gioielli - dragulji
¿ff mololon
VñSfi DRñGUUfiRNfl z vami od leta 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com
Stefano Predan: Kmečka zveza si je s svojim delom in pobudami pridobila zaupanje kmetov
v Benečiji /i 3
Papirnica: pogajanja se nadaljujejo
-JT Ba„
..... CARTERA DEL
IEL T1MAVO
jiiimuBi
Ob 110-letnici rojstva so v Kranju pripravili izbor del Avgusta Černigoja
/
10
Primorski
SREDA, 26. MARCA 2008_
Št. 73 (19.163) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Nekdaj zatirani postajajo gospodarji
Dušan Udovič
Vest bi pravzaprav lahko bila ena izmed številnih, običajnih kupoprodaj, kot jih je v globali-ziranem svetu vsak dan na tisoče. Dandanes gre skoraj neopa-ženo mimo, da nek ameriški avtomobilski koncern kupi znano evropsko znamko. Ali pa, da gredo velika podjetja iz rok v roke na svetovni ravni brez posebnih ceremonij. Tudi za razvpito Ali-talio najbrž ne bi bilo tolikšnega prahu, če ne bi ob kritičnem bilančnem položaju in nevarnosti izgube številnih delovnih mest postala tudi predvolilna poslastica in orodje strankarske demagogije najnižjega profila, zlasti s strani Berlusconija.
Tako tudi včerajšnja vest o tem, da veliki indijski koncern Tata kupuje znani britanski avtomobilski hiši Jaguar in Land Rover ne bi vzbudila večje pozornosti, če ne bi bilo dejanje nasičeno z zgodovinsko simboliko: Veleindustrijec iz nekdanje dolgoletne britanske kolonije si je nazadnje privoščil kupiti dve simbolni znamki nekdanjih gospodarjev. Čeprav je res, da sicer že dalj časa nista bili več v britanskih, temveč v ameriških rokah. To ne spreminja dejstva, da je država, ki je bila za neskončno obdobje simbol tuje dominacije in boja zoper njo, nazadnje tudi s tem dejanjem na nek način prišla na svoj račun. Dogodek daje misliti, v kolikšni meri se je svet resnično spremenil in predvsem potrjuje, s kolikšno silo stopa vse bolj v ospredje svetovnega gospodarskega prizorišča Indija, ki skupaj s Kitajsko postaja vse bolj njegov propul-zivni del.
vreme - Zimske razmere zajele naše kraje, južno Italijo in večji del Evrope
Zima se še ni izpela Snežni meteži vsepovsod
Huda neurja na Siciliji, veliko verižno trčenje v Avstriji
Začetek pomladi je postregel s trenutkom zimske idile. v ospredju zasnežene veje, v ozadju Trst
kroma
TRST, GORICA, PALERMO, DUNAJ - Dokaj milo zimo je te dni nadomestil presenetljivo oster začetek pomladi. V Furlaniji-Julijski krajini je prišlo včeraj popoldne do snežnih viharjev, v Tržaškem zalivu pa je obalna straža rešila iz zagate 13 mladih jadralcev, katerih jadrnice so se prevrnile. Medtem je neurje zajelo južno Italijo: snežilo je v Laciju, Abrucih in Kalabriji, močan dež pa je povzročil veliko zmede na Siciliji. Snežna odeja pa je prekrila večji del Evrope: v zahodni Avstriji je prišlo do ogromnega verižnega trčenja na avtocesti.
Na 6., 11., 12. in 20. strani
Podpisan programski sporazum za okoliš Ditenave
Na 4. strani
Predsednik Napolitano odgovoril na pismo tajnika SSk Terpina
Na 5. strani
Goriški župan prvič v Šempetru-Vrtojbi
Na 12. strani
V prenovljenem avtokampu v Kanalu pričakujejo turiste
Na 13. strani
opčine - Sinoči predstavitev v Prosvetnem domu
Volilni program Riccarda Illyja objavljen tudi v slovenskem jeziku
OPČINE - Predsednik dežele Fur-lanije-julijske krajine Riccardo Illy, ki spet kandidira za to mesto, je sinoči v Prosvetnem domu na Opčinah predstavil slovenski narodni skupnosti svoj volilni program, objavljen tudi v slovenskem jeziku (ponatisnili so ga tudi v furlanščini in nemščini). Srečanje je bilo priložnost tudi za obravnavo drugih vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino, sožitje in druga aktualna vprašanja. Večera so se udeležili tudi kandidati Demokratske zaveze, ki podpirajo Illyjevo predsedniško kandidaturo. Illyjevo zavezništvo sestavljajo Demokratska stranka, SSk, Mavrična levica, socialisti, Državljani za predsednika in stranka Italija vrednot.
ALITALIA - Nov predlog Air France KLM
Spinetta popustljivejši, sindikati ostajajo hladni
RIM - Air France KLM bo do petka opoldne sindikatom poslala nov okvirni predlog ponudbe za Alitalio, v katerem bodo navedeni ukrepi »za preprečitev, da bi v okviru prestrukturiranja družbe kdorkoli ostal na cesti«. Tako je na včerajšnjem drugem srečanju s sindikati zagotovil predsednik skupine Air France KLM Jean Cyril Spinetta, ki je tudi premaknil za 31. marca napovedani rok izteka nakupne ponudbe na 11. april.
Predstavnikov devetih sindikatov uslužbencev Alitalie pa Spinetta očitno ni povsem prepričal, saj so srečanje ocenili zelo hladno, ker da ni prineslo
pričakovanih novosti. Obljuba, da bo Air France KLM v treh letih vzela v službo 180 mladih pilotov Alitalie, jim očitno ne zadostuje, še posebno, ker ni nobenih novosti v zvezi z načrtovano odpravo tovornega oddelka Alitalie in njenega storitvenega podjetja.
Prvi mož Air France KLM je včeraj potrdil, da verjame v prevzemni načrt in torej v možnost saniranja italijanske letalske družbe. Ta bi po njegovi oceni imela v okviru francosko-ni-zozemske skupine možnost razvoja, ki bi ji omogočil priti iz rdečih številk že v letu 2010.
Na 4. strani
2
Sreda, 26. marca 2008
ALPE-JADRAN
/
OGLEDALO
»Kamniti gost« volilne kampanje
Ace Mermolja_
V italijansko predvolilno kampanjo se je prikradel neljubi gost. Prisotnost, ki je na sceni kot kip. Italijani imajo za to lep izraz: »Il convitato di pie-tra«. Izrazu bi morda odgovarjal slovenski »kamniti gost«, če ne, si boljšega ne znam izmisliti. Pojem pa je dovolj jasen.
Gost se imenuje globalna soodvisnost. Tudi tisti, ki nimamo v malhi posebnih ekonomskih študijev, ampak prebiramo članke in kako knjigo o ekonomiji, lahko opazimo spremembe, ki kot veliki vrtinec zaobjemajo tudi malega človeka v obrobni vasi. Najočitnej-ši pojavi so naslednji:
najšibkejši ameriški plačniki stanovanjskih posojil so sprožili val, ki je zajel globalni finančni svet in načel stabilnost tudi mogočnih ameriških bank. Nevrnjeni krediti so delovali kot Arhimedov vzvod: na finančnih tržiščih so se vrednosti in torej škoda pomnožile in se spremenile v ogromno maso primanjkljaja. Druga metafora je lahko snežena kepa, ki postane na strmini plaz. Kako je to mogoče? Lahko posamezne nacionalne države in njihove politike omejijo posledice plaza?
Na prvo vprašanje lahko odgovorimo precej enostavno. Svet financ je lakomen, zaslužkov ni nikoli dovolj in zato si »kreativci« izmišljajo vedno nove sisteme in proizvode, ki presegajo vrednost realne ekonomije. Z zapletenimi sistemi stavijo na neko bodočnost, ki racionalno gledano ne presega hipotez. Hipoteze pa se magično spremenijo v dejanski denar. To je ena izmed poti, vendar pomembna: stava na hipotezo. Finančni svet pač hlasta za neomejenimi dobički. Lakota se veča sorazmerno z zaužito hrano. Več jedo, bolj so lačni. Ko se razblinijo iluzije, poči balon in vrednosti padejo na zadnjico...
Se lahko posamezne in manjše države ubranijo pred posledicami, ki jih imajo takšni poki na realno ekonomijo in na življenje državljanov? Delno, drugače bi se države ne združevale in ne bi bilo Evropske unije in niti evra. Znotraj teh združenj pa so položaji držav različni. Italijo bremenijo velik državni deficit, visoka davčna obremenitev in nizke plače zaposlenih, kar niža povprečno kupno moč državljanov. »Makro« in »mikro« sta v tesni povezavi in torej tudi enostavnih receptov za izhod iz stiske ni. Zato so odgovori političnih tekmecev glede preživet-venih problemov, ki najbolj žulijo Italijane, največkrat načelni in splošni. Celo v ZDA, ki imajo moč, da vsaj delno usmerjajo mednarodne gospodarske tokove, se tekmeci za predsedniško mesto izrekajo o gospodarskih problemih zelo medlo in puščajo »vroč« krompir razveljavljenemu Bushu.
Drugo očitno vprašanje je visoka cena osnovnih živil, kot sta žito in mleko. Teza je znana: z gospodarsko rastjo Kitajske, Indije in drugih azijskih držav je velika množica ljudi končno prišla do kruha in dostojnih obrokov hrane. Potreba po živilih se je povečala in z njo cene. Tudi ta teza je palica z dvema koncema, ima pa planetarne razsežnosti. Ni namreč res, da svet ni sposoben proizvajati večjih količin hrane. Ponovno je na delu velik špeku-lativni aparat, ki sebi v prid spreminja pomanjkanje v višje cene in torej višje dobičke. Za pomanjkanjem žita so obširne neobdelane površine zemlje. Visoki ceni kruha odgovarjajo pičli zaslužki kmetov. Med proizvajalcem in odjemalcem pa je distribucijska mreža, ki mastno služi. Mehanizem je zelo podoben finančnemu. Tudi v tem primeru se postavlja vprašanje, do katere mere lahko posamezne države pomagajo pri nižanju cen živil. Po eni strani je jasno, da liberalno stališče o tržišču, ki se samo-usmerja, ne drži. Tržišče usmerjajo ljudje s svojimi ape-titi in to večkrat izven korektnih pravil. Mafije, ki so nemajhen soigralec, nasprotnika fizično eliminirajo... Po drugi strani je liberalna ideologija pre-
vladujoča. Vrhovi EU opozarjajo članice, naj kot države ne vstopajo s pretiranimi sredstvi na tržišče. Po drugi strani pa je očitno, da so prav države zadnje upanje in obramba proti mednarodnim špekulantom. Glede teh vprašanj ponovno težko pričakujemo jasna stališča od politike, ki ni avtarkič-na, ampak živi v soodvisnem sistemu in ne ve, kaj lahko obljubi in kaj ne (čeprav govorce pred volitvami rado zanese med oblake).
Vsakodnevno vprašanje je energija. Vedno večja energetska uporaba držav v razvoju naj bi bila poglavitni »krivec« za ceno nafte in njenih proizvodov. Vemo, da niso klasični energetski viri neizčrpni. Vse surovine in zemeljske dobrine so iz dneva v dan bolj dragocene: od nafte do vode in gozdov. Alternativni energetski viri ne zadoščajo in tudi vsaka alternativa ni brez posledic. Problem je ponovno globalen, državne politike pa imajo tudi to tega vprašanja različne obrambne sisteme. Italija se je odpovedala jedrski energiji in nobena stranka ne bo do konca zagovarjala ponovno odprtje jedrskih elektrarn. Večina ljudi temu nasprotuje. Ni pa dovolj konkretnih odgovorov na dileme, kako biti manj odvisni od ruskega plina in arabske nafte? Edini otipljiv odgovor, ki se ponuja državljanom, je: z nižjo kupno močjo dražje plačevati energijo. Če ljudje želijo uporabljati energijo, bi morali sprejeti tudi nujno zlo, drugače je potrebno plačati. No, za sedaj se tudi pri ceni nafte pojavlja očitna finančna špekulacija, ki pa je posamezne države ne morejo preprečiti. Lahko nižajo davke na nafto in bencin. Energetsko vprašanje se vsekakor objektivno zaostruje, pravih odgovorov pa še nima.
Omenil sem tri bistvena vprašanja, ki jih v predvolilno kampanjo prinaša kamniti gost. Dodal bi še prav tako planetarni pojav: mafijo. Edine jasne besede o neapeljskih smeteh je zapisal Saviano, kije natančno orisal, kako so v bistvu smeti eden izmed največjih poslov domače in mednarodne mafije. V Neaplju smeti ni bilo videti, ko je camorra poskrbela, da so kupi izginili. Kako in kam, je bilo njeno vprašanje. Državne oblasti se danes srečujejo s kupi smeti in skupinami razjarjenih ljudi, ki onemogočajo odvoz smrdljivih odpadkov. Boj proti mafiji najde vedno težje svoje mesto v predvolilnih programih, ker so tudi mafije mednarodne združbe, ki obračajo ogromen kapital in najdejo zase idealen prostor v globalni neurejenosti. V tem, »globalnem«, prostoru se namreč tudi »pošteni« mogotci obnašajo kot mafijci in premikajo svoje denarce po nekontroliranih poteh in v davčnih paradižih. Teža takšnega početja ima velike posledice za navadne ljudi. Ne vem, če je kdo izračunal, kolikšna je davčna utaja v Italiji, če združimo posle legalnih in mafijskih podjetij. Plače odvisnih delavcev nosijo na svojih »ramenih« količino državnih stroškov, ki j e znatno večj a od tiste, ki j o trpijo legalni in nelegalni mogotci. Slednji pa obvladajo večji kapital od odvisnih delavcev. Kako naj tak sistem sploh »zdrži«? Skratka, če se povrnemo k smetem, bo verjetno za Neapelj obveljala stara rešitev: nenapisan kompromis z mafijo.
Omenil sem sklop vprašanj in jih krstil za kamnitega gosta. To pa zato, ker omenjeni gost dopušča politiki le del operativne mize. Drugega ureja on mimo možnosti ali volje posameznih nacionalnih strank in njihovih kandidatov. Zato se volivcem marsikdaj zdijo programi in obljube strank krhki. Sami politiki so danes morda bolj zadržani in bitka se, kot v ZDA, premika k razgaljanju zasebnega življenja kandidatov. V Italiji so pod drobnogledom plače in pokojnine politikov. Kaže, da »cena politike« volivce bolj zanima kot usodnejši problemi (volivci), čeprav so tudi glede tega nekateri privilegiji nerazumljivi in nedopustni.
Slike, ki niso le spomin
Pripravlja Filip Fischer
Po daljšem premoru začenjamo spet s svojo tedensko rubriko slik. V naši rubriki smo objavljali zlasti slike, ki jih je mogoče najti na starih razglednicah iz njihove tako imenovane klasične dobe. Klasična doba razglednic gre nekako od zadnjega desetletja devetnajstega stoletja pa do konca prve svetovne vojne. To je tudi obdobje, ko je nastala večina materiala, ki ga hranimo v svoji fototeki, a seveda ne izključno. Nabralo se nam je tudi precej fotomateriala iz poznejše dobe. Veliko posnetkov se ne nanaša na naše kraje; vendar pa gre za slike, ki so zaradi svoje sporočilnosti vredne, da jih objavimo. V prejšnjih letih smo opremljali slike z bolj ali manj
krajšimi teksti; tokrat pa bomo bolj privilegirali golo slikovno gradivo, ki je po našem mnenju pogostoma dovolj zgovorno in ne potrebuje posebnih razlag.
Zdi se nam prav, da se na začetku nove serije naših objav spomnimo na pred kratkim preminulega Adriana Mozetiča, ki je zbral ogromno razglednic zlasti iz Trsta in njegove okolice. Hvaležni smo mu, ker nam je dovolil ta material preslikati in objavljati. Njegovo veliko in bogato zapuščino hrani družina, kar je porok, da ta dragocenost ne bo razpršena.
V njegov spomin objavljamo razglednico (Rojan nekoč), ki ne potrebuje posebnega komentarja.
promet - Cesta čez Vršič zaradi snega zaprta za promet
Nekateri izzivajo usodo...
Trentarski gasilci so zato v zadnjem času zaposleni z reševanjem nediscipliniranih voznikov
Cesta čez Vršič je že dober teden dni zaprta za promet, vendar prepovedi marsikdo ne spoštuje in nato obtiči v snegu in čaka na pomoč
BOVEC - Trentarski gasilci so imeli v minulem tednu veliko dela, ki ni povezano z njihovim klasičnim delom, ki naj bi bilo gašenje požarov. Ukvarjali so se namreč z reševanjem vozil, ki so obtičala v snegu na cesti proti gorskemu prelazu Vršič, ki je zaradi obilice snežnih padavin zaprt za promet. Toda vsaj trije opozorilni znaki, ki so postavljeni od Bovca do prvega ovinka vršiške ceste, očitno ne zaležejo. Te dni so v zametih obtičala kar štiri vozila, to kažejo uradni podatki, domačini pa pravijo, da je bilo teh veliko več, a so si pomagala brez pomoči policije in gasilcev.
Že minuli teden se je portugalska družina, kije letovala v Bovcu, odpravila na ogled svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Očitno pa znakov, ki vožnjo čez prelaz prepovedujejo, niso ali niso želeli opaziti. Čeprav cesta ni bila splužena so po kolesnicah peljali, dokler je pač šlo. In potem se je tik pred vrhom ustavilo.Obrniti ni moč, vzvratna vožnja več kot deset kilometrov po zasneženi in strmi ter ovinkasti cesti pa je
zalogaj, ki mu ni kos niti najbolj izkušen voznik. Poklicali so na pomoč in trentarski gasilci so jih varno pripeljali v dolino.
Le nekaj dni za tem je pri Bolčino-vih v Trenti na vrata potrkal vidno utrujen in prestrašen bolgarski voznik tovornjaka, ki je v polomljeni angleščini pojasnil, da se je s svojim tovornjakom zagozdil na vršiški cesti. Iz Italije je nameraval v Slovenijo in pot nadaljevati čez Korensko sedlo v Avstrijo, a ga je GPS naprava usmerila napačno - zavil je čez Predel v Slovenijo, potem pa nameraval do Kranjske gore prek Vršiča. Zakaj ni opazil znaka, ki vožnjo prepoveduje, ne ve nihče, a ko je ugotovil, da se vse le ne bo izšlo, tako kot je treba, je bilo prepozno. Tik pod prelazom je s svojim osem-tonskim tovornjakom obstal, tam prenočil, potem pa se peš odpravil nazaj v več kot 10 kilometrov oddaljeno dolino.
Podobna zgodba je doletela domačina, ki ima v Trenti penzion in očitno znakom ne verjame preveč.S svojim pick upom je prav tako obtičal v zame-
tu, tako da so ga morali gasilci dobesedno izkopati iz snega in ga s svojim teren-cem odvleči v dolino.
Zadnja nevšečnost se je zgodila na velikonočno nedeljo okoli 13. ure dvema češkima paroma, ki sta se odpravila proti domu in to čez Vršič. Tudi Čehi so obtičali in poklicali na pomoč in prav tako so jim pomagali člani Prostovoljnega gasilskega društva Bovec, enota Trenta.
Ob vsem tem se marsikdo vpraša, zakaj do tega prihaja. Po vršiški cesti so vseskozi utrjene kolesnice, saj številni lastniki terencev preizkušajo zmogljivost svojih jeklenih konjičkov, nekoliko si želijo skrajšati pot tudi planinci in turni smučarji. Kaj pa tujci? Le kdo bi vedel. So res tako nepozorni, ali prometnim opozorilom preprosto ne verjamejo?
Tik pod vršiško cesto je namreč nameščena informativna tabla, na kateri je opozorilo, da je cesta zaprta zaradi nevarnosti snežnih plazov in to v štirih jezikih - poleg slovenskega, tudi v nemškem, angleškem in italijanskem.
Carmen Leban
/
ALPE-JADRAN
Sreda, 26. marca 2008
B
kmečka zveza - Pogovor z operativnim tajnikom v Benečiji
Stefano Predan: Z dobrim delom smo si pridobili zaupanje kmetov
V Benečiji prevladuje koncept modernega kmetijstva v povezavi s tradicionalnimi proizvodi
ČEDAD - Stefano Predan je operativni tajnik na izpostavi Kmečke zveze v Benečiji. Prejšnji teden so se beneški kmetje zbrali na pokrajinskem občnem zboru, ki je bil peti po vrsti. Priložnost je bila torej, da so opravili prvi obračun dela stanovske organizacije slovenskih kmetov v videmski pokrajini. In obračun je nadvse pozitiven, kot nam je potrdil sam tajnik, ki je obenem duša kmečke organiziranosti v Nadiških dolinah.
»V teh petih letih smo v Nadiških dolinah zbrali vse, kar se je zbrati dalo. Zelo dobre odnose imamo tudi z javni ustanovami. Zadnji dve leti delamo v Terski in Kanalski dolini ter v Reziji, je pa problem razdalj. Boljše bi bilo, če bi v posameznih dolinah lahko računali na organizirane postojanke, pisarne, kar pa je iz ekonomskega vidika za enkrat težko uresničljivo. Z jasnimi in konkretnimi pobudami smo dosegli polno zaupanje naših kmetov in danes z zadovoljstvom gledam na opravljeno delo,« nam je potrdil šef čedajske pisarne KZ.
Kaj to pomeni v številkah?
Govorimo o približno šestdesetih članih, všteti so tudi upokojenci. Skoraj tretjina pa je srednje in večjih kmetij, pretežno slovenskih, nekaj pa je tudi mladih italijansko govorečih kmetov. K nam so pristopili, ker verjamejo v našo vizijo.
Nova vizija o gospodarskem razvoju v Benečiji je bila vezna nit poročil in razprave na nedavnem občnem zboru v Čarnem varhu pri Podbonescu. Za kaj gre?
Gre za koncept modernega upravljanja teritorija, ki se danes uveljavlja vsepovsod. V Benečiji razpolagamo z neprecenljivo dobrino, ki jo predstavlja prelepa pokrajina, z našo Nadižo, z gozdovi, zelenimi pobočji, vasicami. To naravno bogastvo moramo pravilno predstaviti in »tržiti« ter povezati z varstvom okolja uskladljivimi dejavnostmi.
Se pravi?
Les. Upravljanje gozda je lahko zelo zanimiv posel. V ta namen smo povezali deset gozdarskih podjetij v zadrugo Elena, ki se ukvarja s predelavo lesa v energetske namene. Istočasno čistimo in dejansko vzdržujemo gozd, ki bi se drugače razdivjal.
Kaj pa značilni proizvodi?
Seveda, to so drugi steber naše kmetijsko-turistične pobude. Smisel je v tem, da kmetje lastne proizvode neposredno prodajajo na kmetiji in s tem iztržijo največ. Značilni in kvalitetni proizvodi pri-
vabijo kupce in turiste, ki se bodo rade volje vračali. Naše člane smo pozvali, naj na vidna mesta razobesijo tablo, na katero naj zapišejo, kaj ponujajo.
Kostanj in gobe?
Z gobami se nam doslej ni zelo obrestovalo. Kostanj je nekakšna »vaba«, ki je tudi uspešna, naše doline pa ponujajo še marsikaj drugega: sveža in suha jabolka sorte seuka in jabolčni mošt, sok, kis, pa tudi hruške »tebuke«, kravji in kozji sir, med. Zadnje čase skušamo razširiti ponudbo mesnin, saj le redke kmetije redijo živino za zakol. V tem smislu načrtujemo skupno strukturo za obdelavo, mesnin, ki bi jih nato kmetje ponujali na lastnih domovih.
Sporočilo ali poziv beneškim kmetom?
Vedno pravim, da se moramo opogumiti in ponosno ponujati vse, kar zmoremo in kar nam nudi radodarna zemlja. S skupnimi močmi smo v teh petih letih naredili veliko in zmožni smo še marsičesa. V to sem prepričan, v to trdno verjamem. (nm)
Stefano Predan je operativni tajnik na izpostavi Kmečke zveze v Benečiji
nm
kosovelov dom
Srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem
SEŽANA - Kosovelova knjižnica prireja v sodelovanju s Kosovelovim domom Sežana in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani danes ob 18. uri v Kosovelovem domu v Sežani srečanje pod naslovom Boris Pahor in Kras. Pisatelj bo spregovoril o svojem odnosu do Krasa s poudarkom na Kosovelu, ki ga obravnava v knjigi Srečko Kosovel - pričevalec zaznamovanega stoletja. Pogovor bosta vodila urednica in urednik knjige, dr. Tatjana Rojc in dr. Janez Vrečko. Pozdravila bosta tudi dekan dr. Valentin Bucik in urednik zbirke dr. Božidar Jezernik.
Knjiga (slovenski prevod) je izšla v zbirki Kultura sožitja pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani. Program bo povezovala Patricija Dodič. V kulturnem programu bodo sodelovali glasbeni Trio Art, ki ga sestavljajo Tamara Ražem,Tama-ra Tretjak in Branko Trifkovič, fotografinja Katarina Sadovski in dramski igralec Rafael Vončina. V preddverju Kosovelovega doma bo na ogled razstava Pahorjevih del, ki sta jo pripravili sežanski knjižničarki Martha Sotelo-Bunjevac in Tea Štoka.
slovenija - Odgovori na poslanska vprašanja v državnem zboru
Premier Janša trdi, da nobena hrvaška enostranska poteza ni ostala brez odgovora
Slovenski premier Janez Janša
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša je v odgovorih na poslanska vprašanja glede odnosov s sosednjo Hrvaško včeraj v državnem zboru zatrdil, da doslej nobeno enostransko dejanje s strani Hrvaške ni ostalo brez ustreznega odgovora, ter da bo vlada interese Slovenije ščitila z vsemi legitimnimi sredstvi, med katere sodijo premišljene in sorazmerne reakcije.
Sašo Peče (Lipa) je predsedniku vlade očital, da vodi neodgovorno in nekredibilno politiko v dogovarjanju s sosednjo Hrvaško ter pred parlamentarnimi volitvami manipulira z odprtimi vprašanji. Pečeta je zanimalo, kaj je vlada v okviru predsedovanja EU storila za zaščito nacionalnih interesov in ozemeljske celovitosti države, od predsednika vlade pa je želel tudi odziv na pobudo o odpoklicu slovenskega veleposlanika iz Zagreba. Tudi Zmago Jelinčič (SNS) je premiera spraševal, na kakšen način Slovenija zagotavlja suverenost slovenskega ozemlja ter predlagal, da vlada poseže po ostrejših ukrepih.
Po Janševih besedah vlada dosledno izhaja iz temeljne ustavne listine, potrditev njenega osnovnega izhodišča pa je vlada dosegla junija 2005 z brionsko izjavo, s katero sta se državi zavezali k izogibanju incidentov. "Po tem datumu je Hrvaška nekajkrat kršila dogovor, vendar no-
beno enostransko dejanje ni ostalo brez ustreznega odgovora," je zatrdil premier.
Poleg pravnih učinkov raznih enostranskih potez pa je po Janševih besedah treba upoštevati tudi različne kontekste, med drugim tudi evropski kontekst nekaterih hrvaških potez, saj se je evropski politiki dobrososedskih odnosov z začetkom pogajanj za članstvo v EU zavezala tudi sosednja država. "Da evropski princip kljub nekaterim težavam deluje, nenazadnje dokazuje primer zaščitne eko-loško-ribolovne cone (ERC)," poudarja Janša. Poudaril je še, da je aktualna vlada naredila kar nekaj korakov za reševanje odprtih vprašanj s sosednjo državo, medtem ko je veliko odprtih vprašanj podedovala.
V času, ko Slovenija predseduje EU, si Janša želi enotnega nastopa političnih subjektov do vprašanja odnosov med Slovenijo in Hrvaško. "In na sestanku vodij parlamentarnih strank, ki sem ga sklical, bomo videli ali ta zaveza, ki je doslej vsaj za silo držala, lahko vzdrži tudi v tem času, ki so ga nekateri že razglasili za predvolilnega," je dejal. Na predlog o odpoklicu slovenskega veleposlanika pa premier odgovarja: "Mi želimo probleme reševati, ne pa jih zamrzniti ali prispevati k temu, da bi bili mi odgovorni za enostranske poteze, ki jih dela druga stran." (STA)
KANDIDATKA ZA DEŽELNI SVET
Manuela Quaranta Špacapan (SSk): Večjezičnost, zdravstvo in okolje
Rodila sem se v San Vito al Tagliamento, kasneje pa sem vedno živela v Vidmu. Leta 1987 sem diplomirala iz medicine, nato pa se v Trstu specializirala v ginekologiji. Delala sem v različnih porodniških oddelkih v deželi in v porodnišnici v Gorici sem spoznala Mirka Špacapana. Mirko me je poučil o problematikah slovenske manjšine, ki jih sama skorajda nisem poznala. Tu se mi je porodila želja, da bi se naučila slovenščine, tako da bi mu lahko bila bliže in v pomoč. Vedno sva živela v Vidmu. On je bil tu zaposlen v oddelku za otroško intenzivno nego, sama pa v Onkološkem Centru v Avianu, v oddelku za onkološko kirurgijo.
Leta 2002 se je rodila najina hčerka Angelica, s katero sva že od rojstva govorila v slovenščini, da bi lahko bila dvojezična. Od leta 2003 sem bila Mirku ob strani v njegovi težki funkciji deželnega svetnika, ki jo je opravljal z vso predanostjo, dokler mu je dopuščala bolezen, ki je nastopila konec maja 2007. Po Mirku, ki je odšel 23. 11. 2007, sem naslovila sejno dvorano neprofitne organizacije CE-RICOT, ki nudi onkološkim bolnikom pomoč na domu. Zanj in zaradi njegovih idealov, s katerimi sem vedno globoko soglašala, sem sprejela kandidaturo.
Kot kandidatka za deželni svet Furlanije Julijske Krajine za Slovensko skupnost, je moj prvi na-
men, da bi bila glasnica potreb, ki prihajajo s strani slovenskih volil-cev, ki bodo letos imeli možnost izražati svoje preference tudi v vi-demski pokrajini. To je edinstvena prilika, da se preko SSk oglasijo vsi tisti, ki se prepoznavajo v tej stranki s političnega in kulturnega vidika in ki živijo na teritoriju, ki doslej ni bil uradno zastopan.
Sem kandidatka italijanskega materinega jezika, ki že petnajst let dobro pozna problematike slovenske manjšine, zato menim, da lahko konkretno prispevam k dialogu, ki mora obstajati znotraj dežele, kot je naša, polna jezikovnega in kulturnega bogastva. Posebno pozornost bom vsekakor posvečala vprašanjem zdravstva in okolja. Posebej se nanašam na absolutno potrebo, da se poveča stik med bolnico in teritorijem, da se okrepi mreža pomoči na domu za kronične in terminalne bolnike, da se okrepi kultura boja proti nepotrebnim bolečinam ter da se posveti primerno skrb za kvaliteto življenja v vseh njegovih fazah.
Potrebno je vložiti velik napor v ta sektor, zato se obvezujem, da se bom z njim soočila z vsemi svojimi močmi, ker menim, da je osnovna pravica vseh ustrezno organizirano zdravstvo, oproščeno bremen birokracije in skrbi za upoštevanje budžetov, ter bližje realnim potrebam vsakega državljana.
KANDIDATKA ZA DEŽELNI SVET
Barbara Lapornik (SSk): Skrb za mlade in šolo
Ime mi je Barbara Lapornik, že kakih petindvajset let učim angleščino na slovenskih zamejskih šolah, v zadnjem desetletju na Liceju France Prešeren v Trstu, kjer sem tudi podravnateljica. Sem poročena in mati osemnajstletnega fanta.
Letos kandidiram na deželnih listah Slovenske skupnosti za tržaško in videmsko okrožje.
Rada bi začela z dogodkom, ki je bil v zadnjem letu, mislim za vse nas, vir velikega veselja in sicer s padcem mejnih prehodov med Italijo in Slovenijo, v sklopu širšega evropskega prostora. Za nas neizpodbiten, otipljiv znak novih časov, spodbuda k širšemu povezovanju in sodelovanju, ne nazadnje k odpravi starih, predvsem miselnih pregrad.
Zdi pa se mi, da nam večje možnosti po-vezo vanj a narekujejo hkrati tudi vse večjo skrb za dobrobit in razvoj našega območja, saj razvoj raste iz prostora, kjer živimo. Prav tako mislim, da nas novi in zahtevnejši izzivi vabijo tudi k večji, za nas bistveni vidljivosti in še posebno k kvaliteti. Za mlade, ki se danes učijo, bodo življenjsko nujni dobro znanje, pripravljenost soočanja z delom drugih, zmožnost kontaktov, drugačna logika povezovanja, možnost raziskovanja. Ni
slučaj, da je veliko govora o šolanju in raziskovanju kot temelju naše družbe v prihodnosti. Žal, so v šolstvu rezultati vidni šele po nekaj letih, za kar so potrebne daljnosežne investicije.
Kar se šole tiče, mislim, da rabi šola veliko človeškega truda in finančne podpore, pa tudi pozornosti in tesnega sodelovanja s širšo civilno družbo in političnimi predstavniki. Tudi za našo manjšinsko šolo s svojo specifiko so nujni stiki in povezovanja s slovenskimi, italijanskimi in evropskimi šolami in inštitucijami. Obenem pa so prav tako neobhodno potrebna popravila naših šolskih stavb, dokupovanje nove tehnične opreme, možnost stalnega izpopolnjevanja našega osebja, skrb za glasbeni pouk, spremljanje novonastale dvojezične srednje šole v Špetru, priznanje Sindikata slovenske šole, pozornost do celostnega deželnega razvoja v šolstvu in do bodočih deželnih kompetenc. Lahko bi naštevala v nedogled.
Danes imamo ponovno priložnost, da znotraj ene in iste koalicije izvolimo čimvečje število svojih predstavnikov, ki bodo zastopali tudi naša stališča in specifične potrebe. Kot rečeno, za vse nas.
4
Sreda, 26. marca 2008
GOSPODARSTVO
pomorsko gospodarstvo - Včeraj na sedežu deželne vlade v Trstu
Podpisan programski sporazum za ladjedelniško-navtični okoliš
Pobudnika okoliša Ditenave sta Dežela FJK in Fincantieri - Doslej že 40 članov
TRST - Predsednik Dežele FJK Riccardo Illy in predstavniki 35 pobudnikov, ki se jim je pozneje pridružilo še pet subjektov, so včeraj na sedežu deželnega odbora v Trstu podpisali programski sporazum za ustanovitev Lad-jedelniškega in navtičnega tehnološkega okoliša (DITENAVE) Furlanije-Ju-lijske krajine. Sporazum določa organizacijski model, vodenje in operativne načine okoliša, ki bo deloval do leta 2013 z možnostjo podaljšanja.
Ditenave ima za cilj okrepitev ladjedelništva in obalne plovbe oziroma navtike, torej sektorjev, ki sta med nosilnimi v deželnem gospodarstvu. Pobudnika okoliša, ki ga bodo 2. aprila uradno predstavili v Bruslju, sta Dežela FJK in koncern Fincantieri, svetovni lider na področju ladjedelništva, ki želi ohraniti svojo vodilno vlogo z razvijanjem tehnološke inovativnosti in usposabljanjem človeškega kapitala. Enako velja tudi za navtični sektor, ki potrebuje tudi večjo integracijo med svojimi sestavnimi deli.
Ladjedelniški in navtični tehnološki oko liš ima v na ši de že li sko raj ide al -ne pogoje, saj lahko že računa na pomembne operativne strukture, kot so Center kompetentnosti za ladjedelništvo in navtiko, ki deluje v AREA Science parku, konzorcij za visoko ladijsko raziskovanje Rinave in pol usposabljanja za pomorsko gospodarstvo IFTS, ki izobražuje inovativne poklicne figure.
Okoliš Ditenave bo vodil predsednik, ki ga bo imenovala Dežela FJK, ostali organi pa bodo generalna skupščina z usmerjevalno vlogo, odbor za strateško usmerjanje, ki se bo ukvarjal z vodenjem okoliša, odbor za inovativnost in posvetovalni tehnični organi za raziskovanje in usposabljanje.
Kot omenjeno, se je 35 pobudnikom in torej ustanovnim članom okoliša - med katerimi so tržaška Pristaniška oblast, trgovinski zbornici iz Trsta in Vidma, občine Devin Nabrežina, La-tisana, Lignano Sabbiadoro, Tržič, Milje in Trst, Pokrajina Trst, AREA Science park, Confindustria, agencija IAL, Sissa, Fincantieri, holding Friulia, tržaška univerza, Wartsila itn. - pridružilo še pet novih, in sicer videmska univerza, pokrajini Gorica in Videm, goriška trgovinska zbornica in višja navtična tehnična šola Duca di Genova. Sodelovanje teh subjektov bo formalizirano pozneje, vendar so že zdaj operativno udeleženi pri vzpostavljanju okoliša, tako kot vsi ostali člani.
Omizje predstavnikov 35 subjektov, ki so podpisali sporazum za plovno-ladjedelniški okoliš
birokracija
Na zbornici predstavijo ComUnica
TRST - V prostorih tržaške Trgovinske zbornice bodo danes (ob 10.30) predstavili pobudo ComUnica, enkratno sporočilo o nastanku podjetja, ki ima namen poenostaviti in pospešiti postopke za zagon neke podjetniške dejavnosti. Tako bo končno možno ustanoviti podjetje v enem samem dnevu s telematskim posredovanjem dokumentov na urad podjetniškega registra. Za zdaj je ta postopek sicer operativen le v nekaterih pokrajinah, tržaška zbornica pa se je v želji, da bi pomagala lokalnemu podjetniškemu sistemu, že aktivirala. Na poskusni način in s predhodno habilitacijo tako že zdaj omogoča uporabo te pomembne in inovativne storitve. Novost bodo s predsednikom zbornice Paolettijem predstavili predsednik tržaškega civilnega sodišča Giovanni Sansone in predstavniki komercialistov, svetovalcev za delo, zavodov Inail in Inps in Agencije za davčne prihodke.
Člani novega upravnega sveta Konzorcija Collio -Brda s predsednico Patrizio Ferluga, sicer edino žensko v vodstvu

EVRO
1,5569 $ +0,95
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
energenti - Cenejši le 95-oktanski bencin
V	Sloveniji od polnoči spremenjene cene goriv
LJUBLJANA - V Sloveniji so se opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,003 na 1,055 evra. Podražili pa so se 98-oktanski bencin, dizel in kurilno olje, so sporočili iz Petrola. Cena za liter 98-oktanskega bencina se je zvišala za 0,002 na 1,074 evra, dizelsko gorivo se je podražilo za 0,025 evra na 1,138 evra, cena za liter kurilnega olja pa se je zvišala za 0,010 evra in j e po novem 0,787 evra.
Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. (STA)
V	hotelih na Obali za praznike manj gostov kot lani
PORTOROŽ - Med velikonočnimi prazniki so bili hoteli na Obali v primerjavi z lanskim letom nekoliko manj zasedeni. V Portorožu so dosegli približno 75-od-stotno zasedenost, 11 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prevladovali so tuji gostje (89%), med njimi je bilo največ italijanskih turistov in nekaj nemških, avstrijskih in ruskih gostov. Kot so sporočili iz Turističnega združenja Portorož, so med prazniki zabeležili 12.184 hotelskih nočitev. Domačih gostov je bilo letos le za okrog 11 odstotkov, kar pa je v primerjavi z lanskim letom za 16 odstotkov več, vendar je bilo letos za 14 odstotkov manj tujih gostov. Portoroški hoteli razpolagajo s približno 5408 ležišči. Hotela Lucija in Marita sta bila tokrat zaradi prenove zaprta.
Koprski hoteli so bili med prazniki nekaj manj kot 60-odstotno zasedeni, prevladovali so zopet italijanski gostje, sledili so jim domači in gostje iz nemškega govornega območja. Tudi v Izoli so bili hoteli od 10 do 15 odstotkov manj zasedeni kot lani, predvsem zaradi slabega vremena in zgodnjim praznikom. Izolo so obiskali predvsem domači, italijanski in nemški gostje. (STA)
vinogradništvo - Obnovljen upravni svet in nadzorni odbor
Patrizia Felluga iz Števerjana
nova predsednica konzorcija Collio-Brda
GORICA - Patrizia Felluga je nova predsednica Konzorcija Collio - Brda, medtem ko sta podpredsednika Marko Pri-mosig in Martin Figelj. Imenovanja je te dni izvedel upravni svet konzorcija, ustanovljenega pred več kot 40 leti, ki danes šteje skoraj dvesto včlanjenih podjetij in predstavlja več kot 70 odstotkov vinogradov z zaščitenim poimenovanjem Collio.
Patrizia Felluga, lastnica vinogradniškega podjetja Zuani v Števerjanu, je nasledila Paolo Cacceseju. Ob svojem imenovanju je izpostavila prizadevanja konzorcija za kakovost proizvoda in za ovrednotenje ozemlja, zato zaupa v vse večjo angažiranost »vseh protagonistov našega okolja«.
Poleg nove predsednice in obeh podpredsednikov je bil obnovljen tudi upravni svet konzorcija, katerega člani so David Buzzinelli, Paolo Caccese, Fabio Coser, Marco Fantinel, Giordano Figheli, Angelo Jermann, Edi Keber, Fabjan Korsic, Marco Perco, Roberto Picech, Roberto Pi-ghin in Robert Princic. Nov nadzorni odbor pa sestavljajo Marcello Comuzzo, Silvano Stefanutti in Luca Vidoni.
25. marca 2008		
valute	evro (povprečni tečaj) 25.03. 20.03.	
ameriški dolar	1,5569	1,5423
japonski jen	155,90 10 9680	153,20 10 8757
kitajski juan ruski rubel	10,9680 36,8680 7,4597	36,7280 7,4598
Ual ijIVa M UI la britanski funt	0,78105 94190	0,77830 94121
jVCUjNo Ivi UI Id norveška krona	8,0865 25,455	8,1178 25,4901
LOl\a MUI IG švicarski frank	1,5728	1,5632
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint rtfMicrki 7 At	256,49 3 5310	258,19 3,5368
LJUIJJM ¿.IUL kanadski dolar	1,5870 1 7036	1,5817 1 7087
aVjUaDM UUlol bolgarski lev IT\mi m^kl	1,9558 3 7165	1,9558 3,7310
IUI 1 IUI IJM ICV slovaška krona lit"/*\\/cki ifac	32,663 3,4528	32,774 3,4528
IILUVJM IILaj latvijski lats hr37l ICki fAal	0,6965 2,7034	0,6963 2,6853
islandska krona ti irn	118,15 1 9409	121,56 1,9237
LUljIVa lila hrvaška kuna	7,2602	7,2610
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
25. marca 2008
1 mesec
3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD)	2,65375	2,655	2,63375	2,54875
LIBOR (EUR)	4,3725	4,70375	4,70813	4,71313
LIBOR (CHF)	2,55833	2,83667	2,885	2,99833
EURIBOR (EUR)	4,365	4,699	4,705	4,712
ZLATO
(999,99 %%) za kg
19.292,92 € +495,43
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
25. marca 2008
vrednostni papir	zaključni tečaj v €	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 34,07 IMTTIDCI IDDDA Ifi		-1,50 +0 19
KRKA 1 1 IKA KOPER	96,05 6517	+0,67
LUKA KOPER MERCATOR MERKUR	299,24	-1,81 +0,29
MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE	651,98 251,07	-0,95 -0,19
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 111,70 DELO PRODAJA -ETOL 193,90 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 90,87 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 35,95 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A		+2,48 +4,81 -2,84 +0,14
PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA	84,78 715,00	-0,90 -2,19 -041
TERME ČATEŽ ŽITO	466,09 256,25	+4,15
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 25. marca 2008 +3,56		
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	2,325 8,175 18 75	+3,38 +3,89
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	11,04 2 835	+0,81 +7,52
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	7,155 1631	+2,98 +1,84 -1 39
EDISON ENEL ENI	6,61 21,34	+1,55
FIAT FINMECCANICA	13,7 21 8	+2,25 +4,10
FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM	27,29	+3,22 +5,33
GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO	28,08 4,68	+3,50 +1,89
LOTTOMATICA L UYOTT1CA	4,5025 18,57 15 65	+3,72 +2,27
LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA	5,645 13 08	+5,74 +3,39
PARMALAT PIREMI e C	2,4375 0 7215	+7,65 -0,06
PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	25,01	+4,91 +2,12 +1 60
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,9625 6,915 1 343	+5,64 +10 63
TENARIS TERNA	15,66	+8,55
UBI BANCA UNICREDITO	2,6875 16,32	+2,58 +3,72
UNICREDIIO UNIPOL	4,27 1,866	+3,26 +12,48
SOD NAFTE
(159 litrov)
101,42 $ +0,20
IZBRANI BORZNI INDEKSI
25. marca 2008
indeks	zaključni tečaj	sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana	8.841,53 1 944 58	-0,30 -0 17
sbiiop, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana	6.010,86 116,73	+0,19 -0,09
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banjaluka	3.894,56 2.124,68	+1,45 -0,37
Dllw, Dal IIalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd	4.101,18 1.769,78	-0,27 -1 67
DCICA 1 J, DCUUI au SRX, Beograd BIFX Sarajevo	950,30 4.289,16	-1,26 -3,21
Dir/\, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	26.036,24 6.834,86	-0,34 +1,39
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	12.532,60 1.824,54	-0,13 +0,56
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn	1.352,99 1.417,09 6.524,71	+0,23 +0,72 +3,24
Fi se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj	5.689,10 4.692,00 3.690,8101 3.690,8101	+3,53 +3,49 +3,40
a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.522,8 3.631,60	+0,39 +3,59
EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	12.745,22 3.000,19 22.464,52 3.629,62 16.217,49	+2,12 +2,47 +6,43 +0,09 +6,07
I———i	Ulica dei Montecchi 6
r~PH r^l [ □	tel. 040 7786300
fax 040 772418 trst@primorski.it
TRST	Sreda, 26. marca 2008	5
APrimorski
~	dnevnik
papirnica - Nadaljujejo se pogajanja v pričakovanju na srečanje, ki bo 31. marca
Burgo potrdil nove zaposlitve in obnovitev delovnih pogodb
Trenje v sindikalnem predstavništvu Rsu - Danes in jutri srečanja z javnimi institucijami
Vodstvo štivanske papirnice Burgo je potrdilo, da namerava zaposliti okrog 15 novih delavcev (gre za osebe, ki so bile v preteklosti že zaposlene za določen čas v papirnici) in da bo obnovilo terminske pogodbe okrog 20 delavcev, ki zapadejo 31. marca. To je izšlo - po sindikalnih vesteh - s srečanja o notranji organizaciji dela in sploh o varnosti pri delu v papirnici, ki je bilo včeraj v tovarni med direkcijo in enotnim sindikalnim predstavništvom Rsu, ki zastopa delavce v papirnici. Sestanek je bil v okviru sporazuma oz. premirja, ki so ga Burgo in sindikati sklenili v soboto na tržaški prefekturi. Vodstvo Burga je na srečanju tudi izneslo nekaj predlogov za izboljšanje dela v papirnici, s katerimi sindikati, kot kaže, načelno soglašajo.
Sicer se bo sindikalno predstavništvo Rsu, ki ga sestavljajo predstavniki sindikatov Cgil, Cisl, Uil in Ugl, spet sestalo danes dopoldne. Na zasedanju bodo razpravljali o prihodnjih korakih v pričakovanju na srečanje, ki bo 31. marca med državnimi področnimi sindikati Cgil, Cisl in Uil ter lastnikom papirnice oz. skupino Burgo group. Še zlasti pa bodo skušali rešiti nesoglasje s sindikatom Ugl. Sporazuma, ki so ga sklenili v soboto, Ugl namreč ni podpisal, ker je bil mnenja, da bi bila morala pravica do stavke ostati v dogovoru nedotaknjena (zaposleni so se na podlagi sporazuma vrnili na delovna mesta). Sindikat Ugl je skratka spet naklonjen stavkati, medtem ko se nameravajo Cgil, Cisl in Uil držati na prefekturi podpisanega dokumenta.
Vendar bo današnje srečanje za Rsu pomembno tudi v luči priprave na soočanja, ki jih bodo imeli sindikati danes in jutri z javnimi institucijami oz. političnimi predstavniki. Sprva jih bo popoldne sprejel deželni odbornik za delo Roberto Co-solini, nato se bodo v Štarancanu skupaj z Rsu ladjedelnice Fincantieri iz Tržiča (Rsu Fincantieri iz Trsta je medtem včeraj izrazilo solidarnost delavcem papirnice) sestali z ministrom za delo in kandidatom za poslansko zbornico Cesarom Damianom. Jutri bo nenazadnje srečanje na devinsko-nabrežinskem županstvu, ki se ga bodo na pobudo župana Giorgia Reta poleg članov pristojne občinske komisije udeležili predstavniki družbe Burgo in sindikatov ter odbornik Cosolini, najavljen je tudi deželni odbornik za industrijo Enrico Bertossi.
A.G.
Včeraj so stekla pogajanja o organizaciji dela in varnosti v štivanski papirnici
kroma
dežela - V sklopu volilne kampanje SSk
Peter Močnik se je srečal z voditelji Kmečke
Kandidat za deželne volitve na listi Slovenske skupnosti Peter Močnik se je srečal s Kmečko zvezo (foto Kroma). Srečanja so se udeležili predsednik Alojz Debelis, tajnik Edi Bukavec in član vodstva Mario Gregorič. Prisotni so omenili dolgoletno dobro sodelovanje pri reševanju skupnih problemov na upravni in sodni ravni. Predstavniki KZ so podčrtali potrebo, da se posveti večjo pozornost kmetijstvu, ki je danes večkrat zapostavljeno, predvsem kmetijstvu manjšinske skupnosti, ki je že itak šibkejše. Predstavlja pa na-rodno-obrambni moment, ker je posvečeno ohranitvi narodnostnega ozemlja. Potrebna sta zato konferenca o teritoriju in poenostavitev postopkov za kmetijske podjetnike.
VOLITVE 2 O O 8
Demokratska stranka danes v Miljah
Demokratska stranka bo danes v Miljah predstavila svoj volilni program za Deželo. Srečanje je napovedano za 17.30 v dvorani centra Milo na Trgu Republike.
Gabrovec: Dežela naj spoštuje naše kmete
Stopnjevanje napetosti, ki so jo povzročile nejasnosti in nedorečenosti v zvezi z novi okolje-varstvenimi normativami na Krasu je že zdaleč preseglo vsako sprejemljivo mejo dostojnosti. Pristojni nadzorni organi so se v kar nekaj primerih lotili kmetov, ki so v zadnjem obdobju razširili ali posodobili lastne vinograde. Ustvarila se je prava klima ustrahovanja, zaradi katere so prizadeti podjetniki zaprepaščeni. »V novem mandatu mora Dežela z jasnimi zakonskimi instrumenti in gotovimi finančnimi investicij -skimi sredstvi nujno popraviti škodo, ki je bila prizadeta Krasu in njegovim lastnikom« zatrjuje kandidat za deželni svet SSk Igor Gabrovec.
Že na okrogli mizi v Nabrežini o ukinitvi KGS je bilo ugotovljeno, da je nujna ustanovitev strokovnega omizja, ki bi preučilo potrebe kraškega območja in pri katerem bodo sodelovale in primis stanovske organizacije, javne uprave in jusi-srenje. »Spričo hudih birokratskih zapletov in zamud pa bi morala Dežela že takoj ustanoviti informativna okenca v vseh občinah na Tržaškem, kjer bodo lastniki zemljišč (kmetje, obrtniki in ostali) na enem samem mestu dobili vse informacije, papirje in strokovno asistenco za vsak načrtovani poseg« zaključuje Gabrovec.
Mavrična levica proti revizionizmu
V Ljudskem domu Gramsci na Pončani bo danes ob 18.30 srečanje proti zgodovinskemu re-vizionizmu. Prireja ga Mavrična levica, govorila bosta Igor Kocijančič (kandidat za deželo) in Alberto Burgio (senat).
rim - Predsednik Napolitano odgovoril tajniku SSk Terpinu
»Spoštljiv spomin na žrtve je sestavni del prijateljskih odnosov med italijanskim in slovenskim narodom«
Predsednik republike Giorgio Napolitano je pred jutrišnjim obiskom v Trstu in Tržiču odgovoril na pismo, ki mu ga je 18. februarja letos poslal deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. Pismo se nanaša na spominski dan na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre ter na gorje, ki ga je fašizem povzročil slovenskemu narodu, po seb no na Pri mor skem.
»Odgovornosti tistih, ki so povzročili tragedijo fojb in izseljevanja, so jas ne, zdi pa se nam po treb no, da se dogodki obravnavajo v pravilnem zgo do vin skem okvi ru, ta ko da se iz -ognemo nepotrebnim in utrujujočim polemikam, ki negativno vplivajo tako na meddržavne odnose, kot na narode, ki tukaj sobivajo,« piše Terpin. V nadaljevanju predstavnik slovenske stranke opozarja na fašizem in na nje-go vo raz na ro do val no in na sil no po li -tiko do Slovencev, ki seje pričela kmalu po koncu prve svetovne vojne.
Ter pin je pre pri čan, da ni ko mur ničesar ne jemljemo, če izjavimo, da
Giorgio Napolitano
ansa
je šlo tudi v primeru fašističnega zatiranja Slovencev za etnično čiščenje. Kot takega se ga je treba spomniti in obsoditi. Zato bi bilo zelo koristno, pravi Terpin v pismu državnemu poglavarju, če bi se spomnili dogodkov v ce lo ti, ker bi to ne dvo mno po ma ga -lo pri premoščanju zakoreninjenih predsodkov, ki še danes onemogočajo normalno človeško sožitje, ki je osno va za vsa ko na dalj njo druž be no rast, še po seb no kar se ti če med člo -veš kih od no sov.
Napolitano v svojem dopisu po-
udarja, da je z velikim zanimanjem prebral pismo deželnega tajnika Slovenske skupnosti. »V prejšnjih tednih sem imel več pri lož nos ti, da sem se spomnil takratnih žrtev, istočasno pa sem ugotovil, da slonijo današnji odnosi med italijanskim in slovenskim narodom na vrednotah miru, prijateljstva in tvornega sodelovanja. Dvostranski odnosi med Italijo in Slovenijo so še močnejši v okviru naporov za še bolj učin ko vi to skup no po li ti ko Evropske unije ter za njeno bližnjo širitev na Hrvaško,« piše predsednik re-pub li ke.
»Moj nedavni obisk v Ljubljani, ki je bil pr vi obisk pred sed ni ka dr ža -ve, potem ko je Slovenija začela mandat predsedujoče EU, je imel kot glavni cilj prav uokviriti odnose med obe ma na ro do ma v di na mič no per -spektivo. V njej naj bi spomin na preteklost predstavljal skupno dediščino, ljubljanski obisk pa naj bi spodbudil tudi nove oblike povezovanja,« piše Napolitano. Podobna čustva so bila v
središču pozornosti tudi nedavnega obiska slovenskega predsednika Danila Turka v Rimu ter praznovanja dneva spo mi na na Kvi ri na lu, do da ja ita -lijanski predsednik.
»V ta pozitivni okvir sodi tudi moj bližnji obisk v Trstu, ki bo izpostavil izredne perspektive, ki se odpi-
rajo mestu, ki zna na najboljši način odražati razvojne možnosti dežele kot stičišča človeških, gospodarskih in kulturnih izmenjav. Trst, ki je znal posta ti iz ho di šče za pri hod nost zna nos -ti in raziskovanja v vseh bolj globalni perspektivi,« je Napolitano zaključil svoje pismu tajniku SSk Terpinu.
Občina Trst
Urad za prostorsko načrtovanje Upravna služba za urbanistiko
V	skladu s 4. členom D.Z. 28/2004 obveščamo, da je bil s sklepom občinskega sveta št. 128 z dne 19. decembra 2007 sprejet področni občinski načrt za lokacijo oddajnikov za mobilno telefonijo.
Omenjen ukrep bo izobešen na občinski oglasni deski v Ul. Malcanton št. 2 za 30 (trideset) dejanskih In zaporednih dni od 26. marca 2008 do vključno 26. aprila 2008; vtem obdobju si zainteresirani lahko ogledajo dokumentacijo vsak delovni dan od 8. do 14. ure In od 9. do 12. ure ob praznikih.	_
V	času deponiranja lahko vsakdo predloži občini pripombe in ugovore.
Vodja službe (arh. Ave Furlan) I
6
Sreda, 26. marca 2008
TRST
/
vreme - Kljub razmeroma visoki temperaturi
Nepričakovan snežni metež zajel Kras, Breg in mestno središče
Med popoldansko nevihto rešili trinajst mladih jadralcev, ki so se znašli v hudih težavah sredi zaliva
Kdor je med letošnjo zimo pogrešal sneg, je bil včeraj potešen. Koledar kaže, da se je pred dnevi že začela pomlad, narava pa - kot znano - ne pozna datumov. V noči na torek se je zimska idila pokazala v nekaterih kraških predelih, posebno v okolici Bazovice, kjer so imeli zaradi ledu določene težave na cesti proti Pesku. Včeraj pa so se pojavile še neobičajne snežne nevihte, ki jih je prinesla masa hladnega zraka z Grenlandije: najprej so obiskale Por-denon (okrog 13. ure), nakar so se pomaknile proti Vidmu, Gorici in Trstu, kjer so po 15. uri pobelile večji del Krasa in Brega, prvič letos pa je zamelo tudi v mestnem središču. Tako se je zgodilo, daje marsikdo prvič zagledal sneg na 25. marec, pa še ob
dokaj blagih temperaturah: zasnežilo je v času, ko je deželna agencija ARPA beležila v mestu 7° Celzija, v Zgoniku pa 4,5° (temperatura pa je naglo upadla za dve stopinji). Snežni metež je bil intenziven, a kratkotrajen: sneg se je nekoliko obdržal le na vzhodnem in zahodnem Krasu, po dobri uri pa je nad Trstom zasijalo sonce.
Vremenoslovec Darko Bradassi je razložil, kako pride do sneženja ob razmeroma visoki temperaturi: »To je odvisno od jakosti padavin. Ko je ozračje nestanovitno in je zrak v višavah zelo mrzel, se včasih vsujejo s kopaste oblačnosti močne padavine. Običajno se snežinke stopijo 500 metrov pod ničto izotermo (tj. pod točko, kjer je temperatura 0° Celzija, op. p.), ko so
Nenavaden začetek pomladi na tržaškem Krasu
kroma
padavine posebno močne pa lahko zdržijo tudi tisoč metrov. Trenutno je ničta izo-terma na približno tisoč metrih nadmorske višine.« Ko je zrak suh, iz snežink iz-hlapeva voda, z izhlapevanjem pa odhaja toplota. Na koncu tega procesa se ozračje med snežno ploho še nekoliko ohladi, pri temperaturi, ki je krepko nad ničlo, pa se sneg seveda tudi kmalu stali. Bradassi napoveduje, da bo vreme danes še naprej spremenljivo, temperature se bodo podnevi deloma zvišale, popoldne pa bodo še možne padavine. V četrtek in petek bo topleje, meja sneženja pa se bo povzpela nad 800 metrov. Opazovalnica OSMER pa je za včeraj ponoči predvidevala korenito ohladitev in možne poledice: na Krasu naj bi temperatura padla do 4° pod ničlo.
Sneg ni povzročil večjih težav na cestah, popoldanska nevihta pa je na morju presenetila mlade jadralce razreda laser, člane Societa Triestina della Vela, ki so trenirali na območju pred pomolom bratov Bandiera. Med neurjem se je sedem jadrnic znašlo v težavah, nekatere so se prevrnile, obalna straža in tržaški gasilci (posegli so tudi potapljači) pa so potegnili na svoje čolne 13 jadralcev, starih od 15 do 18 let. Reševanje je potekalo med 15.30 in 17. uro: poškodoval se ni nihče, jadralce in jadrnice pa so uspešno pripeljali do kopnega. (af)
slovensko planinsko društvo trst - 54. redni občni zbor
Bogato delovanje in številni uspehi
Odgovorni za posamezne odseke predstavili obračun opravljenega dela - Za predsednico potrjena Marinka Pertot
Na novo začrtana izletniško-planinska pot od morske obale v Barkovljah na Kras in preko sedaj odpravljene meje do Orleka ter njeno poimenovanje po priljubljeni pokojni predsednici Sonji Mašera; soudeležba pri razglasitvi naravnega rezervata doline Glin-ščice v sodelovanju z Občino Dolina; odmevna planinska in alpinistična srečanja na visoki meddruštveni ravni v mestni stvarnosti; postavitev umetne plezalne stene v športnem središču v Bazovici, so pridobitve, ki jih je Slovensko planinsko društvo Trst v komaj minuli sezoni udejanilo v sklopu projekta Interreg Slovenija-Ita-lija »Monti-Gore za vse«. Ti zavidljivi dosežki na ravni planinske dejavnosti, ki so z nemalo truda in prizadevanj v še večji meri ovrednotili vlogo in razpoznavnost Slovenskega planinskega društva, pa so le del bogate in razvejane društvene dejavnosti v lanski sezoni.
Iz uvodnega poročila, ki ga je predsednica Marinka Pertot prejšnji teden predstavila na 54. rednem občnem zboru v Gregorčičevi dvorani, in iz kasnejših podrobnejših poročil odgovornih za posamezne društvene odseke, je bilo razvidno, da je bila društvena dejavnost še bolj raznolika in pestra. Zlasti pri prirejanju izletov beleži društvo vidne uspehe, tako glede izbire ciljev kot udeležbe, ki dosegajo viške ob mnogih
meddruštvenih srečanjih. Društvo je v minuli sezoni začrtalo tudi novo planinsko pot, poimenovano po Ve-koslavi Slavec, ki se vije po pobočjih Čela, Krasa in vrha Sv. Mihaela nad Boljuncem. Izredno dobro obiskani so bili izleti za osnonošolske otroke po tržaškem Krasu, priredba mladinskega orienteeringa in planinske šole za mladino na Planini pri jezeru. Bogata je bila smučarska dejavnost: številni izleti in tečaji na snegu, zi-movanje in udeležba društvenih članov na raznih smučarskih zamejskih tekmovanjih in na pravkar zaključenih 39. tradicionalnih društvenih zimskih športnih igrah. Nadvse uspešni so bili alpinisti, ki so v raznih nastopih in podvigih dosegali visoke cilje, zadovoljni pa so z novo pridobitvijo: umetno plezalno steno, na kateri potekajo dvoranski treningi. In ne nazadnje je treba omeniti iskanje, odkrivanje in raziskovanje kraških brezen in podzemskih rovov, katerim se posvečajo jamarji. Pestra je bila tudi predavateljska dejavnost, kateri posveča društvo veliko pozornost z željo, da bi izobraževalo in osveščalo svoje člane v ekološkem in naravovarstvenem duhu.
Na občnem zboru pa je prišlo na dan tudi še nerešeno vprašanje pristopa Slovenskega planinskega društva Trst v Planinsko zvezo Slovenije, o čemer že dalj časa potekajo pogajanja, ki pa so vezana na dolo-
čene pogoje in spremembe v sami zvezi. Boleča točka za društvo predstavlja nezgodno zavarovanje članov, ki ga je pred kratkim odpovedala zavarovalnica. To vprašanje je bilo najbolj občuteno v razpravi, v kateri so prisotni člani poudarili potrebo po čimprejšnji rešitvi problema, tudi s pristopom v Planinsko zvezo.
Občnega zbora Slovenskega planinskega društva, ki stopa v 105. leto svojega obstoja so se poleg velikega števila članov udeležili številni gostje in predstavniki sorodnih planinskih organizaciji, med katerimi tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije in slovenski konzul v Trstu. V svojih posegih so izrekli besede pohvale društvu za tako plodno dejavnost in najboljše želje za bodoče delo, ki je že začrtano in dokaj zahtevno, kot je dosedanji odbor dokazal s predstavitvijo knjižice z že programiranimi akcijami, izleti in srečanji.
Po izglasovani razrežnici je bil izvoljen nov odbor, ki se je že sestal prejšnji ponedeljek za porazdelitev odgovornosti in funkcij. Za predsednico je bila ponovno potrjena Marinka Pertot. Ostale resorje pa bodo vodili vsi dosedanji potrjeni odborniki. Novi odbor se je takoj lotil dela in vzel v pretres vprašanje zavarovanja članov, ki ga misli čimprej rešiti.
Lojze Abram
narodni dom
Srečanje s Pahorjem
Po intervjujih za vsedržavne medije, srečanjih z višješolskimi dijaki in številnih predstavitvah italijanskega prevoda njegove Nekropole, se Boris Pahor vrača v stavbo, ki ima zanj posebno simboličen pomen. V petek, 28. marca, se bo namreč tržaški pisatelj srečal bralkami in bralci svojega rojstnega mesta in to v veliki dvorani Narodnega doma. V tistem is tem do mu, ki ga je kot se dem let ni deček videl goreti, a je danes stičišče mladih študentov. Srečanje prireja revija Konrad pod pokroviteljstvom tržaške univerze, kar daje dogodku poseben pečat. Po uvodnih pozdravih rektorja Francesca Peronija in predstojnice Visoke šole za prevajalce in tolmače Lorenze Rega, bo prof. Marija Pirjevec predstavila življenje in delo tržaškega pisatelja ter slovensko literarno sceno dvajsetega stoletja. Sledil bo pogovor z avtorjem, ki ga bo ob prof. Pirjevec vodil Walter Chie-regin iz uredništva revije Konrad. Pri-četek ob 17. uri.
/
TRST
Sreda, 26. marca 2008
7
teden kulture - Tudi Trst se je vključil v vsedržavno kampanjo
Res pestra ponudba brezplačnih ogledov in obiskov
Do ponedeljka je možen brezplačen obisk številnih muzejev - Višješolski dijaki v vlogi vodičev
Že nekaj let se v prvih pomladanskih dneh tudi pri nas odvija teden kulture, ki ga italijansko kulturno ministrstvo prireja z namenom, da bi spodbudilo obiskovanje muzejev in drugih kulturnih objektov. Pri vsedržavni akciji sodelujeta tudi Občina in Pokrajina Trst, ki sta pripravili bogat spored vodenih ogledov in kulturnih dogodkov (vsi so brezplačni).
V	muzeju Revoltella je na primer na ogled zbirka umetnin, ki jih hrani deželni sedež Rai v Trstu (danes, jutri in v petek bo ob 16. uri na sporedu tudi brezplačen voden obisk). V soboto bo na sporedu tudi voden ogled palač Revoltella in Brunner (ob 16. uri), v nedeljo (prav tako ob 16. uri) pa galerije sodobne umetnosti, ki ima prav tako sedež v palači Revoltella. Na gradu sv. Justa si je mogoče ogledati dve armensko obarvani razstavi. Prva je posvečena armenskemu fotografu Vanu Leu (1921 - 2002) in posnetkom, ki so nastali med njegovim večletnim bivanjem v Kairu. Druga pa armenski skupnosti, ki je v Trstu prisotna vse od osemnajstega stoletja (na ogled so umetnine, fotografije, razni dokumenti); o tržaški armenski skupnosti bo v soboto (ob 17. uri) spregovorila kustosinja razstave Anna Krekic.V palači Gopčevic je na ogled razstava, posvečena avstrijskemu avtorju Arthurju Schnitzlerju, v občinski knjižnici Attilio Hortis pa izsek iz zbirke umetnin, ki jo je Domenico Ros-setti podaril knjižnici (danes ob 17.30 in v soboto ob 11. uri voden ogled). V isti palači ima sedež tudi Občinski naravoslovni muzej: jutri ob 10. uri si bo mogoče pod vodstvom Nicole Bressija ogledati ornitološko zbirko Ptice iz nebes, v petek (prav tako ob 10. uri) pa zbirko jamskih živali.
V	palači Costanzi je na ogled razstava sodobne arhitekture, na kateri predstavljajo svoje načrte arhitekti iz Trsta, Bologne, Kopenhagna in Ljubljane. Pariškim ženskam je posvečena filatelistična razstava, ki so jo včeraj odprli v knjižnici Stelia Mattionija (Ul. Petracco 10). Na ogled so razglednice, fotografije in znamke, ki so jih tiskali v Franciji med 19. in 20. stoletjem, zato da bi ovrednotili žensko prisotnost v svetu glasbe, umetnosti itd. Razstavljeni material je zbral tržaški filatelist Ermelito Morterra, prava avtoriteta na tem področju (med drugim tudi sodelavec znamenitega pariškega Musée d'Orsay).
V	sklopu tedna kulture je Pokrajina Trst poskrbela za serijo vodenih ogledov po nekaterih znamenitih kulturnih objektih. Danes bosta na vrsti paleokrščanska bazilika in sinagoga (slednja bo z istim urnikom odrta tudi jutri), ki bosta odprti med 15. in 17. uro. V petek, soboto in nedeljo bo med 15. in 17. uro na sporedu voden ogled rimskega gledališča, v ponedeljek (od 9. do 11. ure) pa ponovno paleokrščanska bazilika. Vse oglede bodo vodili dijaki šolskih zavodov Carducci, Da Vinci in Galilei. V Miramarskem gradu pa je do ponedeljka (vsak dan ob 10., 14. in 17. uri) predviden voden ogled slik in skic, ki jih je umetnik Cesare DellAcqua pripravil po naročilu nadvojvode Maksimil-jana Habsburškega.
Brezplačni vodeni ogledi rimskega gledališča so predvideni v petek, soboto in nedeljo
kroma
mohammad bakri - Režiser v petek v Trstu
Palestinski film in debata o pokolu v mestu Jenin
Palestinsko mesto Jenin je tragično zaslovelo aprila 2002, ko je izraelska vojska vdrla v njegovo begunsko naselje: veliko je bilo smrtnih žrtev, še več pa prebivalcev, ki so ostali brez strehe nad glavo. Divjanje izraelske vojske je v svojo kamero ujel tudi palestinski igralec in režiser Mohammad Bakri (ki ga v Italiji poznajo predvsem kot interpreta filmov La masseria delle allodole in Pirivate). Nastal je tako skoraj enourni dokumentarni film, ki ga je Bakri kasneje dopolnil z nekaterimi intervjuji s preživelimi. Izraelske oblasti so se nad vse trudile, da
bi preprečile njegovo predvajanje, režiser pa se mora danes zaradi njega zagovarjati na sodišču.
Filmu je kljub temu uspelo prekoračiti izraelske meje, tudi zato, ker so se v tej smeri angažirali številni tuji režiserji, intelektualci in organizacije. Med temi je tudi tržaški odbor Salaam Ragazzi dell'Olivo, ki je režiserja Bakrija povabil v Trst. V petek, 28. marca, bodo v kinu Ariston predvajali njegov film Jenin, Jenin, sledilo pa bo javno srečanje z režiserjem. Pričetek ob 20. uri, vstop prost.
slori - V okviru projekta, ki ga vodijo na Slomškovem liceju
Praksa bodoče družboslovke
Uresničila je krajši raziskovalni projekt - Svojo enotedensko izkušnjo bi Jessica Krizmancic ocenila z devetico
Slovenki raziskovalni inštitut (SLORI) redno sodeluje pri projektu o vzgojno-usmerjevalni praksi Državnega pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška v Trstu. Letos je gostil Jessico Krizmancic, dijakinjo tretjega razreda družboslovne smeri, ki je na inštitutu opravila enotedensko delovno prakso, v okviru katere je uresničila krajši raziskovalni projekt, ki ga je SLORI pripravil izrecno zanjo. Ob koncu opravljenega staža smo ji postavili nekaj vprašanj.
Zakaj si se odločila, da boš opravila delovno prakso pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu?
V šoli so nam dali seznam ustanov, kamor bi lahko šli na delovno prakso. Nekaterih nismo poznali, zato sta nam profesorici Samar in Albi razložili, kaj se na vsaki izmed njih dela. Ko so razlagale o SLORI-ju in so povedale, da se delo nanaša predvsem na statistiko, rabo računalnika in podobno, sem se takoj prijavila. Zelo me veseli, ko delam na računalniku in me kdo uči spoznavati razne programe. Poleg tega sem v prvih dveh letih višje šole imela tudi statistiko (po dve uri na teden) in ta predmet mi je bil zelo všeč, saj je bilo to vidno tudi po ocenah.
S čim si se ukvarjala med de-
lovno prakso pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu?
Na delovni praksi sem raziskovala o diplomiranih na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu. Najprej sem pripravila seznam dijakov, nato sem sestavila statistično tabelo in na koncu za vsako šolo posebej oblikovala grafikone o številu diplomirancev v zadnjih dvajsetih letih. Tabele in grafikone sem tudi opisala. Kar nisem razumela ali nisem vedela, kako naj bi naredila, mi je gospa Norina Bogatec
jasno razložila.
Kako bi ocenila izkušnjo delovne prakse pri SLORI-ju? Ali si se kaj novega naučila?
Izkušnja je bila zelo pozitivna. Če bi morala svojo delovno prakso na SLORI-ju oceniti od 1 do 10, bi dala 9. Po mojem mnenju samo teden delovne prakse ni dovolj, da razumeš, kako poteka delo. Kljub temu mi je bilo zelo lepo in vse se mi je zdelo zelo zanimivo.
Izpopolnila sem se pri rabi pro-
grama excel ter spoznala krajše in enostavnejše načine za vpisovanje in upravljanje podatkov.
Kaj ti je bilo najbolj všeč?
Najbolj mi je bilo všeč, ko sem kaj zgrešila in mi je gospa Norina razložila napako in kako prideš do točnega rezultata. Všeč mi je tudi bilo sestavljati grafikone, za katere sem se morala malo več potruditi. Ko sem nekaj zgrešila, sem se vedno posme-jala in poskušala dokler ni uspelo.
Ne smem pozabiti tudi na to, kako sem se počutila: s sodelavci sem se dobro imela in nisem imela težav pri vključitvi. Že prvi dan, ko so zaposleni prihajali na delovno mesto, so se mi takoj z veseljem predstavili. To me je zelo razveselilo, ker sem opazila, da na nekaterih delovnih mestih uslužbenci sploh ne vedo, kako se imenuje čistilka ali nov sodelavec. Po mojem mnenju je lepše, če se vsi poznajo med sabo in se da vsakemu pozornost.
Ali te področje raziskovanja zanima?
Da, področje raziskovanja me zanima, čeprav sem opazila, da je predvsem glede natančnosti zelo zahtevno. Gospa Norina mi je povedala, da se z delom na tem področju stalno nekaj novega naučiš. To je po mojem mnenju zelo pozitivno in zanimivo.
Danes podelitev medalje Dirac v centru ICTP
V veliki dvorani mednarodnega centra za teoretsko fiziko (ICTP) »Abdus Salam« bodo danes ob 10. uri podelili medaljo Dirac 2007. Pomembno priznanje bosta prejela fizika John Iliopoulos s pariške École Normale Supérieure in Luciano Maiani z rimske univerze La Sapienza, ki sta s svojimi raziskavami veliko doprinesla k sodobni teoriji eksperimentalne fizike osnovnih delcev. Dobitnike medalje Dirac določa strokovna mednarodna žirija, priznanje pa podeljujejo od leta 1985. Anglež Paul Adrien Dirac (1902-1984) je poznan kot eden najbolj inovativnih fizikov 20. stoletja.
Urad ACI seseliv Ul. Valdirivo
Vodstvo pokrajinskega urada Automobile Club d'Italia (ACI) sporoča, da bo v petek in ponedeljek urad zaprt zaradi selitve v Ul. Val-dirivo št. 35. Storitve bodo zopet na razpolago na novem sedežu od torka dalje, in sicer med 8. uro in 12.30 (več informacij na spletni strani www.up.aci.it/trieste).
Razpis za prispevke za plačevanje najemnin
Prebivalci tržaške občine lahko do 31. marca zaprosijo za prispevke za znižanje najemnin za leto 2007, na podlagi razpisa, ki ga je objavila Občina Trst. Prispevke predvidevata državni zakon št. 431/98 in deželni zakon št. 6/03. Prošnjo lahko vložijo lastniki nepremičnin, ki dajejo na razpolago bivališča manj premožnim najemnikom in najemniki sami, izpolnjevati pa morajo pogoje, ki so navedeni v besedilu razpisa. Obrazci so na voljo v občinskih izpostavah, v občinskem uradu za stike z javnostjo, pri sindikalnih organizacijah najemnikov in pri okencu podjetja ATER.
Trieste Trasporti: bazni sindikati na bojni nogi, v soboto ponovna stavka
Bazni sindikati RDB-CUB se pritožujejo nad ravnanjem podjetja Trieste Trasporti. V tiskovnem sporočilu trdijo, da so delavci podvrženi pritiskom, vodstvo podjetja naj bi na razne načine oviralo potek stavk in tudi prirejanje skupščin delavcev. Tržaška občinska uprava pa naj ne bi sprejela peticije za izboljšanje delovnih razmer in spoštovanje pravil, ki jo je podpisalo 300 delavcev. Zaradi vsega navedenega so bazni sindikati sklicali ponovno celodnevno stavko, ki bo potekala v soboto, delavce pa pozivajo, naj izostanejo z dela in darujejo kri.
Jazz in poezija
Jutri ob 19. uri bo v tržaški gostilni »All'Antico Spazzacamino« večer posvečen jazzu in poeziji. Kulturni delavec Edoardo Kan-zian tokrat vabi na izvirno srečanje v znamenju podob, zvokov in branja, ki ga prireja neprofitno združenje Il pane e le rose v sodelovanju z revijama Musica Jazz in Poesia iz Milana. Govor bo o klasikih črnske glasbe, kot so saksofonist John Coltrane (1926-1968), pevka bluza Billie Holliday (19151959) in pianist Thelonious Monk (1917-1982) ter o poeziji Davida Maria Turolda (1916-1992), Srečka Kosovela (1904-1926) in Giorgia Capronija (1912-1990). Na večeru, ki ga bodo obogatili stihi in glasba omenjenih umetnikov, bodo sodelovali Davorin Devetak, Bruno Prodan, Liliana Saetti, Fabio Sfre-gola in Edoardo Supp. Stara šar-mantna gostilna, kjer je prostor tudi za glasbene nastope in se dogajajo razni večeri v znamenju prijateljstva do glasbe in umetnosti, je na ulici Settefontane 66, blizu sejmišča (nasproti poštnega urada). Za informacije: tel. 040-945160.
8
Sreda, 26. marca 200B
TRST
/
pustolovščina - Poskus v Lombardiji rojenega Tržačana
Z vesli čez Tihi ocean: Bellini na samotarski poti
18 tisoč kilometrov dolga plovba med Perujem in Avstralijo: po 33 dneh vse v redu
Mladi brez meja
V	petek, 28. in soboto, 29. marca bo pod šotorom pri Briščikih na sporedu dvodnevni dogodek v znamenju mladih ob 100-letnici delovanja Zadružne kraške banke in ob zaključku čezmejnega projekta Mejni dogodki Interreg Illa Italija-Slo-venija. V petek bosta nastopili skupini Achtung babies (international U2 tribute show) in Big foot mama, v soboto pa Magnifico, Aki Rahi-movski in Ylenia Zobec. Vstop je prost!
Na Opčinah v nedeljo skupina KD Brce
V	nedeljo, 30. marca ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah gledališka skupina KD Brce iz Gabro-vice pri Komnu uprizorila komedijo v dveh dejanjih Marca Tassare »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe!«. Prevod in priredba Sergej Verč, ki je delo tudi režiral, jezikovna obdelava Minu Kjuder, ki je bila tudi pomočnica režiserja. Komedija je prvič uprizorjena v slovenščini. Duhovito napisani dialogi, komične situacije, visokokalorična komedijska bomba za vse okuse!!!
Alex Bellini se je običajno posvečal goram, okolju, ki mu je bilo najbolj domače, nekega dne pa je njegov prijatelj sanjal, da bo Alex zaslovel na morju. Mladenič se je tedaj nasmehnil, pozneje pa so se prijateljeve sanje uresničile: Bellini je v 226 dneh med 18. septembrom 2005 in 2. majem 2006 pre-veslal Atlantski ocean, odplu-l je iz Genove, pristal pa v brazilski For-talezi; pred dobrim mesecem pa je začel plovbo čez Tihi ocean, tudi tokrat s pomočjo vesel in lastnih rok. Alexu, kot vsem ostalim pustolovcem, ne ustreza mirno življenje med domačimi stenami, prehod iz gorskega v pomorsko življenje pa se odraža tudi v njegovi življenjski zgodbi: pred 29 leti se je rodil v alpskem Sondriu, v Lombardiji, v začetku leta 2007 pa se je preselil v Trst, severovzhodno okno na Jadran. Novembra 2007 so naskok na Tihi ocean predstavili na Velikem trgu.
Bellini se spoprijema z največjim izmed oceanov, katerega je človek že pre ves lal v obe sme ri, sam pa že li podirati zgolj osebne rekorde, saj hoče spoznavati meje lastnih zmogljivosti. Perujsko pristanišče Callao (blizu glavnega mesta Lima) je zapustil 21. februarja, na krovu sedemmetrskega plovila, na katerem ne more niti stati pokonci. Na čolnu je sam, pot bo predvidoma trajala deset mesecev, glavni stik s svetom pa je satelitska naprava, ki ga povezuje s spletno stranjo. Končni cilj
Včeraj danes
Danes, SREDA, 26. marca 2008
EVGENIJA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 18.26 - Dolžina dneva 12.30 - Luna vzide ob 23.52 in zatone ob 7.28.
Jutri, ČETRTEK, 27. marca 2008
AVGUST VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 997,6 mb raste, veter 7 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo skoraj jasno, vlaga 54-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,7 stopinje C.
CI3 Lekarne
Od torka, 25. marca, do sobote, 29. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208721) - samo s pre-
dhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A.
Sesljan (040 208721) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Ivana 5 (040 631304).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
MA Kino
ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Per-sepolis«.
AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Spiderwick - Le cronache«.
ARISTON - 16.30 »Odette Toule-monde - Lezioni di felicità«; 18.20 »Non è mai troppo tardi«; 20.00 »La ronde il piacere e l'amore«.
CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »10.000 ac«; 19.30, 22.05 »Grande grosso e ... Verdone«; 16.00, 18.00 »Water horse - La leggenda degli abissi«; 16.30, 19.45, 22.00 »Colpo d'occhio«; 15.55, 20.10, 22.15 »Que-sta notte è ancora nostra«; 16.10, 18.10, 20.05 »La volpe e la bambi-na«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Spiderwick le cronache«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »27 volte in bianco«.
EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »La banda«.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 17.30, 19.15 »La volpe e la bambina«; 21.15 »Lo scafandro e la farfalla«.
FELLINI - 16.30, 18.15 »Water horse -La leggenda degli abissi«; 20.15, 22.15 »Il falsario«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giot-
INTERREGIIIA
ITALIJA - SLOVENIJA 2000 ■
2006
Občina Dolina
Vas vljudno vabi na zaključni posvet projekta D0UNA GUNŠČICE IN NJENA 0K0UCA v dvorani občinskega sveta - Dolina, 270
PETEK, 28. MARCA, OB 10. URI
SPORED
Ob 10. uri - POZDRAVI
Pozdrav Županje Fulvie Premolin
in izročitev ključev vhoda v Deželni naravni rezervat doline Glinščice Srenji iz Boljunca
Pozdrav Odbornice za evropske projekte Laure Riccardi Stravisi Pozdrav predstavnikov deželnih oblasti Pozdrav Srenje iz Boljunca Ob 10.45 - PREDSTAVITEV IZSLEDKOV PROJEKTA Mitja Lovriha: izvedena javna dela Nataša Canziani: gradiva za informacijo in promocijo;
predstavitev finančnega načrta Ob 11.15 - PREDSTAVTEV KNJIGE "Dolina Glinščice in njena slikovita krajina"
Darlo Gasparo: urednik publikacij Ob 11.30 - PREDSTAVITEV FOTOGRAFIJ IZVEDENIH POSEGOV
Alex Bellini na čezoceanskem čolnu
je avstralsko mesto Sydney, med obema celinama pa naj bi opravil približno 18 tisoč kilometrov poti. Po 31 dneh je bil »novopečeni Tržačan« v ponedeljek še vedno optimist: preveslal je 935 milj, kar pomeni, da je opravil v povprečju 30 milj na dan. Kljub pogostim težavam in presenečenjem (nekega dne ga je npr. naskočila neke vrste leteča riba, velika kot postrv) je zdravstveno in psihološko stanje dobro, oprema je cela, živil pa je še veliko. Bellini meni, da ima za dopolnitev podviga več kot 50 odstotkov možnosti. Na začetku poti je imel na krovu 275 kilogramov živil, ki mu omogočajo 350 dni avtonomije. Ob tem je naložil v čoln tudi 21 kilogramov knjig in revij ter i-pod poln glasbe, da mu ne bo pretirano dolgčas. Vsak dan vesla po 15 ur, z vsakim zamahom je za 6 metrov bližje Sydneyju.
V prvem mesecu plovbe še ni srečal nobene ladje, pred kratkim pa so mu začele delati družbo morske ptice. Kmalu, morda že naslednji teden, naj bi se veslač priključil trgovski pomorski poti, ki vodi iz Panamskega prekopa proti Avstraliji. Ena izmed ključnih točk potovanja bo prehod preko otočja Marquesas v Polineziji, kjer se bo morda odločala usoda podviga. Belliniju so pustolovščino omogočili razni sponzorji, ima pa tudi dobrodelno plat, saj je podvig povezan z zbiranjem prispevkov za združenje AMREF, ki že 50 let nudi pomoč afriški celini.
to 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Colpo d'occhio«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Onora il padre e la ma-dre«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00 »Horton Horton«; 18.40, 21.00 »Očka brez načrta«; 17.50 »SOS planet in Morski psi«; 16.20, 18.20, 20.20 »Kronike Spiderwick«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 20.30, 22.20 »10.000 A.C.«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Questa notte e ancora nostra«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »27 volte...in bianco«; Dvorana 4: 16.15, 18.20, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Verdone«; 22.15 »I padroni della notte«.
SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.50, 18.30, 20.30, 22.15 »Spiderwick - Le cronache«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Colpo d'occhio«; Dvorana 4: 17.40 »10.000 A.C.«; 20.00, 22.00 »Onora il padre e la madre«; Dvorana 5: 17.20 »Water horse: La leggenda degli abbissi«; 20.00, 22.00 »Questa notte e ancora nostra«.
¿i Čestitke
Draga nona, pranona in pra-pranona JUSTINA! Na mogočnem drevesu, ki predstavlja ves tvoj rodovnik se ti z vejevja danes ponosno oglašamo z vso našo hvaležnostjo in ti kličemo na zdravje! Tvoje veje in vejice Katja, Franka, Kristina, Eliza, Sonja, Erika, Michelle, Josette in Marisol.
V Gropadi praznuje danes svoj rojstni dan najina mama JUSTINA. Da bi v zdravju, miru in veselju uživala naprej so iskrene želje Danice in Mitkota z Nevino.
Draga JELKA, za tvoj okrogli rojstni dan ti iskreno čestitamo vsi pri Skladu.
Betti, Fulviju in Cosimu se je pridružil MATTEO. Srečni družini čestitamo in želimo vsega dobrega. Jasmin, Maksi, Julija, Jakob in Ja-
Danes praznuje častitljivi okrogli rojstni dan naša draga
Bruna
Vse najboljše in še na mnoga zdrava leta med nami ji želimo
Erika in Bogdan, Igor in Daria ter Nastja, Aljaž, Tajda, Tadjan in Janika
Izleti
ONAV (Vsedržavna mednarodna organizacija pokuševalcev vin) vabi vse zainteresirane v petek 28. marca, ob 18. uri, na obisk Kmetije »Sčurek« v Medano (Plešivo, 44) s pokušino odličnih briških vin. Obenem Vas obveščam, da v nedeljo, 6. aprila 2008, gremo na sejem VINI-TALY z avtobusom. Odhod iz Trsta ob 6. uri, iz Gorice ob 6.50. Za ka-
terokoli informacijo in prijavo tel.: 0481-32283 Daniela Markovič.
SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonetta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »Sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »Cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, povra-tek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 338-4913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK »DOBERDOB« organizira enodnevni izlet v Celovec v soboto, 29. marca 2008, na ogled sejma »Lov in ribolov«. Avtobus bo odpeljal iz Opčin v Gorico in naprej. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije pokličite na tel. št.: 348-0108774.
SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet v Pordenone v soboto, 29. marca 2008. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke 0402024053 in 348-6963043 (g. Fragia-como) ter 040-327229 (g.a Milič).
IZLET SPDT V VIPAVSKO DOLINO: Zaradi slabega vremena je bil izlet na Velikonočni ponedeljek (24. marca 2008) prenešen na nedeljo, 6. aprila 2008. Pohod, ki bo potekal po Vertovčevih poteh , to je po lopo označeni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline ni težaven in zato primeren za vse. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. (L.S.)
SEJEM VINITALY v Veroni. Pridi z nami, gremo z avtobusom v nedeljo 6. aprila 2008, odhod iz Trsta ob 6. uri, iz Gorice ob 6.50. Potrdi tvojo prisotnost na tel. št.: 0481-32283, Daniela Markovič ali na E-mail: daniela onav@yahoo.com.
KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za štiridnevni izlet na Dansko (Copenhagen, Severna Zelandija z gradovi, Roskilda) od 24. do 27. aprila. Dodatne informacije in prijave na sedežu Kruta v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-3720062.
VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 3331461383.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, staršem in dijakom, da bodo skupne govorilne ure: v četrtek, 27. marca 2008, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v petek, 28. marca 2008, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri.
TRST
Sreda, 26. marca 2008
9
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV 4 t HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje
TEŽKI BOLNIK V DRUŽINI: VAŽNOST KOMUNIKACIJE
Danes - sreda, 26. marca ob 17. uri
v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu - Ul. Filzi 14
Predavatelj
dr. Giuanluca Borotto, zdravnik v hospicu Pineta del Carso v Nabrežini
Skd Lipa
MePZ Lipa
vabita na Otvoritev fotografske razstave
KRAS, KDO BO TEBE LJUBIL?
JOŽICA ZAFRED BORIS POROPAT
Mala dvorana Gospodarske Zadruge v Bazovici DANES, 26.3.2008 ob 20.30
HU Osmice
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18.
OSMICO je odprl Paolo Pernarčič v Medji vasi, 21.
OSMICO je odprl Stubelj v Šempola-ju.
OSMICO smo odprli pri Deanu Ver-ginella, na Kontovelu. Tel.: 3488049335.
OSMICO je odprl Jadran v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel.: 040-327104.
OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. 040-200156
PRI PIŠČANCIH so Ferfolja odprli osmico. Točijo belo in črno vino ter nudijo domač prigrizek. Toplo vabljeni!
V SAMATORCI št. 2 je odprl osmico Walter Pipan. Tel. 040-229261.
□ Obvestila
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da je izšel 6KRAT št. 1-2 2008.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Težki bolnik v družini: važnost komunikacije danes, 26. marca ob 17. uri v razstavno in konferenčno dvorano (Narodnega doma) v Trst ul. Fabio Filzi 14, predavatelj dr. Giuanluca Borotto, zdravnik v hospicu Pineta del Carso Nabrežina.
Loterija
25. marca 2008
Bari	75	78	70	30	2
Cagliari	28	83	34	90	30
Firence	79	36	55	35	16
Genova	38	52	79	9	22
Milan	8	6	10	50	24
Neapelj	36	27	56	25	75
Palermo	76	81	1	60	72
Rim	83	50	34	1	56
Turin	62	48	74	9	83
Benetke	36	65	2	42	70
Nazionale	58	39	82	65	7
Super Enalotto Št. 37
8 36 75 76 79	83 jolly 65
Nagradni sklad	26.620.727,72 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 24.991.609,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
15 dobitnikov s 5 točkami	36.202,69€
992 dobitnikov s 4 točkami	547,41 €
41.880 dobitnikov s 3 točkami	12,96€
Superstar	58
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitniki s 4 točkami	54.741,00 €
142 dobitnikov s 3 točkami	1.296,00 €
2.218 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.132 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
34.759 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
Marius Ivaškevičius
MESTO TAKO BLIZU
Režija: Aleksandar Popovski

ZSKD v sodelovanju s SKD Vigred vabita danes, 26. marca, ob 20. uri, v Štalco v Šempolaju, na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!«.
REDNI OBČNI ZBOR pihalnega orkestra Ricmanje, bo potekal v četrtek, 27. marca, v Babni hiši v Ricmanjih, v prvem sklicanju ob 20. uri in ob drugem sklicanju ob 20.30. Letos se izteče tudi mandat upravnemu odboru, zato bomo na občnem zboru izvolili tudi nove člane odbora. Zato je še posebej zaželena prisotnost vseh članov!
SKD TABOR v četrtek, 27.marca 2008, ob 20.uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) 40.redni občni zbor. Dnevni red: umestitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi gostov, razprava na poročila, odobritev obračuna in proračuna, razno, predvajanje fotografij društvenega delovanja v pretekli sezoni in družabnost. Vabljeni člani in prijatelji društva.
V ČETRTEK, 27. MARCA 2008 ob
20.30, bo v Ljudskem domu Jure Canciani (Ul. Masaccio, 24) v Po-dlonjerju predavanje filma »Treni strettamente sorvegliati« režiserja Ji-rija Mentela. Večer prireja kinematografski krožek Charlie Chaplin. Vstop s klubsko izkaznico, ki bo na razpolago v dvorani.
OBČINA DOLINA vljudno vabi na zaključni posvet projekta DOLINA GLINŠČICE IN NJENA OKOLICA v dvorani občinskega sveta Dolina, 270, v petek, 28. marca 2008, ob 10. uri.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL
za Kraško Območje vabi svoje člane na praznik včlanjevanja, ki bo potekal na Nabrežinski železniški postaji v petek, 28. marca 2008, s pričet-kom ob 15.30. Zabavo bo povezovala glasba v živo z bogato zakusko in darili s presenečenjem.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM prireja v sodelovanju z ZSKD tečaja zborne izreke in javnega nastopanja. Informacije in prijave zbirajo do 28. marca v uradih ZSKD ali na telefonski številki 040635626.
ŠPORTNO DRUŠTVO GRMADA vabi vse člane, prijatelje in druga društva na 21. redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 28. marca 2008, na sedežu društva v Mavhinjah, ob 20. uri v prvem sklicu in 20.30 v drugem sklicu.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in prijatelje fi-latelije na 4. redno sejo, ki bo dne 2. aprila 2008, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20.
SKD TABOR ob 40-letnici delovanja vabi vse člane in članice v nedeljo, 6.aprila 2008, ob 12.uri, pred Prosvetnim domom na SKUPINSKO FOTOGRAFIJO društvenih članov. »Podvigu« bomo nato skupaj nazdravili na dvorišču Prosvetnega doma. Za podrobnejše informacije so
S Poslovni oglasi
IŠČEM BABY-SITTER za 3 otroke, sobota in nedelja ves dan. Tel. 040/3220486, mob. 3461463238
IŠČEM VAJENKO za trgovino je-stvin. Tel. 040/3220486, mob. 3461463238
PODJETJE NUJNO išče zidarje in vajence. Tel. 335-284754.
v četrtek
27.	marca, ob 20.30
red K
(varstvo otrok - ¡tal. nad.)
in v petek, 28.03., ob 20.30 - red F brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542
BSHEE3I
na razpolago društveni odborniki in spletna stran www.skdtabor.it. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Fil-zi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: po-nedeljek-torek-četrtek 10-12 in sre-da-petek 16-18, elektronski naslov info@narodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495).
0 Prireditve
SKD TABOR obvešča, da je med delavniki v popoldanskih urah med 16. in 19. uro odprta fotografska razstava »Staranzano - Le donne, i lavori nel Novecento« (Štarancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje). Vabljeni na ogled! V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. aprila 2008 na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Sodelujeta Silva Bogatec in Claudia Raza. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12 in od 16. do 19. ure.
MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd LIPA iz Bazovice vabita na prireditvi v dobrodelne namene: otvoritev fotografske razstave JOŽICE ZAFRED in BORISA POROPATA danes, 26. marca 2008, ob 20.30 v malo dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici. Glasbeno kuliso bosta ustvarili Jasna in Živa Komar, na klavir spremlja Alessandro Bicci. V soboto 29. marca 2008, ob 20.30 bo koncert zborov Mepz LIPA in Moz CASTEL FLA-VON iz Bolzana v Športnem centru Zarja v Bazovici. Zbrana sredstva bodo namenjena mladinskemu centru v Železnikih, kjer je vodna ujma septembra 2007 povsem uničila objekte.
KD ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 27.marca, ob 18. uri v galerijo »Narodni dom« (Ul. Filzi, 14 -Trst) na srečanje z umetnico Ando Klančič, ki bo predstavila svoje umetniško delo in razstavo »Misli«, ki je v Narodnem domu na ogled do
28.marca.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi, v okviru pobude »Slovenski večeri 2008«, na srečanje z Brunom Križmanom, ki nam bo v sliki in besedi podal vtise s svojih poti po Armeniji in Gruziji - v petek, 28. marca 2008, ob 20. uri, v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Občino Milje in Zadružno kraško banko va-
TRGOVINA S TALNIMI OBLOGAMI zaposli dinamičnega in resnega sodelavca za delo v trgovini in nadzor na objektih. Za informacije 335-6429216
bi na 30-letnico zbora Jadran v gledališču Verdi v Miljah v soboto, 29. marca 2008, ob 20.30. Sodelujejo prijateljski zbori MePZ Slovenec-Slavec, MPZ Fran Venturini, MPZ Valentin Vodnik.
»NEKOČ JE BILA... ODPRTA MEJA«
Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina vabita v nedeljo, 30. marca 2008, na tradicionalni pohod po »Stezi prijateljstva« mimo Botača do Beke. Zbirališče ob 10. uri na trgu v Boljuncu. V Botaču in na Beki krajši kulturni program z nastopom Tam-buraškega ansambla KD Prešeren iz Boljunca.
KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 30. marca 2008, ob 17. uri, na predstavitev 32. knjige zbirke Glasovi »Kruh in Ribe«, avtorice Nade Ravbar Morato. Knjigo in založnico Celjsko Mohorjevo družbo bosta predstavila urednica zbirke Glasovi doktor Marija Stanonik in predstavnik založbe Matija Remše. Predstavitev bo popestrilo branje prispevkov iz Škednja ter ZPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Po-povski.
SKD TABOR vabi v nedeljo, 30.mar-ca 2008, ob 18.uri, v Prosvetni dom na Opčinah, na ogled predstave »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. S komedijo v dveh dejanjih gostuje Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija S. Verč.
SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita v nedeljo, 30. marca 2008, ob 18. uri, v telovadnico v Nabrežino, na 14. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji«. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni združenju AGMEN, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na slovesno podelitev literarne nagrade »Vstajenje« Bojanu Pavletiču za knjigo Devet velikih jo-kov. Denarno nagrado bo nagrajencu izročil predstavnik Zadružne kraške banke z Opčin. Začetek ob 20.30.
SKD BARKOVLJE IN FOTOVIDEO TRST 80 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prirejata filmski večer »Stereoskopskih slik« v petek, 4. aprila 2008, ob 20.30, na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6.
S Mali oglasi
PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685.
DAJEM V NAJEM prostorno garažo v Barkovljah, Ul. Nicolodi. Tel.: 3334154687.
DOLGODLAKI psički iščeta nov dom. Tel. na 040-200210 ali 333-2084985.
FOTOKOPIRNI STROJ canon CLC 320-color prodam po zmerni ceni. Informacije: 040-215220 med 8. in 14. uro.
IŠČEM ZAZIDLJIV TEREN s pogledom na morje za enostanovanjsko hišo v Barkovljah, Furlanski cesti ali na Kontovelu, ali pa novo hišo v istih conah. Tel. 347-7334742.
KRAŠKI OVČAR mladič, samček, krasen, cepljen in mikrocepiran, z odličnim rodovnikom prodamo. Tel.: 040-226207, ob večernih urah.
NA OPČINAH prodam stanovanje veliko približno 90 kv. metrov z velikim
skupnim vrtom. Tel. 340-2244780.
NUDIM pomoč pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435.
POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 329-3730565.
POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica enkrat tedensko. Tel. 040-200930 (Jožica) v večernih urah.
PRODAM belo vino. Tel.: 3485209952.
PRODAM vstopnico za koncert v Ljubljani »Tokio Hotel« (28. marca 2008). Klicati na tel. št.: 349-8466193.
PRODAM motor yamaha tdm 850, letnik 95, v dobrem stanju. Tel. na 0402036619 v večernih urah.
ZANESLJIVA GOSPA išče 24-urno delo za nego ostarelih ali pomoč v gospodinjstvu. Tel. 328-8161372
Prispevki
Ob 25. obletnici smrti dragega moža Mariota Sirka daruje žena Pierina 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Darinke Gra-ton darujejo Ivo, Ana in Rok Košuta z družino 25,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.
t
6. marca 2008 je umrl
Tullio Stanco
Pogreb bo v petek, 28. marca 2008 ob 15. uri v cerkvi na pokopališču pri Sv. Ani.
Svojci
t Na Veliki petek 21. marca nas je zapustila in "Domov" odšla za vedno naša draga mama, tašča, nona in pranona
Bruna Šik vd. Slavec
Žalostno vest sporočajo
hčeri Uči in Matilda, sin Žilko, zet Franco, snaha Elda, osem vnukov z družinami in osem pravnukov, sestra Marija ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v četrtek, 27. marca ob 13.00 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v mačkoljansko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Mačkolje, 26. marca 2008
26.3.1988
26.3.2008
Pepi Milič
vi
Dvajset let je minilo,
odkar je na Tabru zate zvonilo.
Vedno si v naših srcih.
Vsi tvoji
Repen, 26. marca 2008
Ob izgubi drage mame in none
ANICE BANDELJ vd. GRGIČ sočustvujemo s hčerko Vero in svojci ter jim izrekamo občuteno sožalje.
Cerkveni pevski zbor iz Mavhinj
10
Sreda, 26. marca 2008
KULTURA
/
kranj - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost
Poklon Avgustu Černigoju ob 110-letnici umetnikovega rojstva
Pripravili so razstavo z izborom mojstrovih del in priložnostno mapo
Na ogled so dela iz stalne zbirke Kobilarne Lipica in iz zasebnih zbirk
Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost iz Kranja je obeležila 110- letnico rojstva enega vidnejših predstavnikov slovenske avant gar de, pri zna ne ga tu di na ev -ropski ravni, eklektičnega mojstra Avgusta Černigoja z izborom mojstrovih del za razstavo in izdajo mape, ki sta ju sta omogočila ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mes tna ob či na Kranj. Pri iz po so -ji del pa je sodelovala Kobilarna Lipica, kjer je mojstru posvečena stalna zbirka in zasebniki: Valentino Ponte, Franko Vecchiet, Martin Spa-cal in Pavel Volk.
Černigoja je po akademiji za likovno umetnost v Munchnu pot zanesla na Bauhaus, kjer je v stiku z edinstvenimi protagonisti evropske prenove na področju likovne umetnosti Vasilija Kandinskega in Laszla moholz-Nagya pridobil nov ustvarjalni zagon, se naužil revolucionarnih idej o prelomu s tradicijo in eksperimentiranju. Človek kulturne širine, eklektik je zaznamoval slovensko likovno sceno predvsem s svojimi konstruktivističnimi deli, dejansko pa je pre iz ku šal smer ni ce raz lič -nih-izmov, od njemu prirojenega ekspresionizma z živahno barvitostjo, mimo kubizma do abstrakcije in edinstvenih kolažev. Na razstavi si lah ko ogle da mo sli kar ska de la, gra -fike in kolaže, ki s sicer skromnim izbo rom gle de na ob sež nost moj stro -vega opusa vendar prikazujejo njegovo izredno sproščenost pri uporabi raz lič nih iz raz nih sred stev, več krat kombiniranih tehnik. Zelo širok je razpon od tradicionalnih realističnih figurativnih akvarelov, mimo mojstrskih portretnih lesorezov do povsem drznih konstrukcij, ki jih je objavljal v avantgardni reviji Tank.
Vzporedno z omenjeno razstavo se prav tako v Kranju odvija razstava Černigojevih učencev v Galeriji mestne in Prešernove hiše, katere kurator in avtor spremnega teksta v zgibanki je priznani tržaški grafik Franko Vecchiet. Černigoja se vsi spominjamo kot odličnega pedagoga, saj je bil njegov pristop do poučevanja inovativen, znal je vzbujati zanimanje do novih likovnih pristopov in spodbujati mlade k ustvarjanju. Po njegovi zaslugi je cela generacija pridobila prenovljen odnos do vrednotenja likovnih stvaritev, številni med te mi so tu di ubra li sa mo stoj no pot.
Prav dejstvo, da so si Černigojevi učen ci ta ko raz lič ni med se boj in so ostali dosledni v razvoju svoje avtorske govorice z razdaljo časa toliko bolj upravičeno dokazuje, da je spodbujanje ustvarjalnosti in avtonomnega raziskovanja v smeri lastne danosti prava pot. Njegov pogled na umetnost kot fenomen v razvoju ga je zanesljivo vodil tudi pri vzpostavljanju odnosov s svojimi učenci in bolj sploš no z vse mi, ki jim je bi la umet -nost pri srcu. Razen tega, da je Čer-ni goj po uče val na viš jih šo lah v Trstu, je odprl tudi svojo privatno šolo v ulici Piccolomini. Tja so zajaja-li mladi študente različnih univerzitetnih smeri, slovenske, italijanske in tuje narodnosti. Nekateri so se pre-iz ku ša li v gra fi ki, dru gi so sli ka li, tretji preprosto uživali klepet ob kavi, na ste nah so vi se li naj raz lič nej ši po i zku si in ob ču til si, da je v umet -nos ti moč spre memb.
Na razstavi v Kranju so na ogled de la ne ka te rih učen cev, skup -no jih je dvanajst. Manuela Maras-si, ki je po Černigojevih predlogah ustvarjala lesene intarzije, perfor-merka, raziskuje pojem lepote s pose ga njem v pro stor z ne obi čaj ni mi objekti. Inovativen scenograf, ki se poslužuje multimedijskih pristopov, Claudio Fuks je prav pri Černigoju vzljubil grafiko. Franko Volk je raz-
iskoval v smeri ravnovesja med geometrijsko stukturo likovnega dela in mehkobo organskega sveta. Marjan Kravos mojster v grafiki dosledno razvija zahtevne postopke. Rado Štrukelj ali Černiboy kot se ironično sam definira ohranja igriv in trazgre-siven pristop, ki ima veliko skupnega z njegovim učiteljem. Cesare Picot ti res no pris to pi tu di k igri. Sli kar Klavdij Palčič, mojster ekspresivnih potez, je veliko prispeval k razvoju grafičnega oblikovanja. Zora Koren Škerk je prav tako preko prijatelja in moj stra vzlju bi la umet nost le so re za in drugih grafičnih tehnik. Edvard Žerjal še vedno rad eksperimentira ta ko v sli kar stvu kot v gra fi ki, med -tem ko ostaja novozelandka Barbara Stradtdee navezana na svoj rojstni kraj in njegovo zgodovino. Najmlajša med vsemi Patrizia Devide razvija svo jo po e ti ko v sme ri mi ni ma liz -ma. Franko Vecchiet ostaja hkrati zave zan tra di ci o nal nim pos top kom v povsem inovativnem konceptualnem kon tek stu in s po se ga njem v prostor.
Obe razstavi sta na ogled še do 30. marca. Na spletnem naslovu www.gpn.kranj.si/ je možen virtual-ni ogled razstave v Galeriji Prešernovih nagrajencev (med tednom 10-18; ob sobotah 10-13).
Jasna Merku
trst - Koncert v mali dvorani Verdijevega gledališča
Vse najboljše, Rossini!
Ob skladateljevem »rojstnem dnevu« mu je zaigral komorni orkester Camerata Strumentale Italiana - V vlogi Rossinija je nastopil Maurizio Zacchigna
Komorni orkester Camerata Strumentale Italiana je Gioachinu Rossiniju priredil praznik za rojstni dan; 29. februarja je »večni mladenič« dopolnil 216 let oz. 54 zaradi prestopnega leta. Njegov šaljiv, radoživ duh se ni postaral, zato je številna publika z veseljem sprejela vabilo in preživela prijeten popoldan v »njegovi« družbi v mali dvorani tržaškegagledališča Verdi. Skrbno pripravljen program je navdušil in zabaval s kipe-čimi skladbami priljubljenega italijanskega mojstra, ki je s spo mi ni in anek do ta mi sam po ve zo -val spored. Igralec Maurizio Zacchigna se je namreč vživel v lik umetnika, v njegov hedonistič-ni zna čaj, si za mis lil nje gov na reč ni na glas (skla -da telj se je ro dil v Pesa ru). »Ros si ni« je spro šče -no nagovoril publiko in obravnaval svoje naročnike, glasbo, a tudi ženske (predvsem pevke z nemogočim, muhastim značajem) ter obče znano zanimanje za gastronomsko umetnost. Koncert z gledališkimi medigrami ni izpostavil opernega skladatelja, temveč razmeroma manj upoštevano plat njegovega instrumentalnega opusa. Posebno energični in navdušeni člani tržaškega orkestra so izvedli tri sonate iz zbirke šestih otroških skladb, ki jih je Rossini napisal pri dvanajstih letih na letovanju in jih je kasneje ironično ozna-
V včerajšnji številki smo (na 8. strani) sliko objavili k napačnemu članku, danes smo končno pravilno združili članek in fotografijo
čil kot »grozne sonate« ne dovolj izurjenega in izobraženega diletanta. Skladatelj je prestrogo ocenil svoje mladostne poskuse, saj gre za sveže, ustvarjalne zaklade idej, v katerih lahko zasledimo več elementov sloga zrelega ustvarjalca.
Odsevi opernega pisanja, a tudi kanček italijanske ljudske tradicije, skupaj z vedno prisotno melodično iznajdljivostjo razgibajo na primer klasično zasnovo Prve sonate v g duru. Instrumen-talisti so očitno vzljubili ta glasbeni projekt in se
prepustili živahnemu toku glasbe, ki ga je dirigent Fabrizio Ficiur energično podpiral in spodbujal s tekočimi tempi. V dopadljivih, a precej zahtevnih skladbah, ki jih je obogatila dobra mera osebnega doprinosa posameznih glasbenikov, so tudi solisti imeli svoj delež; koncertni mojster Stefano Furini je s prekipevajočo vlogo in kaden-co nastopil v Sonati št.3, violončelist Tullio Zor-zet in kontrabasist Paolo Monetti pa sta zaigrala v duu nezanemarljivo zahtevni Koncertantni duo v d duru, ki ga je avtor napisal v Londonu leta 1824, a čigar rokopis je po preko stoletnem izginotju ponovno prišel na dan leta 1968 v draž-beni hiši Sotheby's. Nato je orkester dodatno razgibal spored in spremenil zasedbo z izvedbo Serenade v es duru za pihala in godala. Rossini je bil večkrat pravi mojster reciklaže znotraj lastnega opusa in je črpal prikupne melodije tudi iz svojih mladostnih del, kot velja za Sonato št.6 »Vihar«, s katero je orkester dal ogenj še zaključnemu delu prijetnega popoldneva. Zacchigna je za finale prihranil še zadnji, posrečen štos, ko je v duhu naslova skladbe in njenih glasbenih prispodob odprl dežnik in pospremil dirigenta ven, medtem ko je orkester nadaljeval s svojim igranjem, duhovitemu Rossiniju v čast. (ROP)
/
SVET
Sreda, 26. marca 2008
1 1
alitalia - Na drugem srečanju z devetimi sindikati zaposlenih
Spinetta popustljivejši, a sindikati ne vidijo novosti
Air France KLM pripravlja nov pogajalski dokument - Nihče ne bo ostal na cesti
RIM - Noben uslužbenec Alitalie ne bo puščen na cesti, za vsakega od 2100 delavcev, predvidenih v načrtu, bo poiskana ustrezna rešitev. Tako je zatrdil predsednik skupine Air France KLM Jean Cyril Spinetta, ki se je včeraj popoldne drugič sestal s predstavniki devetih sindikatov zaposlenih v družbi Alitalia in jim postregel z nekaterimi novostmi. Sindikati so njegovo pripravljenost označili za zadržano in za sedaj ne vidijo nobene novosti.
Pripravljenost Spinette je predvsem v tem, da v petek opoldne sindikatom predloži nov dokument, na osnovi katerega bi nadaljevali pogajanja. Glede jabolka spora s sindikati, več kot dva tisoč odvečnih zaposlenih v italijanski letalski družbi, pa je prvi mož Air France KLM izrazil pripravljenost, da 180 mladih pilotov v roku treh let prevzame njegova družba. »Če leta 2010 moj recept ne bi učinkoval in ne bi dosegli načrtovane dohodkovnos-ti, bi bil to moj poraz, meni pa ni všeč izgubiti,« je po pričevanju sindikatov dejal Spinetta, ki je prepričan v možnosti razvoja Alitalie znotraj skupine Air France KLM. »Če ne bi bilo tako, ne bi stavil niti stotinke,« naj bi pribil Spinetta.
Z izjemo napovedi novega dokumenta po besedah sindikalnih predstavnikov ni prišlo do nobenega premika v načrtu Air France KLM za prevzem Alitali-e. Sindikati so namreč pričakovali novosti predvsem kar zadeva odvečno delovno silo in prihodnost dejavnosti tovornega prevoza in storitev. Spinetta pa naj bi se omejil le na potrditev veljavnosti obstoječega prevzemnega projekta, ki da edini lahko pomaga letalski družbi iz krize, zanikal pa je tudi obstoj alternativnih projektov. Za sindikate ostaja torej razdalja med pogajalskima stranema še vedno zelo velika, zato je nespremenjena tudi njihova bojazen za preživetje italijanske letalske družbe.
Če je Spinetta pripravljen podaljšati pogajanja do 11. aprila, kot je napovedal včeraj, pa predsednik Alitalie Mauri-zio Prato dvomi v možnost zamikov predvidenih rokov. To bi bilo po njegovih besedah možno le v primeru, če bi pogajalci dosegli soglasje o glavnih temah pogajanj, torej o presežku delovne sile, o potniškem prometu in storitvah.
Možnost izboljšane ponudbe za prevzem Alitalie je včeraj povzročila pravi vzlet delnice italijanske letalske družbe na milanski borzi, kjer so jo po 87,9-od-stotni podražitvi morali izločiti iz trgovanja. Po vnovični prepustitvi je delnica začela padati, trgovanje pa je končala z vzponom za 32,35 odstotka na 0,45 evra.
Uslužbenci Alitalie protestirajo pred sedežem letalske družbe v Rimu
ansa
volilna kampanja - Predlog vodje Demokratske stranke
Veltroni predlaga 400 evrov več za pokojnine do dva tisoč evrov
RIM - Vprašanje pokojnin je takoj po veliki noči precej razgibalo volilno kampanjo. Vodja Demokratske stranke Walter Veltroni predlaga povišek 400 evrov za vse pokojnine do dva tisoč evrov mesečno in bo to obvezo udejanil, če bo 13. in 14. aprila zmagala njegova stranka. Veltroniju je takoj odgovoril Silvio Berlusconi, ki meni, da bo tre ba pokoj ni ne čim prej pri la go di -ti naraščajočim življenjskim stroškom.
Vel tro ni je pre pri čan, da je povišek pokojnin mogoč z manjšim davč nim pri tis kom ne sa mo na pokojnine, temveč tudi na odvisno delo. Manuela Palermi (Mavrična levica) se boji, da gre zgolj za propagan dno ges lo Demo kratske stran ke, medtem ko Roberto Calderoli (Severna liga) ocenjuje Veltronijeve besede kot predvolilno potegavščino, na katero bo DS v pri me ru vo -lilne zmage takoj pozabila.
Walter Veltroni
arhiv
Demokratska stranka in Ber-lusconijevo Ljudstvo svobode bosta, kot kaže, v prihodnjih dneh posvetila pozornost predvsem volilni kampanji v deželah, ki bodo odločilne za razmerje sil v senatu. Vse predvo lil ne an ke te na mreč na pove -dujejo Berlusconijevo zmago na poslanskih volitvah, kjer bo zmagovita stranka dobila t.i. večinsko nagrado in torej čvr sto ve či no poslan skih man da tov. Veli ka ne znan ka zna bi -ti senat, ki je januarja »pokopal«
Prodijevo vlado in njegovo levosre-dinsko koalicijo.
O senatu se bo odločalo v nekaterih deželah, kjer je razmerje sil med Veltronijevo in Berlusconijevo stranko zelo negotovo. Gre predvsem za Ligurijo, Lacij, Abruce, Sardinijo in morda tudi za Kampanijo, kjer zna afera o odpadkih močno škoditi Demokratski stranki. Zadeva ni od muh, saj se senat ni man da -ti preštevajo na deželni ravni, tako da se senatorji in poslanci volijo z dvema različnima sistemoma.
Veltroni bo v prihodnjih dneh začel za Demo kratsko stran ko ze lo zahtevno predvolilno turnejo na Siciliji, kjer je desna sredina velik favorit za volilno zmago. Na otoku bodo aprila tudi predčasne deželne volitve. Predsedniški kandidat desne sre di ne Ni cola Lom bar do je na papirju že zmagovalec, čeprav kandidatka leve sredine Anna Finocchia-ro še ni vrgla puš ke v ko ruzo.
Spet nova žrtev mafijskih atentatov
CROTONE - Iz mesta Crotone poročajo o novem umoru. Preteklo soboto je namreč v mafijskem atentatu umrl 37-letni Luca Megna (sin zaprtega bosa Domenica), ki je podlegel smrtonosnim rafalom, ki so prebili vetrobran avtomobila, v katerem se je vozil z družino; njegova hčerka je v brezupnem stanju. Nekaj pred 14.30 pa je včeraj spet odjeknila tragična vest o smrti 27-letnega voznika Giuseppeja Cavalla. Medtem ko se je vozil v avtu z ženo, sta ga v uličici v centru zaselka Papanice z rafalom ustavila morilca z zakritim obrazom; žena je bila pri tem lažje ranjena.
Vse bolj si sedaj utira pot ideja, da gre za obračun med mafijskimi klani za kontrolo nad nezakonitimi posli. Ca-vallova žena je namreč v sorodstvu s članom 'ndranghete Pantaleonom Rus-sellijem. Russelliji so od nekdaj nasprotniki klana Megna.
Neapeljska mocarela ne sme na Japonsko
NEAPELJ - Po korejski je tudi japonska vlada zaustavila uvoz italijanske mocarele v državo. Po podatkih konzorcija za zaščito bivolje mocarele iz Kampanije Dop, naj bi odločitvi botrovala novica, ki se že nekaj časa pojavlja v mednarodnih časnikih, o dioksinu prisotnem v mocareli in mleku domače, neapeljske proizvodnje. Dioksin naj bi bil prisoten v zemlji zaradi vpi-janja substanc, ki jih povzročajo odpadki. Japonski distributerji naj bi po podatkih že umaknili italijansko mo-carelo s trgovinskih polic. Pri konzorciju zagotavljajo, da so vse opravljene kontrole dokazale, da bivolja mocarela ni okužena z dioksinom. V prihodnjih dneh bo pri predstavnikih vlad, ki odklanjajo mocarelo, posegel italijanski minister za kmetijstvo Paolo De Castro.
Cirkus grozodejstev: dekleta plavala med pirajami
SALERNO - Cirkus je navadno sinonim za zabavo, tokrat pa še zdaleč ni bilo tako. Upravitelji cirkusa »Marino« 57-letni Enrico Raffaele Ingrassia ter njegov 33-letni sin William in 25-let-ni zet Gaetano Belfiore so od včeraj za zapahi, ker so ustrahovali in posiljevali mlade cirkusantke ter jih silili v nevarne cirkuške igre. Več mesecev so cirkuški upravitelji z 19-letno Bolgarko in njeno družino ravnali kot s sužnji. Prisilili so jo na primer, da je plavala v ledenem bazenu s pirajami (krvoločnimi ribami z zelo ostrimi zobmi), njena 16-letna sestra pa je morala stopiti v posodo s kačami in pajki. Karabinjerji so ugotovili, da so upravitelji podobno ravnali tudi s številnimi drugimi cir-kusanti iz vzhodne Evrope.
vreme - V primežu slabega vremena
Južna Italija v zimskem objemu
Dež in sneg ohromila polovico italijanskega škornja - Močan dež na Siciliji, sneg v Abrucih, Laciju in Kalabriji
RIM - Kot napovedano, se je po dokaj sončnih in toplih velikonočnih dneh slabo vreme s severa pomaknilo proti peti italijanskega škornja. Tri osebe so že izgubile življenje, nevšečnosti in številne škode pa se iz ure v uro množijo.
Z izjemo otoka Ustica so bili vsi manjši otoki okrog Sicilije še včeraj brez vsakršne ladijske povezave in torej popolnoma izolirani. Izredno razburkano morje, močen dež in silni veter niso namreč dovoljevali ladjam, da bi zapustile varno pristanišče, kjer so sicer vanje butali izredno visoki valovi. Med stotinami turistov, ki jih je slabo vreme priklenilo na otoke in jim pokvarilo še zadnje dni počitnic, so tudi poslanka Vladimir Luxuria, režiserka Simona Izzo in Vendittijev sin Francesco. V Terracini pri Latini, kjer še vedno silno sneži, pogrešajo 29-letnika, pri Turinu pa je drevo zgrmelo na 52-letnega Franca Castagna in ga ubilo.
Telefon je pri gasilcih v Palermu neusmiljeno brnel vso noč na torek: nad
sto klicev je opozarjalo na izruvana drevesa, uničeno cestno signalizacijo ter na viseče žlebove in naoknice; voda je preplavila mestne ulice, celo asfalt se je marsikje dvignil in pojavile so se razpoke na stavbah. Hudo je bilo tudi na letališču Falcone Borsellino, kjer je bilo več letov zbrisanih, medtem ko je železniški promet končno znova stekel. V večjih težavah so se sicer znašli avtomobilisti, ki so se na državni cesti 186 znašli pred večjo skalo, kije popolnoma zaprla pot. Pri krajevni civilni zaščiti pa opozarjajo, da vremenskih ujm še ni konec.
Prebivalci Sardinije so se prebudili v objemu močnega vetra in nizkih temperatur, medtem ko je Abruce in Kala-brijo pobelil sneg; meja sneženja je bila že pri 700 m. V škripcih so se znašli predvsem vozniki brez snežnih verig oziroma zimskih gum, tako da so se na cestah pojavljali večji zastoji v prometu. Ob snegu pa se je povečala tudi jakost padavin, tako da se v teh dneh, ko se bo na svoje domove vračalo kakih 12 milijonov vozil, priporoča previdnost in pozornost.
Sneg je pobelil pokrajino in povzročil nemalo težav
ansa
1 2 Sreda, 26. marca 2008
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
šempeter - Goriški župan Romoli prvič na sedežu šempetrsko-vrtojbenske občine
Župani se pripravljajo na srečanje treh uprav
Pet skupnih komisij nameravajo skrčiti na tri in poenostaviti njihovo delovanje
»Župana Gorice Ettoreja Romoli-ja smo prvič gostili na sedežu naše občine. Srečanje je minilo v prijetnem ozračju, zaznamoval gaje konstruktiven pristop, saj smo se takoj lotili tem, kijih bomo obravnavali na srečanju treh uprav,« je po včerajšnjem sestanku na sedežu občine Šempeter-Vrtojba dejal župan gostitelj Dragan Valenčič, ki se je z go riškim kolegom sestal v družbi no-vogoriškega župana Mirka Brulca. Včerajšnji sestanek je bil nekakšna priprava na prvo srečanje treh uprav po lanskoletni izvolitvi Ettoreja Romolija.
Srečanje treh uprav poteka izmenično v vseh treh občinah, tokrat je kot organizatorka na vrsti občina Gorica, ki ga bo pripravila 2. aprila ob 9. uri. Župani so na včerajšnjem srečanju v Šempetru uskladili dnevni red zasedanja treh uprav. Osrednje točke bodo poročila komisij po njihovem zadnjem, devetem srečanju, ki je potekalo 8. marca v organizaciji občine Šempeter-Vrtojba ter nekatere konkretne zadeve kot so reorganizacija in poenostavitev dela komisij; sedanjih pet komisij nameravajo skrčiti na tri, ki naj bi bile tudi bolj »elastične«.
Pogovor bo tekel tudi o načrtovani skupni konferenci o okoljski problematiki območja vseh treh uprav, o pobudi »evropsko multikulturno mesto«, nastajajočem konferenčnem centru v Gorici in pobudi o odprtju urada za politiko azila, ki bi imel sedež v dveh državah, v Sloveniji in Italiji oz. v Novi Gorici in Gorici. Beseda bo tekla še o čez-mejnih kolesarskih poteh, nadalje o podelitvi nagrade treh občin, o pobudah glede novih vsebin v objektu bolnišnice v Gorici, ki bo v kratkem izpraznjen, ter o infrastrukturnem urejanje območja nekdanjega mednarodnega mejne ga pre ho da Vr toj ba. Pred ali po sre -čanju si bodo udeleženci srečanja treh uprav ogledali konferenčni center v Gorici, namenjen pogajalski dejavnosti.
Valenčič in Romoli sta si ob koncu včerajšnjega srečanja ogledala območje nekdanjega mejnega prehoda Šempeter ter pot, ki na južnem delu po italijanskem ozemlju pelje do prvih stanovanjskih hiš na slovenski strani, po kateri bi lahko reševali nekatere infrastruk-turne probleme. (km)
san pier
Rave party se je končal z aretacijo
Posledice k sreči niso bile tragične kot v kraju Segrate, kjer je zaradi zaužitja mešanice mamil v nedeljo umrl 19-letnik, toda tudi rave party, ki so ga priredili v kraju San Pier d'Isonzo, sta zaznamovali prisotnost alkoholnih pijač in nedovoljenih substanc. Karabinjerji iz Gradišča so v noči med nedeljo in ponedeljkom izvedli kontrolo med približno 50 udeleženci zabave v kraju San Pier in aretirali zaradi preprodaje mamil 19-letnega domačina D.F., ki je pri sebi imel 42 gramov hašiša (količina odgovarja približno 85 odmerkom mamila). Sile javnega reda so prijavile še štiri udeležence zabave, in sicer 22-letnega P.G. iz Štaranca-na, 24-letnega S.T. iz Vileša, 24-letnega M.C. iz Foljana in 20-let-nega T.F. iz Tržiča. Vsi prijavljeni so pri sebi imeli od 0,5 do 9 gramov hašiša.
gorica - Marčevsko vreme
Po snežnem viharju spet posijalo sonce
Sneg je pobelil travnik z marjeticami, zatem pa je skopnel
bumbaca
Vreme jo je na Goriškem včeraj popoldan pošteno zagodlo: po sončnem dopoldnevu so se naenkrat nad Gorico in Novo Gorico ter širšo okolico zgrnili sivi oblaki, nebo se je po šte no stem ni lo in na stal je pravcati snežni vihar. Presenečeni pešci so se z dežniki le stežka ubra ni li vre me nu, voz ni ki pa so morali biti na spolzki cesti zelo previdni. Veter in sneg sta trajala kakšne tri če trt ure, na to pa se je za če -lo jasniti. Čez dve uri o snežnem me te žu ni bi lo več ne du ha ne slu -ha, nebo se je popolnoma zjasnilo in zopet je posijalo sonce. Zima se,
kot ka že, še ne bi ra da uklo ni la po -mla di.
Spremenljivo marčevsko vreme se bo po na po ve dih vre me no -slovcev nadaljevalo tudi danes. Priča ko va ti je tre ba ob čas no po ve ča -no oblačnost, zjutraj pa bo lahko tu di me gla. Čez dan bo po ne kod zapihal jugozahodni veter, po svežem jutru pa se bodo temperature dvignile do 12 stopinj Celzija. Oblačno vreme se bo nadaljevalo tudi jutri, ko bo lahko tudi občasno rahlo deževalo. V petek bo zmerno do pre tež no ob lač no in po ve či ni suho vreme. (km)
jutri - Obisk
Napolitano
V • V	•
v Trzicu in tudi v Gorici
Problematika meje po vstopu Slovenije v Schengensko območje, vprašanje goriške kaznilnice in praznovanje 90. obletnice konca prve svetovne vojne. To bodo nekatere izmed tem, ki jih bo goriški župan Ettore Romoli predstavil predsedniku republike Giorgiu Na-politanu med jutrišnjim srečanjem na goriškem županstvu. Visoki državni predstavnik je namreč v program že napovedanega obiska v Tržiču in Trstu nepričakovano vrinil tudi goriško etapo: javnih srečanj žal ne bo, na sedežu goriške občine pa se bo Napolitano v spremstvu državnega tajnika na predsedstvu republike Donata Marra pogovoril z županom in goriškim pre-fektom Robertom De Lorenzom.
Danes bodo na ogled županstva prišli člani Napolitanovega spremstva in določili še podrobnosti obiska. V Gorico bi se vsekakor moral predsednik pripeljati okrog 9.30. Pogovor z županom in prefektom naj bi trajal kakih štirideset minut, nato pa bo Napolitano srečal še predstavnike združenja izpostavljenih azbestu.
Ob 11. uri naj bi predsednik republike že bil v Tržiču, kjer bo obiskal ladjedelnico Fincantieri. Po sprejemu z vodstvom ladjedelnice in županom Pizzolittom bo na vrsti srečanje v šotoru, ki ga bodo namestili ob tej priložnosti. Srečanja se bo udeležilo 150 izbranih gostov, med katerimi bodo predvsem predstavniki institucij. Po nagovorih bo sledilo slavnostno odprtje razstave ob 100-letnici delovanja ladjedelnice, ki bo odprta javnosti od 3. aprila dalje. Napolitano se bo nato okrog 13.30 odpeljal proti Trstu. (Ale)
oslavje - Nadja Paulin Cussigh se zdravi v Veroni
Dober odziv na terapije
66-letnico, ki je v eksploziji zaradi uhajanja plina utrpela hude opekline, so zbudili iz umetne kome
Nadja Paulin Cussigh, kije na velikonočno nedeljo utrpela hude opekline v eksploziji na svojem domu na Oslav-ju, se dobro odziva na terapije. 66-letnico, ki je na zdravljenju v oddelku za intenzivno nego v centru za opekline v Veroni, so zbudili iz umetno spodbujene kome, še vedno pa potrebuje napravo za umetno dihanje.
»Zdravniki so povedali, da se Nadjino zdravstveno stanje ni poslabšalo in da je njen odziv na terapije dober. Če se bo stanje v prihodnjih dneh izboljšalo, računajo, da ji bodo lahko odklopili napravo za umetno dihanje in da jo bodo z oddelka za intenzivno nego premestili v oddelek za zdravljenje opeklin,« je povedala sestra ponesrečenke Nataša Paulin, ki jo je včeraj obiskala v specializiranem centru v Veroni. Zdravniki so tudi povedali, da bo zaradi hudih opeklin na rokah Paulinova po vsej verjetnosti podvržena operaciji. Nadjin mož Aleš Cussigh, ki je v nedeljski eksploziji dobil nekoliko lažje opekline kot žena, pa je trenutno še v oddelku za opekline in plastično kirurgijo v Vidmu. Iz bolnišnice ga bodo predvidoma spustili čez nekaj dni.
Vzroka, zaradi katerega je plin v nedeljo uhajal iz jeklenke v kletnih prostorih stanovanja na Oslavju, policija in gasilci niso še dokončno ugotovili. Jasna je le dinamika nesreče: Nadja Paulin se je po stopnicah spustila v klet, kjer je mož Aleš uporabljal računalnik. V sobi je bila tudi na jeklenko povezana peč, iz katere je uhajal plin. Do eksplozije je prišlo, ko je Paulinova pritisnila na stikalo in prižgala luč. (Ale)
VOLITVE 2 O O 8
Jeklenka, iz katere je uhajal plin
bumbaca
Bratinova o ženskah
Majda Bratina, kandidatka Demokratske stranke za deželni svet, meni, da je goriška pokrajina v globoki ekonomski krizi. »Razloge gre iskati v pomanjkanju idej in strateškega načrtovanja. Prioriteta politike mora zato biti reševanje stiske, v kateri so se znašle družine, mladi in ženske. Demokratična naveza je kot vodilno nit svojega programa izbrala politiko enakih možnosti in povečanje zaposlenosti žensk ter izboljšanje njihovih delovnih pogojev. Ženske se dobivamo pred nečloveško izbiro med službo in najlepšem, kar lahko doživimo: materinstvom. V današnjih pogojih je nemogoče združevati skrb za otroke in zaposlitev. V vrtcih je premalo mest, delovni urniki so nezdružljivi s potrebami otrok, istočasno pa višanje cen prisili oba starša k zaposlitvi. Ženske morajo postati menedžerke, trgovke, zdravnice, ne da bi se morale zaradi tega odpovedati družini. Zakaj bi morale danes ženske še vedno zapirati svoje ambicije in sanje v predal nočne omarice? Tudi s takim pristopom pomagamo ekonomiji, da se prebije iz krize; to trdim kot profesorica brez stalne službe in kot mama, ki se vsak dan sooča s težavami združevanja službe, družbenega življenja in družine,« zaključuje Bra-tinova.
Marinčič srečal delavce
Nosilec liste Mavrične levice za deželni svet Marko Marinčič in drugi kandidati iste liste so se včeraj v Tržiču srečali s sindikalnim odborom ladjedelnice Fincan-tieri. Sindikalisti so nakazali najbolj pereče probleme v obratu, kot je varnost na delu, o kateri se veliko govori, nekateri celo kandidirajo po hudih nesrečah preživele delavce, stvarnost pa je drugačna; v Tržiču je nevarnost, da se celo okrni služba Inail za kontrolo varnosti, nerešeno pa je vprašanje odškodnin za žrtve azbesta. Sindikat tudi zahteva odgovornost Fincantierija za spoštovanje varnosti s strani firm, ki imajo v zakupu dela v ladjedelnici, in se zavzema za razvoj tehnološkega okraja za navtiko med Lignanom in Trstom. Kandidati Mavrične levice so osvojili predloge in izrazili potrebo po stalni skrbi inštitucij za vprašanja dela. Marinčič je poudaril, da bi se morala skrb za varnost izkazovati vedno, in ne le, ko pride do tragedij. »Skupna lista levice je nastala zato, da bi učinkoviteje zagovarjali sindikalne pravice in človeško dostojanstvo. Varno in zdravo delovno okolje ter pravična plača so pravice, ki sploh ne bi smele biti pod vprašajem. Prav zato je danes v politiki potrebna prisotnost močnejše levice,« zaključuje Marinčič.
Černičeva o Krasu
»Illyjeva večina ni uspela ali ni hotela v minuli zakonodajni dobi obnoviti Kraške gorske skupnosti. To je dejstvo. V novem programu Demokratične naveze je izrecno predvidena ustanovitev Kraškega parka,« pravi Mara Černic, kandidatka SSk za deželni svet, in nadaljuje: »Mirko Špacapan je svojčas predložil deželnemu svetu zakonski predlog za ustanovitev parka, ki naj bi ga upravljali domačini -točneje Agrarna skupnost. Na našem -slovenskem ozemlju - je strah pred parkom zelo velik. V prihodnji zakonodajni dobi moramo doseči, da bo upravni organ parka odraz teritorija in da bo načrt za njegovo upravljanje sestavljen v sodelovanju s prebivalci Krasa. Člen 21 zakona 38 nam nudi zakonsko podlago, na kateri osnovati to zahtevo. Park je edina rešitev za zaščito Krasa in njegovih ljudi. Zaobjeti bo moral poleg petih deželnih rezervatov še evropska zaščitena območja in IBA področja. Načrt za upravljanje takega zaščitenega območja na osnovi D.P.R. 357/97 in deželnih zakonov bi rešil sedanje kaotično stanje. Zakaj Kras ne bi mogel biti nekoč vpisan v seznam svetovne dediščine Unesco? Cilj konvencije je zavarovati in prenašati kulturno in naravno dediščino svetovnega pomena bodočim rodovom - tudi zanje moramo skrbeti,« zaključuje Černičeva.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 25. marca 2008
13
kanal - Turistično društvo opravilo več vzdrževalnih del
S prenovo avtokampa do večjega števila turistov
V načrtih imajo utrditev brega ter gradnjo novih umivalnic in jedilnice
Kamp v Kanalu, kjer je na 1200 kvadratnih metrov površine prostora za 40 šotorišč, je lani dobil drugačen videz: popolnoma so prenovili sanitarije in prostor za osebno higieno, celotno območje so uredili in očistili. V tamkajšnjem turističnem društvu upajo, da ga bodo turisti po nekajletnem zatišju zaradi slabega vzdrževanja ponovno začeli obiskovati. Lani so v njem zabeležili 550 turistov, v najboljših letih jih je bilo enkrat več. V Kanalu, kraju s slikovitim mostom čez Sočo, starim jedrom, z baročnim Neptunovim vodnjakom v središču in gotsko cerkvijo, se turisti radi ustavijo in se vanj tudi vračajo. Zato tamkajšnje turistično društvo že snuje načrte za popolno posodobitev in prenovo kampa, ki naj bi bili v celoti uresničeni v prihodnjem desetletju. Tedaj, upajo v Kanalu, se bodo turisti v njihovem kampu zadrževali dlje kot le eno noč.
Prve ideje o kopališču v Kanalu so se porajale že leta 1958, leto kasneje pa je načrt zanj izrisal inženir Stane Blou-dek, ki je tudi skonstruiral in zgradil pla-niško skakalnico - prvo smučarsko skakalnico velikanko na svetu. Za razvoj turizma, ki se je začel razvijati kmalu po otvoritvi Bohinjske železnice leta 1906, je bilo namreč v kraju premalo prenočišč, zato so vso pozornost namenili razvoju kampa na lokaciji pod bencinsko črpalko.
Avtokamp (levo) in Kanal (desno) čakata na obiskovalce
fotok.m.
Po kopici prošenj za soglasja in dotacije ter številnih prostovoljno opravljenih delovnih urah je bil kamp v Kanalu prvič odprt avgusta 1961. Kamp so tudi v prihodnjih letih izboljševali in ga posodabljali, leta 1998 je novogoriška upravna enota občini Kanal ob Soči izdala uporabno dovoljenje za avtokamp Korada.
Kamp je med letoma 2000 in 2003 vodila družba Delco, ki pa ga ni zgledno vzdrževala, zato je izgubil svoj ugled in izgled. Upravni odbor tamkajšnjega turističnega društva se je nato odločil, da kamp in kiosk prevzame v upravljanje. Po dveh le tih ne us pehov so aprila 2006 podpisali pogodbo, v kateri je občina Kanal ob Soči izročila zemljišče pod bencinsko črpalko društvu. Po temeljitem čiščenju kampa in manjših vzdrževalnih delih so ponovno dobili dovoljenje njegovo za obratovanje, ker pa so bili objekti v njem v zelo slabem stanju, so se odločili, da jih temeljito obnovijo. Kamp je lani dobil drugačen, prenovljen videz, toda tamkajšnje turistično društvo se zaveda, da ga bo treba v prihodnosti tudi posodobiti. »Turisti se v kampu zvečine ustavijo za eno noč, največ dve. Kanal je namreč nekje na pol poti med Trento in morjem, zato jim oddih pri nas prav pride,« pojasnjuje predsednica turističnega društva Kanal ob Soči Vanja Cotič, ki meni, da bi boljši pogoji kampiranja turiste dlje zadržali v kraju. Zato so v Ka-
«
gorica - Tekmovanje »Marcosig
Tri zmage osvojili čelisti iz Slovenije
V	kulturnem centru Lojze Bra-tuž se je včeraj zaključilo 15. evropsko tekmovanje za mlade čeliste »Alfredo in Vanda Marcosig«, ki ga prireja društvo Musica senza frontiere v sodelovanju s kulturnim centrom Lojze Bratuž, danes pa se bo začel 25 evropski natečaj za mlade violiniste. Včeraj so se pred mednarodno ocenjevalno komisijo, ki jo poleg predsednika Emanue-leja Silvestrija sestavljajo še Alessandro Molin, Leonadro Sapere, Ciril Škerja-nec iz Slovenije in Wifried Tachezi iz Austrije so se predstavili tekmovalci iz kategorij A in C; v obeh so zmago osvojili mladi glasbeniki iz Slovenije.
V	kategoriji A, v kateri so tekmovali čelisti od 7. do 10. leta starosti, je zmagal Izak Hudnik, na drugo mesto se je uvrstila Lara Bešic, na tretje pa Todor Markovic. Posebno priznanje je prejel Kim Kozlevčar, posebno priznanje za najmlajšega kandidata pa Sara Čano. Vsi nagrajeni glasbeniki iz kategorije A so doma iz Slovenije. V kate-
goriji C za čeliste od 15. do 18. leta starosti sta prvo mesto ex aequo zasedla Alja Mandič in Maruša Bogataj. Na tretje mesto se je uvrstila Minja Spa-sic; posebno nagrado je prejela Ana Kopše, priznanje za sodelovanje pa Zoran Bičanin. Vsi prejemniki nagrad iz priznanj v kategoriji C so iz Slovenije razen Leile Shirvani, ki je doma iz Italije, prejela pa je priznanje za sodelovanje.
Že v ponedeljek so nastopili tekmovalci iz kategorij D (od 19. do 24. leta starosti)in B ( od 11. do 14. leta ), ki so v Gorico prišli iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. V kategoriji B si je prvo nagrado zaslužil Bernardo Brizani iz Slovenije, drugo in tretjo pa Hrvata Ana Turkalj oz.Jakov Kunjko. V kategoriji D niso podelili prve nagrade, sicer pa sta se na drugo in tretje mesto uvrstila Italijan Andrea Fa-valessa in Hrvat Smiljan Mrčela. Vio-linistično tekmovanje, ki se bo začelo danes, bo trajalo do petka.
Poskus ropa v sladoledarni
Mladoletni ropar s črno čepico na glavi je na velikonočni ponedeljek okoli 18.50 vstopil v sladoledarno na trgu v Podturnu v Gorici. Najprej je naročil kepico sladoleda, zatem pa je iz žepa povlekel na dan žepni nož in prodajalki zagrozil, naj mu izroči denar. Ženska se ob pogledu na roparja, ki po njenih besedah ni imel več kot petnajst let, ni prestrašila, pač pa mu je odgovorila, da bo poklicala karabinjer-je. Mladoletnega roparja je zatem zajel strah in je nemudoma zbežal iz sladoledarne. Lastnica trgovine Monica Bensa je poskus ropa prijavila karabinjerjem, ki vodijo preiskavo.
Konec igre v Verdiju
nalu pripravili idejni načrt za sodoben kamp, ki naj bi bil v celoti uresničen čez pet, največ deset let. Prvi del nove zasnove pa se bo začel uresničevati kmalu: gre za skalomet, utrjeno brežino vzdolž celotnega avtokampa v Kanalu, ki bo tam sicer spremenil zelo naraven izgled tega dela brežine ob Soči. »Soča tako zajeda v naravno brežino kampa, da bi brez ukrepanja kmalu bili ob kamp,« opozarja Cotičeva.
Nova vizija kampa vsebuje urejen prostor za 10 avtodomov z recepcijo na sedanjem zgornjem platoju, na spodnjem platoju pa nameravajo na novo urediti sodoben glavni objekt z umivalnicami, na severni in južni strani kampa pa urediti pokrit prostor za pripravo obrokov in jedilnico. Na notranji strani skalometa bodo uredili sprehajalno pot vzdolž celotnega kampa.
Katja Munih
Dramska sezona goriškega občinskega gledališča Verdi se nocoj nadaljuje s predstavo z naslovom Konec Igre (»Finale di partita«), ki sodi v klasike evropske dramatur-gije. Gre za enodejanko irskega gledališkega mojstra Samuela Bec-ketta, ki jo na osrednjem goriškem odru nocoj ob 20.45 uprizarja režiser in igralec Franco Brancia-roli v priredbi ansambla Teatro de-gli Incamminati iz Milana. Beckett, med najpomembnejšimi avtorji sodobne svetovne dramatike in vodilni avtor evropskega gledališča absurda, je sredi prejšnjega stoletja napisal vrsto zelo zanimivih dram, med katerimi je tudi Konec Igre. Kot druga njegova dela se tudi tu dejanja in poteze prestavljajo od igralca do igralca v krogu, kateremu navidezno ni videti konca. Branciaroli uspešno predstavlja igro že tretje leto. Uspešni trik je postavitev, ki postavi v ospredje komični utrip beckettove absurdnosti, tudi s smešno popačenim glasom drugače močno pohabljenega Hamma, glavnega protagonista nocojšnje predstave.
sovodnje - Pri društvu Vipava tekmovanje za najboljšo salamo
Med petdesetimi vzorci izbira ni bila nikakor lahka
Žirija med ocenjevanjem (desno); s podeljevanja nagrad (spodaj)
foto st.
Članom ribiškega društva Vipava iz Sovodenj so poleg rib po godu tudi salame. Zaradi tega so pred nekaj dnevi na svojem ribiškem sedežu priredili tekmovanje za najboljšo salamo, na katerega so se poleg članov vpisali tudi številni prijatelji društva. Strokovna komisija je ocenila skupno petdeset vzorcev, pri pokuš-nji in točkovanju pa ni imela lahkega dela, saj je bilo več salam res vrhunskih. Po izenačenem boju je z 52 točkami tekmovanje zmagal Ivo Cotič iz Sovodenj, na drugo mesto pa sta se z enakim številom točk (51) uvrstila Luciano Piras s Peči in Stana Gravner iz Rupe. Četrto mesto je zasedel Boris Markovič iz Mavhinj, peto Stefano Bin iz Sovodenj, šesto bratje Ungaro iz Gorice, sedmo Berto Borsi iz Gorice, osmo Slavko Tomsič iz Sovodenj, deveto pa Milan Kogoj iz Mirna. Deseti je bil Ivo Boškin iz Gabrij, enajsta kmetija Zaira iz Gradišča, dvanajsti pa Marko Kovic iz Sovodenj. Zaključku tekmovanja je sledilo nagrajevanje, zatem pa so lahko vsi prisotni okusili salame in nazdravili z zmagovalci.
1 4 Sreda,
26. marca 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
kinoatelje
Chabrol gost Gorice Kinema
Marec niza Gorica Kinema se bo zaključil s filmom francoskega veterana Clauda Chabrola, »La fille coupée en deux« (Razpolovljeno dekle). Zadnji Chabrolov film se bo v sklopu Kinoateljejevega niza filmov v izvirnem jeziku zavrtel jutri v dvorani 2 goriškega Kinemaxa, in sicer ob 17.45 in ob 20.45.
Mlado in ambiciozno tv-mo-deratorko zapelje poročeni pisatelj v zrelih letih. Le-ta jo vpelje v pariško visoko družbo. Toda zaradi starostne in značajske razlike se njuno razmerje kmalu prekine. Zapuščeno dekle dobi tolažbo pri mladem, psihološko neuravnovešenem milijarderju. Tragedija pa je za vogalom...
Chabrol, ki ga od vedno zanimajo razvade buržoazije, se v tem filmu opre na resničen dogodek, da bi pokazal hinavščino televizije. Film, kije bil nagrajen v Benetkah, ustvari okoli senzualne Ludivine Sagnier posebno atmosfero, v kateri perver-zija ni neposredno pokazana, pač pa le nakazana, prevara kraljuje nad vsem in na presenetljivem koncu se prikaže celo magija.
Aprilski del niza Gorica Kinema pa bo posvečen drugemu velikanu sedme umetnosti. V sodelovanju s filmskimi društvi in podjetji dežele FJK je Kinoatelje pripravil Poklon Billyju Wilderju, v okviru katerega bo v Kinemaxu in v tržaškem kinu Ariston na ogled šest filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi.
ZDA proti Lennonu
Drevi ob 20.30 bodo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu predvajali film Davida Leafa in Johna Scheinfelda »USA contro John Lennon«, ki so ga predstavili na zadnjem beneškem filmskem festivalu. Dokumentarni film predstavlja življenje tega velikega umetnika, ki je svojo glasbeno kariero začel v skupini The Beatles. Osredotočen je predvsem na čas, ko se je Lennon iz glasbenika spremenil v protivojnega aktivista in tako prišel na črno FBI listo, ki jo je nadzoroval sam ameriški predsednik Nixon. Takratni dogodki so posledično vplivali na nastanek pesmi, kot sta Give Peace a Chance in Imagine. Odličen dokumentaren film, ki namiguje na to, da bi tudi današnja ameriška administracija potrebovala sodobnega Lennona.
V	kino z enim evrom
Goriški Kinemax je pristopil k pobudi ministrstva za kulturne dejavnosti »Teden kulture«, zato pa bo treba jutri, 27. marca, odšteti za vstopnico za katerokoli izmed projekcij samo en evro.
Na Gradini o podzemlju
V	sprejemnem centru Gradina v Doberdobu bo jutri, 27. marca, ob 20.30 Rosana Cerkvenik predavala na temo Čar kraškega podzemlja.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
ä Gledališče
GLEDALIŠČE VERDI V GORICI danes, 26. marca, gledališka predstava »Finale di partita« Samuela Becketta, nastopa Franco Branciaroli. 31. marca koncert »4solopiano«, nastopa Giovanni Allevi; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Colpo d'occhio«. Dvorana 2: 22.00 »Grande, Grosso e Verdone«; 17.40 - 19.50 »27 volte ... in bianco«.
Dvorana 3: 17.50 - 19.50 »Questa not-te e ancora nostra«; 21.50 »Onora il padre e la madre«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 »La volpe e la bambina«; 22.15 »I padroni della notte«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Le cronache di Spiderwick«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »10.000 A.C.«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.30 - 22.15 »Le cronache di Spi-derwick«.
Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Col-po d'occhio«.
Dvorana 4: 17.40 »10.000 A.C.«; 20.00 - 22.00 »Onora il padre e la madre«.
Dvorana 5: 17.20 »Water Horse: La leggenda degli abissi«; 20.00 - 22.00 »Questa notte e ancora nostra«.
Razstave
CENTER GRADINA v Doberdobu prireja niz razstav z naslovom Ars naturae - Narava v sliki in fotografiji. Prvi bo slikar Alessandro Bimbatti z razstavo Umetnost za Naravo; do 6. aprila ob petkih med 17. in 20. uro ter ob sobotah in nedeljah med 10. in 20. uro.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ v Gorici bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481531445).
~M Koncerti
KONCERT NAGRAJENCEV ZVEZE PRIMORSKIH GLASBENIH ŠOL bo v
petek, 28. marca, ob 18. uri na dvorcu Zemono. Nastopili bodo nagrajenci državnega in mednarodnih tekmovanj; vstop prost.
KONCERT V SPOMIN NA BOGOMIRA, MIRKA IN ANGELCO ŠPACA-PAN bo v nedeljo, 30. marca, ob 15. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Sodelovali bodo MePZ Sv. Jernej z Opčin, župnijski MePZ Šempeter iz Šempetra pri Novi Gorici, župnijski MePZ Kapela iz Nove Gorice, MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Uvodno misel bo podala Lojzka Bratuž. Pred koncertom, ki ga prirejata prosvetno društvo Podgora in Zveza cerkvenih pevskih zborov, bo ob 14. uri maša za-dušnica.
SKD HRAST iz Doberdoba, SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD Tržič iz Tržiča ter Ženski pevski zbor iz Ronk vabijo v soboto, 29. marca, ob 20.30 v župnijsko dvorano Sv. Nikolaja v Tržiču na celovečerni koncert, ki ga bosta
oblikovala komorni zbor Ljubljanski Madrigalisti in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba; vstop prost.
V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v četrtek, 27. maja, iz niza »Across the border« koncert skupine David Benson Project.
VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 28. marca, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert violinistke Ya-ne Deshkova in pianista Francoisa Killiana; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191).
VOKALNA SKUPINA SRAKA z dirigentom Bogdanom Kraljem bo praznovala svojo desetletnico s slavnostnim pevskim večerom z naslovom »... in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar... « v soboto, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; prireja KD Oton Zupančič iz Štandreža.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB organizira enodnevni izlet v Celovec v soboto, 29. marca, na ogled sejma Lov in ribolov. Avtobus bo odpeljal z Opčin v Gorico in naprej, na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije na tel. 348-0108774.
PD ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja).
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 Nova Gorica, tel. 003865-3023030) se bo v nedeljo, 30. marca, udeležilo tradicionalnega zimskega pohoda na Porezen. V primeru zadostnega števila udeležencev bo organiziran prevoz, zato sprejemajo predhodne prijave na sedežu društva do četrtka, 27. marca, ko bo ob 18. uri tudi sestanek z udeleženci; vodi Pavel Drašček.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi k vpisu na dvodnevno planinarjenje po Lošinju in Cresu, ki bo v soboto 26. in nedeljo 27. aprila. Prvi dan se bodo na otoku Lošinj podali po pogorju Osorščice, drugi dan pa spoznavali znamenitosti Cresa in se povzpeli na njegov najvišji vrh. Izlet je primeren za vsakogar, ki je pozimi poskrbel vsaj za malo kondicije. Organiziran bo avtobusni prevoz (število udeležencev je omejeno). Prijave z vplačili akontacije sprejemajo na sedežu društva do torka 15. aprila, kjer bo ob 18. uri sestanek z udeleženci; informacije na sedežu društva, na spletni strani www.planinsko-drustvo-ng.si ali na tel. 0038651-814912 (Darko).
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v dolino reke Reke in ogled Škocjanskih jam v nedeljo 6. aprila. Udeleženci se lahko odločijo za planinsko pot po soteski Reke (okrog 3 ure), za ogled Škocjanskih jam (2 uri) ali za prav tako zanimiv sprehod po urejeni učni poti od Motovuna do Škocjana in nazaj. Ob vpisu je treba plačati strošek avtobusnega prevoza, medtem ko bodo obiskovalci, ki se bodo odločili za obisk jame, karto kupili na kraju samem. Prijave sprejemajo ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu, Verdijev Korzo 51/int. do konca meseca ali do oddaje razpoložljivih mest.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš).
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM iz Gorice prireja v okviru Športne šole 2008 plesni tečaj za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Vodil ga bo Franci Vaupotič in bo potekal v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) ob sobotah med 10. in 12. uro. Začetek tečaja bo v soboto, 29. marca, zaključek pa ob koncu maja. Vpisovanje poteka v uradu ŠZ Dom (od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.00, informacije na tel. 0481.33288).
USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora ob 16.20 vse petke v marcu; informacije na tel. 003865-3330311.
EKOLOŠKI OTOK V STRAŽICAH je odprt ob sobotah med 10. in 20. uro, med tednom pa med 14. in 20. uro. V Podgori in Ločniku sta ekološka otoka odprta med 8. in 20. uro ob sobotah, med tednom pa med 14. in 20. uro.
BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža obvešča, da bo deseti redni občni zbor v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v drugem sklicu v domu Andreja Budala v Štandrežu. Na dnevnem redu bodo poročila in pozdravi gostov, volitve in družabnost ob predvajanju kratko-metražnega filma.
KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira štiri srečanja z glasbeno euritmijo (takt, ritem, melodija, note in intervali), ki ji bosta vodili Giusi Lafranconi (eurit-mistka) in Sara Hoban (pianistka). Prvo srečanje bo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu v sredo, 2. aprila, ob 20.30, ostala tri srečanja pa 9., 16. in 23. aprila od 19. do 20.30; informacije in vpisovanje na tel. 3338139217 (Sara Hoban, ob uri obedov) ali na naslov elektronske pošte sa-ra_hoban@yahoo.it.
KULTURNO ZDRUŽENJE ARTER-RANTE prireja danes, 26. marca, ob
19.	uri v gostilni LAlchimista v ul. Garibaldi 16/3 v Gorici drugo srečanje z umetnostjo in glasbo: Juan Arias Gonano predstavlja svoje ksilografi-je ob glasbi kantavtorja Giancarla Lombardija.
MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481531495).
NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vi-centini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja.
OBČINA SOVODNJE je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje: prvi je za družinska jedra z nizkimi prejemki (z registrirano redno najemninsko pogodbo v letu 2007), drugi je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neodda-na stanovanja in velja za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol do 17. aprila. K prošnji je treba priložiti še dodatno dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije dobite na tajništvu občine ali na spletni strani www.savognadison-zo.com.
PLESNA DELAVNICA V CENTRU GRADINA na osnovi metode plesne terapije Marie Fux bo potekala od aprila do junija ob torkih med 19. in
20.	uro. Predstavitev tečaja v torek, 1. aprila, ob 19. uri, ko se bo pričel tečaj; informacije na tel. 346-2110494 ali tel. 040-306208.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495).
H Prireditve
KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA
prireja pogovor med Alešem Dok-toričem in Janezom Povšetov z naslovom »Slovenska kulturna ustvarjalnost na Goriškem« v petek, 28. marca, ob 18. uri; mode-ratorka bo Alenka Florenin.
KULTURNO DRUŠTVO DANICA vabi v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v kulturno središče Danica na Vrhu na predstavitev zbirke ljudskih pripovedi »Kruh in ribe«. Knjiga je izšla pri Mohorjevi družbi.
KŠD KRAS IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita v četrtek, 27. marca, ob 20.30 na sedež društva na Palkišču v Dolu na predstavitev knjige Drobci preteklosti in sedanjosti v temeljih prihodnosti. Sodeloval bo ženski zbor Jezero Doberdob.
V	CENTRU GRADINA v Doberdobu bo predavala v četrtek, 27. marca, ob 20.30 članica jamarskega društva Sežana Rosana Cerkvenik na temo Čar kraškega podzemlja.
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 31. marca, predavanje z naslovom »Saper ultravedere nello spazio«; večer bo povezovala Caterina Vi-centini.
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mame-li v Gorici bo v organizaciji kulturnega centra Crali danes, 26. marca, ob 17.30 predavanje Claudia H. Martellija z naslovom »Tra '800 e '900 la rivoluzione dell'arte«.
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mamelli v Gorici bo v petek, 28. marca, ob 18. uri predstavitev monografije G. Banchinga »P. Antonio Banching Gesuita di frontiera«.
V	KONFERENČNI DVORANI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v petek, 28. marca, ob 17. uri predstavitev knjige »Grande guerra, piccoli Generali. Una cronaca feroce della prima guerra mondiale«. Prisoten bo avtor knjige Lorenzo Del Boca.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV - sekcija Sovod-nje prireja v četrtek, 27. marca, ob 20.30 v dvorani KD Skala v Gabrjah predavanje Vesne Cescutti z naslovom Nosečnost in materinstvo.
0 Mali oglasi
ODDAM GARAŽO v Gorici, v strogem središču, na drevoredu 24. maja; tel. 393-5952869.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.30, Tonino Nit-ti s pokopališča v cerkev na Rojcah in na pokopališče; 11.00, Angela Foggia por. Bozzi z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.30, Bruna Nicoletti v kapeli bolnišnice in na glavno pokopališče.
DANES V LOČNIKU: 10.40, Augusto Iancis (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FARI: 14.15, Bruno Zampar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V MOŠU: 11.00, Regina Mian vd. Russian (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 14.00, Albina Gregoretti (Zora) vd. Pian (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in v Videm za upe-pelitev.
DANES V REDIPULJI: 14.00, Erma-cora Orestilla (z ronškega pokopališča) v cerkvi v Redipulji in na pokopališču v Foljanu.
DANES V TRŽIČU: 10.45, Lidia Va-scotto vd. Delise s pokopališča v cerkev Device Marcelliane in v Trst za upepelitev.
DANES V BEGLIANU: 10.00, Lidia Zazzini vd. Belci v cerkvi in v Videm za upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 15.00, Angela Bomben vd. Varnier s pokopališča v cerkev in na pokopališče.
DANES V VILEŠU: 11.00, Silvano Marizza v cerkvi in na pokopališču.
/
SVET
Sreda, 26. marca 2008
15
new delhi - Dalajlama ponovil napoved o morebitnem odstopu
Vse več je pozivov k mirni rešitvi krize v Tibetu
Sarkozy o možnosti bojkota otvoritve Olimpijskih iger v Pekingu - Nemčija proti
NEW DELHI/PARI Z - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je včeraj ponovil svojo obljubo, da bo odstopil kot politični vodja Tibetancev v izgnanstvu, če se bodo nadaljevali protikitajski protesti. Francoski predsed nik Ni colas Sar koz y pa je de -jal, da ne more izključiti možnosti, da bi 8. avgusta morda bojkotiral otvo rit ve no sloves nost polet nih olimpijskih iger v Pekingu. Dalajlama je ponovil svojo obljubo o odstopu, če bo še več protikitajskih protestov bodisi v njegovi domovini bodisi v drugih delih Kitajske. »Če se bodo nasilni protesti nadaljevali, bom odsto pil,« je v in dij ski prestol -ni ci New Del hi po poročanju fran -coske tiskovne agencije AFP povedal dalajlama.
»Znotraj ali zunaj Kitajske, če protestniki uporabijo nasilne metode, temu popol no ma na spro tujem,« je še dodal budistični voditelj, ki je z odstopom prvič zagrozil prejšnji teden. »Vedno sem bil jasen, da bi mora li nad zo rovati izra žanje glo bokih čustev,« je povedal dalajlama. Zanikal je tudi ob tož be kitaj skih ob las ti, da v svo ji do mo vini in dru god spodbuja nemire, ki so vrgli senco na avgustovske olimpijske igre, ob tem pa dodal, daje »vedno spoštoval kitaj -ski na rod in kitaj ski ko muni zem«. »Celo tibetanski protestniki so po ideologiji večinoma komunisti,« je po poročanju francoske agencije AFP po srečanju s privrženci še dejal.
Fran cos ki predsed nik Ni colas Sarkoz y pa je med tem vče raj pove -dal, da ne mo re izklju či ti mož nos ti, da bi morda bojkotiral otvoritveno slovesnost olimpijskih iger v Pekingu. Po poročanju AFP je na mreč de -jal, da so odprte vse možnosti. Francos ki predsed nik sedaj čaka, kako se bo situacija razvijala, preden se bo odločil o nadaljnjem ravnanju, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Nemška vlada pa je včeraj dalaj-lamo in Kitajsko pozvala, naj doseže ta mir no reši tev kri ze v Tibetu. Ob tem so poudarili tudi, da bojkota olimpijskih iger ne podpirajo. »Misli mo, da je bi stve no, da se obe stra -ni - Tibet in dalajlama na eni strani ter (kitajska) vlada v Pekingu na drugi strani - približata druga drugi,« je po poročanju AFP povedal namestnik tiskovnega predstavnika nemške vlade Thomas Steg. (STA)
minsk
Protesti Tibetancev v izgnanstvu se nadaljujejo po vsem svetu. Fofografija je iz demonstracije v Ženevi
ansa
moskva - Ob obisku predsednika Hosnija Mubaraka
Rusija in Egipt podpisala sporazum o izrabi jedrske energije
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se rokuje s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom
ansa
poettering:
Bojkot OI v Pekingu ni
izključen
BRUSELJ - Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering ni izključil bojkota olimpijskih iger v Pekingu zaradi do god kov v Tibetu. O pro tes tih v Tibetu bo si cer v sre do raz prav -ljal zunenjepolitični odbor Evropskega parlamenta, razprava pa bi se lahko preselila tudi na izredno plenarno zasedanje. Na programu sre di ne ga izred ne ga ple nar ne ga zasedanja parlamenta je sicer predvsem spomadanski vrh EU, o čemer bo evrop skim poslan cem poročal tudi slovenski premier in predsedujoči Evropskemu svetu Janez Janša. Ali bodo rapravljali tudi o krvavem zatrtju protestov v Tibetu, pa naj bi bilo jasno danes pozno popold ne, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa namignili v Bruslju.
Zagotovo pa bo o krizi v Tibetu v sredo popoldne razpravljal odbor Evrop ske ga par la men ta za zunanjo politiko. Poslancem naj bi položaj orisala tudi predsednica tibetanskega parlamenta v izgnanstvu v Indiji, Karma Chopel. Pöttering sicer meni, da bi morali v Evropi razmisliti tudi o morebitnem bojkotu olimpijskih iger, če Kitajska ne bo ustavila nasilja v Tibetu in začela dialoga z dalaj-lamo. »Ne bi sicer rad sprejemal dokončnih odločitev, toda moramo ohra ni ti odpr te vse mož nos -ti,« je dejal Pöttering za nemški Bild am Sonntag. Pri tem je še pozval vse države članice, naj »pri obrambi človekovih pravic v Tibetu govorijo z enim glasom«.
Evropska komisija je sicer včeraj vnovič izrazila zaskrbljenost zara di polo žaja v Tibetu in v sosednjih kitajskih pokrajinah ter pozva la vse stra ni k zadr žanos ti. Predvsem pa bi mo ra le kitaj ske ob las ti ustaviti upo ra bo si le pro -ti demonstrantom, je dejala tiskovna predstavnica komisije.
V Pekingu so se medtem na razprave v EU o morebitnem bojkotu olimpijskih iger že odzvali kritično. »Odločno zavračamo, če države ali osebnosti politizirajo igre in jih povezujejo z drugimi na me ni,« je po poročanju dpa izjavil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva. (STA)
Policija
razgnala
demonstrante
MINSK- Več tisoč pripadnikov beloruske opozicije se je včeraj kljub vladni prepovedi zbralo na zborovanju v središču prestolnice Minsk, kjer so želeli obeležiti sicer prepovedan nacionalni praznik.
Pri šlo je do spo padov med pro -testniki in policijo, ki je več sto udeležencev zborovanja prijela, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Vlada avtoritarnega beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka je zatrdila, da bo pre pre či la vsa krš ne pro tes te, vendar se je kljub temu danes na osrednjem trgu v Minsku zbralo več tisoč ljudi, ki so jih dočakale okrepljene in oborožene policijske enote.
Protestniki, večina med njimi je bila študentov, so vzklikali različna gesla, kot na primer »Živela Beloru-sija«, vihteli so tudi opozicijske zastave in zastavo Evropske unije. Pri-bliž no uro po začet ku zbo rovanja pa je policija začela pretepati protestnike, med tem ko jih je sku ša la raz gna -ti. (STA)
MOSKVA - Rusija in Egipt sta včeraj v Moskvi v navzočnosti egiptovskega in ruskega predsednika Hosnija Mubaraka in Vla-dimirja Putina podpisali sporazum o sodelovanju pri izrabi jedrske energije v miroljubne namene, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Sporazum, ki sta ga podpisala generalni direktor ruske jedrske agencije Rosatom Sergej Kirijenko in egiptovski minister za energetiko Ahmed Hasan Junis bo med drugim ruskim strokovnjakom omogočil sodelovanje pri gradnji prve jedrske elektrarne v Egiptu, saj bo Rusija na podlagi sporazuma lahko sodelovala na javnem razpisu za gradnjo elektrarne.
Kot je po podpisu sporazuma že napovedal direktor ruskega Atomstrojekspor-ta Sergej Šmatko, bo družba sodelovala na mednarodnem javnem razpisu za izgradnjo omenjene jedrske elektrarne. Dodal je, da bodo razpis, takoj ko bo objavljen, skrbno preučili in se nanj zagotovo tudi prijavili.
Vprašanje sodelovanja pri izrabi jedrske energije je bila ena ključnih tem pogovorov Mubaraka ter bodočega in sedanjega ruskega predsednika Dmitrija Medved-jeva in Vladimirja Putina. Po pogovorih je Mubarak dejal, da ti niso bili enostavni, da pa sta strani kljub temu dosegli dogovor. V Egiptu so že leta 2006 odločili, da država potrebuje tri do štiri jedrske elektrarne, od katerih bodo prvo po napovedih zgradili ob sredozemski obali, od Aleksandrije pa bo oddaljena približno 150 kilometrov. (STA)
new york - Zaradi morebitnega grškega veta o pridružitvi NATO
Makedonija zagrozila Grčiji s prekinitvijo pogajanj o imenu
SKOPJE/NEW YORK - Makedonski zunanji minister Antonio Milo-šoski je v ponedeljek zagrozil, da bo Makedonija končala pogajanja glede svojega imena z Grčijo, v kolikor bo slednja vložila veto na makedonsko pridruževanje k zvezi Nato, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Milošoski je poudaril, da je za rešitev spora pred vrhom Nata prihodnji teden zelo malo možnosti.
Grčija in Makedonija sta se v zadnjih tednih pospešeno pogajali o rešitvi spora glede uradnega poimenovanja Makedonije. Pri tem jima pomaga tudi ameriški diplomat Matthew Nimetz, ki je obe strani povabil na pogovore v New York. Slednji se bo po poročanju makedonske tiskovne agencije Maxfax danes v New Yorku ločeno srečal z grškim in makedonskim veleposlanikom v ZDA -Adamantiosom Vasilakisom in Nikolo Dimitrovom.
Dimitrov naj bi tokrat imel natančna navodila za pogajanja s strani najvišjih predstavnikov makedonskih oblasti.
Kljub temu pa makedonski mediji poročajo, da imata makedonski predsednik Branko Crvenkovski in premier Nikola Gruevski različne poglede na reševanje tega vprašanja.
Vlada znova preučuje možnost referenduma, na katerem bi se o imenu države izrekali volilni upravičenci. Mnogi strokovnjaki ob tem menijo, da bo referendum razpisan potem, ko bo Makedonija dobila povabilo v zvezo Nato.
»Še vedno ostaja majhno upanje, da bomo dogovor glede imena dosegli do vrha zveze Nato, ki bo prihodnji mesec v Bukarešti,« je po poročanju AP dejal Milošoski in dodal, da bi bila vložitev veta na pridruževanje Natu s strani Grčije »nesmiselna«. »Nismo pripravljeni sprejeti nikakršne spremembe, ki bi lahko spodkopala makedonsko narodno ali jezikovno identiteto. Makedonija ni samo ime. »Makedonija« je temelj naše nacionalne identitete,« je bil odločen Milošoski.
Nov krog pogajanj v New Yorku bo
najverjetneje osredotočen na ameriški predlog reševanja spornega vprašanja, ki je bil predstavljen pretekli teden v Bruslju na srečanju zunanjih ministrov Grčije in Makedonije, Dore Bakojanis in Antonia Milošoskega. Nimetz je namreč predlagal tri alternativna imena - Republika zgornja Makedonija, Nova republika Makedonija in Republika Makedonija (Skopje). Milošoski je ob tem zahteval še več novih idej za ime. Makedoniji je Nimetz predlagal tudi uporabo dveh imen, enega za domačo uporabo in uporabo v dvostranskih odnosih z nekaterimi državami, drugo pa za mednarodno uporabo, vključno s tisto na potnih listih.
Grčija ne priznava Makedonije pod njenim imenom, temveč pod imenom, s katerim je bila sprejeta v ZN -Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM). Makedonija vztraja pri svojem imenu, Grčija pa se sklicuje na zgodovinske pravice do imena vse tja do antičnih časov Aleksandra Velikega. (STA)
1 2 Sreda, 
26. marca 2008
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
naš pogovor - Trener Milan Mikuš v vlogi opazovalca Perugie
Tehnika postaja zgolj nepomemben dodatek
Triestini in Maranu 6+ in 6/7 - Prevelik kakovostni skok med C1 in elitni ligo - Opazuje le letnike 86 in mlajše
Milan Mikuš je v deželnem nogometnem svetu dobro znan, saj je treniral celo vrsto moštev v amaterskih prvenstvih. Med temi tudi kar nekaj ekip slovenskih društev (Primorje, Kras, Zarjo, Vesno). Mikuš je eden izmed redkih trenerjev v deželi, ki je uspel trenirati v vseh kategorijah od 3. amaterske lige vse do C2-lige, ko je vodil Gi-orgione, ekipo iz Castelfranca Veneta. Skupno pa je na trenerski klopi zmagal sedem prvenstev.
Letos kroži po igriščih po Apeninskem polotoku v vlogi opazovalca Perugie, da bi odkril kakega mladega talenta, ki bi prišel v poštev za Cl-ligaško društvo iz Umbrije. Trenersko delo je vsaj za le tos opus til, od klo nil je ne kaj po nudb, saj bi se mo ral dru ga če od po -vedati delu za Perugio.
Velik poznavalec amaterskega nogometa z zanimanjem sledi tudi nastopom Triestine v B ligi. Slediti tekmi z njim ob strani je zanimiva izkušnja, saj posreduje določene informacije in opozori na nekatere napake, ki jih lahko opazijo le strokovnjaki. Tudi s kritičnimi opazkami, ko je to potrebno.
Z zanimanjem sledite tudi nastopom Triestine v B ligi. Katera je vaša ocena tega prvenstva?
Mislim, da sem videl skoraj vse domače tekme Triestine, tako da lahko o nivoju B lige povem slednje: po mojem se kvaliteta lige iz leta v leto niža. Gotovo je letošnja B liga slabša od lanske, ki je bila itak slabša od predlanske. Lani je nivo višala trojica Juventus-Genoa-Napoli. Padec kakovosti je posledica slabega dela na mladinski ravni. Tehnika postaja počasi počasi dodatek, ki ni nujno potreben. Stari hrvaški strokovnjak je vedno trdil, da ne boš imel taktične kombinacije, če nimaš tehnike, ki bi ti omogočala, da jo izpelješ. To je resnica. Vse bolj se gleda na fizično pripravo in tek, cilja se na rezultat tudi med cicibani, medtem ko je naloga mladinskih sektorjev ustvariti igralce, ki bi se lahko kot odrasli prebili čim višje. To bi moral biti cilj tako pri mladih Vesne kot pri mladih Milana. Brez izjeme.
Kaj pa vaša ocena o Triestini? Ste pričakovali take nastope in kako si razlagate zadnje štiri zaporedne zmage Tržačanov?
Triestininega napadalca Pabla Granocheja (desno) je Milan Mikuš (na sliki zgoraj) videl že na poletni prijateljski tekmi proti Vesni in takoj opazil, da se v kazenskem prostoru giblje zelo dobro
kroma
Pred tremi tedni sem bil dokaj kritičen nad igro Triestine v fazi napada, a moram priznati, da je Maran s svojo taktiko - med drugim so po mojem mnenju v petek proti Brescii odigrali najboljšo domačo tekmo letos - dosegel zadovoljive rezultate. Menim, da si Triestina in trener za prvenstvo do sedaj zaslužita oceno med 6+ in 6/7. V devetih tekmah se lahko uvrstitev spremeni, a obstanek je v bistvu dosežen.
Predsednik Fantinel želi kratkoročno naskakovati napredovanje v A ligo. Je to dosegljiv cilj? Katere okrepitve bi ekipa potrebovala? In katere igralce bi moral predsednik na vsak način zadržati?
Trst ima, po petdesetih letih, ko ni nastopal v najkakovostnejši ligi, potrebo po A ligi. Zadnjič je Triestina igrala v A-ligi v sezoni 1958/59, tako da bi bilo res primerno praznovati z napredovanjem na koncu naslednje sezone povratek po 50-letni odsotnosti. Ampak treba je investirati v kakovostne igralce. Ne morem pa povedati, katere
igralce bi morala Triestina zadržati, ker te informacije lahko posredujem le svojemu delodajalcu.
Bi se lahko kateri izmed igralcev Triestine že preizkusil na višji ravni?
Mislim, da ima Triestina nekaj kakovostnih igralcev. Prepričan sem na primer, da bi lahko Allegretti brez težav nastopal v A-ligi. Malokdo v A ligi izvaja proste strele tako dobro kot on. Zal pa ima Allegretti svoja leta, moja naloga pa je, da odkrivam mlade igralce. Starejših od letnika 1986 niti ne opazujem.
Vas je morda presenetila odlična igra Granocheja?
Lahko povem anekdoto. Ko je lani poleti Triestina igrala proti Vesni, sem ga videl, kako se je gibal znotraj kazenskega prostora. Takoj sem rekel, da bo dosegel precej golov, če ga bodo soigralci podprli s primernim številom predložkov. Pol ure igre je zadostovalo, da si opazil sposobnosti tega igralca. A mora ostati zmeren in se še naprej truditi.
Ste velik poznavalec naših društev. Bo Juventini in Vesni uspelo doseči obstanek v elitni ligi? Kako pa ocenjujete prvenstvo Krasa v promocijski ligi?
Ocenjevati naše klube zame ni nikoli enostavno. Od Vesne smo objektivno vsi pričakovali nekaj več, a prvenstva še ni konec in upanj ravno tako ne. Juventina je obratno celo pozitivno presenetila. Sicer ima dva-tri igralce, Devetak in Kovic nad vsemi, ki ti omogočajo določen kakovostni skok. Od Krasa pa smo pričakovali, da bo imel eno glavnih vlog v boju za prvo mesto.
Bi svetovali nakup koga izmed igralcev naših ekip Perugii?
V tem trenutku, glede na to, kako se igra v C1-ligi, kakšna je tehnika, hitrost igre in tek, je kakovostni skok med to in elitno ligo pretiran, da bi lahko kateri izmed naših igralcev igral v tretji ligi. Prej bi se moral preizkusiti v meddeželni in C2-ligi.«
Iztok Furlanič
hokej »in line«
Tržaška Edera premagala močni Asiago
TRST - Po zmagi proti ekipi Asiago Vipers (3:2), v 19. vnaprej igranem krogu hokejske A1-lige na rolerjih, je tržaška Edera utrdila prvo mesto na lestvici. Tržačani, v pričakovanju play-of-fa, imajo 52 točk na lestvici, evropski klubski prvak Asiago pa 48. V športni palači na Čarboli je za Edero dosegel dva zadetka slovenski hokejist Boštjan Kos, enega pa Trinetti. Za Asiago je bil obakrat uspešen reprezentant Mosele. Openski Polet ZKB Kwins bo v soboto gostil »hudiče« iz Vicenze.
ITALIJA U21 - Italijanska nogometna izbrana vrsta do 21. leta starosti je v Bakuju, na kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na EP leta 2009, premagala Azerbajdžan z 2:0. Oba zadetka je dosegel Rossi. Z zmago je Italija utrdila prvo mesto na lestvici (22 točk).
POKAL CEV - Ekipa Roma Volley je na finalnem turnirju evropskega odbojkarskega pokala CEV v finalu turnirja najboljše četverice premagala Noliko Maaseik iz Belgije s 3:0 (23, 18, 22).
REKORD - Avstralska plavalka Stephanie Rice je na olimpijskih kvalifikacijah postavila nov rekord na 200 m mešano. 29-letnica je v Sydneyju 200-metrsko razdaljo preplavala v 2:08,92 minute.
OSIM - Ivico Osima so odpustili iz bolnišnice v Tokiu, v kateri je bil več kot štiri mesece. 66-letni bosansko-her-cegovski nogometni strokovnjak je 16. novembra lani doživel možgansko kap. Po dveh tednih se je prebudil iz kome in 25. decembra zapustil intenzivni oddelek.
TRIESTINA - V B-ligi je disciplinski sodnik za en krog kaznoval nogometaša tržaškega društva Riccarda Al-legrettija.
DE FALCO - Športni vodja tržaškega nogometnega B-ligaša Toto De Falco si je v soboto ogledal tekmo Pri-morja (1. slovenska liga) v Ajdovščini. Triestina se zanima za enega nogometaša ajdovske ekipe. Ime pa je še skrivnost.
FUTSAL - V Tolminu se bosta danes (14.45) drugič pomerili reprezentanci U21 (mali nogomet) Slovenije in Italije. Včerajšnji izid: Slovenija - Italija 1:3.
KOŠARKA - 1. SKL: Helios - Luka Koper 89:80. Liga NLB, četrtfinale:
Partizan - Cibona 90:80, Hemofarm -Buducnost 87:71, Zadar - FMP 95:91. Danes: Crvena zvezda - Olimpija.
nogomet - Nocoj cela vrsta prijateljskih srečanj
Italijo čaka španski test
Trebušna gripa napadla slovenske nogometaše - Capellova Anglija proti Franciji - V Šangaju dvoboj Korej
RIM/ALICANTE - Nocoj bosta prav gotovo v ospredju prijateljski tekmi Španija - Italija (ob 22. uri po Rail) in Francija -Anglija (angleški nogometaš Beckham bo nocoj praznoval stoti nastop v reprezentančnem dresu). Paleta prijateljskih srečanj pa je zelo široka: Nizozemska in Romunija (nasprotnika »azzurrov« na Euru 2008) bosta igrali proti Avstriji in proti Rusiji (Chi-vu bo igral, četudi ga boli rama). Zanimivi bosta še tekmi Danska - Češka in Švedska - Brazilija, »revival« finalne tekme svetovnega prvenstva leta 1958. V brazilski izbrani vrsti bo igral Pato, pri Švedih pa ne bo poškodovanega Ibrahimoviča. V Aziji pa bodo igrali kvalifikacijske tekme za uvrstitev na južnoafriško SP 2010. V ospredju bosta dvoboj obeh Korej na nevtralnem igrišču v kitajskem Šangaju ter tekma Kitajska - Avstralija, pri kateri nastopa nogometaš Palerma Bresciano.
Italijane je v španskem Alicanteju pričakalo pravo pozno spomladansko vreme, s temperaturami do 22 stopinj Celzija. Selektor Roberto Donadoni ima znova na razpolago branilca Marca Materazzija. Na vče-
Italijanski selektor Roberto Donadoni in Gianluca Zambrotta
ansa
rajšnjem treningu so španski navijači navijali predvsem za Cannavara in Zambrot-to, ki igrata v španski ligi.
Danes bo na igrišče stopila tudi Slovenija, ki jo vodi Matjaž Kek. Slovenski nogometaši, z Udinesejevim vratarjem Samir-jem Handanovičem na čelu, se bodo pomerili z madžarsko izbrano vrsto. Tekma
bo ob 18. uri (neposredni prenos po Slo2) v Zalaegerszegu na Madžarskem. Od včeraj pa se četverica igralcev - Boštjan Cesar, Mitja Morec, Zlatko Dedič in Darijan Ma-tič - ubada s simptomi trebušne gripe. Slovenija je tako ostala v Termah 3000 v Mo-ravskih toplicah, na Madžarsko pa bo odpotovala tik pred tekmo.
hokej na ledu - V finalu lige Ebel
Olimpiji ZM ni uspel podvig, Salzburg prvak
LJUBLJANA - Hokejistom ZM Olimpije v finalu Lige Ebel ni uspelo izsiliti 7. tekme. Po zmagi s 3:2 in s skupnim izidom 4:2 v zmagah gre naslov drugič zapored v roke Salzburga. Po črni velikonočni nedelji, ko so hokejisti ZM Olimpije izgubili kar dvakrat v enem dnevu, je za slovenske prvake štelo le eno: popoln napad in izenačenje skupnega izida na 3:3. Ljubljančani bi z uspehom na šesti tekmi preložili dokončno določitev o zmagovalcu letošnjega tekmovanja na zadnji možen termin, četrtek v Salzbur-gu. Tako kot na vseh dosedanjih dvobojih je bila dvorana Tivoli polna. Prav pomoč navijačev so domači hokejisti še kako potrebovali. Kako velik čustven naboj je imela tekma, se je prvič videlo že v uvodni minuti. Domači gledalci so burno protestirali, ko sta bila v razmaku 12 sekund izključena Todd Elik in Greg Kužnik. V 15. minuti (po vodstvu Salzburga) je bila tekma prvič prekinjena za nekaj minut, saj so besni gledalci ob ne-dosojenem prekršku na strani tekmecev
začeli metati na led različne predmete. Pred nadaljevanjem je sodniški par zagrozil s prekinitvijo tekme, če bi navijači nadaljevali s takšnim obnašanjem. Svoje privržence je prek mikrofona miril tudi kapetan domačih Tomaž Vnuk. Vse to je imelo takojšnji učinek. Domačini so stalno napadali. Za začetek je Mohorič ubranil nevaren napad Pewala, nato pa so domači skušali izenačiti. Vendar je Salzburg brez težav držal ravnotežje v igri, v 51. minuti pa je udaril Josh Green, ki je pred golom lepo sprejel podajo Johnsona. Ko se je zdelo, da je upanja za domače konec, saj so gostje za nameček imeli še dobro minuto dva igralca več na ledu, je obramba Olimpije to prednost tekmecev zdržala. Kanček upanja pa je posijal v 57. minuti. Od ograde odbit plo-šček je Yarema preusmeril v gol. Zadnji napad domačih je bil nato prekinjen z novo kaznijo, tako da ni prišel do izraza niti zadnji obupni poskus Olimpije brez vratarja in nazadnje ostalo pri tesnem porazu in veselju gostov s Solnograškega.
/
ŠPORT
Sreda, 26. marca 2008
17
košarka - Turnir Basketball Wien 2008
Košarkarji ZSŠDI že sedemnajstič na Dunaju
V ženski konkurenci so Vremčeve varovanke klonile šele v polfinalu - Odlična organizacija
Košarkarice, košarkarji, trenerji in spremljevalci ZSŠDI na Dunaju
atletika
Kljub mrzlemu jutru na štartu 2087 tekačev
V	Sežani je v nedeljo stekla osma izvedba Malega kraškega maratona - 21 kilometrov dolgega tekaškega čezmejnega tekmovanja. Trasa polmaratona je potekala po ulicah Sežane in nato po asfaltni cesti do Lipice, kjer so tekači prestopili državno mejo. Iz Bazovice so tekli proti Padričam, Trebčam in preko Orleka nazaj proti Sežani. Tekmovanja se je kljub mrzlemu in skoraj zimskemu jutru udeležilo 2087 tekmovalcev. Lovoriko zmagovalca je prejel mladi Mitja Kosovelj, sicer gorski tekač, ki je 21 km pretekel v 1.08:41.
V	okviru tekaškega praznika so na stezi v sežanskem stadionu tekmovali tudi hitrohodci. V moški konkurenci je na 5 kilometrov zmagal Fabio Ruzzier s časom 24:15,18. Ženske so tekmovale na 3 km: prva je bila Valentina Čufer (19:48,81). »Tudi letošnja izvedba tekmovanja je uspela. Nastopilo je 13 hitrohodcev, kar je idealno število za tako prireditev, saj je steza na sežanskem stadionu dolga le 300 m,« je ocenil Ruzzier, ki je bil obenem organizator tekmovanja v hitri hoji.
Skoraj 500 ekip v različnih starostnih kategorijah in nekaj tisoč mladih košarkarjev iz 24 evropskih držav in 2 celo iz Jordanije. Največ moštev je prišlo iz Nemčije, kar 81. Ekip iz Italije je bilo 32, med katerimi tudi slovenska odprava (edina slovenska ekipa), ki je nastopala pod skupnim imenom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Od tržaških društev so bile prisotne še ekipe Servolane, Liberta-sa in Azzurre. To je turnir Basketball Wien 2008, ki se v avstrijski prestolnici na Dunaju odvija okrog velikonočnih praznikov že od leta 1991. »Na dunajski turnir smo se prvič prijavili leta 1992 in od takrat smo stalni gostje.Turnir je zelo kakovosten. Fantje in dekleta se tako lahko primerjajo z ostalimi vrstniki, ki so zrastli v različnih evropskih košarkarskih šolah. Organizacija turnirja je brezhibna in za vse nas je to enkratna izkušnja,« je ocenil trener in vodja odprave Andrej Vremec.
V glavni dunajski telovadnici Stadthalle so se na letošnji izvedbi najbolj izkazala dekleta v kategoriji U20. Poletovke, ki so nastopale pod skupnim imenom ZSŠDI, so v kvalifikacijah zmagale vse tri tekme. In sicer proti dunajskemu UAB-u, madžarskemu Sip-kayu in nemškemu Elsenfeldu. V četrt-finalu so varovanke trenerja Andreja Vremca premagale še Berlin, v polfina-lu pa so bil e za osem točk slabše od
nogomet
Pri Juventini 3. Memorial Almira Del Pin
Štandreško športno društvo Juventina bo jutri organiziralo tretji turnir Memorial Almira Del Pin, v spomin na nekdanjo štandreško navijačico ekipe domačega društva. Turnir je namenjen ekipam starostne kategorije mladincev. Na jutrišnji prvi tekmi ob 19. uri se bosta tako na igrišču v Štandrežu kot pomerili ekipi Pro Gorizie in goriške Azzur re. Moš tvi bos ta igra li en pol čas, zatem pa (pri bliž no ob 20. uri) se bo pora že nec pr -ve tekme pomeril z Juventino. Ob 21. uri pa bo na sporedu še zadnja tekma med domačo mladinsko vrsto in zmagovalcem prve tekme. Med seboj bodo torej igra le vse tri mla din ske eki pe mestnih (goriških) društev. Po tretji in zadnji tekmi bodo organizatorji nagradili najboljšo ekipo in najboljše posameznike. Sle di la pa bo zakus ka.
Klosternneuburga, ki je na koncu osvojil prvo mesto. Avstrijke so v finalu z 72:38 premagale Prago.
Moški del odprave ZSŠDI (s trenerjema Robertom Jakominom in Erikom Piccinijem) pa letos ni dosegel pomembnejših rezultatov. V kategoriji U14 L (slabša skupina) so se sicer uvrstili v osmino finala, v kateri pa so klonili proti Montebelluni A. Ista skupina igralcev (letniki 1993 in 94) so nastopili tudi v starostni kategoriji U16. Tu pa so morali priznati premoč višjih in bolj izkušenih nasprotnikov. (jng)
UNDER 14 L MOŠKI
Kvalifikacije: ZSŠDI - Montebel-luna B (Ita) 86:37, ZSŠDI - Berlin Süd (Nem) 76:60, ZSŠDI - Bamberg (Nem) 2:0 (nemška ekipa se ni predstavila v telovadnici); osmina finala: Montebel-luna A - ZSŠDI 53:22.
UNDER 16 L MOŠKI
Kvalifikacije: ZSŠDI - Jordan Stars (Jor) 42:48, ZSŠDI - Augsburg (Avs) 32:83, ZSŠDI - Berlin Baskets (Nem) 20:103.
ZSŠDI (U14 in U16): Domen Frandolič, Andrej Labiani, Tomas Sta-nasijevic, Marko Pegan (vsi letniki 1993), Max Jerman, Mitja Pertot, Niko Daneu, Jan Kraus, Peter Žbogar, Teo Chemelli, Andrej Žerjal, Vito Mattia Peresutti, Giacomo Vasallo; trener U14 Erik Piccini, trener U16 Robert Jako-
U20ŽENSKE
Kvalifikacije: ZSŠDI - Elsenfeld (Nem) 51:26, ZSŠDI - UAB Wien (Avs) 51:26, Sipkay (Mad) - ZSŠDI 23:61; četrtfinale: ZSŠDI - ACV Berlin 28:23, polfinale: Klosterneuburg (Avs) -ZSŠDI 48:36.
ZSŠDI: Darma Milič, Mateja Pic-cini, Veronika Daneu, Mia Kraus, Fa-nika Di Lenardo, Jana Croselli, Nika Nadlišek, Iva Pertot, Katerina Budin; trener Andrej Vremec.
smučanje - Pogovor z dobitnikom zvezde FISI Lojzkom Popovičem
Deželna smučišča so varna, razvoj turizma pa je na zadovoljivi ravni
□ Obvestila
ŠPORTNO DRUŠTVO GRMADA
vabi vse člane, prijatelje in druga društva na 21. redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 28. marca 2008, na sedežu društva v Mavhinjah, ob 20. uri v prvem sklicu in 20.30 v drugem sklicu.
ŠZ DOM prireja Športno šolo za osnovnošolske otroke. Vadbene ure bodo namenjene plesnim zvrstem in bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure. Tečaj bo vodil strokovnjak na področju plesnih veščin Franci Vaupotič. Pričetek vadbe je predviden za soboto 29. marca. Informacije glede prijave in vpisa na tečaj nudimo na sedežu društva v Gorici - Ul. Brass, 20 - tel. 048133288, od ponedeljka do petka, med 17.30 in 19.00.
Lojzko Popovič, član SK Brdine, je bil letos marca odlikovan s srebrno zvezdo s strni državne smučarske zveze FISI. Od leta 2001 je član odbora deželne smučarske zveze, v katerem je odgovoren za sodnike. Ob »deželni« funkciji je Popovič tudi delegat državne smučarske zveze: »Na tekmah FIS v vlogi sodnika predstavljam državno smučarsko zvezo. Navadno sem na štartu, kljub temu da na tekmah nisem član žirije,« je pojasnil funkcijo delegata in nadaljeval: »V primeru težav in zapletov moram kot delegat poročati državni zvezi,« je zaključil Popovič, ki je sodniško licenco dobil leta 1992 in sodi na tekmah alpskega smučanja in smučanja na travi.
Kako postaneš smučarski sodnik?
Opraviti moraš preverjanja na terenu in pisni izpit. Pogoj je seveda ta, da dobro smučaš. Na terenskem preverjanju moraš ugotavljati napake na določeni postavitvi kolov: gre na primer za preverjanje višine kolov, oddaljenosti vrat, varnostnih mrež ...
Katera pa je vaša vloga na tekmah?
Odgovoren sem za politični del tekem, torej za vse težave, ki nastopijo na tekmi na primer med klubi in sodniki ali v zvezi s pravilnikom, ter za proteste. Pred kratkim se je na primer trener sprl s sodnikom zaradi diskvalifikacije: z ostalimi odborniki bomo na zasedanju skušali rešiti ta zaplet.
Koliko tekem sodite letno?
Letos sem sodil na petnajstih tekmah, konec tedna pa bom še na Zoncolanu na memorialu Jurija Puntila.
Na deželni in državni ravni ste edini Slovenec s funkcijo v sklopu smučarske zveze. Lahko torej posežete pri zvezi tudi v prid našim društvom?
Seveda. Čeprav sem odgovoren za sodnike, lahko posežem na vseh ravneh. Poudaril bi, da večkrat slišim, kako drugi hvalijo naša društva predvsem zaradi resnosti, češ da se lahko ostali od nas tudi učijo. Istočasno pa opažam, da se lahko tudi mi učimo od italijanskih društev. Gre za majhne stvari, ki pa skupaj lahko veliko prinesejo. Zelo pozitivno se mi zdi na primer skupno nagrajevanje tekmovalca in trenerja.
Katere pa so letošnje smernice zveze? Čemu dajete največ poudarka?
Velik poudarek dajemo mladinski dejavnosti, v sklopu katere delujejo selekcije najboljših tekmovalcev. Sicer pa so finančne težave vedno na dnevnem redu. Zveza čedalje bolj teži k temu, da bi s finančnega vidika pomagala klubom, ki dosegajo rezultate, in talentiranim tekmovalcem.
Med kočljivimi vprašanji je tudi vprašanje o prezgodnji tekmovalnosti.
Tako je. Zveza je že posegla pri števi-
Lojzko Popovič je odbornik deželne smučarske zveze, ob tem pa tudi delegat državne zveze FISI. Leta 1992 je pridobil sodniško licenco. V prostem času se ukvarja z radioamaterstvom (na arhivskem posnetku)
kroma
lu tekem, ki jih je sedaj šest; po drugi strani pa sodnikov na tekmah super baby ni. Udejstvovanje najmlajših pa je odvisno predvsem od staršev, ki so prvi sponzorji otrok.
S katerimi težavami pa se še spopada deželna zveza?
Kritično je predvsem število članov, ki jih je vedno manj. Upad je viden predvsem pri starejših. Članarina je resda strošek, ampak ob članstvu pridobiš tudi zavarovanje za kakršnokoli nesrečo na smučišču. Mislim, da bi se morali vsi vpisati v zvezo, tudi otroci, ki se na primer udeležijo šolskega smučarskega izleta ali gredo na smučanje s prijatelji in niso nujno tekmovalci. Z zavarovanjem v primeru nesreče namreč nimaš težav. Zapleti pa lahko nastopijo na naših neuradnih tekmah, kjer nastopajo člani naših društev, ki niso člani zveze in torej nimajo zavarovanja.
Pri naših društvih pa smo v zadnji sezoni opazili upad pri tekmovalcih predvsem v okviru projekta Ski pool Gadi. Nekateri so sicer prestopili v italijanske klube, drugi pa so se odločili za šolo Bachmann na Trbižu ...
Težava nastaja predvsem pri prestopu iz kategorije naraščajnikov v mladince. Zaradi šolskih obveznosti in mogoče prve ljubezni velika večina opusti tekmovalno dejavnost. Težava pa je tudi pri klubih, ki enostavno ne utegnejo nuditi vsega le enemu ali dvema tekmovalcema. Trener za minimalno število tekmovalcev stane: to so visoki stroški za društvo in tudi za starše. Tako da se tisti, ki jih zanima šport in bi radi tudi dokončali šolo, odločijo pravilno za šolo Bachmann. Šola se mi zdi nasploh pozitivna rešitev.
Zaključuje se sezona, v kateri je bilo veliko poškodb in nesreč na smučiščih. Je ukinitev superveleslaloma res edina rešitev?
Menim, da je težava predvsem ta, da se hitre discipline trenira premalo. Šele lani so ekipe v sklopu zveze začele bolj redno trenirati tudi hitre discipline. Otrok se mora namreč privaditi na hitrost: spoznati mora daljše smuči in materiale, ki ne dovolijo niti minimalne napake. To lahko stori le s treningom.
Je na naših deželnih smučiščih dobro poskrbljeno za varnost?
Seveda je, saj v nasprotnem primeru bi bila smučišča zaprta. Pred vsako tekmo sodniki pregledamo vso dokumentacijo, mreže, luknje, tudi vremenske pogoje, ki bi lahko vplivali na varnost, kot je na primer topljenje snega. Vse mora biti brezhibno, šele potem izpeljemo tekmovanje.
Kaj pa smučarski turizem v naši deželi? So s turističnega vidika naša smučišča vabljiva?
Zdi se mi, da je v naši deželi turizem dobro razvit. Prvi turisti so sicer tekmovalci: naj samo omenim, da je na nekaterih tekmah več kot 200 tekmovalcev, ki zraven pripeljejo še družino. Ob njih pa so še »tradicionalni« turisti: Slovenci, Hrvati in Madžari.
Bo v deželi v naslednji sezoni tudi kaj novosti?
Na Varmostu v kraju Forni di Sopra bodo uredili progo za superveleslalom, popravili pa bodo tudi progo v Saurisu.
Najbrž je s turističnega vidika pomemben tudi novi center za hitre discipline na Žlebeh ...
Seveda. Pred odprtjem novega dela proge so bili turisti med tekmovanji prikrajšani, saj je bila celotna proga zasedena in posledično zaprta. Novi del proge pa omogoča, da se tekmovanje in turizem lahko razvijata istočasno. Smučarsko središče bo prav gotovo v naslednjih sezonah privabljajo različne reprezentance na trening. Organizirali pa bomo lahko tudi več tekem FIS. (V.S.)
18
Sreda, 26. marca 200B
berlin - Skupina Tokio Hotel
Pevec Bill Kaulitz
• •
mora na operacijo
Pevec nemške rock skupine Tokio Hotel, Bill Kaulitz (18), mora na operacijo grla, je za včerajšnjo izdajo časnika Bild povedal producent in manager skupine David Jost. Zaradi tega so morali odpovedati celotno ev-rop sko turne jo, tu di nas top v Sloveniji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Bill Kaulitz se že od začetka prejšnjega tedna zdra vi zara di vnetja gla silk. »Preiskave so pokazale, daje ena od glasilk odebeljena. Cisto bo treba še ta teden operativno odstraniti,« je povedal Jost. Osem-najstletnik bo po operaciji okreval več tednov.
Sku pi na je zato mo ra la odpove da ti evrop sko tur ne jo s koncerti v Italiji, na Švedskem, v Sloveniji, Srbiji, na Finskem,
Danskem, Norveškem in v Dort-mundu. V Sloveniji bi morala nastopiti ta petek, 28. marca.
Organizatorji ljubljanskega kon cer ta si cer še ne ve do, ali je koncert v Ljubljani popolnoma odpove dan, ali pa bo pre stavljen na drug datum. Management skupine namreč še vedno preverja možnosti za to, da bi po pevčevem okrevanju lahko potrdi li no ve da tume kon certne tur -ne je.
Kupci, ki želijo vrniti vstopnice za koncert v Ljubljani, lahko to storijo na prodajnih mestih, kjer so vstopnice kupili. Lahko pa počakajo na morebitni nad omest ni da tum. V tem primeru bodo že kupljene vstopnice veljale za novi datum ljubljanskega koncerta. (STA)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Jutri, 27. marca, ob 19.30 Marius Ivaškevičuius: »Mesto tako blizu« - red K z varstvom otrok.
V	petek, 28. marca, ob 20.30 Marius Ivaškevičuius: »Mesto tako blizu« - red F.
Gledališče Rossetti
Bertold Brecht: »L'anima buona di Se-zuan« / Produkcija: Teatro di Sarde-gna. Režija: Enzo Vetrano in Stefano Randisi. Urnik: v četrtek, 3. in v petek, 4. aprila ob 20.30.
La Contrada
Dario Fo: »Sotto paga! Non si paga!«
/ režija: Dario Fo; igrata: Marina Mas-sironi in Antonio Catania. Urnik: v petek, 28., in v soboto, 29. marca, ob 20.30, v nedeljo, 30. marca, in v torek, 1. aprila, ob 16.30, od srede, 2., do sobote, 5. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 6. aprila ob 16.30.
Gledališče Silvio Pellico
Edoardo Paoletti: »El congresso dei nonzoli« / V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina Ex allievi del To-ti. Režija: Paolo Dalfovo. Urnik: v petek, 28. in v soboto, 29. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 30. marca ob 16.30. OPČINE
Prosvetni dom
V	nedeljo, 30. marca, ob 18. uri / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD Brce iz Ga-brovice pri Komnu.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Bertolt Brecht: »Mati Korajža« / v
režiji Cristine Pezzoli, igra Isa Danie-li. V soboto, 29. in v nedeljo, 30. marca ob 20.45. GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 29. marca, ob 16. in 21. uri
/ gledališka prestava »Sior Todaro Brontolon«.
V	torek, 1. aprila ob 20.30 / »Komigo 2008«, "Radio aktivni live! Kabaret!" Nastopajo: T. Ruzzier, M. Sancin, B. Devetak in F. Korošec.
VIDEM
Teatro Palamostre
V	petek, 28. in v soboto, 29. marca ob 21.00 / Amelie Nothomb: »Libri da ar-dere«. Produkcija: Teatridithalia, Asti Teatro. Režija: Cristina Crippa.
V	petek, 4. in v soboto, 5. aprila ob 21.00 / Tekst in režija Tim Etchells: »That night follows day«. Predstava v flamščini z italijanskimi nadnapisi.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče Koper
Danes, 26. marca, ob 20.00 / Yasmina
Reza: »Bog masakra«. PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 30. marca ob 17.00 in
20.00 / Gledališka predstava s Špas teatrom, »5moških.com«. LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 26. marca, ob 19.30 / Andrej Hieng: »Osvajalec«.
Jutri, 27. marca, ob 17.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«.
V	petek, 28. marca, ob 19.30 / Andrej Hieng: »Osvajalec«.
V	soboto, 29. marca, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«.
V	ponedeljek, 31. marca ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«.
Mala drama
Danes, 26. marca, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«.
V	petek, 28. marca, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«.
V	soboto, 29. marca, ob 19.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 26. marca, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«.
Jutri, 27. marca, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«.
V	petek, 28. marca, ob 19.30 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«.
V	soboto, 29. marca, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«.
Mala scena MGL
Danes, 26. marca, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«.
Jutri, 27. marca, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino variete na fino«.
V	soboto, 29. marca, ob 20.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«.
V	ponedeljek, 31. marca, ob 20.00 /
Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na optovanje«.
Šentjakobsko gledališče
Jutri, 27. marca, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«.
V	petek, 28. marca, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Georges Bizet: »I pescatori di perle«
/ Diriget: Fredrich Chaslin. Urnik: danes, 26. in v petek, 28. marca ob 20.30, v soboto, 29. ob 17.00 in v nedeljo, 30. marca ob 16.00.
Gledališče Rossetti
Gerome Ragni in James Rado: »Hair« / musical je uglasbil Galt Mac Dermot; coreograf: David Parson; režija: Giam-piero Solari; umetniško vodstvo: Elisa. Urnik: od jutri, 27., do sobote, 29. marca, ob 20.30, v nedeljo, 30. marca ob 16.00.
V	petek, 28. marca, ob 19.00 bo v dvorani Bartoli nastopil zbor »Lions Singers« pod vodstvom dirigenta Zanne-rinija.
BRISČIKI
Prireditev Mladi brez meja
(pod velikim ogrevanim šotorom)
V	petek, 28. marca, koncert skupin Big
PRIREDITVE
Foot Mama in Achtung Babies (international U2 tribute show), vstop prost.
V	soboto, 29. marca, koncert Magnifica, Akija Rahimovskija in Ylenie Zobec, vstop prost.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 27. marca, ob 20.30 / Nastopa David Benson Project v okviru festivala »Across the border 2008«.
V	soboto, 5. aprila ob 20.30 / Vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo praznovala svojo desetletnico s slavnostnim pevskim večerom z naslovom »... in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar...«; prireja KD Oton Župančič iz Štandreža.
Kulturni center Lojze Bratuž
Evropsko tekmovanje »Alfredo in Vanda Marcosig« za mlade violiniste in čeliste. Tekmovanje se bo vršilo do 28. marca. V petek, 28. marca, bo ob 20. uri slavnostni koncert nagrajencev in podelitev nagrad.
Deželni avditorij
V	petek, 28. marca ob 20.45 / Koncert violinistke Yane Deshkova in pianista Francoisa Killiana; informacije v turistični agenciji IOT, Ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticket-pointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 04322014191).
V	petek, 28. marca, ob 20.45 / koncert vilolinistke Yane Deshkove in pianista Francoisa Killiana.
V	soboto, 5. aprila ob 17.00 / Gorizia Jazz v priredbi združenja Controtem-po; nastopil bo Danilo Rea s poklonom Fabriziu De Andreju, ob 20.45 bo koncert skupine Doctor 3; 12. aprila ob 20.45 bo koncert tria In The Country; 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090).
PODGORA
Cerkev sv. Justa
V	nedeljo, 30. marca ob 15.00 / Koncert v spomin na Bogomira, Mirka in Angelco Špacapan. Sodelovali bodo MePZ Sv. Jernej z Opčin, župnijski MePZ Šempeter iz Šempetra pri Novi Gorici, župnijski MePZ Kapela iz Nove Gorice, MePZ F.B. Sedej iz Štever-jana. Uvodno misel bo podala Lojzka Bratuž. Pred koncertom, ki ga prirejata prosvetno društvo Podgora in Zveza cerkvenih pevskih zborov, bo ob 14. uri maša zadušnica.
TRŽIČ
Župnijska dvorana sv. Nikolaja
V	soboto, 29. marca ob 20.30 / SKD
Hrast iz Doberdoba, SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD Tržič iz Tržiča ter Ženski pevski zbor iz Ronk vabijo na celovečerni koncert, ki ga bosta oblikovala komorni zbor Ljubljanski Madriga-listi in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba; vstop prost.
VIDEM
Teatro Nuovo Givanni da Udine
Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me« / musical s Christia-nom De Sico in Lauro Di Mauro, igra The Universe Orchestra pod vodstvom Marca Tisa. Urnik: od danes, 26., do sobote, 29. marca, ob 20.45, v nedeljo, 30. marca ob 16.00.
V	sredo, 2. aprila, ob 20.45 / Koncert Simfoničnega orkestra Furlanije-Julij-ske krajine. Dirigent: Muhai Tang.
V	nedeljo, 6. aprila ob 20.45 / Nastopa gledališče Verdi iz Trsta z Bizetovo opero: »I pescatori di perle«.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 2. aprila, ob 20.15, mala dvorana / nastop skupine Boss Tweed (ZDA): Gerard Egan - kitara in glas, Eric Reed - bobni ter Carolyn Sills - bas kitara.
V	nedeljo, 3. aprila, ob 20.15 velika dvorana / koncert Klavirske šole profesorja Sijavuša Gadžijeva - Aleksander Gadžijev, Anže Vrabec, Armin Čoralič in Giuseppe Guarrera.
POSTOJNA
Jamski dvorec
Jutri, 27. marca, ob 20.30 bo v okviru Postojna blues festivala nastopila skupina Nathan & The Zydeco Cha Chas (ZDA). LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 26. marca, ob 19.30 / koncert kitarskega dua Gruber & Maklar.
Jutri, 27. in v petek, 28. marca, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski ko-
morni zbor in Zbor Consortium mu-sicum. Dirigent: George Pehlivanian. Solista: Fazil Say, klavir, Urška Žižek, sopran.
V soboto, 29. marca, ob 19.30 bo v Linhartovi dvorani koncert ob 30-letnici ansambla Trutamora Slovenica.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče: razstava »Moja knjiga« o Justu Košuti. Odprta vsak dan do 30. marca od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00, ob večernih predstavah do 22.30.
V	Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00.
Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure.
Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli.
Muzej Revoltella: na ogled je zbirka umetnin iz deželnega sedeža RAI. Urnik: od 10. do 18. ure.
V	gradu pri sv. Justu: na ogled sta razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik od 9. do 19. ure.
Palača Costanzi: na ogled je razstava »Sodobna arhitektura. Trst-Bologna-Kobenhavn-Ljubljana«. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
V	občinski razstavni dvorani razstavlja svoja dela Emanuela Lapilli Campani. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej sodobne umetnosti Ugo Cara:
»Pokopališče cigaret. Poetični projekt pepelnikov«. Urnik: od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih in nedeljah od 10.00 do 12.00, ob ponedeljkih zaprto. Ogled možen do 28. marca.
REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com.
DEVIN
Jadranski zavod združenega sveta: »Il
silenzio dei campi« je naslov razstave Ericha Hartmana, ki bo odprta do 4. aprila.
GORICA
Kulturni dom: danes, 26. marca, ob 18. uri bo odprtje razstave društva »Non solo blu« iz Gorice. Odprta bo do 10. aprila.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 24.
aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir.
V	Pokrajinskih muzejih v grajskem naseljuje na ogled razstava »virtual-Gart«. Razstavljali bodo Sergio Culot, Maria Fina, Sergio Scabar, Andrej Per-ko in Paul David Redfern; na ogled bo do 31. marca; informacije na tel. 3290710577.
V	dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. marca med 9.30 in 18. uro, od 1. aprila do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka.
V	Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886.
V	hiši Morassi v grajskem naselju je na ogled razstava slik Giorgia Gallottini-ja, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava
-/
»Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio.
Galerija Meduza: do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio.
Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do 11. aprila, bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Sil-vius Piccolomini«. Ogled je možen vsak delavnik od 8.00 do 14.00 in dan pred praznikom od 8.00 do 12.00. Za informacije pokličite na tel. št. 0038656271824. SEŽANA
MC Podlaga Sežana: do 29. marca, bo na ogled fotografska razstava »Mladi brez meja«. Fotografije so nastale v sklopu projekta Mejni dogodki na temo povezovanje ljudi z obeh strani meje ob padcu Schengenske meje. Izbrane fotografije avtorjev starih med 15 in 30 let. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3),
do 4. aprila razstavlja Polona Petek z naslovom Slike 2001-2007. BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V	paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca.
Galerija Frnaža (Erjavčeva ulica 49): do 28. marca so na ogled izbrana dela Marjete Pahor.
V	Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5), je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta. Razstavljajo: Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Ju-govic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan La-vrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka od
9.	do 13. ure in od 15. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
ŠMARTNO V BRDIH
V	Hiši kulture razstavlja keramičar Ivan Skubin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od
10.	do 15. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 27. marca 2008
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 0.25 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg Agrite 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano
13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved
14.50 Aktualno: TgR Leonardo - Neapo-
lis - L.I.S. 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in športne vesti 20.15 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Una nuova Squadra 22.50 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano
23.25 Nan.: In Justice 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved
Rete 4
Nan.: Kojak
Nan.: Magnum P.I.
Nan.: Nash Bridges
Nan.: Hunter
Nad.: Saint Tropez
Dnevnik in prometne informacije
Nad.: Febbre d'amore
Nad.. Vivere
Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved
14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: II
tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino
16.00 Film: Arebesque (krim., ZDA, '66,
r. S. Donen, i. G. Peck) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Attacco al potere (akc., ZDA, '99, r. E. Zwick, i. D. Washington) 23.45 Film: Screamers - Ura dallo spazio (fant., Kanada/ZDA/Jap, '95, i. P. Weller)
Canale S
6.10 Nan.: Baldini e Simoni
6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde
11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi
Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie 14.45 Nan.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nogomet - prijateljska tekma: Španija - Italija 0.05 Dnevnik
0.10 Aktualno: Porta a porta
6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik: Mattina 8.50 Aktualno: Mattino cinque 10.00 Dnevnik
11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
6.30 17.20, 19.50, 0.50 Realistični show:
X Factor 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: Una nuova famiglia 10.00 Aktualno: Tg punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter
Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik
21.05 Film: Calendar girls (kom., VB, '03,
r. N. Cole, i. H. Miller) 23.00 Dnevnik 23.15 Dok.: La storia simo noi 0.20 Dok.. Magazine sul 2
13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 16.50, 18.05 Resničnostni show:
Grande fratello 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi
Maria De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici (vodi
Maria De Filippi) 17.05 Nan.: Una mamma per amica 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario
(vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) 0.00 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana)
O Italia 1
6.35 8.30
10.25
12.15 12.25
13.40 15.00 15.55 16.50
18.30 19.10 19.40 20.05 20.30
21.10
23.05 0.55
13.40, 17.15 Risanke
Film: Una stella a quattro zampe
(kom., ZDA, '98, r. G. Miller, i. M.
Frewer)
Film: 6 cuccioli in cerca d'amore (kom., ZDA, '01, r. P. Schneider, i. R. Hay)
Aktualno: Secondo Voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanke Nan.: The O.C.
Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel Film: Scooby-Doo e i pirati dei Ca-raibi (anim., ZDA, '06, r. C. Sheetz) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La vita secondo Jim Risanke: Simpsonovi Risanke: Futurama Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi)
Nan.: CSI: Scena del crimine (i. M.
Helgenberger)
Nan.: 24 - Dalle 10 alle 12
Dnevnik - Šport
^ Tele 4
7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32
Dnevnik 7.15 17.00 Risanke
8.00 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska
8.50 A tu per tu - Lettere a Don Mazzi 9.00 15.30 Dokumentarec o naravi 9.30 Debatna oddaja: Formato famiglia 10.15 Aktualno: Obiettivo fisco 10.35 Nan.: The flying doctors
11.05	Klasična glasba
12.05	Aktualno: Udinesismi
13.35	Aktualno: ...Dopo il Tg
14.00	Aktualno: La Tv delle liberta
16.00	Nan.: Zanna Bianca
19.00	Aktualno: Conosciamo i nostri
ospedali
19.55	Športne vesti
20.10	Gledališče: Il Rossetti
20.30	Deželni dnevnik
21.00	Nan.: Garibaldi, eroe dei due mon-di
22.45	Vprašanja Illyju
23.00	Film: Un inguaribile romantico
LA
7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.00
18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 23.50 0.50
La 7
Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Tavole separate (dram., ZDA, '58, r. D. Mann, i. D. Kerr) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi
Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik
Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: l'infedele Variete: Speciale Chiambretti Markette - Tutto fa brodo in tv Dnevnik
(t Slovenija 1
7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 9.30, 9.55, 10.10, 15.45 Risana nanizanka
10.30 Knjiga mene briga: Majda Hržen-
jak (pon.) 10.50 Z glavo na zabavo (pon.) 11.15 Dok.: Triglav - Tri podobe gore (pon.)
11.45 Galerija opernih značajev (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.15 Podoba Podobe (pon.) 13.45 Intervju: Boris Pahor 14.10 Dok.: Parna pekarna in slaščičarna (pon.)
15.10 Mostovi - hidak 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Tv pogled 18.30 Žrebanje Lota 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Film: Rojeni za ljubezen 21.30 Prvi in drugi
22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.05 Omizje 0.20 50 let televizije (pon.)
(t* Slovenija 2
6.30 3.35 Zabavni Infokanal
8.00 Zaljubljeni v živali (pon.)
8.30 50 let televizije: Tv dnevnik
26.3.1990 9.00 Seja državnega zbora - prenos 17.45 Dnevnik
17.50 Nogomet - prijateljska tekma:
Madžarska - Slovenija 20.00 Nogomet - mladi do 21 let: Slovenija - Rusija 21.45 Predstava SNG Celja: Franc Xaver Kroetz
23.00 Slovenska jazz scena: 5. festival slovenskega jazza
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.35 Globus
15.00 Košarka: Jadranska liga - NLB
četrtfinale 16.25 26. mednarodni pokal v plesih 17.25 Nautilus
18.00 Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska
napoved, športne vesti 19.25 Šport 19.30 Odmev 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 Dok. odd.: City folk 21.10 Glasbena odd.: Labirinto Mare 22.10 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 23.25 Nogomet - prijateljska tekma: Madžarska - Slovenija 0.30 Čezmejna TV - TV TGR FJK -Deželne vesti
Tv Primorka
10.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme (pon.)
11.00 23.30 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek (pon.) 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.40 Slovenska vojska 18.55 Primorski župani (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme 20.30 Vse najboljše EU - Srečno Slovenija
21.00 Odprta tema: Studio signal 22.00 Ženeva 2008
23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme (pon.)
0.00 Nan.: Van Veeteren: Munstrov primer
1.30 Seja državnega zbora - posnetek
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Zorko Simčič: Izbor proze - Črni tekač (2. nad.); 10.40 Yugonostalgija; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z Bazovico v srcu; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Spomini na Soško fronto; 18.40 Jezikovne reže; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba.
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nove poetike; 23.00 Jazz session.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.0322.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 27. marca 2008
V REME, ZAN IMIV O S TI
^NAPOVED ZA DANES
Zmerno oblačno bo do spremenljivo, ponekod bo lahko Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj nastala kakšna posamezna ploha. V nižinah bo ponoči bo po nekaterih nižinah megla. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter.
Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -7, v alpskih dolinah do -11, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
Proti nam bo do srede pritekal hladen zrak, v četrtek bo ob Ciklonsko območje nad severovzhodno Evropo se polni.
južnih vetrovih dosegla naše kraje atlantska fronta.
V višinah priteka k nam od zahoda postopno nekoliko toplejši zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.56 In zatone ob 18.26
Dolžina dneva 12.30
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 23.52 in zatone ob 7.25.
A
BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, le najbolj občutljivi bodo občasno še imeli z vremenom povezane težave.

MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.10 najnižje -36 cm, ob 12.20 najvišje 10 cm, ob 16.51
najnižje -8 cm, ob 23.09 najvišje 30 cm. Jutri: ob 6.46 najnižje -29 cm, ob 13.26 najvišje 4 cm, ob 16.37 najnižje -1 cm, ob 23.02 najvišje 22 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m ........... 6 2000 m ...........-7
1000 m ........... 2 2500 m..........-11
1500 m ...........-3 2864 m .........-13
UVINDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3.
TOLMEČ O
-2/4
TRBIŽ O
-2/5
O -6/1 KRANJSKA G.

ČEDAD O VIDEM O /^-4/10
3/11	.
CELOVEC
O -1/7
O u
TRŽIČ
-1/5 O
KRANJ
O
GRADEC -1/9
O-1/6
S. GRADEC
CELJE 0/9 O
MARIBOR
O 0/10
PTUJ
O
M. SOBOTA
O-1/10

o	.
LJUBLJANA	ZAGREB
O PORDENON	GORICA O N. GORICA	1/7	N. MESTO 1/8	0/10 °
\ -2/12	6°1ICA °s. 3/9	SOS4}2OJNA	0 ^^
PORTOROŽ
5/11 umAT^PATIJA reka 6/12
PAZIN O
_,_ _(NAPOVED ZA JUTRI
> .i, i-^
' Pretežno oblačno bo z zmernimi padavinami. V gorah nad V četrtek bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Meja' 800 m bo snežilo. Ob morju bo pihal jugo, zvečer bo zapi- sneženja bo med 700 in 1000 metrov nadmorske višine. V hala šibka burja.	petek bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho
vreme.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
velikonočni prazniki, kot jih že d olgo ne pomnij o nikj er
Vsa Evropa pod snežno odejo
V prometni nesreči v zahodni Avstriji poškodovanih kakih sto vozil - Ohromljen promet na cestah in letališčih ■
DUNAJ/AMSTERDAM/LON-DON/FRANKFURT/SKOPJE/ATENE - V skoraj vseh evropskih državah si bodo letošnjo veliko noč zapomnili po mrazu in sneženju, tako da so prazniki po vremenu v resnici bolj spominjali na božične. O silovitih snežnih viharjih so včeraj poročali iz Avstrije, Nizozemske, Belgije, Švice in Velike Britanije. Povsod je prišlo do velikih težav v prometu, v Makedonijo pa je orkanski veter povzročil tudi smrtno žrtev.
Do spektakularne prometne nesreče je prišlo v zahodni Avstriji, kjer se je v verižnem trčenju na zasneženi avtocesti blizu kraja Seewalch nagrmadilo kakih sto vozil, mnogi vozniki in potniki pa so dalj časa ostali vklenjeni v pločevini, ker je slabo vreme oviralo posege reševalcev. Poročajo o eni smrtni žrtvi in trideset ranjencih. Viharno vreme je včeraj zajelo tudi Grčijo, kjer so zaradi izredno razburkanega morja vse ladje ostale zasidrane v Pireju, mno gi gr ški oto ki pa so bi li tak od re -zani od sveta. Močno je snežilo tudi v Veliki Britaniji, kjer so bile prometne težave zaradi snega nevajenih voznikov posebno velike.
Levo letalski posnetek množične nesreče v Avstriji,
levo spodaj snežna idila na obali Ženevsekga jezera, spodaj pa težave poštarja - kolesarja v južni Nemčiji
ansa
Orkanski veter povzročil smrtno žrtev in ogromno škodo v Makedoniji nepal - »Než ni spol« le š e spomin
Zaradi popivanja na sramotilni oder
KATHMANDU - 65 - letni možakar Chandra Bandari, očitno prevelik prijatelj alkoholnih pijač, bo najbrž v prihodnje dobro premislil, preden se ga bo spet na-cedil. Njegovo neprestano popivanje je namreč pripeljalo na rob potrpljenja njegovo ženo, ki ga je v navalu jeze vpričo momoidočih privezala na železno ogrodje kar na ulici. Nesrečnež se je branil na vse načine, tudi z brcami (kot je razvidno iz fotografije Ansa), a je nazadnje podlegel energični ženi in ostal zvezan na sramotilnem odru kakih dvanajst ur. Ni znano, če je ženina terapija proti alkoholu kaj zalegla.
Britanski milijonar ponovno dela pri Mc Donaldsu
LONDON - Valižansko mesto Cardiff je najverjetneje edino mesto na svetu, kjer hitre hrane željne postreže milijonar. Po glavnem dobitku na loteriji je 25-letni Luke Pittard sprva svoje delo obesil na klin, a se je kmalu začel dolgočasiti in ni več zdržal doma, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pittard je pred 18 meseci na loteriji zadel 1,3 milijona funtov (1,9 milijona evrov). Del denarja je porabil za poroko, potovanje na Kanarske otoke in nakup hiške, a kmalu se mu je začelo tožiti po starem delovnem mestu in sodelavcih v restavraciji McDonalds. »Čisto odkrito, nemogoče je za vedno imeti dopust,« je še povedal no-vopečeni milijonar. (STA)
Poljak s fračo nad parkirane avtomobile
VARŠAVA - Starejši Poljak se je znašel za zapahi, ker se je s fračo spravil na avtomobile, parkirane pred blokom, v katerem živi. Na tak način je 79-letnik v letu dni poškodoval več kot 10 avtomobilov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.Moški iz mesta Kalisz v osrednji Poljski je v svoj zagovor povedal, da se je za tovrstno početje odločil, ker sta ga zelo motila hrup in smrad (STA)