JEZIKOVNE 
POČITNICE 
V PIRANU 
(MOJI 
POGLEDI) 
STR. 3

 HALO, TUKAJ 
SLOVENSKI 
MEDITERAN 
STR. 7 

Zadnje cajte vsakši varaš, vsakša ves išče takšen dogodek v svoji zgodovini (történelem), na steroga leko zgradi svoj (po)letni kulturni program, steri naj bi pomago kraji, ka ga v rosagi, pa ešče dale, bole spoznajo. V Monoštri tau ne more biti nika drugoga, kak monoštrska bitka, po šteroj je Varaš najbole znani v zgodovini. 1664. leta so Törki steli titi prauti Beči, törška soldačija je stejla prejk Rabe priti pri Varaši, bole pontoško pri Slovenskoj vesi. Na drugoj brejgi Rabe je ves Maugdinci/Mogersdorf, zatok Avstrijci tej bitki pravijo bitka pri Mogersdorfi. Na tau bitko, gda je krščanska soldačija pod vodstvom feldmaršala Montecuccolija Törkom nej pistila, ka bi prejkprišli na avstrijsko stran, nas spomina freska (namalani kejp) v kupoli baročne cerkve na našoj strani, na avstrijskoj strani pa velki bejli križ pa spominski park. Ranč ta dva ponta pomenita začetek pa konec teka v spomin na monoštrsko bitko (csata emlékfutás), steri je eden od programov zgodovinski dnevov. Letos so na tej dnevaj v Varaši bili gostje s Taljanjskoga tö. Varaš Pavullo nel Frignano je poslo pismo monoštrskomi žüpani, ka bi želeli z Monoštrom podpisati eno listino 
o padaštvi, vej se je pa Montecuccoli ranč pred štiristau lejti narodijo v njinom varaši. 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 6. avgusta 2009 • Leto XIX, št. 32 
Varaški zgodovinski dnevi 



Varaš Pavullo del Frignano nas, ma 15 gezero lidi. Naj-tejm, ka je blüzi grad Monte-
se nahaja v deželi Romagna, bole znani je po steklarskoj cuccolo, gde se je naradudo 
kakšni 750 kilomejterov od industriji (üvegipar) pa po grof, steri je naš tau Europe 

obrano pred Törki. Talanjski gostje so s sebov pripelali pevski zbor tö, steri je popejvo na svetešnjom podpisi listine. Varaški zgodovinski dnevi so se začnili 30. juliuša s srednjeveško pojedino (középkori lakoma), na stero je lidi zvau brat Gotthárd, na sami večerji v refektoriji varaškoga samostana je pa biu navzoči sam krau Bela III. s svojimi dvorskimi damami. Če je 31. juliuša popodneva v petoj vöri nekak prišo v Varaš, si je leko mislo, ka je v srednjom veki. Po glavnoj poštiji v povorki so šli vitezi, žonglerji, trebušne plesalke, dame, lokostrelci… Na odri na prostom so potem uradno odprli program pa podpisali listino o padaštvi s taljanjskim varašom. Vse do nedele je bilau dosta programov, koncertov, razstav, delavnic za mlajše, gde so si leko pripravili srednjevečke klobüke, kolapoše. Stere je bola brigo šport, so se leko brsali na pejseki ali leteli 1664 metrov. Za redne tekače je pa bila 9 kilometerska paut od Varaša do Maugdinec pa nazaj. Na ništrni programaj je bilau dosta lidi, bili so pa takšni tö (razstava, koncert srednjeveške glasbe), gde so se lidgé nej preveč trli. Dapa sto je isko, si je najšo kaj zanimivoga. 
M. Sukič 
Fotografiji: M.Sukič, Cs. Tóth 
2 

NEVARNA RAZMERJA 



ALI KAKO SI ZMAGO JELINČIČ 
PREDSTVALJA ZASTOPSTVO MANJŠIN 
V PARLAMENTU 

»Jelinčič bi iz ustave vrgel poslanca manjšin,« je kratko, toda vsebinsko dovolj zgovorno novico naslovil eden slovenskih dnevnikov in bralce v nadaljevanju informiral 
o tem, da bo poslanska skupina te stranke do začetka septembra zbirala podpise kolegov za vložitev predloga, da bi iz ustave črtali določila 

o dveh poslancih, ki v državnem zboru zastopata interese italijanske in madžarske manjšine. Po Jelinčičevem mnenju poslanca manjšin ne delujeta v interesu Slovenije, kar 


naj bi med drugim dokazovala pobuda poslanca italijanske manjšine Roberta Battellija za sprejetje vilenske resolucije OVSE (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi), ki izenačuje nacizem in stalinizem. Poleg tega v nobeni od sosednjih držav, kjer živi številčna slovenska manjšina, ta nima vnaprej zagotovljenega mesta v nacionalnih parlamentih. Prvak nacionalne stranke navrže še znano parolo, na katero se najpogosteje ujamejo njegovi pristaši z omejenim spominom, da gre pri zagotovoljenih poslanskih sedežih za ostanek socialističnega razmišljanja o bratstvu in enotnosti (Klasika mnogih aktualnih slovenskih politikov vseh barv: ako nimaš argumenta, reci, da je to in to posledica komunizma in socializma. Enako so po vojni ravnali komunistični politiki: česa se jim ni posrečilo speljati, je bila krivda in posledica predvojnega kapitalizma.). Zmago Jelinčič, izobražen in pronicljiv politik, se odlično drži na slovenskem političnem odru z enakimi ali podobnimi pobudami, všečnimi določenemu odstotku volilnega telesa, razočaranega nad vsem na tem svetu in v njegovi okolici. Seveda je tudi v tem, Jelinčičevskem primeru, hudič v podrobnostih ali najpreprosteje rečeno, koletaralna škoda tega početja bi se dotaknila Slovencev in drugih manjšin v sosednjih državah, ki se borijo za zagotovljene poslanske sedeže v nacionalnih parlamentih. Med le-te sodijo tudi Slovenci na Madžarskem. 
Prvaki strank povsod v Evropi, tudi na Madžarskem, kot je Jelinčičeva, se pogosto poslužujejo manipulacij z resnico, torej jim ni mogoče očitati, da govorijo neresnico (ali naravnost rečeno, da lažejo). Ravno zato se je najtežje zoperstaviti tistim, ki pomešajo in premešajo političnopopulistična stremljenja in splošno znana načela (ki jih dodajajo zato, da bi se pokazali za demokrate in napredne politike.) Kajti Jelinčič meni (ob Dnevniku piše tudi Delo), da črtanje dveh poslancev manjšin nikakor ne pomeni posega v pravice manjšin, kajti te bodo še naprej (kar je seveda res) razvijale svoje jezike in na druge načine ohranjale narodno identiteto, država pa jih bo še naprej materialno podpirala. Potemtakem sta Roberto Battelli in dr. László Göncz zgolj v okras slovenskega parlamenta. Če bi bilo temu res tako, zakaj bi si Slovenci na Madžarskem, skupaj z ostalimi manjšinami, prizadevali za zagotovljeno zastopstvo v parlamentu? 
Enako željo pa gojijo tudi Slovenci v sosednjih državah. Zakaj imeti (zagotovljeno) zastopstvo v državnem zboru, ni teoretično vprašanje, ampak ima velik vsebinski in praktičen pomen. Nekaj podobnega, kot ima po novem minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu. Če ima manjšina zagotovoljeno zastopstvo in poslanca v najvišjem demokratičnem telesu, je neposredno pristona pri kreiranju celotne politike v državi (razprave o razvoju, novih zakonih, spremembah zakonov ...). Nič se v bistvu ne zgodi mimo manjšine, pri čemer imata slovenska manjšinska poslanca tudi možnost veta in možnost preprečitve sprejema zakona, ki bi bil v škodo manjšini. Brez te pristojnosti bi res bila bolj v okras državnemu zboru. Enako velja za ministra, sicer brez listnice, ki se udeležuje sej vlade in ima priložnost neposrednega pogovora s kolegi o temah in dilemah, povezanih s položajem Slovencev v sosednjih državah in po svetu. Iz medijskih poročil izhaja, da je prvaka nacionalne stranke zmotilo ravnanje poslanca Roberta Battellija v zvezi z izenačevanjem nacizma in stalinizma. Bilo bi naivno verjeti, da je to lahko razlog za črtanje ustavne pravice, ki jo imata italijanska in madžarska narodnost, ali malo za šalo: izgleda tako, kot če bi prišli k zobozravniku, ker vas boli zob. Zdravnik bi izdrl vse zobe, ker potlej ne bi bolel nobeden, in še ženine, za vsak slučaj. Kajti, kaj ima s stališčem R. Battellija poslanec 
L. Göncz in nenazadnje, kaj ima z mnenjem R. Battellija ustavno zagotovilo, da pripada italijanski manjšini zagotovljen sedež v državnem zboru (ne glede na dejstvo, da je R. Battelli vse od samostojne Slovenije poslanec v državnem zboru, ker so se tako odločili volivci, medtem ko so se prekmurski Madžari odločili za spremembo). Ker Zmago Jelinčič Plemeniti pozna razmere v sosednjih državah, nenazadnje se mu ni zdelo za malo, da je šel tudi v Porabje nabirat politično podporo, zato bi moral vedeti, da s „provokacijo” -s spremembami tako ali tako ne bo uspel -škoduje Slovencem v sosednjih državah. Samo spomnimo, koliko truda je 


GORIČANKA je 20 lejt 
stara 

»Najbole ponosen (büszke) sam na tau, ka leko damo delo 34 lidam z Goričkoga (enomi iz Porabja tö),« je povedo direktor Trgovskoga podjetja Goričanka Srečko Kalamar na sprejemi, steroga so pripravili ob 20-letnici podjetja (vállalat) 24. juliuša v Mačkovcih. Srečka Kalamara v Porabji tö dosta lidi pozna, nej samo zatok, ka v njino bauto v Trdkovo tö ojdijo kaj kipüvat, liki zatok tö, ka je bijo v tisti težki cajtaj, gda smo se borili za tau, naj se granica odpre med Martinjom pa Senikom, med prvimi, steri so iskali stike (kapcsolat) z lidami na naši strani meje. Srečko Kalamar je na kratki tapravo, kak je iz male baute z mejšanim 
blagom v dvajstij lejtaj gratalo Trgovsko podjetje (Kereskedelmi Vállalat) Goričanka, stero na gnes ma 6 poslovnih enot po Goričkom. Zgodba se je začnila 22. juliuša 1989, gda se je tak odlaučo, ka nede več delo za Potrošnik, liki začne delati na svojo rokau. Te so odprli Trgovino Kalamar v Trdko
vi. Od leta 1990 do leta 1993 so na velko odavali blago, vozili za druge 
baute. 1994. leta so pauleg svoje iže küpili parcelo pa tam zozidali halo (csarnok) za gradbeni material, tauma bi na Vogrskom pravli, ka majo TÜZÉP, gde se vse dobi, če človek ram zida. Potistim so pa rasle njine enote kak gobe po dežji. 1995. leta so odprli bauto pri Sv. Juriji, 2001. dvej pri Gradi, 2004. bauto z železnino v Petrovcaj, 2006. butik z raužami pa darili v Kuzmi, nazadnje pa letos bauto v Mačkovcaj, stera se zove Market TUŠ Goričanka. Kak je direktor Kalamar pravo, najbole je tau veseli, ka delajo za domanje lidi pa ka dajo delo domanjim mladim lidam. 34 slüžb pomeni 34 držin, 34 iž, ka je na Goričkom leko že ena mala ves. Če drugo nej, Goričanka je v dvajsetij lejtaj tau dosegnila, ka je za eno malo ves valaun lidi nej odišlo z Goričkega. 
M. Sukič 

bilo potrebnega, da so štajerski Slovenci v Avstriji, ki imajo po 7.členu avstrijske državne pogobe enake pravice kot Slovenci na Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem, dobili sedež v sosvetu za narodne skupnosti pri zveznem kanclerju na Dunaju. In da je na Madžarskem ustanovljen Forum narodnih in etničnih manjšin, ki pomeni začasno vez med trinajstimi manjšinami in parlamentom. Ta začasnost se bo s pobudami, kot je Jelinčičeva, še podaljšala, kajti na Madžarskem zelo pogosto poudarjajo zgledno normativno (in tudi konkretno) ureditev položaja prekmurskih Madžarov. 
Imajo tudi nekaj politikov Jelinčičeve barve, ki pozorno spremljajo dogajanje v sosednjih državah. Mogoče pa je, in to bi bila najboljša varianta, da hoče na vrhuncu političnih počitnic Jelinčič zbuditi pozornost -s poletnimi pasjimi bombicami ... Toda tudi pasje bombice so - lahko - nevarne. Če ne za tistega, ki jih vrže, pa za one, ki so jim namenjene in še koga okoli njih, čemur se reče kolateralna škoda ... (Med pisanjem članka je s spletne strani SNS poniknila vsebina: Spremembe ustave - 80. in 64. člen - narodne manjšine, ostal je le naslov.) 

Ernest Ružič 


Porabje, 6. avgusta 2009 

3 




Jezikovne počitnice v Piranu 

(Moji pogledi) 


Kot že nekaj let, so tudi mo osnovnih pravil sobiva-teljica Zlatka naučila nekaj hodom, kar je naloga šole, »Vi meni ne boste ukazovali, letos poleti organizatorji, nja, saj počitnice so lepe le v pesmi in tudi zaplesali smo. ki pošilja svoje učence v ta-ker niste moja učiteljica.« In Zveza Slovencev na Madžar-primeru, če se vsak prilago-Za gledališko delavnico je bore, kolonije. Je pa to tudi to seveda madžarsko… skem, Zavod RS za šolstvo -di osnovnim »predpisom«, učiteljica Anita (naša ko-naloga staršev. Če se otrok Pred odhodom naj bi se razvišja svetovalka za porabske pazi na svoje in na zdravje legica iz mačkovske šole) pripravlja na potovanje tudi čistilo tudi to, da so spremlješole, mag. Valerija Perger ter dobro počutje drugih in napisala tri skeče, ki so se tako, da pomaga mamici valci »učitelji« in »vzgojitelji« 
-ter OŠ Cirila Kosmača v nikomur ne bi smelo biti jih učenci naučili, in jih v pakirati svoje stvari, obleke vseh udeležencev tabora, ne Piranu, omogočili 37 učen-vseeno, kako nas po vedenju sredo tudi predstavili. En in druge potrebščine v kov-le tistih, ki prihajajo iz njihokam in učencem iz Porabja ocenjujejo drugi. Pri morju popoldan smo se med de-ček ali potovalno torbo, bo ve šole. In seveda opozarjajo ter 5 šolarjem iz Mačkovcev, me je presenetilo, da nekate-lom lahko naučili imena znal to tudi sam razpakirati ali urejajo stvari zaradi tega, da teden dni preživijo na Pri-ri sploh niso šli v vodo, da bi kuhinjskih pripomočkov, ter na koncu taborjenja vse da bi se vsi dobro pučutili, se morskem, na jezikovnih po-se kopali, in to ne le prvi dan, pribora, posod ter sestavin pospraviti nazaj v kovček. zdravi in srečni vrnili domov. čitnicah. ampak praktično do konca različnih namazov, ki smo Potem se ne bo zgodilo, da Spremljevalci namreč ima-Udeleženci so se prostovolj-tabora ne. Tudi plavalnega jih za večerjo tudi pripravili. ne vemo, čigave spodnjice, mo precejšnjo odgovornost, no lahko prijavili na jezikov-tečaja se niso udeležili vsi, Vsak otrok je dobil delovni brisača, zobna ščetka ležijo ne le v tem, da se, kar se da ne počitnice, kakšnih poseb-tisti, ki pa smo jih spravili v zvezek, moram pa priznati, na tleh, na terasi, pod poste-nemoteno, izvede vsebinski nih pogojev ni bilo, razen vodo, so uživali. da se nekaterim ni mudilo, ljo… Ne bo škodilo nobene-del tabora, temveč tudi pri enega, da se učijo slovenski Po večerji smo šli na sprehod da bi ga sproti izpolnjevali. mu otroku, če se nauči, kako splošni vzgoji udeležencev. jezik oz. da se ga želijo čim-po mestu, na obali smo sre-Organizatorji jezikovnih po-je treba dati prešito odejo v Ob vsem tem pa moramo bolj naučiti. čali starega znanca -seveda čitnic so pripravili tudi več prevleko, postlati zjutraj paziti na zdravje otrok, da ne 
9. julij 2009 je bil dan od-znanca odraslih -duhovnika izletov. Obiskali smo pršu-posteljo…če se navadi, da je pride do nesreč (če pa že prihoda. Avtobus iz Slovenije Štefana Šömeneka, porab-tarno v Lokvah, kobilarno postelja intimna sfera posa-de, poskrbimo za zdravniško je pripeljal na Gornji Senik skega rojaka, in smo malo v Lipici, pa tudi Škocjanske meznika, v katero se vleže-pomoč), da otroci ne zgubijo že ob pol sedmih in okrog poklepetali z njim ter ugoto-jame. Upam, da se bodo mo le po tuširanju… svojih stvari, denarnic ne osmih smo se vozili že po vili, kako majhen je svet. degustacije v pršutarni in Tudi to bi bilo dobro raz-puščajo v trgovinah, brisač Sloveniji. Vreme sicer ni ka-Po vrnitvi na šolo se je za-ogledov kot tudi drugih le-čistiti pred odhodom, da v na plaži… Da se vsi skupaj zalo nobenih značilnosti po-čelo »nočno življenje«. pot, ki smo jih videli udele-pokrajini, kamor odhajamo vrnemo z novim znanjem, letja, vseeno pa smo potniki Kartanje, klepet, nagajanje ženci jezikovnih počitnic, še verjetno kuhajo drugače kot zdravi in srečni. bili prepričani, da nas v Pira-drug drugemu je vsak večer dolgo spominjali. Pester in mamica doma, vsako hrano Ko sem na Gornjem Seninu čaka sončen in lep spre-trajalo tja do polnoči, otroci zanimiv program je bil na-se pa da pojesti, tudi če je ku stopila iz avtobusa, me jem. Pri Postojni je še rahlo se tudi pozneje niso umirili, menjen temu, da bi se učen-drugačnega okusa kot do-je neka mamica vprašala: A deževalo, po nekaj kilome-zaman smo jih odrasli opo-ke in učenci sproščeno učili mača. Kuhano kosilo je pa ste se spočili? Seveda smo trih pa se je pokazalo sonce, zarjali, da bo treba naslednji nove besede in izraze, med-vsekakor boljše od čipsov, ki se… Medtem ko smo bili 24 in ko smo v Piranu stopili iz dan tudi zdržati, kajti za-tem ko uživajo v mediteran-so jih naši otroci v tem ted-ur dežurni, smo uživali v klimatiziranega autobusa, čnejo se jezikovne in druge skem podnebju, svežem pri-nu pojedli na kile. sproščenem načinu učenja, nam je bilo že skoraj vroče. delavnice. morskem zraku ter morju. Osnovno pravilo bi moralo v morju in soncu… Veselili Na srečo je učitelj Dominko Nočni „junaki” so na delav-Kot spremljevalka sem se biti, da se obnašamo v vsa-smo se tega, da smo med prtljago odpeljal s kombijem nicah seveda spali, težko jih letos prvič udeležila jezikov-kem primeru spodobno, se Primorci našli prijatelje, ljudo šole, tako nam ni bilo na-je bilo spodbuditi za resno nih počitnic na morju. Kot pozdravljamo, vsaj zjutraj, di odprtih src. porno iti peš tistih nekaj sto delo, čeprav je učiteljica Zo-učiteljica, ki poučujem že ko se zbudimo, da počaka-In še ena reakcija. Benijeva metrov do stavbe šole. rica pripravila koristno vse-25 let, bi rada dodala svoje mo, da naš sogovornik svoje mama, ko smo v Monoštru Po namestitvi v sobe smo bino za delavnico. osebno mnenje, s katerim pove do konca, in ne gremo stopili iz avtobusa, je dejala: spremljevalci prosili učenke Popoldne smo z avtobusom želim doseči, da bi v prihod-kar tako mimo, če nam želi »Hvala vsem spremljevalin učence, naj svoje stvari po-krenili proti hrvaški meji, nje bili na taborih, v koloni-nekdo kaj povedati ali raz-cem, da ste zdržali in naše spravijo v omare, si pripravi-obiskali smo t. i. Tonino jah, jezikovnih počitnicah ložiti. Lepo bi bilo, če bi se otroke zdrave pripeljali dojo postelje, toda naloga se hišo, kjer smo si ogledali bolj uspešni tako pri učenju naučili poslušati tiste, ki nas mov.« Hvala ji, da zna ceniti je za nekatere pokazala kot oljarno na stari način, mlin kakor tudi pri sobivanju hočejo kaj naučiti, nas z do-naše delo. precej težka, kajti mamic, ki na kamne, prešo ali stiskal-otrok. Že kot otrok, pozne-brim namenom vzgajati, Zahvaljujem se vsem orgato delo opravljajo doma, ni nico, med potjo pa seveda je kot učiteljica, sem skoraj kajti oni nam nočejo naga-nizatorjem, ki so s svojim bilo zraven. Po kosilu smo oljke, olive še niso bile zrele. vsako poletje preživela lepe jati, ponujajo nam le pomoč, delom ali finančnim pokritse zmenili, da bomo prvi po-Med ogledom bi se morali tedne v različnih taborih. da bi se naučili kaj novega, jem vseh stroškov omogopoldan preživeli na morju, učenci naučiti kakih 8 do 10 Taborjenje, šola v naravi, je-kaj koristnega. Če sprejme-čili jezikovne počitnice za uživali v slani vodi, valovih novih slovenskih besed, ne-zikovne počitnice ponujajo mo dobre nasvete drugih, porabske otroke. Obenem in na soncu. katerim je uspelo, bili so pa več kot samo to, da odidemo postanemo tudi sami boljši, obljubim, če bo kdaj tudi od Spremljevalci smo sezna-tudi taki, ki se niso preveč od doma. Življenje v skup-bolj uglajeni. Moram na-mene odvisno, bomo peljali nili otroke s pravili, ki naj bi trudili. nosti pa zahteva pravilno mreč priznati, da sem preži-še bolj pridne otroke, uka jih upoštevali med počitni-Soboto in nedeljo smo pre-vedenje od posameznika. vela grenke trenutke, ko mi željne, ki si bodo to zaslužili cami, kajti skupno bivanje živeli na šoli in na obali. V S pravili je treba seznaniti je nek fantek rekel, ko sem tudi s svojim obnašanjem. 50 ljudi zahteva, da se drži-glasbeni delavnici nas je uči-predvsem otroke že pred od-ga opozarjala na neko stvar: Erika Köleš Kiss 
Porabje, 6. avgusta 2009 

4 



Murska Sobota, Lendava 


MEMORIALNA RAZSTAVA, SLIKE, GRAFIKE IN 
LINDART 

Prekmurski likovni utrip ni za-ključimo, da so bile njegove razmrl tudi v poletnih dneh. V so-stave odmevne tudi v slovenski boški Galeriji so na ogled kar tri strokovni javnosti. razstave in ena; v lendavskem V veliki dvorani soboške Galerije parku pa razstava del iz med-se predstavlja Robert Černelč, narodne likovne kolonije mladih akademski slikar in režiser, rojen 
14. LindArt. v Murski Soboti. V bogatem kata-Ob 30. obletnici smrti so na logu, ki ga je izdala Mestna galebalkonu soboške Galerije po-rija Piran, kjer je imel razstavo lestavili razstavo del Ladislava tos, je Andrej Medved napisal, da Danča, člana znane skupine so Černelčeve podobe 2008-2009 

DHLM, v kateri so bili še Štefan slikane iz fotogtafskega posnet-Hauko, Franc Mesarič in Lojze ka. »Razumemo jih kot izvirne Logar, ki so še vedno delujoči točke za Pogled, ne pa kot »realikovni umetniki v Prekmurju listične« posnetke. Zgradba poali v Ljubljani. Skupina DHLM gleda je obrnjena, fotografirano je v prekmurski prostor prinesla slikarsko platno govori iz sebe, tokove moderne likovne umet-iz notranjsoti svoje upodobitve, nosti. Kot je povedala kustosinja nikakor pa iz površine, kot pred-Irma Brodnjak, je uspel Ladislav menost. Poteza roke, tista fotoDanč kljub prezgodnji smrti za-grafa in tista, ki jo naredi slikar, jeti dela, »nastala v klasični rea-v resnici soustvarja sporočilo, listični maniri, ekspresionistična naj bo to čista likovnost kot taka dela, segel pa je tudi po abstrak-ali navidez »zamegljena« spaka. ciji.« Razstava prikazuje le del V njej je ustavljen čas, otrpljen v njegovega ustvarjanja, ob slikah večnost, v trenutek, ki ga skoraj in grafičnih delih tudi nekaj do-ni, pa vendar zdaj, v tej časovni kumentarnega gradiva. »meji« določi nek dogodek, ki ga V katalogu, ki je izšel ob 20. ob-v resnici komajda zaznamo.« letnici slikarjeve smrti, pa je Grafike Vesne Drnovšek iz Trumetnostni zgodovinar Franc bovelj so postavljene v mali dvo-Obal zapisal, da je bila likovna rani. »V nevrotičnem času, v kaustvarjalnost Ladislava Danča terem smo vse manj subjekti in razpeta med življenjem v Ljublja-vse bolj objekti, ki hrepenijo po ni, kjer je ostal po končani aka-ustrezno reklamirani sreči, ki ni demiji za likovno umetnost, in nič drugega kot prisilna sreča, so Mursko Soboto, kjer si je po pov-grafike Vesne Drnovšek tisti neratku leta 1967 ustvaril nov dom dolžni moment, ki nam govori in družino. Ladislav Danč je imel o možnosti prave sreče,« je avtovrsto samostojnih razstav in so-ričino likovno izpoved označil deloval na številnih skupinskih, umetnostni zgodovinar Robert tudi na mednarodni razstavi Inhof. Sicer, beremo v katalogu Panonska pokrajina -panonski istega avtorja, da ustvarjanje človek, iz katere se je razvila in Vesne Drnovšek lahko mirno pred leti ugasnila Pannonia. Po imenujemo igranje senc. Kajti podatkih iz biografije lahko za-sence imajo za človeka ravno 



Gorička stranka poštenja 

Venej pred krčmo Pri Žabi je že duga lejta Žabin parlament. To je poznano vsikšomi, ka je bar gnouk prišo v tou krčmou. Tou pa zato, ka krčmarica Žaba ne dopisti, ka bi se v krčmej gučalo od politike. Zato je Žabin parlament trno popularen. Njegov nikšne féle najbole prejdjen je gé Brnčkov Gustek. Včasik za njim pa je gé Košarin Ferek. Tak, ka je nej čüda, ka parlament trno batrivno živé pa se njegvi glas kouli po brgaj čüje tö. Depa kriza je vseposedi pa je nej čüdo, ka se je potegnola nut v Žabin parlament. Kak bi vsi nikšni toupi gratali pa bi je politika sploj nej več migala. Kak bi njim gratalo vseeno, ka se godi kouli nji. Zato so se Brnčkov, Košarin pa eške Grabašov Peter eden den najšli tam venej. Že je skur deset vöra bila, ka de Žaba zapirala krčmou. Uni pa so li sedeli pa sedeli pa si nika na velki zgučavali. Depa vcejlak tiüma so se zgučavali. Pa gda njim je krčmarica Žaba prajla, ka zapira, so vöovadili, ka se njim je motalo po glavaj pa od čega so se zgučavali. »Žaba, es poslüjšaj!« go je dola stavo Brčkov Gustek. »Mi smo zdaj na noge postavili nouvo stranko (párt). Pa dosta lidi mora nut v njou stoupiti, pa jo po tejm registrejramo. Tak nam iz Lublane es pejnezi pridejo, pa mo leko eti tadale tirali svoj parlament.« Žaba ji je samo z debelim gledala. »Ja, tak de tou! Vej pa razmejš, ka ti gučimo. Več lüdi de volilo našo stranko, več pejnez dobimo. Pa tou nas nika nede koštalo. Nika, eške plačano dobimo.«  »Depa prva kak se tou zgodi, nam trbej nikšna finančna inekcija, ka tou leko začnemo tirati. Zato smo si brodili, ka bi ti bila nikšne féle naš sponzor. Vej po tistom ti vse nazaj damo, ka boš nut v nas investejrala,« go je že obimo Grabašov Peter. Žaba ji je gledala pa je nej vejdla, če se šalijo ali za istino gučijo. Pa ji je dun pitala, kak de se zvala ta njiva stranka. »Gorička stranka poštenja!« so prajli skur v eden glas. Krčmarica Žaba pa ji je samo nemilo poglednola pa prajla: »Leko, ka vi pošteno brodite od vsega toga. Depa ge v poštenje ne morem investejrati. Tou pa zato, ka vsikši tisti, ka v politiki pošteno brodi pa tak tö dela, nikam ne pride. Poštenje je nika tistoga, ka v politiki ne preživé.« Trgé iz Žabinoga parlamenta so samo gledali za njou pa začnoli iskati nouvo ime za svojo stranko. 
Miki 
tako hipotetično privlačnost kakor ogledala. Galerija - Muzej Lendava je organizirala 14. LindArt, mednarodno mladinsko likovno kolonijo, ki so se je udeležili ustvarjalci iz Italije, Francije, Združenih držav Amerike, Hrvaške, Kanade, Brazilije, Slovaške, Litve in Slovenije. Delali so »povezani« v pare in pod vodstvom akademskih slikarjev Katje Pal in Dubravka Baumgartnerja. Za najboljši likovni par sta bila izbrana Jerneja Smolnikar iz Slovenije in Andrea Carini iz Italije, kar jima daje priložnost samostojne razstave prihodnje leto. Dela mladih umetnikov, ki jih je na otvoritvi predstavila umetnostna zgodovinarka Irma Brodnjak, si lahko ogledamo v lendavskem parku. Kot napovedano v drugem stavku tega zapisa, so v soboški Galeriji tri razstave in ena. Ta »ena« je v izložbi prodajnega dela Galerije, kjer so dela učencev prve in druge soboške osnovne šole, ki so delali pod vodstvom likovnega pedagoga Matjaža Gederja. Nekaj del, zlasti slik, opozarja na zanimive avtorje, nemara kar bodoče slikarje. 


Ernest Ružič 

Porabje, 6. avgusta 2009 

5 




S traktorom domau v rojstno ves 

V Andovca bi nas dosta več bilau, če bi mladi že več lejt nej odišli vö z vesi. Edni so v Meriko odišli, pa ta po svejti, drugi pa v vekše varaše ali samo v Monošter. Steri so daleč, tisti na rejdke, steri so pa paulek, tisti bola nagausta poglednajo svojo rojstno ves. Dalešnji pridejo s fligarom, drugi z autonom, dapa dje taši, šteri se vsigdar s traktorom pripela. Oni so Joška Mešič, po iži se pa Katini zovejo. 
-Joška bači,gda pa zaka ste vi v Varaš prišli? 
»Mi smo sedemdesetdrugoga prišli sé v Varaš. Tau je tak bilau, ka töj sam delo na državnom posestvi (állami gazsaság), pa tak smo si zmislili, ka lakejše baude od tec v delo odti. Iz Andovec v Varaš ojdti delat je težko bilau. Zazranka sam edno vöro mogo čakati, če sam z rani busom üšo, pa domau ranč tak edno vöro, če sam v štrtoj zgutauvo. Te za volo tauga smo se tak odlaučili, ka tü v Trauščaj mo zidali.« 
-Kelko lejt ste v Andovci živeli? 
»Dja sam se tam naraudo, pa gda sam se oženo, te sva ešče deset lejt tam bila.« 
-Vi ste v tistom rami sami bili ali stariške so ešče tö živeli? 
»Nej, moji stariške so te več nej živeli. Dapa mi smo nej v tistom rami bili gde stariške. Dja sam od oče tisti ram daubo, ka ga je on erbo od sestre, zato ka ona te že mrla. Tam sva te z ženauv deset lejt bila.« 
-Nej bi bilau lakejše, če bi te ram obnovili, kak ka ste nauvoga zidali? 
»Te ram je brezi fundamenta bejo, stené so pa cauc bile. Dosta smo ga popravlali, dapa dosta nej valalo. S stejn je majtar vsigdar dolaleto.« 
-Kak so se vam tista lejta vidla, gda ste v Andovci bili? 
»Dja sam se tam naraudo, tam sam gorraso. Sploj lejpe spomine mam s tistoga časa. Dobro je bilau. Tistoga reda je ešče dosta mladine bilau. Nas je pet bilau, pri Šafarni štirge, pa ranč tak pri Mejcini tö. Pri Djanošini, kak je tvoj oča doma, oni so trdje bili. 
Pa tau, ka sam tapravo, je samo na ednom malom grombli bilau. Tistoga reda nas je še dosta bilau v Andovci. Pa te potistim pomalek je vsakši kraj z daumi üšo. Edni v Meriko, drugi pa na Vogrsko.« 
-Vam je nej napamet prišlo, ka bi vö v Meriko odišli? 
»Nej, pa leko, ka bi dobro bilau, zato ka tisti, ka so tavö odišli, zato baukše živejo kak mi, steri smo ostali.« 
-Vedli ste že naprej, gda drugi odidejo? 

»Vedo sam, gda so se kredadejvali, zato ka so taprajli, ka oni zdaj dejo. Dja sam mogo po biciklin titi, s sterim se je moj brat do Füzesa pelo, pa tam ga je v eden grm srano.« 
-Kak ste zbaugom dali eden drugoma, sploj pa brata, da ste vedli, ka leko ka več nikdar nete ga vidli? 
»Te smo ešče mladi bili, pa tau je nam vejn ešče ranč nej napamet prišlo.« 
-Vi ste v Varaš odišli pa v Andovci ste njali eden ram, steroga ste nikdar nej odali. Kak tau? 
»Dja sam bejo tisti, steri sam tau nej sto. Tisti pejnaz bi nas nikanej vöpomogo, pa leko, ka ešče stoj de med mlajši ali vnuki zido tam. Zdaj, če se v Andovce pelam, man kama titi. Dosta spoznancov mam tam, pa te nje tö leko poglednam. Skur vsakši mejsac se gnauk z ženauv pelava tavö. Sploj pa te, gda djaboke pa slive zrejlijo.« 
-Tau ste prajli, ka zavolo slüžbe ste v Varaši zidali. Ka ste tam delali? 
»Traktoroš sam bijo.« 
-Tau je bilau vašo prvo slüžbeno mesto? 
»Nej, najprvin sam pauleg Celldömölka delo, tam tö na državnom posestvi, kak traktoroš. Deset lejt sam bijo tam, pa gda sem se oženo, te sam domau prišo. V več mejsti sam delo isko, bijo sam v kosavno fabriki, 
v židano fabriki, dapa nejn so me nej goravzeli. Tak sam te prišo na Rábafüzes, pa tam sam bijo cejlok do tistoga mau, ka sam v penzijo üšo. Tau je petdvajsti lejt bilau.« 
-Gda ste vi naprajli izpit za traktor? 
»Sedemdesetprvoga leta v Sárvári, gde sam trimejsečno traktoroš šaulo skončo.« 
-Zaka ste si tak misli, ka te traktoroš? 
»Zato ka tak si je človek bola naletja najšo slüžbo, pa bola leko delo si emo, kak če bi naklajati mogo. Tau zato vejm, ka sam tau tö vösprobo.« 
-Vi ste vsigdar s taši MTZ traktorom vozili, kak ga zdaj tö mate? 
»Vsigdar, gnauk je eden FIAT traktor bijo na eden kratek čas. Tisti je zato baukši bijo, dapa dja sam ovak vsigdar MTZ vozo.« 
-Vi ste te že specialist. Kakšni traktor je MTZ? 
»Dja tau povejm, ka dober traktor je, če skrb maš nanjega, ne moreš ga nanikoj djati, samo naj olaj pa voda baudeta v njem. Petdvajsti lejt sam delo pa te čas sam samo tri MTZ-na emo, istino dja sam zato skrb emo nanjé.« 
-Istino ka ste v penzijo šli, dapa zato tü na dvorišči stoji eden MTZ, za vami je prišo, ka brezi vas je več nej sto ostati? 
»Dja sam si vsigdar tak mislo, ka če mo v penzijo üšo, dja mo doma emo eden traktor. Emo sam edno tašo priliko, ka tisti traktor, ka sam ga tam vozo, sam ga leko dolaküpo. Gda sam dja v penzijo üšo, je dosta dela bilau, dosta sena je trbelo notraspravlati, pa so mi tau prajli, naj ostanem. Tam sam te telko pejnaz parslüžo, ka sam tjöjpo traktor, s šterim sam delo pa ešče pejnazge so mi ostali. Istino, ka ga je te prejdjan nej trno sto odati, dapa nika nej mogo, zato ka sva se pogaudila. Dober šejft je bejo. Od tistoga mau je primana te traktor. Leko povejm, ka do tejga mau ga nika nej trbelo popravlati.« 
-Kak sam vas poslüšo, vi zato skrb mate na traktor. 
»Tauga traktora padaši, štere smo nagnauk vö z Agrokera pripelali, so že vse vömanili motore, zato ka so nanikoj prišli. Dja sam na traktor vsigdar aklavi bejo, pa sam skrb emo nanjega. Bili so taši, steri so telko smetja meli v kabini, ka si nej mogo notrasesti. Dja sam svojoga vsigdar prau pa puco. Tašoga reda so mi tak prajli: ’Ti nauri, ka ga pereš, vej pa nej je tvoj.’ ‚Ti sediš v njem, nej baukše, če je čisti,’ sam tašoga reda šegau emo prajti.« 
-Dostakrat vas vidim, ka se s traktorom pelate v Andovce, te je tau vaš auto tö, nej? 
»Müva z ženauv lopau se notrasedava, lado goradejava ozark, pa se pelava. Ka nam drva trbej, ali kaj pripelati, tau vse domau zvozimo, pa da trbej, te se pelamo v Andovce.« 
-Kelko časa nücate, ka se pripelate vö v Andovce s traktorom? 
»Če se sam pelam, te dvajsti mi-nut, če je žena z menov, te več časa trbej, zato ka ona ne da gnati. Tau pravi, ka te traktor fejst trausi. Dja pa te tak pelam, kak ona povej, zato ka gda je z menov, te je ona prejdnja. Nemaš kaj.«

   Karel Holec 


Porabje, 6. avgusta 2009 

6 




»Namé graubo vlečé moj rojstni daum« 



Človeki je trno toplo pri srcej, Karčina Holeca? je nogau strla. Vala baudji so v zadnji lejtaj dosta vse ma »Gda sva se oženila z mogda se s takšnimi lidami sre-»Po pravici povejm, ka je re-domanji tašni, ka vse napra-za gledanje, največ djau pa žaum, sva sedem lejt pri ča, steri se z döjšov pa srcom portažo bola naleki delati, vijo. Obadva pojba, Tibi pa deja Karči Holec, žüpan v njegvi starišaj živala. Té smo tak za resnico vežejo na svo-taum nej trbej vöstaniti pa Norbi, vsefalé potrejbno delo tri mandataj, gnesden tü začnili zidati kučo, depa nijo rojstno ves, na svoj rojstni gončati pred dvejstaupetdeset vejta naprajti, sestra Anasta-predsednik slovenske sa-kak se nam je nej pršikalo, daum, na svojo držino kak lidami. Gda sam na oder stau-zija pa stjöja, puca pa stariše mouprave pa andovskoga smo go med zidanjom odali Valika Kovač, po dekliškom pila pa tau oprvim, mi je vse vred má. Naš oče je že dosta Porabskoga kulturnoga pa pa smo se v blok spatjivali. menji Valika Časar v Varaši. glas trpeto. Za malo časa sam lejt v postela betežnik, njaga turističnoga dröjštva. On je Samo, ka obadva z možaum Po domanjom, Kovačina Vali-k seba prišla, tak, ka je te že čistak tak trbej opravlati kak steber vesi. Kak vidiš ti, do-sva si želela meti svojo kučo, ka je znana po tejm, ka trno dobro bilau.« malo dejte. Pri nas cejla drži-manja tau? svoj dvor, radiva sva vanej v rada gonči slovenski, s vsak
»No, vej pa če njega ne bi bi-naravi. Mena se je Slovenska šim na gonč stane, nika je nej 
lau, bi gvüšno nej bilau tak. ves furt vidla, dobro pa lejpo djizdava, je prijazna pa fejs-
On drži vtjüper lüstvo v vesi. mesto je. Pa smo dočas iskali fejs delavna mlada ženska. 
Zatau se naroditi trbej, ka vse mesto za zidanje, ka se nam Več od sebe pa naj nam sama 
on dela pa tanapravi. On je je pršikalo, etak v Slovenskoj tü pripovejda! 
furt tašen bijo, z nika maloga vesi živemo že štrto leto. De»1969. leta sam se narodila v 
je furt nika velkoga napravo. lavan den zazranka odidemo Andovci pa sam taum živala 
Rejsan, ka vse v slejdnjom mi-delat, mlajši v šaulo, večer do22 lejt. Doma smo bili štir
nuti delamo, slejdnjen tjéden mau pridemo. Konec kédna dje mlajši, dva pojba pa dvej 
lejče vsakši, depa gda je pro-smo pa furt v Andovci, tak, dekle, dja sam najstarejša. 
gram, taum je vse tip-top vse ka smo mi dosta nej doma. Mi Tistoga ipa so moji starištje 
tak, kak mora biti. Trno dob-svoj raum fejs vejmo poštüvavtjüper s starimi Kovačinimi 
ro je z njim vtüper delati, ma ti, ka sva z možaum vred dostarišami na velko gazdüvali. 
pomagati. Dosta vse dobroga sta dela opravila sama. Ešče Dja, gda sam osnauvno šaulo 
je že vönajšo pa včinijo za svo-mlajši tü dosta vse! Povejmo, zgotovila v Števanovci, sam üšla 
jo ves pa domanjo lüstvo.« cejli raum smo sami pofarbali v srejdnjo gostinjsko šaulo v - Leko si zatok tašno volo do-na mora vtüp prijati, ovak bi -Od tistoga mau, ka mate vö, zakoj bi dosta pejnez leko Sombotel, gdé sam se vönav-bila, ka se potejm večkrat nika nej bilau, bi velka nevola mali Triglav, vejn tak vašo vödali.« čila za kelnerco. Med šaulov podaš za tau? bila. Vala baudji, dobro drži-ves zišče gora največ turis--Zvöjn tebe sto ka za dela sam prakso mejla v restavra-»Če do me prosili, z dobre no mam! Zatok je vrejdno do-tov iz Slovenije? ma v držini? ciji Tromejnik v Varaši, gda volé, zaka pa nej! Vej pa doma mau odti! Če en tjéden nédem »Ja, tak je, tau je dobro, ka »Dekličina Martina je sedemsam zgotovila, sam osem lejt v Andovci, če leko kaj pomo-domau, té ména že tak fali! spoznajo ves, lüstvo pa delo najset lejt stara, ona odi v delala taum. Spoznala sva se rem, tau je samo dobro. Rada Vsakši dén gončim z njimi po slovenski organizacij. Vidijo varaško gimnazijo, pojbič Taz Lacijom Kovačom pa ože-domau dém ovak tö pomagat telefoni, pa döjn.« leko vsi, kašni smo Slovenci maš je letos zgotovo osnovno nila tö. 1992. leta sam rodila delat starišom, če pa kaj se - Rejdka ves, gde lüstvo, naj-v Andovci pa kak se vežemo k šaulo, on de se tü v gimnaziji prvo dejte, dekličino Martino. godi, smo furt taum z držinov večkrat mladi, tak vtjüp slovenskomi narodi.« včijo tadale. Mauž dela v fabri-Gda malo vekšo gratalo dejte, vred.« prima kak pri vas. Vaši do--K slovenskomi narodi se ki Opel, on je tehnični inženir sam na eno pau leta tavö odla - Po dvajsti lejtaj, ka te vleče manji so vsikdar taum pa vaša držina rejsan fejs veže, (műszaki mérnök).« delat v Avstrijo, dočas se mi na teltje domau v rojstno šča ti s svojo držinov tü. Pa ka telko žlate v Sloveniji - Kak si zadovolna s svojimi je 1995. leta nej naraudo sin ves? tau je že skur pau vesi! malo lüstva ma töj v Porabji mlajši? Tomaž. Kak se je oprla re-»Starištje, dva brata pa sestra! »Mi smo od maloga mau furt kak ranč vi. Kak tau? »Vala baudji, dobro se včita, stavracija Lipa v Slovenskom Mi se trno dobro mamo, furt vtjüper bili. Pejštji smo odli v »Ja, tau je zatok, ka sta se moj-obadva sta redniva pa fejs dedaumi, sam tá üšla za kelner-lepau porazmejmo. Dja sam šaulo, enga drügoga smo ni-ga očo stariša na Goričkon na-lavniva tö. Gda smo letos sprco. Nej dugo potistim je začno najstarejša, dja sam prišla kdar nej tánjáli. Furt smo vtü-rodila, baba v Čöpanci, dejdak tolejt v gauško odli, obadva delati slovenski radio, Radio kraj od ráma pa namé graubo per šli tá pa furt vtjüper do-pa v Markovci. Moj oče se je tö deteta sta že kalala drva. Če Monošter, gdé sam vala baud-vlečé moj rojstni daum. Mujs mau. Gda smo že vekši gratali, v Čöpinci naraudo. Moja baba trbej, doma pomagata pucati ji dobila delo, ka zdaj že deve-moram titi domau pomagat, smo po balaj ranč tak vtjüper je töj v Andovci mejla svojga ali okapati, vse, ka trbej. Gda to leto z veseldjom opravlam. konec tjédna rejsan furt do-odli. Tak brodim, ka bi tau dejdaka, on je sam živo v enoj smo doma pri starišaj krave Slovenski sam furt trno rada mau démo. Če v soboto demo, nej slobaudno bilau tánjásti, staroj kuči. Naši stari starištje meli, sta obadva maliva ešča goučala, lüstvo rada spozna-té redno delamo, če trbej v gauš-tej mladi Andovčani ranč tak so se zatok spatjivalai prejk v štalo tü čistila. Vse napravita, vam pa sploj rada mam tü, ča, na njivi, kaulek rama ali morajo tadala vtjüp držati. Mi Andovce. Tak, ka mi z očino-ne bojita se dela.« etak rada mam svojo delo.« gdekoli. Včasik mi že pravijo smo rejsan tak ešče gnesdén, ga tala vse žlato vanej mamo, -Na tau pravijo, ka mlajši 
-Kak kölnarca, kak novi-domanji, ka nej trbej furt za-kakšenkoli program vönajde od Markovec do Ljubljane, najbole od starišov vzemejo 
narka, si furt navezana na tok domau pridti, ka delati Karči (predsednik društva. leko povejm, do mordja. Mati peldo. 
lüstvo, delaš z lidami. Kak trbej. Dja tau ne morem vö-op. pisca), furt smo taum je pa z Ritkarovec od Kaucini, »Ja, dja sam doma tö tau vidla. 
se ti je pa vidlo voditi pro-prstati, ka bi namé stoj dvoro, na pomauč. Pa nej samo mi oni tü majo žlato v Sloveniji, Tau so me včili, ka moram 
grame na Slovenskom dnevi če sam doma, té mujs moram mladi, litji naši starištje ranč depa nej telko.« vsefale delo se navčiti redno 
v Andovci, ka je pripravilo dja dobro včiniti drudjim. tak.« -Valika, po kakšnoj dugoj delati, lepau se ponašati, biti 
Porabsko kulturno in turi-Zdaj nam je mati tü betežna, - Pri tejm, ka je v vaša mala pauti si prišla pa ti s svojo pošten, vsakšoga poštüvati, 
stično drüštvo pod vodstvom par tjednauv je ležala, ka si ves tak ijrašnja gratala, ka držinov v Slovensko ves? vsakšomi poštenjé dati.« 

Klara Fodor 

Porabje, 6. avgusta 2009 

7 




»Halo, tukaj slovenski Mediteran!« 

Šestnajsti poletni tečaji slo-način. Ljubitelji televizije so se poleg slovenskega knjižnega janja in izvajanja glasbene s pomočjo lesenih, pločevinavenskega jezika »Halo, tukaj lahko s slovenščino seznanjali jezika spoznati še narečja dediščine Istre. stih modelov ali prostoročno slovenski Mediteran« so tokrat z gledanjem filmov in izobra-slovenskega človeka, ki so v Ljubitelji slovenske književ-v obliki srčka, konjička, podpotekali v Kopru od 13. julija ževalnih oddaj v slovenščini, ljudski pesmi še toliko bolj nosti smo poleg drugih delav-kvice, zajčkov, zvezdic, ptičdo 26. julija 2009 v organiza-tisti, ki imajo radi glasbo, so življenjska, topla in praktič-nic lahko obiskali literarno kov. Obrt sodi med najstarejše ciji Fakultete za humanistične se lahko zabavali in obenem na. Kot že vemo, je letošnja književno delavnico, ki jo je srednjeveške obrti v mestih in študije Koper in Znanstveno-učili slovenščino s pomočjo vodilna nit voda, ki je v ljud-vodila dr. Agnieszka Będkow-trgih, na podeželju pa so se raziskovalnega središča Ko-besedil slovenskih izvajalcev, ski pesmi tudi dokaj prisotna. ska-Kopczyk. Na književni de-lectarske delavnice pojavile v per Univerze na Primorskem. tisti, ki radi beremo, smo Kot je Slovenija zelo razno-lavnici smo se lahko seznanili 19. stoletju, ko dejavnost do-Za 40-urne tečaje se je odloči-lahko svoje znanje slovenšči-lika, od Alp, Panonske niži-z novostmi na slovenskem živi svoj razcvet. V tistih časih lo 62 interesentov iz 16 držav ne izpopolnjevali z branjem ne do morja, tako slovenske književnem prizorišču, pre-so bila to zelo cenjena in dravsega sveta: Avstrije, Hrvaške, časopisnih člankov in krajših ljudske pesmi omenjajo reke, brali odlomke najnovejše pes-gocena ljubezenska darila. Italije, Makedonije, Madžar-literarnih besedil. Skratka, za jezera in morje. V povezavi z niške in prozne „produkcije” Po ogledu smo si vzeli čas za ske, Poljske, Češke, Bolgarije, vsakega je bilo nekaj. vodo pa nekatere poklice, kot slovenskih ustvarjalcev. Spo-kosilo iz odličnih slovenskih Srbije, Nemčije, Belgije, Špa-Ob večerih pa smo se lahko so mlinar, brodar, ribič. Torej znali smo tudi pesniško ob-domačih jedi. Pot nas je vodinije, Finske, Švedske, Kanade 

liko haikujev, izbrali priljub-la naprej do Bleda, kjer smo si in Argentine. Poletni tečaji so 
ljene slovenske haikuje, nato ogledali Blejski grad, simbol v bistvu namenjeni vsem, ki 
smo se na ustvarjalen način Bleda in Slovenije, po pisnih bi se radi naučili slovenskega 
igrali s slovenskim jezikom virih je najstarejši grad na jezika ali svoje znanje sloven-
in sami pisali kratke pesniške Slovenskem. Podoba gradu ščine še izpopolnili, spoznali 
oblike na temo vode. Gost de-nad jezerom z romantičnim Slovenijo in njeno kulturo, 
lavnice je bil Klemen Pisk, ki otočkom in cerkvijo je tista hkrati pa preživeli dva prijet
je dejaven kot pesnik, pisatelj, blejska značilnost, ki je skozi na poletna tedna na morju. 
prevajalec in glasbenik. stoletja postala prepoznavna Letošnja vodilna tema, ki je 
Udeleženci poletnih tečajev doma in v svetu. Z razglednih zaznamovala tako vsebino 
smo se lahko tudi udeleži-teras gradu je izreden razgled lektoratov kot spremljevalni 
li dveh izletov. Eden izmed na jezero z otokom, po pokraprogram, je voda kot poseb
njiju je bil tradicionalni izlet jini z Lescami in Radovljico nost obalnega naravnega 
z barko, ki je namenjen spo-na dlani ter po goratem svetu okolja. Organizatorji so jo po-udeleževali različnih delavnic. v glasbeni delavnici pod vod-znanavanju obalnih mest Karavank in Julijskih Alp. Po skusili povezati tudi z Evrop-Ena izmed naših zabavnih de-stvom Marina Kranjaca smo Slovenske Istre (Kopra, Izole, dnevu, polnem vtisov in do-skim letom ustvarjalnosti in lavnic je bila slovenska folklo-se naučili različne slovenske Strunjana, Portoroža, Pirana) živetij, se nam je prilegla večkreativnosti. ra, katere mentorica je bila ljudske pesmi, Dekle je pralo z morja, vključil pa je tudi tudi erja s tradicionalnimi gorenj-Prvi dan, 13. julija, zjutraj smo Marija Mojca Lepej. V folklor-srajčki dve, Vodo je zajemala-ribji piknik, kopanje in veselo skimi dobrotami, pred katero napisali razvrstitveni test, na ni delavnici smo se najprej ribico zajela, Zaplula je bar-družbo. Med postankom v nas je še s petjem in plesom podlagi katerega so nas raz-srečali z Gorenjsko in se na-čica moja in Zeleni se travca Piranu smo si pod vodstvom razveselila folklorna skupina delili v šest skupin, glede na učili naslednje skupinske ple-skraj Dunaja, katere sem se profesorice Ljudmile Sinkovič Triglav. predznanje posameznikov. se: Štajeriši ob petju zdravičk, posebno razveselila zaradi ogledali staro mestno jedro. Dva tedna sta žal neverjetno Zvečer, pred otvoritvijo Pole-Grabčev ples in Žkrajcpolko. njenega porabskega porekla. Drugi je bil izlet po Gorenj-hitro minila in prišel je zadnji tnih tečajev, smo si z vodni-Pripravili smo tudi odrsko po-V okviru glasbene delavnice ski. Iz Kopra smo se peljali v dan poletne šole, ko smo napikom ogledali Koper. stavitev Mlinček, ki vključuje se nam je predstavila glasbe-notranjost Slovenije, prečkali sali zaključni test in zaključili Svečana otvoritev dvoteden-naslednje plese: Najkatoliš, na skupina VRUJA, ki nadalju-Kraški rob in se peljali mimo lektorat. Na koncu dneva, zveske poletne jezikovne šole se Potowčka, Kowtri, Žakli ter je tradicijo glasbenih skupin Ljubljane do Škofje Loke, kjer čer se je pa odvijala zaključna je odvijala v avli rektorata Mazurko. Po delavnici nas je iz Slovenske Istre. Ime skupi-smo si ogledali staro mestno slovesnost, na kateri se je vsa-Univerze na Primorskem, zabavala folklorna skupina ne je dialektalnega izvora in jedro. Škofja Loka velja za naj-ka skupina predstavila s kakškjer so med vsebinskimi pred-Skala Kubed, ki je izvirna in pomeni izvir, studenec. Tako lepše ohranjeno srednjeveško no kratko produkcijo, poleg stavitvami večer popestrile pleše samo stare istrske plese, kot je istrski polotok večkul-mesto v Sloveniji, bogata kul-tega smo imeli priložnost pripevke Kulturne skupine Man-ob nastopih prikazuje plese turni in večetnični prostor, je turna dediščina se prepleta kazati, kaj vse smo se naučili drač. in običaje Slovenske Istre. Ob-tudi sestava članov skupine z neokrnjeno naravo, kar je v dveh tednih. Zapeli smo Dopoldanski lektorati so po-lačila, ki jih nosijo plesalci, takšna, zato ni čudno, da iz-dalo mestu naziv Galerija v najbolj priljubljene ljudske tekali v prostorih Univerze sodijo izključno v prostor Slo-vajajo in podajajo glasbeno naravi, slikovitost in barvitost pesmi, zaplesali Mlinček ter na Primorskem, vsak dan ob venske Istre. Člani folklorne tradicijo celotne Istre, in s hišnih fasad pa botrujeta še prebrali sad naše ustvarjalnoistem času, od 9.00 do 12.30 s skupine „Skala Kubed” ohra-tem predstavljajo vso raznoli-eni oznaki -Pisana Loka. Po sti, in sicer svoje haikuje. polurnim odmorom. V popol-njajo izvirnost in domačnost kost in zapuščino svojih pred-ogledu nas je pot vodila proti Izkoristila bi priložnost, da danskem času smo se lahko slovenske narodne in kultur-nikov. Pojejo v narečjih treh Radovljici, kjer smo si ogledali se zahvalim Zvezi Slovencev slovenščino učili malo druga-ne dediščine. avtohtonih narodov Istre, to muzej lectarstva. Lectarstvo je na Madžarskem, ki nama je s če. Na popoldanskih individu-Sredina večera sta bila posve-je v slovenskem, italijanskem stara priznana slovenska tra-sestro Rito dala priporočilo za alnih urah smo se lahko pod čena petju, se pravi slovenski in hrvaškem. VRUJA skuša na dicionalna obrt. Figuralno ob-štipendijo za poletni tečaj. vodstvom učitelja spoznavali ljudski glasbi. V glasbeni de-svoj lasten način dodati ka-likovano in okrašeno pecivo iz s slovenščino na svojevrsten lavnici smo imeli priložnost menček k mozaiku poustvar-medenega testa je oblikovano Bernadette Gredlič 
Porabje, 6. avgusta 2009 



PETEK, 07.08.2009, I. SPORED TVS 
7.00 KULTURA, ODMEVI, 7.45 NA 
ZDRAVJE!, 9.00 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.25 ŽOGARIJA, 9.55 VALERIJINE BESEDE, DOK. FILM, 
10.05 ENAJSTA ŠOLA: GPS, 10.35 DOLGCAJT, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: MESAR, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: STAVBNI STEKLAR IN STEKLOPIHALEC, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 KRALJ ABDULAH II., DOK. SER., 14.15 CVETLIČNA TIHOŽITJA MARIE AUERSPERG ATTEMS, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 15.55 SIMON V DEŽELI RISB, RIS., 16.00 LEGENDE, 
16.20 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 IZJEMNE ŽIVALI, DOK. SER., 18.30 LOJZEK, RIS., BACEK JON, RIS., ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 
20.30 ŠTEVERJAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
22.55 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 07.08.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL 
PETEK, 07.08.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 12.30 TV PRODAJA, 13.00 ŽIVE IGRALSKE LEGENDE, 13.30 BESEDE IN SLIKE, 13.40 TV PRODAJA, 14.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 07.08.1991, 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.05 ČRNO BELI ČASI, 15.20 TV PRODAJA, 
15.50 CIRCOM REGIONAL, 16.20 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 16.45 PRIMORSKI MOZAIK, 17.15 MOSTOVI -HIDAK, 
17.50 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 18.50 NOSTALGIJA Z BELIMI VRANAMI, 20.00 UGANKE SVETEGA PISMA, AM. DOK. SER., 20.50 UKRADENO ŽIVLJENJE, ANG. NAD., 21.40 DICK TRACY, AM. FILM, 23.20 ČEZ PLANKE: KOSOVO, 0.25 OSNOVNI DELCI, NEMŠ. FILM, 2.15 GANDŽA, AM. NAD., 2.45 INFOKANAL 
* * * 


Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 
SOBOTA, 08.08.2009, I. SPORED TVS 
6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.25 IZ POPOTNE TORBE: LEGENDE, 7.45 RISANKA, 7.55 REŠEVANJE MEDVEDKA, RIS. FILM, 8.20 SANJAVI TRAVNIKI OB KRKI, 8.35 POD KLOBUKOM: ISADORA DUNCAN, 9.15 KINO KEKEC: SELIK IN KATARINA, NORV. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: ORGAZEM, 
11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DR. WHO, ANG. NAN., 14.00 RISANKA, 14.10 ROŽNATI PANTER: MOTOR, RIS., 14.15 ATI S ŠTIRIMI: NA VELIKI NOGI, DANSKI FILM, 
15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMJANOM, 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 
20.05 NEW YORK, NEW YORK, AM. FILM, 22.40 PRVI IN DRUGI 
-OČI NOSTALGIJE, 23.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 TRK, KAN. FILM, 1.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 08.08.1991, 1.40 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
2.25 INFOKANAL 
SOBOTA, 08.08.2009, II. SPORED TVS 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.40 SKOZI ČAS, 8.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 08.08.1991, 9.20 DOSJE: UPOKOJENI IN REVNI?, 10.15 POSEBNA PONUDBA, 10.35 CIRCOM REGIONAL, 11.05 PRIMORSKI MOZAIK, 11.35 UGANKE SVETEGA PISMA, AM. DOK. SER., 
12.25 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 12.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 TV PRODAJA, 14.55 FIESTA LATINA: SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 16.15 TV PRODAJA, 16.45 POTOVANJE V INDIJO, ANG. FILM, 19.25 NOGOMETNI MAGAZIN FIFE, 20.00 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: MARIBOR - OLIMPIJA, 
22.10 
SLOVENSKI MAGAZIN, 22.35 DAVID NOLANDE, FR. NAD., 

23.25 
COLDPLAY LIVE AT BBC, 0.25 ŠTEVILKE, AM. NAD., 1.10 


ZABAVNI INFOKANAL * * * 
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada 
NEDELJA, 09.08.2009, I. SPORED TVS 
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; COFKO COF, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŽOGARIJA, 
10.20 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ŠTEVERJAN 2009, 14.30 DOMAČI ANSAMBLI, 14.55 PRVI IN DRUGI - OČI NOSTALGIJE, 
15.25 SANJSKI HOTEL: ZALJUBLJENI NA MAVRICIJU, NEMŠ. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 KONCERT ADIJA SMOLARJA, 18.10 BILO JE ..., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.50 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 ANDREJ KOŠAK: OUTSIDER, SLOV. TV FILM, 21.40 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 VEČERNI GOST: GILBERTO CIVARDI, 0.10 ZA LJUBEZEN ALI DOMOVINO, AM. FILM, 2.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 09.08.1991, 2.30 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.20 INFOKANAL 
NEDELJA, 09.08.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE 
-TV DNEVNIK 09.08.1991, 9.05 POLETNI MOZAIK: SANJE, 9.35 29. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 10.05 TV PRODAJA, 10.35 MED VALOVI, 
11.05 
SLOVENSKI MAGAZIN, 11.30 ZDRAVJE V EVROPI -ČRNA LUKNJA OTROŠTVA, 

12.20 
TV PRODAJA, 12.55 BRODOLOMCI, 14.25 MEHIKA - OD OLMEKOV DO AZTEKOV, DOK. ODD., 14.55 ATLETIKA - ZLATA LIGA, 17.00 SV. PRVENSTVO V STRELJANJU - TRAP, 


18.00 
MEDNARODNI PLAVALNI MITING IN DP, 18.30 NOGOMETNI MAGAZIN FIFE, 

19.00 
NOGOMET, MARIBOR -OLIMPIJA, 19.55 PRIJATELJSKA TEKMA V KOŠARKI (M): SLOVENIJA - RUSIJA, 21.45 PRI MAUPASSANTU;, FR. NAN., 22.45 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.35 NA UTRIP SRCA, 1.20 POT V MEMPHIS, DOK. FILM, 2.50 INFOKANAL * * * 


PONEDELJEK, 10.08.2009, I. SPORED TVS 
7.15 TEDENSKI IZBOR, 7.25 ZRCALO TEDNA, 9.00 SMRKCI, RIS., 10.20 IZ POPOTNE TORBE: LEGENDE, 11.10.IVEK, KDO TE JE UBIL?, DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA,ODD. TV MARIBOR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. SER., 13.55 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.10 RISANKA, 16.30 HIŠA EKSPERIMENTOV: VRTAVKOLOGIJA, 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 
19.55 VZPOREDNA EKONOMIJA, 20.55 POLONA SEPE: TOTALNA RAZPRODAJA: HUM. NAN., 21.20 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME 23.00 PODOBA PODOBE, 23.20 GLASBENI VEČER, 0.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, 0.25 DNEVNIK, 
1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI 1.30 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 10.08.2009, II. SPORED TVS 
7.00 INFOKANAL, 10.25 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 13.10 TEDENSKI IZBOR, 13.10 
29. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 13.50 SLOVENCI V ITALIJI, 15.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.00 ZA PRSTE OBLIZNIT, 16.25 PRVI IN DRUGI 
-OČI NOSTALGIJE, 17.20 TO BO MOJ POKLIC, 17.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, 20.50 ZAKAJ DEMOKRACIJA?, EGIPT, 21.50 KNJIGA MENE BRIGA, 22.10 OBSEDEN, AMERIŠKI FILM, 23.55 TEMNA STRAN MESECA, 1.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
TOREK, 11.08.2009, I. SPORED TVS 
6.55 TEDENSKI IZBOR, 7.00 ODMEVI, 7.45 NA ZDRAVJE, 9.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, 12.00 VEČERNI GOST: GILBERTO CIVARDI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 EUTRINKI 13.45 PODOBA PODOBE -PODVODNA ARHEOLOGIJA V LJUBLJANICI, 14.05 DUHOVNI UTRIP: UPANJE VEDNO OBSTAJA, 14.20 OBZORJA DUHA: QUO VADIS, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GOZDOVI SLOVENIJE, 17.55 ZLATA RIBICA, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.55 VREME, 19.00 DNEVNIK, 
19.40 ŠPORT 19.55 ČEZ PLANKE: PORTUGALSKA IN MADEIRA, 21.05 REŠEVANJE GOSPODARJA FILIPINSKIH GOZDOV, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 AMERIŠKI DOLG, DOK. OD., 0.40 PRAVA IDEJA!, POSL. OD., 1.15 GOZDOVI SLOVENIJE: MESTNI GOZD, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL 
TOREK, 11.08.2009, II. SPORED TVS 
7.00 INFOKANAL, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 11.40 TV PRODAJA, 12.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, 14.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.00 ZAKAJ DEMOKRACIJA?, EGIPT, 
15.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.00 ZA PRSTE OBLIZNIT, 17.25 MOSTOVI - HIDAK 17.55 NA ZDRAVJE, 19.00 VEČERNI GOST: JANEZ JANŠA, 20.00 MUZIKAJETO: CUBISMO, 
20.30 POLETNI MOZAIK: PARTNERSKI ODNOSI, 21.00 PRAVA IDEJA!, POSL. OD., 21.35 DEDIŠČINA EVROPE, 23.15 LILIJE,ANGL. LIT. NAD., 0.15 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
SREDA, 12.08.2009, I. SPORED TVS 
6.55 TEDENSKI IZBOR, 7.00 ODMEVI, 7.45 NA ZDRAVJE!, 9.00 OTROŠKI PROGRAMI, 10.15 HARMONIJE EVROPE: ŠVEDSKA, 10.30 SLOVENSKI VODNI KROG, 11.00 ZLATA RIBICA, 
11.35 GOZDOVI SLOVENIJE: MESTNI GOZD, 12.05 REŠEVANJE GOSPODARJA FILIPINSKIH GOZDOV, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 EUTRINKI, 13.30 VZPOREDNA EKONOMIJA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 
16.10 
MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 

17.30 
ZDRAVJE V EVROPI, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 KO SE RODIŠ, SE NE MOREŠ VEČ SKRITI, IT. FILM, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 BREZ REZA: POGOVORI O DOMOLJUBJU PRI PREDSEDNIKU DRŽAVE, 23.50 ZDRAVJE V EVROPI, 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI 2.05 INFOKANAL 


SREDA, 12.08.2009, II. SPORED TVS 
7.00 INFOKANAL, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 11.40 TV PRODAJA, 12.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, 12.35 PRAVA IDEJA!, POSL. OD., 13.40 NA UTRIP SRCA, 15.25 ZA PRSTE OBLIZNIT, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.10 SLOVENCI PO SVETU, 17.45 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD, 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMJANOM 20.00 MARIBOR: NOGOMET, 23.00 FRANC S. FINŽGAR: RAZVALINA ŽIVLJENJA, 0.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
ČETRTEK, 13.08.2009, I. SPORED TVS 
7.00 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE, 9.00 OTROŠKA ODDAJA, 10.10 POLONA SEPE: TOTALNA RAZPRODAJA, HUM. NAN., 10.45 ZDRAVJE V EVROPI, 11.40 SVETO IN SVET: KRIZA KOT PRILOŽNOST 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: RAČUNALNIK, 13.50 ČEZ PLANKE: PORTUGALSKA IN MADEIRA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 
16.10 PLEZANJE PO LEDU, 16.50 ROŽNATI PANTER, RISANKA 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO: RADOVEDNOST, 18.30 ŽREBANJE, 
18.40 NUKI IN PRIJATELJI, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK 20.50 VRNITEV V EVROPO: ALBANIJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, 23.00 OSMI DAN, 
23.30 VEČ KRAJEV ZA VEDNO: TRANSNACIONALA, 1.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, 
1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL 
ČETRTEK, 13.08.2009, II. SPORED TVS 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 INFOKANAL, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.50 TV PRODAJA, 11.20 POLETNI MOZAIK: PARTNERSKI ODNOSI, 11.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, 12.15 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. SER., 13.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 14.30 TV PRODAJA, 15.00 EVROPSKI MAGAZIN, 15.30 MED VALOVI, 16.00 BREZ REZA: POGOVORI O DOMOLJUBJU PRI PREDSEDNIKU DRŽAVE, 16.35 MOSTOVI 
– HIDAK, 17.05 ZA PRSTE OBLIZNIT, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: AVTOKAROSERIST, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ISAKOVIĆ, 
20.00 ZMEŠNJAVA PO IRSKO, FILM, 21.30 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.10 ZAŠČITNIKI ŽIVALI V AFRIKI, 23.35 DEDIŠČINA EVROPE: ZGODOVINA JUDOVSKEGA LJUDSTVA, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL