 67 
Država pa je na kmetovalce še vedno resno računala tudi zaradi njihovega patriotizma. Proglas štajerskega 
namestništva v sredini septembra 1916 je bil zelo čustven in je hotel biti prepričljiv za kmeta. Prepričeval jih je, da 
so obvezne oddaje za vojsko, rokodelce, železničarje oz. za tiste, ki sami ne morejo pridelati hrane. Izpolnjevanje 
kmetovih dolžnosti bo tudi odločilno vplivalo na končno zmago Avstrije v vojni.68 
Sezona žetve in spravila jesenskih pridelkov je bila pri koncu in v ospredje je zopet prihajala vinska trgatev. Kljub 
nekaj kratni poletni toči se je kazala dobra vinska letina in trgatev so začeli na celotnem Spodnjem Štajerskem že 
nekoliko prej kot običajno. "Štajerc" se je zavzel za pošteno ceno grozdja, mošta in pozneje še vina." 
Po spravilu žetve in oddaji prvega obveznega obroka žitaric je bila objavljena natančna delitev ostalih zalog. 
Upoštevano je bilo število ljudi v kmečkem gospodinjstvu, število opravljenih ur oz. dni dela dninarjev in število 
živine oz. konj, ki jim je bilo namenjena določena količina žita in ovsa. Kmete je posebej razburila odredba o 
zapečatenju ročnih mlinov ("žrmlje"), a jim je nekoliko zopet pomagal načelnik Ornig, ki je dosegel za nekatere 
najbolj odročne kraje, da so kmetje še naprej lahko mleli ročno. Tudi proizvodnja domačega bučnega olja je bila 
pod kontrolo, cene pa neverjetno visoke.70 
V takih težkih časih in razmerah je bila zelo razširjena hujskarija med podežeIskim prebivalstvom, češ da je vseh 
zadnjih težav krivo prav meščanstvo. "Štajerc" se v tem obrekovanju ni postavil na nobeno stran, poudaril je le 
64 Šlajerc: 28/16 (9. 7.1916) v prispevku "Gospodarske novice" (" ... za teleta 220-270 K, za svinje do 80 kg od 300-400 K, 
za ovce 200-300 K ... ") in 30/16 (23. 7. 1916) v prispevku "Nove določbe" (" ... mesna ali ribja jed sme tehlati le 11 oz. 15 dkg ... , 
posod z gorčico, kisom ali oljem se na mizo ne sme dati..."), v 37/16 (10. 9.1916) v prispevku ''Trije dnevi brez mesa" 
(" ... ponedeljek, sreda in petek .. ."). 
65 Šlajerc: 30/16 (23. 7. 1916) v prispevku "Prevzemne cene za letošnje žito in sočivje" ("npr. cene za 100 kg; pšenica 
(38 K, v Avstriji; 42 K na Ogrskem in 41,50 K na Hrvaškem ... ") in v 33/16 (13. 8. 1916) v prispevkih "Kdo nam pomagaj!" in 
"Okrajni odbor ptujski". 
66 Šlajerc: 33/16 (13. 8. 1916) v prispevkih "letveni dopusti" in "Mlatitev in oddaja letošnjega zrnja "in v 37/16 (10. 9. 1916) 
v prispevku "Za mlinarje" (" ... vsako mletje je vpisati v kontrolno knjigo ... za plačilo pri 100 kg mletja le največ 3 K ... "). 
67 Šlajerc: 37/16 (10. 9. 1916) v prispevkih "Omejitev izloča piva" ("ob delavnikih od 7. do 10. ure zvečer ... le pol litra gostu .. .'1, 
"Davek na pivo" (" ... od 3 K 40 vina~ev na 11 K. .. ," kar bo Avstriji prineslo na leto okrog 50 milijonov K .. ."), "Kuhanje piva se bode 
ustavilo?" (" ... GCissove pivovarne so na koncu z zalogami ječmena ... Lepe razmere za pivopivce!"). 
68 Šlajerc: 38/16 (17. 9. 1916) v prispevku "Poljedelci! Kmetovalci!" (" ... POZnamo zvesto srce Šlajercev in vemo, da se štajerski 
kmet ne bo le zavedal svoje dolžnosti ... nikoli ne bo skrival svojih zalog .. ."). 
69 Šlajerc: 38/16 (17. 9. 1916) v prispevkih "v naših vinogradih" in v ''Vinogradniška zadruga Ptuj" ("odkup mošta ... ") 
ter 39/16 (24. 9.1916) v prispevku "Vinska trgatev" (" ... se je že začela ... ponekod grozdje že gnili .. ."). 
70 Šlajerc: 39/16 (24. 9. 1916) v prispevkih "Oddaja žita" in "Razburjenost zaradi domačih mli nov" (" ... razveljavljeno v Halozah 
in v okraju Rogatec .. .") in v 36/16 (3. 9. 1916) v prispevku "Razno" (" ... cena danes že 13 K za liter ... v mirnem času le 1 K 60 
vina~ev ... "). 
115 
obojestransko odvisnost vasi in mesta. Ni pa mogd mimo kritike, da se tudi na vasi ne živi ravno tako zdo slabo 
kot mnogi mislijo.71 
V jeseni so postajali zopet aktualni razni sejmi (živinski, sejmi žrebet in konjev, špeharski sejmi itd.) in 
izobraževanje (viničarski tečaji)." 
Pomen prehrane je bil že ves čas svetovne vojne vedno postavljen v ospredje. Hrana je pomenila pomembno 
strateško oporo za vojsko in državo nasploh. Aktualno je bilo, tudi na začetku leta 1917, vprašanje, katera stran 
bo v svetovni vojni izstradana. "Štajerc" se je odkrito spraševal, ali bo Avstrija lahko vzdržala s svojim 
kmetijsrvom, četudi ji pomaga po svojih najboljših močeh zavezniška Nemčija. Prav količina priddane in 
kupljene pšenice je bila v teh napovedih najpogostejši pokazatelj, ali bo Avstrija lahko vzdržala. Ker je uvoz, kot 
je bil v prejšnjih letih, sedaj nemogoč, so goli izračuni pokazali, da bo treba skrbno racionalizirati porabo pšenice. 
Dosedanja poraba je bila lahko še v Avstriji 1150 gramov in v Nemčiji 1240 gramov na dan po posamezniku. Že 
sedaj pa je osrednja oblast znižala to količino na 280 gramov na dan na osebo. Da pa bi nekako pomiril 
prebivalsrvo, je časopis objavil še kratko primerjavo za naspromo stran v vojni in pokazal, da je tudi pri njih 
podobno kritična situacija pri zagotavljanju hrane.V začetku leta so se zopet dvignile cene mesa (goveje in telečje) 
za cdomo Štajersko, razen za Gradec, za mast in klobase; napovedali so podražitev tobačnihizddkov. "Štajerc" je 
hrabril prebivalsrvo, predvsem kmete, ko je objavil primerjalne podatke o nemškem in angleškem kmetijstvu. 
Nemški kmet je bil prepričljivo boljši v vseh pogledih, priddal je več žita, krompirja in govedi povprečno na 
prebivalca v svoji državi, čeprav je v isti številki objavil, da je problematika zaplembe krme na Štajerskem še 
vedno nerazrešena pri dunajski vladi, saj se je predlagalo in cdo zahtevalo, da se obremenijo druge dežde, ki do 
tedaj še niso bile tolikokrat prizadete s podobnimi rekvizicijami. Akcija je bila v začetku marca uspešno 
aki"" 75 Z Jucena. 
Ptujski oktajni zastop je centralnemu dunajskemu in deždnemu uradu za prehrano poslal poseben dopis, v 
katerem je zahteval, da se cene kmetijskih priddkov poenotijo v obeh državnih polovicah, da se določi cena za 
žetev letnika 1917 in da se preuredijo vse občinske pašne površine v njive. Časopis se je zavzd za samostojno 
kmetijsko politiko na Spodnjem Štajerskem in predlagal, da se odkloni vsakršno soddovanje s kranjskimi kmeti 
za ustanovitev vseslovenske kmetijske družbe, ki jo vidijo klerikalno obarvano. Dr. Verstovšku, kranjskemu 
deždnemu odborniku, je časopis očital, da je prav on bil tisti, ki je že tako težke razmere v kmetijstvu hotel še le 
poslabšati, ko je predlagal, na seji centralnega odbora Štajerske kmetijske družbe, da se ukinejo nekatere kmečke 
d 76 po pore. 
71 Šlajerc: 40/16 (1.10.1916) v prispevku "Husjakarija" (" ... Ne bodemo raziskovali. kdo danes bolj trpi in strada. kmetsko ali 
revno mestno prebivalstvo ... Vsi trpimo bedo in bremena te vojne zadenejo vse enako ... ") in v "Neumne govorice" ter v 44/16 
(29. 10. 19169 v prispevku "Kmetice. pamet!" ("danes kmetice v mestih čakajo na sladkor ... na vasi pa pijejo strupeno kavo ..... ). 
72 Šlajerc: 42/16 (15.10.1916) v prispevkih "Razglas za sejem žrebet na Ptuju" (" ... polletno žrebe stane 800-1800 K"). 
"Špeharji in svinjerejci". "Licilacija merjascev" ter v 45/16 (5. 11. 1916) v prispevku "Razglas". 
73 Šlajerc: 2117 (14. 1. 1917) v prispevku "Kdo bode izstradan?" in v 4/17 (28. 1. 1917) v prispevku "Ali bomo z na§im kruhom 
izdržali?" ( ..... skrbi v mestih in trgih ... ali bomo izdržali?"). 
74 Šlajerc: 3/17 (21. 1. 1917) v prispevku "Najvišje cene" ( ..... goveje meso !Hl,40 K za kg ... telečje meso 7 K - za zrezke ... "). 
v 5/17 (4. 2. 1917) v prispevkih "Za masti in klobase" (" ... cene v vinarjih za kg .... maslo 800. svinjska mast - 800 .. ") in 
"Zopet podražitev tobaka?". "Cene žive živine in svinj". 
75 Šlajerc: 8/17 (25. 2. 1917) v prispevku "Kmet mora zmagalil" C' ... zmagal bo v tej izstradaini vojni tisti. ki ima boljše kmetijstvo ... 
kmet proti kmetu. njiva proti njivi - to je danes geslo!...Mi smo uspeha gotovi in si ga ne pustimo od nikogar izirgaii. .. nem§ki kmet 
mora zmagati .. .!") in v "Rekviriranje krme na Šlajerskem" (" ... napovedujejo se veliki problemi za na§e kmetijstvo naslale bede ...• 
da bo le vlada prisluhnila in našo domačo živinorejo ne uničila popolnoma ..... ) ter v 10/17 (11. 3. 1917) v prispevku "Oddaja mrve 
in slame s Šlajerske". 
76 Šlajerc: 8/17 (25. 2. 1917) v prispevku "Ptujski okrajni zastop" in v 6/17 (11. 2. 1917) v prispevku "Vseslovenska kmetijska 
družba" ("svojo gospodarsko bodočnost si bodejo štajerski in koroški kmetje sami ustvarili. brez da bi postali orožje v roki 
"vseslovenskih" ali ''vseslovanskih'' politikov ... ·1 ter v 10/17 (11. 3. 1917) v prispevku "Kdo hoče kmetskemu ljudstvu podpore 
trgati?" ( ..... poglejte se v zrcalo in videli boste - sodite sami. koga in kaj!") 
116 
Pomlad 1917 je prinesla nove probleme in podražitve hrane; tobak se je podtažil za 100%, nove so bile cene za 
krompir, višje so bile cene za klavno živino in napovedala se je ustavitev delovanja pivovarn do jeseni, uvajale so 
se nove živilske karte itd ... n 
Kat nekam nenavadno je bilo, da je oblast sprostila nekatete omejitve; na Štajetskem je zmanjšala tri brezmesne 
dneve na samo dva v tednu in dovolila prosto prodajo saharina, ki je bil do tedaj dtžavni monopol." 
Spomladanska setev je bila zopet posebna skrb države, zato je tako ptujski okrajni odbor poskrbel za zadostne 
količine semena ječmena, koruze, ovsa, graha in fižola. Vojaške oblasti pa so dale na voljo do pet, od maja dalje 
dvajset, ujetnikov in konje za dela na polju in v vinogradu za dva do tri tedne. Posebej se je priporočala saditev 
krompirja, saj naj bi vsaka dežela sama pokrila svoje potrebe s to poljščino. Istočasno pa so pozvali kmetovalce na 
delo za čim večjo pomoč vojakom na frontah.'" 
Da se ne bi ponovila problematika zagotnvitve in predvsem delitve prepotrebnih škropiv za sadno dtevje in 
vinograde, je ptujski okrajni zastop sklenil, da bo vsa potrebna škropiva izdajal po posebnem vrstnem redu in v 
enkratni potrebni količini. Odbor je ostro zavrnil kritiko slovenskih klerikalcev, češ da so cene za modto galico 
previsoke. Ob tem je poudaril svoje velike zasluge na podtočju kmetij stva v ptuj skem okraju.80 
Kriza v prehrani, tako v mestu kot na vasi, je vzpodbudila oblast in kmetijske strokovnjake, da so ljudem 
predlagali razne prelu:ambne nadomestke; iz koruze in žita se lahko pridobi margarina, olje in beljakovine, mlada 
detelja pa je primerna kot solata, tet že omenjeni saharin." 
Zelo aktivna je v maju 1917 postala slovenska klerikalna stran, ko je na posebnem zborovanju v Mariboru, ki ga je 
sicer sklicalo mariborsko okrajno glavarstvo, ostro udarila po štajerskih mestih (G1:adec, Maribor, Ptuj in Celje). 
Govornik (Žebot, urednik "Slovenskega gospodarja") je zahteval odvzem živine, ki jo imajo meščani. Omenil je 
tudi grofa Herbersteina, mariborskega knezoškofa Napotnika in nekatere veleposestnike, ki naj se jim zapleni 
živina. V teh izjavah Žebota je "Štajerc" videl le klerikalno gonjo podeželja proti mestu." 
Tudi Štajerska kmetijska dtužba je pod vodstvom deželnega glavarja grofa Edmunda Atremsa poslala vladi 
posebno delegacijo štajetskih kmetovalcev z zahtevami, da razreši problematiko preskrbe s hrano. Na 17.letnem 
zborovanju "Zveze kmetijskih zadtug za Štajersko", ki je bilo v Gradcu, so se predstavili finančni uspehi 
zdtuženja, ki je imelo 348 korporacij s 70.442 člani in letnim prometom 234,1 milijonov K - promet je bil kar 
petkrat višji kot predvojni iz leta 1913. Razdelili so del dobička (443.675 K). Razpravljali so tudi ocenahnekaterib 
pridelkov in ocenili štajersko kmetijstvo kot dobro stoječe." 
Stanje pa je v resnici bilo na Spodnjem Štajerskem zelo kritično. Stanje živine na Štajerskem je upadlo v enem letu 
77 Štajerc: 9/17 (4. 3. 1917) v prispevku "Podraženje tobaka?" ter v 10/17 (11. 3. 1917) v prispevku "Krompirjeve cene" 
(" ... 11 k za 100 kg krompirja ... ") in 12117 (25. 3. 1917) v prispevku "najvišje cene" ("za kg žive teže: za vole do 3,50 K, krave do 
3,10 K, za bike, telice do 3,30 K "), "Meseci brez piva" (" ... od 1010 avstrijskih pivovarn jih stoji že 600 .... popolna zaustavitev 
od junija do septembra bo ... "), "Karte za meso in krompir". 
78 Štajerc: 13/17 (1. 4.1917) v prispevkih "Prodaja saharina prosta" (" ... večja bo njegova uporaba v gostilnah, kavarnah in 
slaščičarnah, kjer bo nadomestil prepovedani sladkor ... ") in "Samo dva brezmesna dneva v tednu". 
79 Štajerc: 14/17 (8. 4.1917) v prispevkih "Razglas" in v ''Vojaški delavski oddelki in vprežni konji" (" ... posestnik mora dati le 
hrano delavcem in konjem ... ") ter še v 18/17 (6. 5.1917) v prispevku "Vojaški delavski oddelki" (" ... do sedaj 5, zdaj pa 20 mož") 
ter v 15/17 (15. 4. 1917) v prispevkih "Spomladni nasad - življenjsko vprašanje" in "Štajerski kmetje in kmetice, pomagajmo, 
da zmagamo!" (" ... poziv osrednjega odbora Štajerske kmetijske družbe") ter v 17/17 (29. 4. 1917) v prispevkih "K saditvi 
krompirja" (" ... 75 gr težki gomolji morajo dati 297 q pridelka na ha ... "), "Nasad ne in dobavne pogodbe za krompir'. "Ponudba" 
("za 25 vagonov krompirja letnika 1917 .... firma Westermann & Comp. Kapfenberg"), ter v 18/17 (6. 5. 1917) v prispevku 
"Setveno blago". 
80 Štajerc: 19/17 (13. 5. 1917) v prispevku "Razglas" in v 21/17 (27. 5.1917) v prispevkih "Ptujski okrajni zastop", 
"Straža in ptujski okrajni zastop" (" ... je lagala in lažel ... "). 
81 Štajerc: 19/17 (13. 5. 1917) v prispevku "Olje in beljakovine" in 20/17 (20. 5.1917) v prispevkih "Cene za monopolni saharin" 
(" ... 25 ploščic za 25 vinarjev"), "Mlada detelja kot živilo" (" ... Ie do velikosti 1 O do 15 cm ... "). 
82 Štajerc: 22/17 (3. 6. 1917) v prispevku "Zanimivo zborovanje". 
83 Štajerc: 22/17 (3. 6. 1917) v prispevku "Deputacija štajerskih kmetovalcev pri ministrih" (" ... problematika živine in preskrbe 
z mesom ter semenskim krompirjem ... ") in v 23/17 (10. 6.1917) v prispevku "Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem". 
117 
za več kot 23.000 glav, napovedovale so se nakupovalne nakaznice za nove prehrambne artikle in gospodinjske 
potrebščine, vpeljale so se nove omejitve in prepovedi v kmečki trgovini, svoje je pridala že dalj časa trajajoča suša 
in le redki so lahko dobili novo zaposlitev na kmetih.84 
Tudi štajerski nemški poslanci so zahtevali od ministrskega predsednika, da naj že pravo bedo na Štajerskem 
nekako reši ali vsaj ublaži. Obljubljeno jim je bilo, da bo osrednja oblast poslala zadostne količine žita na 
Štajersko. 
Tudi minister za ljudsko prehrano general Hafer, ki je obiskal konec julija 1917 Štajersko in imel razgovore z 
mnogimi okrajnimi zastnpi, je obljubil reševanje težkih razmer v kmetij stvu. 
Štajerci so mu zatrdili, da so še vedno pripravljeni dajati velike količine hrane za državo. Od ministra pa so 
zahtevali, da se enakomerneje obremenita obe polovici države in predvsem vse kronovine v Avstriji. 
Za izboljšanje kmečkih razmer se je zavzel tudi "Štajerc", ko je napovedal veliko zborovanje "Štajerčeve stranke" 
konec julija 1917 na Ptuju, saj so po njegovem prepričanju bila bremena, ki jih je moralo prenašati kmečko 
prebivalstvo, neskončno velika in je napočil že skrajni čas, da tudi ljudstvo pove svoje pošteno mnenje o teh 
problemih. 
Na zborovanju, ki je bilo v prvi vrsti sklicano kot nasprotovanje jugoslovanskemu deklaracijskemu gibanju na 
Spodnjem Štajerskem, pa je pri razpravljanju o gospodarskih zadevah na Spodnjem Štajerskem glavni govornik 
Franc Girstmayer iz Maribora postavil štiri konkretne zahteve: 
1. da se kmetnm pusti zadostna količina žita in se jim priskrbi potrebno semenje; 
2. da se jim pusti vlečna živina za oranje; 
3. da se ljudem omogočijo dopusti in oprostitve iz vojske za poljska dela in 
4. da se kmetu pusti tudi žito, da bo poleg plačila lahko delavcem dajal tudi hrano, ker se drugače na vasi 
delavci ne dobijo." 
Žetev pšenice oz. žit je bila na Spodnjem Štajerskem težko pričakovana. Kazalo je dokaj slabo, saj sta v sredini 
maja ponagajala mraz in slana (,'ledeni možje''), v začetku julija je po daljši suši le padlo nekaj dežja, a se je 
pričakovala le povprečna žetev. Zaradi splošne krize in pomanjkanja so na poljih na veliko kradli pridelke. 
Avstrija je lahko pričakovala zopet le nekaj pšenice iz Romunije. Določene so bile prevzemne cene za domače in 
semensko žito." 
Toliko propagirana akcija za čim večje pridelovanje krompirja je bila za kmeta, kot že tolikokrat, prej zopet 
udarec po glavi, saj je oblast z začetkom avgusta 1917 zaplenila vso letina krompirja in določila odkupne cene. 
Kmetje so se lahko tolažili le z neposredno menjavo krompirja za druge, nekmečke dobrine." 
84 Stajerc: 25/17 (24. 6.1917) v prispevkih "2ivinsko slanje na Stajerskem" (" ... podatki brez mest Gradec, Maribor, Ptuj in Celje .... 
maja 1916 še bilo 730.291, sedaj le 706.856 glav živine .... manj torej 23.455 glav ... "), "Nakupovalne nakaznice" (" ... za zelje, olje, 
sveče, milo"), "Naprava repičnega olja prepovedana", "Licitacija sveže trave prepovedana", "Suša vlada" ("po vsej Avstriji") in v 
24/17 (17. 6. 1917) "Oglas" ("išče se viničarska družina ... za 3,5 orala velik vinograd ... vprašajte pri Matth Krainer, Villa Amelie, 
Črešnjevci (Kerschbach) pri Radgoni ... ). 
85 Stajerc: 27/17 (8. 7. 1917) v prispevku "Za trpečo Stajersko", 30/17 (29. 7.1917) v prispevkih "Minister za ljudsko prehrano" 
in "Kmetje, obrtniki, delavci" (" ... ne gre za nobeno strankarstvo, za nobene posebne cilje! Gre se za domovino in ljudstvo, 
ki prinaša v tej vojni tako grozovite žrtve ... Ljudski glas - božji glas! ... ) in v 31/17 (5. 8. 1917) v prispevku ''Veliko zborovanje". 
86 Stajerc: 21/17 (27. 5. 1917) v prispevku "Mraz in slana", v 27/17 (8. 7.1917) v prispevku "Blagoslovljeni dež" 
(" ... hudo je že trpel krompir, fižol, koruza, oves ... dobra bode žetev ... ") in v 33/17 (19. 8. 1917) v prispevkih "Suša in dež" 
"vsemogoči ljudje, tujci in domačini, vojaki in civilisti ter vojni ujetniki kradejo, da je naravnost grozno ... ") in v "Romunska letina" 
(" ... od okoli 2,8 milijona ton se bo 1,25 milijona ton izvozilo v centralne države ... ") in v 34/17 (26. 9.1917) v prispevku 
"Prevzemne cene za žito 1917 (" ... pšenica in rž za 40 K,ječmen 37 K, oves 36 Kza 100 kg .... premija 2 K se doda, če se odda 
do 15.septembra, semensko žito pa 20 K nad prevzemno ceno ... "). 
87 Stajerc: 31/17 (5. 8. 1917) v prispevku "Krompir letine 1917 pod zaporo" (" . ..40 K za 100 kg, ... 15 K šele v začetku 
septembra ... '1 ter v 22117 (3. 6. 1917) v prispevku "Premog za krompir" ("akcija Trboveljske premogokopne družbe ... ") in v 28/17 
(15. 7. 1917) v prispevku "Živila vse vrste" (" ... krompir, mast, jajca, sir, puter ... zamenjava za strešna ali stensko opeko ... naslov v 
"$tajercu"). 
118 
Ponovno so bile določene nove, seveda višje, cene za svinjsko meso pri živi teži, kar vse je bilo v stilu že do tedaj 
izredno velikih podražitev v Avsrriji v treh letih vojne pri večini blaga.88 
Presenedjivo malo se je pisalo v poletnih mesecih o žetvi, zato pa je vedno bolj postajala aktualna bližajoča se 
trgatev grozdja. Že v začetku septembra, torej še pred trgatvijo, se je razvnela polemika o količinah potrebnega 
sladkorja za novo vino. Ptujski okrajni odbor je z načelnikom Jožefom Ornigom dokazoval oblastem, da je 
delitev količin sladkorja med deželami nepravična, glede na vinogradniške površine. Primerjava teh površin s 
Tirolsko in Češko bi morala dati Štajerski skoraj 1000 ton, a jih je dobila le simboličnih 6 ton. Štajerci so se čutili 
prezirani od oblasti in so bili razočarani nad vrednotenjem junaštva svojih sinov na bojiščih. Zato so se ponovno 
oglasili štajerski poslanci pri deželni oblasti in z deželnim glavarjem grofom Arremsom dosegli dogovor o 
pripravljenosti oblasti za izboljšanje razmer v kmetijstvu." 
Tudi zaradi močne toče na Spodnjem Štajerskem, predvsem na področju Šentilja v Slovenskih goricah, se je 
morala trgatev začeti predčasno, čeprav je "Štajerc" svaril pred prehitro trgatvijo, ker se je vseeno obetala 
prvovrstna kvaliteta vina. Odkup vinskega mošta in pozneje vina je zagotovila v velikih količinah Zveza 
kmetijskih zadrug za Štajersko, tudi odkup vinskih tropin za izdelovanje domačega vina ("piccolo"). Vinska 
letina 1917 je bila ena boljših v zadnjih desedetjih, a cene kljub množini vina skorajda nikjer niso padle. Nastajale 
so celo težave z vinskimi sodi, ki jih je primanjkovalo, saj so jih kmetje veliko porabili tudi za sadjevec. Ob koncu 
leta 1917 so bile določene najvišje dovoljene cene za vina v gostilnah in pri proizvajalcih.'" 
Med jesenskimi pridelki je bil zopet najzanimivejši krompir. Lanska krompirjeva letina je bila okoli 50 milijonov 
stotov, običajno pa je bilo krompirja kar 130 milijonov stotov. Zaleto 1917 se je planiralo 70--80 milijonov stotov, 
kar je pomenilo, da lahko posameznik porabi letno 100 kg, oz. le 2 kg na teden. Iz Nemčije se je konec septembra 
uvozilo 600 vagonov, nadaljnjih 1000 pa se jih je pričakovalo prav kmalu. Določene so bile najvišje cene za 
prodajanje krompirja na drobno." 
Ob koncu leta so se ponovno pojavili aktualni pozivi "Štajerca" za razne tečaje (viničarski, sadjerejski, tečaji za 
vkuhavanje sadja) za že naslednje, 1918. leto." 
Veliko dela je opravil v jesenskem času ptujski okrajni zastop, tako so lahko bolj nemoteno potekala jesenska 
kmetijska dela. Dosegel je, da oblast v Halozah ni zaplenila živine in krme, sklenil je pogodbe za 24 vagonov 
dobrih semen in zagotovil ustrezno količino sladkorja za novo vino in izdelavo tropinovega vina. Kljub vsemu pa 
je "Štajerc" potarnal, da so zahteve nemške agrarne stranke, ki je v posebni delegaciji predala zahteve avsrrijskih 
kmetov ministrskemu predsedniku take, kot se za agrarne politike spodobijo." 
V letu 1918 se je kmetijstvo srečalo z dokaj velikimi problemi. "Štajerc" je verjetno nehote razburjal ljudi, ko je 
poročal, da nekatere države nimajo skorajda nobenih problemov, vsaj pri zagotavljanju pšenice ne. Argentina je 
zagotavljala velike količine žit za Španijo in Švico. V Italiji je bilo splošno varčevanje pri vseh vrstah žit, pšenični 
88 Stajerc: 34/17 (26. 8. 1917) v prispevkih "Svinjske cene" (" ... npr. 1 kg žive teže svinjine 6 K ... ") in v "Drago, dražje, najdražje" 
(" ... podražilo se je v času vojne za %: sladkor - 30, pivo in puter - 200, jajca - 230, čevlji in obleka - 300, klobase, jabolka in vino 
- 400, meso, svinjska mast za 500, suhe klobase - 600, jabolčnica - 700, dobro zimsko blago - 800, konjska mast - 1500, 
paradižniki - 1600 ter sveže zelje in fižol- 1900 in suhe fige za 2500% ... "). 
89 Stajerc: 36/17 (9. 9. 1917) v prispevku "Pustite nam Stajercem vsakdanji kruh" (" ... Mi Stajerci naj le žrtvujemo - drugi pa naj 
uživajol Tirolska ima 26.468 ha vinogradov in je dobila 870 ton ... okoli 33 kg! ha ... Stajerska, ki ima 28.311 ha, bi morala dobiti 
934.263 kg ... dobila je le 6.000 kg .... ima kar 44-krat več kot Ceška, aje dobila le 2-krat več od "blagoslovljene Ceške " ... "). 
90 Stajerc: 37/17 (16. 9. 1917) v prispevku "Toča" in ''Vinska trgatev" C' ... ne trgajte prehitro ... letos bode vinska in sadna žetev 
res imenitna ... ") in v 38/17 (23. 9. 1917) v prispevkih ''Vinski nakup", ''Vinske tropine", in v 42117 (21. 10. 1917) v prispevku 
"Letošnja vinska trgatev" ter v 52/17 (30. 12. 1917) v prispevku "Povprečne cene za srednje vino" (" ... 4,60 K za liter belega iz soda 
in 4,80 K za rdeče vino ... steklenica 0,7 I v gostilni. 5,80 K belo in 5,90 K rdeče .... pri proizvajalcu za liter vina le 3,20 K ... "). 
91 Stajerc: 39/17 (30. 9. 1917) v prispevkih "Koliko krompirja dobimo?" in "Uvoz nemškega krompi~a v Avstrijo", in v 45/17 
(11. 11. 1917) v prispevku "Nadrobna prodaja krompi~a" (" ... cena pri prodaji pod 100 kg sme biti le 30 vinarjev ... "). 
92 Stajerc: 44/17 (4. 11. 1917) v prispevku "Razglas" (" ... na Deželni viničarski Aoli v Silbersbergu pri Lipnici in v Deželni sadjarski 
in vinogradniški šoli v Mariboru ... "). 
119 
moki se je morala dodajati celo riževa moka, zvišale so se tudi cene sladkorja; v Avstriji so ljudje že bili navajeni 
sralnib rekviriranj in na Koroškem je bilo veliko pomanjkanje mesa zaradi zelo velikih obveznosti kmetov za 
vojaške in civilne potrebe v državi. Avstrija se je nadejala uvoza žita iz Ukrajine, da bi izboljšala domače kronično 
pomanjkanje žitaric in moke, a so se bali špekulacij pri tem poslu. Ljudje so se menda kar zgrozili, ko so prebrali, 
da jih namesto nekdaj belega in črnega kruha čaka kruhov nadomestek iz lesa, pa še recept zanje je bil objavljen v 
" Štajercu," in namesto svinjskega mesa meso vrabcev." 
Za blažitev vseh omenjenih težav je oblast predlagala sajenje zelenjave in lanenega semena, ptujski občinski 
odbor pa je poskrbel za primerne vrtove." 
Da so vsa omenjena dejanja oblasti res bila le sprotno pomirjanje prebivalstva, se vidi iz tega, da je prav ta oblast 
izvajala še vedno obsežna rekviriranja živil. 
Tako je "Štajerc" ostro zapisal, da je položaj kmeta vedno težji in vse kaže na to, da bo živinoreja na Spodnjem 
Štajerskem v bližnji prihodnosti uničena. Najbolj je ljudi jezilo, da so bile te zaplembe neenakomerno 
razporejene med deželami. Glavno krivdo za tako stanje vidi "Štajerc" pri slabem delu štajerskih poslancev; ki se 
raje ukvarjajo z drugirnizadevami." 
Res je že bil skrajni čas, če že ne celo prepozno, da se je morala tudi oblast zamisliti nad določenimi podatki. Tako 
v Avstriji kot Nemčiji seje stalež živine v času od 1910do 1916 zmanjšal za 26% in le 4,4%. Zanimivo je "Štajerc" 
komentiral te podatke in napovedoval, da bodo posledice teh težav vidne tudi še po vojni pri količinah mleka, 
mesa, sira in surovega masla. Zelo hudo stanje je na Štajerskem, kjer je, po njegovem mnenju, prav zaradi 
nezmožnosti vlade gospodarstvo primerno organizitati, saj je tudi njena kadrovska politika slaba. 'FI 
Kako je oblast izpeljala že dokaj panično in negospodarno novo žitno rekvizicijo, se vidi iz objave novih cen. Bile 
so dosti višje kot dotedanje, ob zagotovilu države, da se cena moke ne bo tem podražitvam ustrezno podražila." 
Zagotovitev pšenice je še vedno bila glavna skrb oblasti, ki si je obetala velike količine iz Romunije, tudi še za 
druge prehrambne artikle, a se je že maja 1918 zataknilo, ker so bile romunske poslane količine precej nižje od 
obljubljenih." 
93 Štajerc: 38/17 (23. 9. 1917) v prispevku "Gospodarske razmere in delo okrajnega zastope na ptuju" (" ... na~ ptujski okraj je 
največji na Štajerskem ... državi dajemo povprečno 35 kg od družine .. .") in v 45/17 (11. 11. 1917) v prispevku "Zahteve kmetov" 
("zahteve ... ; 1. cenitev krompi~a se naj pravično uredi .... ; 2. oddaja mrve in slame - živina je obsojena tako na pogin ... ; 3. domači 
mlini se naj ponovno dovolijo ... , 4. neenakomerna razdelitev otrobov ni pravična .... ; 5. popisovanje zalog se naj izvede tudi pri 
bogatem konzumentu ... ; 6. pri domačem klanju naj se oddaja masti pravično uredi ... ; 7. Najvi~ja cena za moM se naj zniža, saj ni 
primerna glede na čisto vino ... ; 8. Samostojne kmete sa naj oprosti od služenja voja~čine ... ; 9. Vojni ujetniki, ki so delali že dve leti 
in so bili zamenjani, naj sa jih vrne kmetom; 10. Oddaja petroleja se naj uredi glede na velikost posestva; 11. Oddaja čevljev oz. 
usnja za 1 par se naj za kmeta upoMeva pri spomladanskih delih in 12. Divjačino je treba postrel~i ... Tako delajo gospodarsko 
misleči poslanci za kmete. Pri nas pa uganjajo le neplodno politiko! "l. 
94 Štajerc: 2/18 (13.1.1918) v prispevku "Ameri~ko žito" (" ... skupaj 400.000 in 100.000 Ion žita ... "), v 5/18 (3. 2.1918) v prispevku 
"Varčevanje v Italiji" ("moka za testenine mora vsebovati 75% riževe moke. "), v 8118 (24. 2.1918) v ''Vzrok pomanjkanja mesa na 
Koro~kem" (" ... ker je v letu 1917 zelo nazadovala domača živina ... je ~tevilo padlo od 242.000 na 190.000 glav, v februarju 1918 
bo morala preskrbeti 13.450 glav ... mesečna civilna poraba je zdaj 1800 do 2000 glav ... ") ter v 11118 (11. 3. 1918) v prispevku 
"Žilo iz Ukrajine" in v 14/18 (7. 4. 1918) v prispevku "Komu bo zaupan uvoz ukrajinskega ž~?" (" ... 10 so tisti, ki so že v mirnem 
času s ~pekulacijami v žitu najlep~i ~efl delali ... ") ter v 12118 (24. 3. 1918) v prispevku "Kaj nas ~e vse čaka" (" ... dunajski zdravnik 
dr. Salomon v neki bolnici ... kruh iz lesa ... moka je drobno zmleti pra~ek iz gabrovega lesa. Prim. se 100 gramov na 900 gramov 
žitne moke, doda pol litra vode in 30 gramov soli ter 4!Hl0 gramov droži ... speče se kruh ... Res same dobrote nas čakajo!") in v 
21/18 (21. 4.1918) v prispevku ''Vrabci'' (" ... na Moravskem .. ."). 
95 Štajerc: 11/18 (17. 3. 1918) v prispevku "Pametno gospodarsko delo" (" ... tako sa bode mnogo lažje bremena in težave vojnega 
časa pretrpelo ... ") ter v 12118 (24. 3. 1918) v prispevku "Tečaj za sajenje zelenjave" ("tečaj je brez plačila ... "). 
96 Štajerc: 16/18 (21. 4.1918) v prispevku "Brezobzirno rekviriranje živine na Spodnjem Štajerskem" (" ... kje pa tiči poslanec 
Brenčič ... v poslanski zbornici kima kakor bradati kozliČ9k. .. "). 
97 Štajerc: 17/18 (28. 4. 1918) v prispevku "Številke, ki dajo pomisleka" (" .... sadanje racioniranje je tri leta prepozno vpeljano ... 
odločajo ljudje, ki nimajo niti pičice pojma o gospodarstvu ... "). 
98 Štajerc: 17/18 (28. 4.1918) v prispevku "Splošna rekvizicija" (" ... pšenico in rž bodo plačevali po 15 K za 100 kg dražje kot 
doslej ... ječmen za 13 K in koruzo po 12 K dražje ... "). 
99 Štajerc: 18/18 (5. 5. 1918) v prispevku "Gospodarska pogodba z Ukrajino" C' ... 5 milijonov q žil... več sto milijonov kosov jajc ... , 
pogodba za klavno živino, krompir, zelenjavo, kislo zelje, čebula, ... Ies ... volna ... , 25.000 ovc ... še trden kurs 1 K = 50 kopejk .. .") in 
v "Uvoz iz Romunije". 
120 
Posamezni občinski in okrajni zastopi so se zelo razburjali zaradi pogostih rekviriranj živine in zadolževali svoje 
predstojnike, da so reagirali pisno pri višjih oblastnih instancah in delno tudi uspevali v kmečkih zahtevah.too 
Za spomladanska poljska dela je bil v vseh letih svetovne vojne velik problem zaradi pomanjkanja delovne sile in 
živine, predvsem konjev. Zato je oblast pomagala z nasveti, kako pravilno ravnati z vojaškimi konji, ki jih je 
oddajala kmetom pod dokaj ugodnimi pogoji.IOl 
Ze na začetku leta je ptujski okrajni zastop poskrbel za pravočasno nabavo škropiv za vinograde, kar so potem 
začeli organizirano deliti po župnijah v maju 1918. Stanje v vinogradih je bilo junija v okraju Ormož in Ljutomer 
zelo dobro, a je konec meseca padel sneg do nižin na Spodnjem Štajerskem. V juliju sta vinograde napadla 
peronospora in oidij, kar pa ni negativno vplivalo na razvoj grozdja do trgatve. Konec oktobra je oblast 
napovedala celo možnost zaplembe vina za vojaške potrebe, vendar jih je prehitel konec svetovne vojne.I02 
Približevala se je zadnja žitna žetev v monarhiji, zato je oblast posebej pazila na morebitne zlorabe pri tem; 
poskrbela bo za potrebno gorivo in osebje pri mlatilnib strojih in jih celo oprostila vojaške službe. Določila je 
prevzemne cene za žito za prihajajočo žetev ob že znanih posebno visokih dodatkih za oddajanje do konca leta 
1918. Ob žetvi si je smel kmet zadržati določene količine glede na število družinskih članov. Rezultati žetve so bili 
še dokaj dobri po vsej Avstriji, kljub splošno znanim problemom v kmetijstvu in nerednega in slabega uvoza iz 
Romunije niti niso posebej pogrešali.IOO 
Splošna situacija v prehrani prebivalstva je postajala v zgodnjem poletju 1918 zelo kritična; omejevala se je 
poraba že do tedaj posebnega kruha, nadomeščal ga je neptiljubljeni in skorajda neužitni "vojni kruh". Na 
Dunaju so nastali celo nemiri zaradi kar 50% zmanjšanja količin kruha, kar je poskušala oblast reševati z 
interventnim uvozom iz Nemčije. Verjetno pa tudi podobne razmere pri Japoncib niso mogle pomiriti vedno 
bolj nezadovoljnih prebivalcev v Avstriji, ki so si že tudi upali kaj reči in napisati o vedno manj ptiljubljeni 
oblasti.104 
Ni bilo kruha kot osnovne hrane, država pa je omejevala še porabo mesa, prepovedala je klanje lažjih prašičev in 
uvajala neptiljubljene brezmesne dneve in celo tedne. Cene prehrane so podivjale, po poljih so kradli jesenske 
pridelke. Približeval se je in končno napočil konec vojne, s tem pa so se pojavili novi probletni za prebivalstvo, 
100 Stajerc: 2118 (13. 1. 1918) v prispevku "Okrajni zastop v Marenbergu za naše kmete" (" ... oblast pa naj tudi premisli, da je 
treba kmeta kot temelj države upoštevati ... ") in v 19/18 (12. 5. 1918) v prispevku "Odločna zahteva zastopnikov ptujskega 
okrajnega odbora" ("naj okrajni glavar posreduje pri vladi, da se naj v ptujskem okraju živino preneha jemati...") ter v 20/18 
(19.5.1918) v prispevku ''Vinoreja v Halozah ogrožena" (" ... oblastje v Gradcu že dovolila živino pustiti ... za vsakih 3 ha po 1 
glavo ... mi pa zahtevamo še 1 živino na oral vinograda ... Ako se temu ne odgovori, je haloški živinorejec svojemu poginu 
obsojen ... "). 
101 Stajerc: 14/18 (7. 4.1918) v prispevku "Varstvo konjev" in 17/18 (28. 4.1918) v prispevkih "Vojaški konji za pomladanska 
dela" (" ... brezplačno tudi letos, z vozovi in vozniki vred, le hrano in 3 K na dan vozniku") in v "Licitacija konji" (" .. .le za tiste, ki se 
izkažejo z izkaznico, da so poljedelci... v Radgoni 7. in 28. maja ... v Mariboru, Soštanju ... "). 
102 Stajerc: 5/18 (1918) v prispevku ''Vinogradniki, pozor!" (" ... bakrena galica ... "), v 7/18 (17. 2.1918) v prispevku "nadomestki" 
("natrijev bisulfit namesto žvepla .. .") in v 17/18 (28. 4.1918) v prispevku "Razglas" (" ... v 20 župnijah ... poseben razpored .. .''), 
v 24/18 (16. 6.1918) v prispevku ''Vinogradi'', v 26/18 (30. 6.1918) v prispevku "Sneg" (" ... sneg in dež 24.6'"), v 29/18 
(21.7.1918) v prispevku ''Vinogradniki, pazite!" in v 43118 (27.10.1918) v prispevku "Rekvizicija vina za vojaške svrhe" 
("obstoji možnost ... od 2 do 3% količin po vsej monarhiji .. ."). 
103 Stajerc: 21/18 (26. 5. 1918) v prispevku "Prepoved knniti zeleno žito" (" ... to je že prepovedano od 1915"), v 24/18 
(16.6.1918) v prispevku "Osebje za mlatilnice", v 25/18 (23. 6. 1918) v prispevku "Bencin", v 31/18 (4. 8. 1918), v prispevku 
"Prevzemne cene za žito" (" ... za 100 kg pšenice 55 K, rži 55 K, ječmena, ovsa, prosa in koruze po 50 K, ajde 100 K, graha 120 K, 
leče 150 K, fižola 100 K. ... dodatki do 15. julija 25 K, nato po 20, 15, 10 in 5 K .. .") in v 32118 (11. 8. 1918) v prispevku 
"Množina žita" (" ... po 11 kg žita na mesec za osebo starejšo od 15 let... za ostale po 9 kg ... ") ter v 38/18 (22. 9. 1918) v prispevkih 
"Letošnja žetev"(" ... boljša je kakor lanska .. .") in "Kaj bi nam morala Romunija dati" (" ... pričela so se že nova pogajanja za letino 
1918/1919 ... ."). 
104 Stajerc: 21/18 (26. 5. 19189 v prispevkih ''Vojni kruh" (" ... vemo, da je to v takih razmerah potrebno .. .'') in v "Kaj vse pride 
v vojni kruh" (" ... rabijo se razni nadomestki ... nismo več izbirčni ... sestava: plesniva moka, gnil zmrznjen krompir, repa, les, kreda 
in papirnata kaša .... Za časopise papirja primanjkuje, za kruh pa ga je več kot preveč. To je pač znamenje časa .. .") ter v 25/18 
(23.6.1918) v prispevku "Krušne porcije na Dunaju", v 27/18 (7. 7.1918) v prispevku "Nemčija pošilja živila lačnim Dunajčanom" 
("tako industrijska Nemčija agrarna Avstrija pred poginom gladu rešuje. Brez komenta~a!") in v 22118 (2. 6.1918) v prispevkih 
"Japonski jedilni list" in ''V Italiji" (" ... tam je vsega ... In mi pri vsem tem še stradamo .. .") 
121 
tudi v kmetijstvu in prehrani za prihodnjo zimo 1918/1919.10' 
Povzetek 
Časopis stajerc je bil zagovornik interesov spodnještajerskega keneta v obdobju ,. svetovne vojne. Poudarjal je nujnost umnega 
gospodarjenja v nestanovitnih vojnih raWJerah, mu svetoval glede setve, ~tve, fjvinorde, sadjarstva in vinogradniftva. Poseb9 je 
nasprotoval številnim ukrepom vojaških oblasti, ki so od keneta zahtevale vedno nove dajatve (pridelke, konje, slamo). Kmetom je bila 
prepovedana tradicionalna trgovina na vasi, zato pa se je razbohotila trgovina na erno, predvsem Z mesom p>klanje fjvine na erno»). 
Civilna oblast je morala pri kenetu zopet Zagotoviti po posebnem razdelilniku ustre'{!1e kvote hrane, predvsem za mesti Gradec in 
Dunaj. Kmetu sta vojaška in civilna oblast (lokalna, okrajna ,dezeina in državna) vrafali bore malo (f1jJr. mo:fJzost najema, seveda 
ob plačilu) vojake za nujna kenečka dela, bolj poredko so dovoljevali daljše vojaške dopuste fantom in mozem na domačihposeslvih. 
Ukrepi države so bili tudi za Mko in mestno prebivalstvo, ki je občutilo pretrganje tradicionalnih veti s kmečkim okoljem. 
Predpisane so bile om9itve trgovine, strogo določene količine in cene blaga za osnovno vsakdanjo porabo (vse vrste moke, kruh in ostali 
pekovski izdelki), ka'{!1i pa i~dno visoke. Za kenečko in mestno prebivalstvo je casopis objavljal recepte za ra'{!1e prehrambne 
nadomestke (f1jJr. namesto prave kavepoSllšen in WJlet ~1od).Časopis je ostro krititiral predvsem zensko prebivalstvo v mestih, 
očitaljim je bre~krbno in potratno fjvljenje in odobraval uvajanje, sicer med prebivalstvom nepriljubljenih fjvilskih kart, predvsem 
za sladkor. Kljub vsemu pa je bila ponudba naptujskih fjvinskih s9mih konstantno velika in pestra; v prvih petih mesecih leta 1915 
je bilo ponujenih kar 771 konj, 4886 govedi in 4378 svinj. Mestno prebivalstvo je casopis razburjal s primerjavami ravni fjvljenja in 
cen v Nemčiji, kjer so bile cene praviloma nifje kot v Avstriji. Časopis je s svojimi novicami o nifjih cenah na Ogrskem samo še prilival 
olje na ogenj in vplival napor ast splofnega nezadovoljstva med ljudmi, ni pa fe prišlo do nemirov, kot f1jJr. na Dunaju, zaradi 50 % 
WJanjšanja količin kruha v prodaji. 
Agonija na vseh podro§ih fjvljenja in dela se je koncala v jeseni 1918, ko je Avstrija skllj>aj Z Nemfijo, ~sto zave'{!ZŽco, 
kopitulirala, kar pa je pomenilo začetek novih vojaških, političnih in tudi gospodarskih problemov. Ob vsem tem paje kenet zopet 
nosil najve§e breme prvih povojnih let. 
Ključne besede: Štajerc, svetovna vojna 1914-1918, kmetijstvo, vinogradništvo, prehrana, cene 
105 $tajerc: 34/18 (25. 8.1918) v prispevkih "Klanje prašičev pod 40 kg", "Tudi klobase in perutnina se ne sme uživati v 
brezmesnih dnevih" (" ... ponedeljek, sreda in petek. .. ") ter v "Dva brezmesna tedna" (" ... vsak mesec dva tedna se uvajata za civilno 
prebivalstvo ... Vedno prijetnejše!") ter v 35/18 (1. 9. 1918) v prispevkih "Cene, ki dajo pomisleka" (" ... za živo težo plemenskega 
mladega prašička kar 100 K za kg ... To je nekaj neznosnegal Cas bi bil, da bi se v tem oziru trpečemu ljudstvu olajšalo vojno 
breme") in "Varstvo poljskih pridelkov" in "Pustite, kar ni vaAe!" (" ... vzrok je tudi organizacijska nezmožnost vlade!"). 
122