MŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ČERNIK I Leto XV. [štev. 20 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 2S-67 Id 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 2S-G1 Poslovalnica Llubllana. Frančišk«. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, 25. in 26. januarja t941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali oo oo8tl M din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 dtn. POSTNI CFfTOVNI SACONi 11.40S Cena din f— Nadaljevanja operacij v Afriki Angleži poročajo o naglem razvoju tretje faze ang»eške ofenzive v zahodni Cirenajki, o napredovanju v Eritreji in Abesiniji — Italijani poročajo o junaškem odporu italijanskih čet na postojankah zahodno od Tobruka OPERACIJE V ZAHODNI CIRENAJKI KAHIRA, 25. jan. Reuter. Začetne ope-racije tretje faze angleške ofenzive v Libiji se naglo razvijajo. Prednje angleške motorizirane čete so včeraj zasedle Me-lcell južnozahodno od Derne, kateremu so se bile dan prej približale. Ob obali so prispele tik pred Deriio, a posamezne izvidnice so napredovale celo zahodno od tega mesta. Za njimi se naglo pomikajo čete, ki So postale po padcu Tobrlika proste in so na razpolago za nadaljnje napredovanje. Ni verjetno, da bi Italijani skušali resno braniti Derno, ampak bedo organizirali prvi resnejši odpor šele pred Benghasijem. Med tem so angleška letala zavzela in zase priredila prej italijanska letališča v El Adenu, 10 milj južno od Tobruka, Gazzalo, zahodno od Tobruka ob obali, Bombo, 70 milj zahod.ro od Tobruka ob obali in El Trnminl v bližini Bombe. Vsa ta letališča služijo sedaj angleškemu letalstvu za baze za operacije v zahodnem, še Italijanom preostalem delu Cirenajke. Kakor s« v Ka-hiri pričakuje, se bo usoda Derne odločila že v nekaj dneh. V ERITREJI IN ABESINIJI KAHIRA, 25. jan. Reuter. Po podatkih vojnega vodstva so se Italijani po izpraznitvi Keruja in Aicota v Eritreji umaknili dalje proti zahodu, kamor jih angleške čete neprestano zasledujejo. V Abesiniji se nadaljuje akcija abesinskih čet pod vodstvom angleških častnikov v pokrajini Tanskega jezera, ki Je več ali manj že popolnoma očiščena od Italijanov. Na tem bojišču se mudi tudi abesinski cesar Hajle Selasije, ki se Je iz Khartuma z letalom po petih letih vrnil spet v Abe-sinljo. Po konsolidaciji zavzetega ozemlja se bo abesinska ofenziva nadaljevala v vzhodni in jugovzhodni Smeri. v notranjosti Abesinije so v teku gverilski boji. Na jugu so iz Kenije vkorakale v Abesiniio južnoafriške čete In zavzele nekaj krajev. Sovražnik se na celi črti umika. Abesinsko prebivalstvo pozdravlja povsod z nepopisnim navdušenjem angleške in abesinske čete. POROČILO AMERIŠKE AGENCIJE KAHIRA, 25. jan. AP. Na afriških bo, jiščih nadaljujejo angleške čete v razdaljah po več sto kilometrov med Abesinljo In Libijo napade. Britanske čete napredu. jejo zahodno od Tobruka ter so že za.1 hodno in južno od Derne zavzete nekaj: položajev. Vojaški opazovalci mislijo, da Derne ne bodo oblegali, temveč bo napad šel naravnost na Benghasi. Hajle Selasie je na abesinskem ozemlju obdan s svoji, mi in angleškimi četami. POTOPLJENA ITALIJANSKA LADJA LONDON, 25. jan. Reuter. Angleška admiraliteta je izdala včeraj uradno poročilo, da je neka angleška podmornica potopila italijansko oskrbovalno ladjo z nosilnostjo 7000 ton, in sicer v Sredozemlju, južno od Italije. Ladja je plula do vrha natovorjena za Libijo. ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 25. jati. Stefani. Italijansko vrhovno vojno vodstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo iz Afrike: Cire-naika: Naše letalstvo Je bombardiralo z bombami manjšega kalibra in streljalo s strojnicami na sovražnikove mehanizirane oddelke. Sovražnikovo letalstvo jc bombardiralo Demo. V zahodnem delu utrdb Tobruka so se naši oddelki še ves včerajšnji dan ogorčeno upirali. Vzhodna Afrika. V teku so spopadi med našimi enotami in sovražnikovimi mehaniziranimi oddelki na sudanskem in kenijskem bojišču. Nase čete hrabro podpira letat- Antonescu je obvlada! položaj V Bukarešti j« legionarska vstaja že popolnoma zatrta — Na tisoče žrtev spopadov — Čudna vloga podpredsednika vlade Horle Sime — Beg legionarjev čez Donavo v Bolgarijo ŠOFIA, 25. jan. ZPV. Po zadnjih vesteh se zdi, da so resnične vesti, da sc je generalu Antonescu s pomočjo vojske posrečilo obvladati položaj v Romuniji, ali vsaj v Bukarešti. V Bukarešti je legionarska vstaja popolnoma zatrta in vladne čete obvladujejo mesto, kjer stražijo vsa javna poslopja In neprenehoma patrulirajo po mestu. V spopadih je v Bukarešti padlo baje ckoli 1500 legionarjev, izgube na vladni strani niso znane. V nekaterih krajih v notranjosti Romunije se posamezne skupine oboroženih legionarjev še drže. Zlasti nejasen ie položaj v Transilvaniji. Upor je nastai zaradi namere Antonesca, preprečiti nadaljnje strahovladje legionarjev in razorožitve njihovih organizacij. Zahteval je tudi odstop Horie Sime, ki pa se je temu uprl in postavil na stran vstašev. Kje se sedaj mudi, ni znano. BUKARf.šTA, 25. jan. AP. Romunske čete iščejo povsod voditelja legionarjev Hor*o Simo in morilce zadnjih dni. Uradno poročilo pravi, da je Horia Sima odgovoren ?.h zadnje zločine ter bo vsakdo, ki bi Ra skrival, soodgovoren ter bo čutil vse POf ledice zakona. Ion Antonescu je razglasi uporne legionarje kot simpatizerje komunizma. Nemški in romunski tanki krojijo po bukareštanskili ulicah. BUKAREŠTA, 25. jan. llavas. Do v%je upornikov je prišlo .zaradi nespo-r:>zun)a. kj jc traja! med upraviteljem države in opozicijo že. več tednov- Polki Prestolnice so defilirali 21. 't. m. V Bu-»jareštl med burnimi manifestacijami mno-ziee in uglednih osebnosti ter prepriče-vaii Antonesca o svoji, zvestobi. Po tem ‘iogodkti so začeli člani Železne garde usedati državna poslopja, radio postajo 'n več vojašnic. Vojska jc dobila nalogo, 'la upornike odstrani iz zgradb. V notranji države so medtem že nastali spopadi. v sredo zjutraj se ie položaj zelo DoBlabgei. Vlada ni objavila nobenih komunikejev ne pozivov. Horia Sima ;e molčal. Po mestih so delrti letake, ki so pozivali vojake, naj se bore skupno z legionarji. Zvečer je kriza dosegla višek. Antonescu je še okleval. Popoldne je bil izvršen glavni napad na orožniško vojašnico pred predsedništvom vlade. Nad 2000 gardistov se Je zabarikadiralo v poslopju, oboroženi so bili s strojnicami in celo topovi. Napad, ki sta ga Iz- vedli pehota in artiterpa s pomočjo tankov, je trajal ve<č ur. Vladna artilerija je rušila zgradbo, 2000 gardistov je bilo pobitih do zadnjega. Medtem so gardisti tudi sredi Bukarešte izgubljati vajeti iz rok. Povsod so zažigali žldovsike delavnice in trgovine. Mnogo hiš, v katerih so se zabarikadirati legionarji, je biki s topovskimi streli porušenih. Položaj je stvo. Egejsko morje: Sovražnikova letela so letela v noči med 22. in 23. nad nekim mestom in vrgla več eksplozivnih homb. Škoda ie malenkostna. Porušena je bila neka zasebna hiša. Žrtev ni. Nemški letalski zbor je ponovno napadel Malto. JUNAŠTVO ITALIJANSKIH ČET. OPERACIJSSKA CONA, 25. jan. Ste. fani. Posebni dopisnik agencije javlja, da se v zahodnem delu t ob ruške pokrajine še drže oddelki Italijanov. Ne vdajo se in so odločeni, boriti se do kraja. To priča o junaštvu Italijanov. V teku teh strašnih bojev so 'bili naši vojaki protagonisti legendarnega podviga. Pešci in topničarji, mornarji in letalci črnih srajc, se trudijo, da prekose samega sebe v požrtvovalno, sti in preziranju smrti. Pešci se bore, ker nimajo drugega, z bombami in bajoneti. Tudi topničarji so z bajoneti in bombami naskočili nasprotnika. Bataljon črnih srajc, ki ga tvorijo Italijani, ki so se udo. mili v Libiji, se še vedno brani v zsritod. nem delu tobruškega področja. Branite! Tobruka zaslužijo občudovanje vrhovne, ga poveljstva, celo sovražnik je prignal mrh junaštvo. tfrl zelo nejassen. Nezatio>vr^š4r»o m razburjenost prebivalstva sta od ute do ute naraščala. Zmanjkato je kruha m živil. Šele v četrtek se je vlada odločila k energičnim ukrepom. V vojski ni bilo neposlušnosti. Šele tedaj se je oglasil tudi Horia Sima in pozval prebivalstvo, naj spoštuje zakon in izprazni zasedena poslopja. Po predmestjih je bilo še v četrtek zvečer oiiti streljanje. SOFIJA, 25. jan. AP. Oko+i 40 romunskih legionarjev je poizkušalo pri Sili-striji preiti Donavo ter prebežati v Bolgarijo. Romunske obmejne straže .so jih zajele in nekateri so b#i usitreijeni. Sklepi vojaških posvetovanj v Ankari Pri posvetovanjih med zastopniki turškega in angleškega generalnega štaba, ki so btta včeraj zaključena v Ankari, so bili izdelani načrti za vojaški nastop Turčije v primera porušitve miru na vzhodnem Balkanu ANKARA, 25. jan. Reuter. Razgovori med zastopniki angleškega in turškega generalnega štaba v Ankari so bili včeraj končani. Dasi ni bilo izdano o tem nobeno poročilo, je vendar znano, da Je bil dosežen v vsem popoln sporazum. Poučeni pravijo, da so Se razgovor! nanašali na reorganizacijo prejšnjega načrta za primer potrebe sodelovanja Turške v sedanji vojni, ker Je taka reorganizacija postala potrebna zaradi kapitulacije Franclje, vstopa Italije v vojno, spopada z Grčijo In prihoda nemških čet v Romunijo. Predvsem ie bilo vse do podrobnosti dogovorjeno glede primera nemškega'vojnega pohoda na Balkan iz Romunije. Angleški delegati bodo pred svojim odhodom obiskali v Karabi turške tovarne za orožje in ostali vojni material. ANKARA, 25. jan. ZPV. Iz izjav na merodajnih mestih je razvidno, da Turčija ni in tudi v nobenem primeru ne bo spremenila svojega stališča-glede mesta, ki ji ie določeno v sedanji vojni. Turčija bo ostala izven vojno tako dolgo, dokler no bo kdo napadel njene su-verenosti, ali pa dokler ne bo kdo skušal porušiti mir na vzhodnem delu Balkana. Vsak vdor nemških če* v Bolgarijo ali preko Bolgarije bi imel avtomatično za posledico tudi vojaški nastop Turčije, ki Je na svo- jo nalogo temeljito pripravljena. To je bil po splošnem mnenju tudi glavni predmet posvetovanj, ki so bila včeraj zaključena med zastopniki angleškega m turškega generalnega štaba. Pohod nemških čet v Afriko? NEW YORK, 25. jan. Kakor poročajo iz Berna, preučuje nemško poveljstvo načrt, da se v bližnjih dneh izkrcajo na Sl. čiliji mehanizirane divizije. V koliki meri prihaja v poštev predlog izkrcanja mehaniziranih divizij na obali Tunizije v B<. zerti, ni še jasno. S tem v zvezi se napo. vedujejo nova posvetovanja med Hitler. jem, Petainom in Mussolinijem. Laval in admiral Darlan baje tak načrt odobra. vata, dočim Flandin okleva, Pčtain pa ostaja odločno pri prvotnem sklepu, spoštovati določila premirja. Načrt vsakr. šnega izkrcavanja na aferiški obali od. ločno zavračata tuniški guverner in ge. neral Weygand. Willkie v Evropi LIZBONA, 25. jan. AP. Včeraj opokluo je prispel v Lizbono »Yankee Clipper« z Wlllkiejem na čelu. Od tam bo Willkic odletel v London. ČILSKI POSLANIK V ŠPANIJI. MADRID, 25. jan. Stefani, čilski po- slanik Figero je Madrid. s soprogo dospel v IZPUŠČENI ČUNGKING, 25. MISIJONARJI jan. AP. Trije nemški in dva holandska misijonarja, ki so bHi že od 1, 1930. zaprti v Ummkhiju, glavnem mestu kitajskega Turke stana, so bili 'zpnšeeoi. / Sprejem Halifaxa v Ameriki Novemu angleškemu veleposlaniku je šel nasproti sam Roosevelt, kar se doslej še nikoli ni zgodilo.— Optimistična izjava veleposlanika ob vstopu na ameriška tla WASH1NGT0N, 25. jan. Reuter. Lord Haiifax s Soprogo je sinoči ob 21.30 dospel v Washingfon. Skupaj z njima je dospel tudi Roosevelt. Ko je dospel avtomobil z novim poslanikom pred poslopje britskega poslaništva, se je Roosevelt poslovil od lorda Halifaxa in soproge, želeč jima lahko noč. Ves čas vožnje od Annapolisa do VVashingtona je neprestano deževalo. ANNAPOLIS, 25. jan. Reuter. Zapuščajoč jahto predsednika Roosevelta, je lord 'Halifax dejal predstavnikom tiska naslednje: »Kot član vojnega kabineta Velike Britanije prihajam v USA v svoj-stvti poslanika Nj. Vel. angleškega kralja. Moja naloga obstaja v tem, da od časa do časa pojasnim narodu kolikor mogoče bolje, v čem je pomoč, ki jo nudijo USA Veliki Britaniji. Kolikor bolj bo ta pomoč efektnejša, toliko laže se bomo borili proti Nemčiji in zlomili njeno oblast.« Ko je z nekoliko besedami izrazil priznanje svojemu predniku, lordu Lo-thianu, je Halirax dejal: »Pot, po kateri smo krenili, ni lahka. Dolga bo, toda lahko vam rečem, da Velika Britanija in USA v nobeni dobi zgodovine nista bili tako zedinjeni, kakor sta danes. Ne dvomim v to, da bomo z vašo pomočjo zmagali.« Halifax se je nato posebno zahvalil predsedniku Rooseveltu in dodal: »Roosevelt mi je napravil neobičajno počastitev s tem, da mi je prišel naproti.« ANNAPOLIS, 25. jan. Reuter. Po prihodu v Annapolis je Roosevelt ostal na svoji jahti; ki je bila zasidrana tik obale Nova angleška bojna.ladja' »George V.« je bila usidrana v zalivu. Lord in lady Halifax sta se vkrcala v motorni čoln admirala, poveljnika bojne ladje. Več motornih čolnov, v katerih so bili angleški, kanadski, avstralski in ameriški diplomati, je spremljalo goste. Na obali se je zbrala cela četa novinarjev, posebno fotoreporterjev. Množica zbranega prebivalstva je priredila lordu in !ady Ha-lifax zelo prisrčen sprejem. V/ASHINGTON, 25. jan. Reuter. Roosevelt je prišel sam k sprejemu angleškega veleposlanika HaHfaxa. Doslej se še ni zgodilo, da bi predsednik Zedinjenih držav sam prišel sprejet kakšnega veleposlanika. Boji na evropskih bojiščih V Albaniji zaključek spopadov severno od Klisure — Na Sredozemlju letalski napadi Na zahodu peta mirna noč nad Londonom _ ATENE, 25. jan. At. Ag. Uradno poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 90 pravi, da so bile na raznih odsekih fronte posamične akcije, ki so bile kronane z uspehom. Zajetih je bilo blizu 100 sovražnikov. V notranjosti Grčije ni bilo zračnih napadov. ATENE, 25. jan. AR. Italijanske čete se umikajo s pozicij severno od Klisure. To je posledica zavzetja nekaterih višin i>o grških četah. Nove italijanske obramben© črte so v precejšnji oddaljenosti od dosedanje črte. RIM. 25. jan. Stefani. Italijansko vrhovno vojno vodstvo je izdalo včeraj sledeče vojno porodilo iz Albanije: Grško bojišče: Za časa patrolnih akcij smo ujeli večje število sovražnikovih vojakov in zaplenili večjo količino avtomatskega orožja. Naša letala so z bombami majhnega kalibra bombardirala sovražnikove čete. skupno tonažo 8100 ton, v pomorskem področju zahodne Irske, Obe ladji sta se potopili. Neka druga pettisočtonska ladja LA VALETTA, 25. jan. Reuter. Vče- je bila težko poškodovana in zažgana, raj popoldne je bil dan znak za alarm. Na vzhodni angleški obali je bila bom- Večja skupina sovražnih letal je preletela otok, ni pa odvrgla nobene bombe. LA VALETTA, Malta, 25. jan. Reuter. Angleška letala so nocoj spet napadla nemške aerodrome na Siciliji. Nastal je požar, ki se je videl čez morje na Malti. BERLIN, 25. jan. DNB. Nemško glavno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Med nasilnim ogledniškim delovanjem s<> nemška letala zmetala včeraj bombe na važne vojne objekte v nekem pristanišču na vzhodni angleški obali. Letala so izvedla napad na dve oboroženi trgovski iadji s bardirana tovorna ladja z 12.000 tonami. Na ladji so nastale močne eksplozije. V letalskih spopadih je bilo zbito eno sovražno letalo. LONDON, 25. jan. Reuter. Že peto noč ni bilo nad Londonom niti enega nemškega letala. LONDON, 25. jan. Reuter. Letala RAF so napadla letališča v zasedeni Franciji in sovražne transportne ladje. V zadnjih 24 urah je izginilo le eno angleško letalo. Neko britsko letalo je moralo pristati blizu Sliga na Irskem. Posadko so Irc* internirali Napad na Anglijo pred majem LONDON, 25. jan. AR. V političnih, vojaških in diplomatskih krogih so mnenja, da bo Nemčija poizkusila pred mesecem majem napad na Anglijo. Napad bo. izvršen z vsemi mogočimi vojnimi sredstvi v doslej še ne videnih razmerah. Pričakuje se tudi uporaba metalcev ognja in plinskih bomb. LONDON, 25. jan. Reuter. Poročajo, da imajo Nemci še vedno pripravljene mnoge vlačilce v pristaniščih n a južni obali Rokavskega preliva, da bi jih mogli vsak trenutek uporabiti za naskok na Anglijo. Angleška izvidniška letala pa imajo nalogo, budno paziti nad gibanjem teh vlačilcev. Druga naloga teh letal je nadzirati nemška letališča, s katerih se dvigajo nemški bombniki za polete na severni Atlantik. Angleška letala polagajo dalje tudi mine pred sovražnimi pristanišči. V zadnjih mesecih so izvršila angleška letala 150 napadov na sovražne podmornice in so potopila več ko 50.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. Invazijska pristanišča so stalno napadana iz zraka, posebno Loricnt, Brest in Boulog-ne. Končno so bila angleška letala zaposlena pri spremstvu 4700 konvojev. Surogat parlamenta v Franciji V1CHV, 25. jan. ZPV. Včeraj je bilo uradno objavljeno, da se ustanovi začasni narodni svet (parlament) iz imenova. uih članov. Svet bo štel 200 članov, ki bodo imeli pa samo svetovalne pravice. Vse seje sveta so tajne, njihovi sklepi se pa izročajo voditelju države, ki jih potem odobri ali ne odobri, objavi ali ne objavi. VICHY, 25. jan. AP. Pčtain je »meno. val 188 članov v »posvetovalni parla. ment«, ki pa nuna zakonodajne moči. Svet ima tudi 69 dosedanjih senatorjev in poslancev. VJCHY. 25. jan. Havas. Nacionalni svet Pčtainove vlade tvori 27 senatorjev, 44 narodnih poslancev, 32 poljedelcev, 17 industrijcev in trgovcev, 3 osebe iz kolonij, 21 predstavnikov svobodnih profesij, 6 predstavnikov vseh vrst vojske, 16 delavcev in sindikalistov, 7 umetnikov, 6 bivših bojevnikov, 9 predstavnikov cerkva itd. Donowanovi obiski v Beogradu BEOGRAD, 25. jati. Associated Rress. Ameriški polkovnik Donovvau je obiskal pomorsko, vojaško in letalsko akademijo. V 48 urah je bil polkovnik Donojvan zelo aktiven. Po obisku pri knezu na mestniku je imel sestanek s predsedni kotn vlade in štirimi ministri, diplomati in novinarji. Pogajanja in boji v Indokini bojih med Indokino in BANGKOK, 25. jan. Reuter. Med zastopniki francoske Indokine in Siama so st pričela pogajanja, katerih cilj je ustaviti sovražnosti in doseči kompromisno rešitev nastalih sporov. Kljub tem pogajanjem se pa boji na nastalih frontnih odsekih nadaljujejo. Po poročilih siamskih iistov so francoska ublastva v Saigonu odredila oborožitev vseh francoskih trgovskih ladij v Indokini, v bližini Saigo-na pa pripravljajo Francozi bombnike m vojni material. Zastopnik japonske vlade je izjavil z ozirom na stanje sovražnosti Ted Indokino in Siamom: »Doslej nismo uporabili svojih napadalnih čet, ker žcli-preprečiti nepotrebno prelivanje tervenirati Siamom. HANOJ, 25. jan. Havas. Naknadno Javljajo, da Francozi v bojih s Siamom niso izgubili niti enega letala, sestrelili so pa 25 siamskih. la v k. To pomeni, da Japonska ne želi in- minslri. POSLANCI NA STRANI JAPONSKE VLADE TOKIO, 25. jan. DNB. V hotelu »linpe- rliak v Tokiu se je zbralo blizu 400 članov japonskega parlamenta in demonstriralo voljo, da hočejo enodušno stati ob strani predsednika kneza Konoje ter tako premagati krizo japonske. Na manifesta-tivni pojedini so bili zbrani tudi nekateri ČE SO SOVJETI RAZPOLOŽENI . . TOKIO, 25. jan. Stefani. Pooblaščeni zastopnik japonske vlade je izjavil za stopnikom tiska, da je Japonska vsak trenutek pripravljena rešiti na prijateljski način vsa sporna vprašanja, ki obstojajo med Japonsko in Sovjetsko zvezo) ako je Sovjetska zveza za to razpoložena. KUBA NAJ SE PRIKLJUČI USA? MARDID. 25. jan. DNB. Zahteva ameriškega senatorja, da naj se Kuba kot 49, država pri,ključi USA, je naletela v španskem tisku na hud odpor. List »Madri-U-piše, da je tak predlog pravi atentat Tik španski značaj otoka Kube. angleški propagandni balon BUDIMPEŠTA, 25. jan. AP. Madžar ska oblas-tva so zaplenila britanski propagandni bakru, ki jc v bližini Stolnega Belega grada pristal na tla. V balonu so bili letaki v nemščini, francoščini in ho-iandščini ter izvleček iz zadnjega Rooseveltovega govora. KAKO JE BIL POTOPLJEN »HAPERfON« ALEKSANDRIJA, 25. jan. Reuter. Adnvi raliteta jc uradno sporočila, tki jc bil britski rušilec „Flj(penoii‘' potopljen v Ja dranskem morju, kjer je čistil morje, po sobno v okolici Drača. Rušilce je nalete na mino; težko poškodovanega so skušali zavleči na varno, a se jc veriga utrgala in ladja sc jc potopila. ODSTOP ARGENTINSKEGA ZUNANJE GA MINISTRA BUENOS AIRES, 25. jan. Reuter. Zn nanj minister argentinske vlade Cassa je podal ostavko na svoje mesto. ZalcaJ in teaUo » so issgubili domovino To pa je bilo slabo gospodarstvo, kajti jasno je bilo, da bodo Nemci udarili tam, kjer je najmanj utrdb. V nemškem načrtu za napad ni biio nič novega. Bil je to stari načrt generala von Schlieffena iz leta 1913. Pustili so Corapa na cedilu Francoski generalni štab je vedel, da bodo N mci udrli čez Belgijo. Kako bodo predrli, je pisal polkovnik de Gaulle že pred leti. In Nemci so res tam napadli. Na tem odseku jc imel general Corap le majhno vojsko. Stalno je prosil za poja-čenje, ni ga pa dobil. Obtožili so ga, da je kriv, da so nemške motorizirane divizije predrle v Francijo. Toda krivica je prej na generalnem štabu. Ko je bila poražena vojska generala Corapa, so vdrli Nemci v dolžini 100 km v notranjost. Reka Meusea ni bila zadostna ovira. Polkovnik de GauHe je napisal to že v svoji knjigi in vsak častnik, ki je študiral topografijo, je bil istega mne nja. Toda, generalni štab je prav tam postavil najslabše čete. Odgovornosti ne bi bilo mogoče izpremeniti s streljanjem generalov in poveljujočih častnikov. Načrt generalnega štaba je bil, braniti belgijsko mejo. že dolgo je pa bilo znano, da so Belgijci neodločni, da kralja Leopolda ni bilo mogoče prištevati k najboljšim prijateljem Francije. »o vpadu na Holandsko V noči od 9.-na 10. maja 1940 so Nemci korakali na Holandsko. Metode, ki so jih uporabili, so bile nove in nenavadne. Vesti pa, ki so jih prinašali holandski in belgijski begunci v Francijo o padalcih, so še bolj razburile javnost, kakor padalci sami. Alarmantne novice so širile nered. Evo jih nekaj. Nemci so v petek ob zori izkrcali okoli 50 vojakov v holandskih uniformah iz hidroptana na reko pri Rotterdamu. Ti vojaki so pristali na obali v gumijastih čolnih in zasedli mostove. Toda bili so vsi ubiti ali ujeti. V Haagu so se Nemci preoblekli v holandske vojake in streljali s treh. Holandski vojaki, ki so hoteli Nemce ujeti, so splezali na strehe. Ker pa so jih Holandci smatrali za preoblečene Nemce, so jih postrelili. Nekaj skavtov, ki so brli določeni za pasivno obrambo, jc bilo Nemcev iz Holandske vojake. Takoj so vsi sikavti po-landskee vojake. Takoj so vsi skavti postali sumljivi in vsaka .pasivna obramba je odpadla. Govorili so, da vozi po mestu •nemški avtomobil in meče plinske granate. Nikoli sc ni izvedelo, če je tak avto res jbil v Haagu, toda vse prebivalstvo gaje iskalo... Govorili so, cta so vojaki kraljičine garde umrli zaradi toga, ker so kaditi zastrup ■tjene cigarete. Po deželi je šel glas, da so nemške služkinje v košarah prinesle ročne bombe. Nihče ni vedel, kdo je prijatelj in kdo je sovražnik. m Mariborska napoved: Malo .blatno stanovitno vreme. Včeraj je bila inaksi malna toplota j 9'2, danes minimalna j-‘i, opoldne -j-S. VeIHca zmeda zaradi padalcev Bile so tri vrste padalcev: Prvič, dobro trenirani vojaki, ki so imeli natančne zemljevide in dobre informacije o okolici. Bdi so popolnoma vojaško napravljeni. Drugič, fanatični mladeniči, ki so streljati vsevprek. Ko jim jo pa posla municija, so nekateri videli, da so se jokati. Nekega mladeniča smo ujedi v obleki usmiljene sestre Rdečega križa. Pri sebi je imel več ročnih granat. Tretjič, mladi padatci, ki so sc predali, čim so jih holandski vojaki opazili. Ker je nastala v državi splošna zmešnjava, so Nemci že z letali prepeljali na Holandsko okoli 17 tfeoč mož. Padalci, ki so jim sledile čete, prepeljane s starimi letali, so zavzeli letališča. Precejšnje število čet je ibfilo prepeljanih z letali na morsko obalo pri Sheveningenu. Najbolj dramatično Je bilo zavzetje mostu pri Moerdyku, ki je bil zelo važna prometna zveza. Nemcem se je posrečilo priti na drugo stran mosta ter prepričati holandsko posadko, cla je holandsko vrhovno poveljstvo ukazalo umakniti se proti jugu. Vsa garnizija je tako brez strela prepustite most Nemcem. V 70. dneh invazija Nemcev v Veliko Britanijo ? Pozitivne in negativne strani eventuelno posrečenega vdora na Velikobritansko otočje Tisk stalno poroča, da bodo vojaški dogodki v italijanskih kolonijah in stalno večja pomoč Amerike Angliji prisilili Nemce na čim prejšnjo invazijo v Veliko Britanijo. To naj bi dovedlo do premirja z Angleži, kar pa ne bi prineslo še konca vojne med Nemčijo in britsikimi dominioni. V primeri posrečenega vdora bi namreč angleška vojna mornarica še pravočasno odplula v Kanado Anglija razpolaga z močno vojno mornarico, letalstvom, dobro zavarovanimi, utrjenimi lukami in močno sirho-zeinno vojsko. Kako naj bi torej nemški napad uspel? Po splošnem mnenju je najprej potrebna zmaga nad angleško mornarico, če bi bilo mogoče prenesti tanke in rezerve 'goriva zanje po zraku ter spraviti te takoj v akcijo z angleškimi obalnimi utrdbami, potem bi bila ta ovira odstranjena. Bombniki naj bi varovali motorizirane padalce pri njih akcijah, če bi se Nemcem posrečilo s spuščanjem protitankovskih topov in protiletalskih baterij organizirati pasivno obrambo za prvo silo na angleških tleh, potem bi se za Veliko Britanijo ponovil primer Holandske. V drugi fazi napada na angleške obalne utrdbe bi bilo treba razpršiti angleško suhozemno vojsko. V tem primera bi morala slediti bliskovita invazija na sosedne dele obale vzporedno z napadom za hrbtom, če bi bila tako prva oporišča zavzeta, potem bi bilo mogoče spraviti na otok večje mehanizirane enote. Tretja faza nemške invazije naj bi se od prvih zasedenih točk širila po otoku po zgledu operacij na Norveškem. Sledil naj bi koncentričen pohod k Birminghamu s ciljem, da se južni del Anglije preseka. Za invazijske predore in pohode v notranjost bi prišli v prvi vrsti v poštev oni deli obal e, _ ki se zajedajo globoko v otok, tako Bristolski kanal, ustje Temze, dalje Boston-Iiolbeach Kings Linn, obala pri Goole in Liverpoolu, kjer bi se lahko izkrcali močni kontingenti čet. Iz trikota Winchester—Southampton —Salisbury naj bi sledil napad za hrbet obalnim utrdbam v grofiji Sussex in Kent, ki bi se ne mogle dolgo braniti. Nemci naj bi tako postali gospodarji Doverske ceste. Četrta faza bi se razvila po dovozu Tako so gardisti naskočili tanke mmm ihp m. jppln a«'® s -« ‘M / /r : >:•;. •> ; i* ©&PMCM K-AJie'--. *Zr, /Jh'S7 n, ^ PVdH . KejtH ŠT*J--.,' ■' . MdJMiP © ■ _ M -“--i novih čet preko Kanala pri Dover«, lu bi sodelovala tudi transportna letala in hitri motorni čolni, tako da bi angleška vojna mornarica ne mogla biti večja ovira. Pod zaščito že razpostavljenih nemških obalnih baterij bi se čete prav kakor na Norveškem prevažale na ostale invazijske točke. Položitev min po nemških letalih v vse zalive naj bi preprečila dostop angleški mornarici. Vse zveze m dovozne ceste v notranjosti otoka naj bi bile stalno pod ognjem nemških bombnikov, operacije angleških oklepnih divizij naj bi bile onemogočene. Izhodišče invazije bi bik) izbrano po trenutnem položaju. Angleško letalstvo bi se medtem utaborilo na škotskih letališčih in močno okrepilo. Tam bi prejelo kmalu močne transporte vojnega materiala iz Kanade in USA, tja naj bi se tudi varno izkrcale kanadske ter prej ali slej tudi ameriške čete. Če bi se Nemcem ne posrečilo, razdejati veliko bazo severno-zahodnega dela goratega otočja, bi se lahko zgodilo, da doživi vsa njihova invazija preko Kanala polom. Odpor velikega naravnega mostišča Škotske bi pa bilo mogoče zlomiti le s sodelovanjem močne suhozemne vojske, letalstva in vojne mornarice, predvsem pa podmorniške blokade. Napad na Škotsko bi naj sledil s severne Irske iz srednje Anglije ter z normeške in dansKe obale. Tako naj bi odrezali Škotsko tudi od dovoza po Atlantiku^ Angleži so se zavarovali tudi za ta primer z zasedbo isianda, Amerika si je pa zagotovila oporišča na južnem Grenlandu. Ako bi se tedaj Angležem v primeru invazije na južnem delu otoka posrečilo, spraviti gros svoje močne vojske v gorati severni del otoka, se bi vojna še zelo dolgo zavlekla, končno pa le končala v korist anglo-ameriške zmage. — Stabilizacija fronte za črto Nevvcastle-Carlisle ,bi s pomočjo zelo povoljnih te-renkih prilik dovedla do odločitve. Svojo invazijsko vojsko bi Nemci gotovo oskrbovali z živežem iz danskih in norveških baz, kjer je podnebje hladnejše, vojni material in transporti čet bi pa šli preko Kanala k Doverju. Laza-retna letala bi prevažala ranjence na Bretagno in še dalje na zahodno obal Francije. Nemška invazija bi lahko uspela, če bi bila izvedena po navedenem načrtu na vseh točkah hkrati, s presenetljivo naglico. Če bi se pa Nemcem ne posrečilo zlomiti odpor angleške vojske ob Doverju »n v grofijah Sussex in Kent, potem bi se morali prej ali slej vdati tudi na drugih točkah izkrcanja, pišejo v svojem članku »Basler Nachrichten«. KAKŠNO JE PRAVO REVOLUCIONARNO DELO? Sleherna družabna revolucija mora bi-ti tako duhovno usmerjena, da omogoča svobodo človekovi osebi, kajti družabna revolucija zgolj totalitarnega nazora ne more biti drugega, kakor duhovna enoličnost, moč, red in udobje. Pravo revolucionarno delo ne obstaja torej samo v tem, da v človeku vzbudi zavest zatiranosti in da mu to zavest izpremeni v odpor in v delovanje v smislu neizprosnih zahtev, ampak tudi v tem, da mu prebudi voljo po človečnosti in da mu vzbudi pravo podobo življenjskega reda. — (E. Kocbek v »Dejanju«, dec. 1940.) »ABSOLUTNA IN KONČNA OBLIKA RESNICE. Marksizem hoče biti absolutna in končna oblika' resnice sploh. Praktični marksizem pa se postavlja še na to stališče, da je sedanja njegova sinteza dokončna in da ne more postati nova teza s sledečo si antitezo. — (E. Kocbek v »Dejanju«, dec. 1940.) Pomen Soluna v sedanji volni Grška vlada je kategorično demantirala vse vesti o izkrcanju močnih skupin angleških čet v Solunu. Tudi jugoslovanski in bolgarski listi so odločno zavrnili vesti, da bi bile kjer koli na Grškem angleške čete. Treba je naglasiti, da je Solun ena •najpomembnejših strategičnih točk na Bal •kanu. Odlično vlogo je imel že v prejšnji svetovni vojni, zdaj so pa tako v Jugoslaviji, kakor v Bolgariji prepričani, da bo to pot imel Solun mnogo manjši pomen, kakor 1918. Angležem primanjkuje čet, da bi mislili na takšno odpravo/ vse njih sile morajo biti na razpolago za obrambo matice in za ofenzivne sunke v Afriki. Mnogi so mnenja, da bi Angleži z izkrcanjem v Solunu potegnili ves Balkan v vojno, vendar je malo verjetno, da bi si nakopali drugi Narvik, -ker bi njih akcija 'takoj sprožila protiakcijo sil osi. Tudi bi ne bilo Grkom v prid takšno izkrcanje, kajti na severni meji bi se zbrale močne nasprotne silo, ki bi ogrozile tudi dosedanje grške uspehe, ugotavlja »Pester Upy^. Sovjetska sodba o angleški ofenzivi v Afriki Angleška premoč v Sredozemlju - Afriška vojska naj bi postala prosta za evropsko bojišče Sovjetsko, glasilo »Trud« prinaša članek polkovnika V. V a sil j e v a, ki pravi: »Afriško bojišče zavzema v angleško-nemško-italijanski vojni zelo važno mesto. Od kar je stopila v vojno, je skušala Italija prevzeti iniciativo v Afriki in Sredozemskem morju v svoje roke. Toda, v teku vojne so se pokazale nenadejane, resne posledice. Položaj Italije v osrednji legi v Sredozemlju se je izkazal prej za minus, ltakor za plus, posebno še za italijansko vojno mornarico. Sredozentne eskadre angleške vojne mornarice, ki se opirajo na svoje baze v Gibraltarju in Aleksandriji, so v kali paralizirale aktivnost italijanskih pomorskih sil. Boj na Sredozemskem morju je kaj naglo pokazal, da premoč v zraku ne mo. re zagotoviti tudi prevlade na morju Dalje se je izkazalo, da prevlada na morju zavisi od težkih linijskih bojnih ladij, Kolonije Italije v Vzhodni Afriki so izolirane od metropole. Zveza z Libijo, čeprav ni bila v prvi etapi bojev končno prekinjena, je pod stalnim nadzorstvom Prevažanje italijanskih suhozemnili sil iz Italije v Li- je bilo tam blizu 250.000 mož, J 000 letal in 700 do 800 tankov. Moči Angležev so bile približno enake italijanskim, bile so pa bolje oborožene in podprte z močno vojno mornarico. Izkoriščajoč težkoče Italije se je angleško vrhovno poveljstvo odločilo za krepak udarec proti italijanskim položajem v Afriki. Za prvi cilj so si izbrali Libijo. Angleška vojska je začela z ofenzivo mnogo prej, kot so računali, dne 9. decembra. Treba je poudariti, da so mnoge vojaške avtoritete v tujini smatrale, da je bila ofenziva proti Libiji začeta za to, da se zavaruje Egipt. Zdaj je le težko dvomiti o tem, da gre tu za težnjo an gleškega poveljstva, zadati Italiji resen udarec na njenih afriških tleh. Boj v Afriki predstavlja bitko za zavarovanje hrbta britskega imperija. Angleži hočejo zavarovati Svoj imperij pred vse Iz revolucionarne Romunije poročajo tudi naslednje: Vprav, ko je vojaška godba pred novim poslopjem ministrskega pred- sedništva igrala vojaške marše in legio-! angleških pomorskih sil, nanske pesmi med navdušenim vzklika , . . njem legionarjev, je Antonescu odstavil! bijo iejmelo^e^ocetka tezkoce. zdaj šefa javne varnosti, Ghyka, in več urad na policijski prefekturi. | . j je sploh paralizirano. Prve mesece vojne je skušalo itaiijan- nikov-legionarjev . r , . x .... . . .. Ti so se zabarikadirali v trdnjavi podo- sko Poveljstvo _Pre_vzeU micmhvo v svo bnem poslopju in na strehi. Prihitelo je z vseh strani okrog 500 legionarjev. Ti so naskakovali od zadaj vojaštvo, ki je zaprlo vse izhode iz prefekture. Pridrvela sta dva tanka, železni gardisti so se pognali v naskoku na nje in s konjskimi odejami prekrili odprtine strelnih lin. Ogki- bila ubi- je roke. Italijani so vdrli iz Abesimje m Somalije proti Britski Somaliji, sledila je ofenziva iz Libije v Egipt. Angleži so biti tedaj še nepripravljeni, morali so prepustili Somalijo skoro brez bojev. Manj uspešen je bil italijanski -.npad l.a Egipt. Pri Sidi el Barraniju, 150 km od meje se je ofenziva ustavila. Bilo je sile so se strojnice, v salvi sta ta dva legionarja, ki so jih postavili; za nadaljnji neuspeh vec vzroejv riaj-na primitiven oder kar sredi ulice, pred- važnejši ta, da italijanska mornarica n' cerkvijo, ne daleč od, prefekture. Ljudje mOgla podpirati kopne vojske, so se zbrali ob mrličih in prepevali pobo- I Angleži so vrgli svoje bojne sne v se-žne in legionarske pesmi. Vojaštvo je šele i verno Afriko. V Egipt so prihajale sveže 'čete iz dominionov, v začetku decembra pesmi. ood noč, zasedlo prefekturo. Orjaški 38 cm tpovi na angleški bojni ladji »Nelson« mi pretnjami. Če jim to uspe, bodo lahko koncentrirali vse svoje sile za boje n;» evropskem bojišču. Maršal Graziani opozarja na nepričakovani angleški udarec, govori o premoči britskih sil v tankih, njih prevladi na morju ter o veliki aktivnosti angleškega letalstva. Ta opravičila so dobila potrdila v poteku dogodkov. Brez dvoma pa je, da prihajajo v zadnjih bojih do izraza rezultati predhodnih operacij. Moč italijanske vojske je znašala v začetku britskih operacij 25(1.000 mož. Angleška vojska je štela približno prav toliko mož. Doslej je po angleških podatkih ujetih 100.000 Italijanov, izgube Angležev so desetkrat manjše. Ta odnos sil se lahko izpremeni samo v primeru, če bi Italija vrgla novo vojsko v Libijo. Položaj Italije se je v zadnjih dneh izboljšal v toliko, da je dobila korpus nemških letal. Zaključujoč opis položaja lahko sklenemo, da nameravajo Angleži raztegniti svojo aktivnost tudi na Vzhodno Afriko. Italijanski listi že pišejo o koncentraciji 100.000 angleških vojakov okrog Abesi-nije in Eritreje. Približno toliko je Angležev v Keniji. V Hartumu sta se svoj čas sestala angleški vojni minister Eden m predsednik južnoafriške vlade, general Smuts, kar priča o načrtu sistematičnih akcij. Vse to je ponoven dokaz, da hočejo Angleži z vsemi silami likvidirati afriško bojišče in nastopiti potem z vso oboroženo silo na evropskem bojišču.« Redki so bili položaji v naši zgodovini, ki so terjali močnejše ljudi, kakor jih zahteva današnja situacija. Močne ne le po osebni vrednosti, nego tudi po politični in družabni kvaliteti. Iti redko kdaj je interes države terjal širšo osnovo za politično sodelovanje. Navadni recepti in enostavne rešitve zdaj ne zadoščajo. (»Napred«.) Pri grških borcih, na globoko zasneženi Kamiji Vtisi ameriškega poročevalca z enega najtežjih odsekov fronte v Albaniji Ameriški poročevalec, ki si je v družbi angleških tovarišev ogledal severno bojišče v Albaniji, poroča o svojih vtisih s planine Ka-mije naslednje: »Sneg, led in mraz niso nič manjši sovražnik Grkov, kakor tri italijanske divizije, ki GENERAL METAXAS predsednik grške vlade in -corganizaior nove Grčije jim stoje na tem sektorju nasproti. Vojna v globoko zasneženih, 1500 do 2000 m visokih gorah se da primerjati le z boji na visokem severu Evrope. Finci so bili snega in mraza do 30° C že iz njihovih zim navajeni, dočim pomeni kaj takšnega za Grke neobičajen doživljaj. V rani zori smo prišli do postojank. Po zadnjem močnem sneženju so rovi vsi zamrznjeni. Boji za te vrhove, ki so zdaj po večini v grških rokah, tvorijo eno najdrama-tičnejših poglavij sedanje vojne v Albaniji, Svoje uspehe so Grki dosegli ne le zaradi požrtvovalnega junaštva vsakega posameznika, nego tudi s spretnim vodstvom, ki je vselej na mestu. V Pirtdskem gorovju je pomanjkanje cest bilo Grkom dober zaveznik. Na Kamiji pa imajo Italijani za hrbtom dobro, široko avtomobilsko cesto, ki je ena glavnih žil za dovažanje materiala. Z njo je povezano vse visokogorsko gozdnato višavje daleč na zahod k Elbasanu, med rekama Skumbo in Devoli-jem. Vzdolž te ceste leže v zaklonih pod globokim snegom na stotine rezervnih zalog streliva. S Podgradca sem je odmevalo artilerijsko streljanje in regljanje strojnic, ko smo se vzpenjali na grebene. Med potjo smo srečali transport ranjencev. Na volnenih odejah so ležali bledi vojaki, ki jim je iz oči sijala mrzlica. Od mraza premrle noge so jim zavili v debele volnene koce, sanitejci so jim od časa do časa drgnili s snegom ušesa in roke. Ko smo enemu izmed njih pomagali na konjiča, se je nagnil k meni in dejal: - Daj da te objamem, potem bom mirno umrl. Na majhni jasi nas je sprejel v baraki poveljnik odseka z ono gostoljubnostjo, ki smo je bili deležni ves čas potovanja, od Aten Izreko Soluna, Lerina in Korice do sem. Na zemljevidu nam je razkazal položaj na bojišču. Ko sva stopila k postojankam, sem opazil iz mraka spodaj na Ohridskem jezeru reflektor italijanskega patruljnega čolna, ki je razsvetljeval nekaj časa grško, potem pa jugoslovansko obalo. Grški vojaki so v jarkih topili sneg v svojih posodah in pili čaj. Ob prikritem ognju so si greli premrzle ude, vedeli so, da jih Italijani ne bodo streljali, ker so se bali, da bi ponoči odkrili njih postojanke, ko švigne pri odstrelu plamen iz topovske cevi. še pred zoro naslednjega dne smo se plazih z nekim častnikom v prednje postojanke. Nepredirna megla je ležala nad vrhovi, vsa pokrajina z zamrzlimi potoki in slapovi je nudila taiinstveno sliko. In če je naenkrat zmotilo tišino regljanje strojnic, sem nehote zadržal sapo. Ob poti smo srečavali majhne šotore sanitetnih postajic, v večjem taborišču nas je pričakal artilerijski poveljnik s konjakom in biskvitom, Pokazal nam je na nasprotni strmi steni celo vrsto v skalo vsekanih galerij in jam, od koder so Italijani še nedavno s anKffii' jmmmnu . -»...j1 niiianiim I) 4NAŠNJA DRŽAVA / V NJENA PREOBRAZBA. Današnja država ne more biti več pasivna država, v kateri smo doslej več ali manj živeli. Pokazuje vedno bolj znake aktivne in pozitivne organizacije. Ni pozitivne države brez načrtno urejenega gospodarstva. Ekonomsko življenje ne more bili izpostavljeno svobodni igri (konomskih sil in odločujočemu vplivu fioedinih grup. Gospodarski mehanizem terja kontrolo in upravo pravili predstavnikov zajednice v njeno korist. Naše generacije imajo pred seboj dramo kritične prehodne dobe v zgodovini člove-šiva. Imajo pa prednost pred prejšnjimi, ker se zavedajo dogodkov in njih smisla. M)r. G jorgjevie v beograjskem -Naijredu strojnicami in lahko artilerijo obstreljevali vsak kvadratni meter zemlje na grški strani doline. Samo ozek kot doline, zagrajene s treh strani po strmih, visokih skalah, je bil izven dosega italijanskih topov in strojnic. Ko so Grki opazili to šibko stran nasprotnikove fronte, je v temni noči splezalo moštvo po zaledenelih, strmih in skoro neprehodnih skalah in potegnilo za seboj z vrvmi topove. Nekega jutra so bili Italijani zelo presenečeni, ko so jih Grki napadli z bočnim ognjem. Po kratkem odporu so se morali vdati. Posebno hudi so bili boji za dominirajoči vrh Kamije, označen na zemljevidu s točko 1532. Tu so se morale močne čete Italijanov po trdem odporu vdati. Med velikimi skalami so še vedno ležali ostanki strojnic, polomljene puške, ročne granate. Okleščeni hrasti so kazali, da se je bila tu zelo ostra bitka. Posamezni streli so švigali mimo nas, ko smo se v megli, v kateri se je -idelo komaj 20 korakov daleč, pomikali po gorski planoti dalje. Ko smo prišli do nekega ovinka, se ie artilerijski častnik ustavil in dejal: — Bolje je, da se vrnemo. Kajti tu, niti 500 korakov daleč, so že italijanski strelski jarki. Vsa planota bi bila v drugačnih prilikah prekrasna bela poljana za smučarje. V Grčiji se smučarski šport še malo goji, zato se prednje straže v snegu le teže premikajo. Noben od častnikov ni računal s tem, da bodo morali kdaj voditi boje v globoko zasneženih vrhovih. Tako morajo tehniko zimskega operiranja na fronti šele sproti študirati. Italijani so v tem pogledu brez dvoma bolje opremljeni. Kajti, vse, kar smo videli pri Grkih gorske opreme, zimskih šotorov, sani, cepinov in plezalnih vrvi, vse to je bilo italijansko, plen, ki so ga ugrabili Grki po prvih dneh ofenzive! Zato govore po vsej Grčiji s spoštovanjem o četah, ki se bore na Kamiji. ki morajo zmagati ne le odpor dobro opremljenega in izvežbanega nasprotnika, nego tudi sproti premagovati ovire divje zimske prirode. Večji ofenzivni sunki so v globokem snegu nemogoči. Pod zimskimi šotori pa študirajo grški častniki že zdaj pridno načrte za nove boje, ki jih bo prinesel s seboj topli jug. Ko bo ta zapihal, bo na Kamiji spet živahno. Ob slovesu je dal poveljnik baterije izstreli i nam na čast v sovražnikove postojanke dve granati. Stisnil nam je roko in dejal: — Drugič, ko se boste oglasili, bo namreč ta baterija že daleč onstran gora ... Delavstvo USA za Roosevelta V »Prosveti«, glasilu slovenskih socialistov v Zedinjenih državah Sev. Amerike, je izšel zanimiv članek, ki zgovorno prikazuje pomen Rooseveltove tretje izvolitve, ki izraža nekatere tehtne predloge o reformi volivneg-.i sistema ter prinaša marsikaj poučnega jedra tudi za naše prilike. V izvlečku pravi: »Dejstvo, da se večina volivcev,— in ta večina so delavci — ni ozirala na one, ki so vpili,_ da je tretja Rooseveltova predsedniška kandidatura malone izdajstvo, dokazuje, da so tudi Američani pripravljeni prelomiti s tradicijami, če je treba. Vsake tradicije mora biti enkrat konec — in če ne bi bil zdaj Franklin D. Roosevelt prvi predsednik USA, ki je bil tretjič izvoljen, bi bil prej ali slej kdo drugi. Za nas je bolj važno, da je Rooseveltova zmaga prišla iz industrijskih središč. To je bi- lo očitno takoj iz prvih poročil, izvzemši v južnih državah, v katerih tradicionalno od civilne vojne sem prevladuje demokratska večina. Domala v vseh farmskih distriktih je imel \Villkie večino, dočim so Rooseveltovi glasovi neprestano naraščali v industrijskih mestih — in ker večina volivcev živi v mestih, je Willkie skoro v vseh industrijskih državah ostal v manjšini. Vse države z velikimi mesti — New York, Pennsyivanija, Ohio, Illinois itd. — so druga za drugo padle na Rooseveltovo stran. Druga važna stran tega dejstva je, da so delavci večinoma volili Roosevelta, niso pa volili vseh ostalih kandidatov na demokratski listi. Bilo je mnogo izbiranja; mnogo demokratskih kandidatov za kongres in domače urc.de je propadlo v državah, v katerih je imel Roosevelt večino. To pomeni, da povprečen ameriški delavec v veliki večini veruje le v »praktično politiko«, v dejanja >n ne da nič na tiskane programe in teorije. Roosevelta pozna in mu zaupa zaradi dobriii delavskih in socialnih zakonov, ki jih je dobil od Rooseveltove vlade, prav tako pa pričakuje — uasi se prej vara — od domačih repul>< k inskih kandidatov kakšnih koristi. Iz tega razloga ie volil Roosevelta za predsednika, reputvikanc-i pa za guvernerja ali senatorja. S tein je pokazal, da ne da nič na stranke in politične programe. Dalje je povprečni ameriški delavec v veliki večini demonstriral, da se strinja ' Rooseveltom glede obrambe Amerike. V tem oziru ga izolacijska opozicija ni mogla preblufati s strašenjem z vojno in fašizmom kot oosledi-co. Resnično so bile volitve v tem oziru veličasten plebiscit, v katerem je ameriško ljudstvo z delavci v ospredju izreklo zaupnico Rooseveltu in mu dalo mandat za izvajanje obrambe, kakor si jo je on zamislil. Volitve so pokazale, da ameriško telavstvo ni brezglava čreda, Ui I« ‘ vsak šarlatan ali blufar in to lahko velja sorazmerno za preseljene delavce, kakor za domačim1, izvzemši seveda onih, ki so se dali potegniti po. petokolonskih zarotnikih. To nam daje upanje, da se ameriška delavska masa prej ali slej zdrami in si ustvari novo življenje. V prihodnje bo pa treba izpre-meniti ameriški sistem predsedniških volitev, ki je zelo nazadnjaški in prav nič demokratičen V Ameriki je na tisoče volilcev, ki še danes ne vedo, da ne volijo predsednika direktno, temveč volijo elektorje ali volivne može, ki se potem — enkrat v decembru — snidejo in izvolijo predsednika in podpredsednika. Ta volilni sistem, ki je bil morda dober leta 1800, je danes smešen; prav žaprav je lahko tragičen, če kandidat, ki dobi vei.no popularnih glasov, dobi po naključju manjšino elektorjev in propade. To sc je ž zgodilo menda dvakrat v 150 letih in še se lahko ponovi. Volitve so orodje demokracije. Če je to orodje zastarelo, skrhano in polomljeno, demokracija ne more delovati in postane polomija. Treba je torej, ameriški volivni sistem za predsednika poenotiti in demokratizirati do viška. Elektorje je treba odpraviti in uvesti direktne volitve, da bo odločevala splošna popularna večina. Danes živimo v dobi strojev in elektrike —• volimo pa še vedno kakor pred sto leti s papirnatimi glasovnicami, ki so ponekod pravcate plahte in delamo Andrejeve križe na vrhu liste ali pred imeni kandidatov. To zahteva ogromno volivnih uradnikov, števcev, paznikov in drugih. Vse to bi odpadlo, če bi kongres uvedel enak zakon za vse države in papirnate glasovnice zamenjal z električnimi volivnimi stroji, ki bi sproti beležili in šteli glasove v lokalnih centralah in v glavni centrali v Wa-shingtonu. Na ta način bi lahko federalni volivni urad v Washingtonu naznanil popoln izid volitev v eni uri po zaključenih volitvah — in vsa tista komedija štetja glasov in na-znanjanja v radiu, ki traja dolge ure in dolge dneve ter drži milijone ljudi v agoniji, bi odpadla. In še nekaj je potrebno. Volivci bi se morali izobraziti, izšolati za volitve! Volivna pravica daje veliko odgovornost in za to odgovornost je treba državljanskega in političnega znanja. Kadar tujec dobi volivno pravjco z državljanskim listom vred, mora napraviti izpit ,; ''državljanstvu in če ne pokaže dovolj znanja, ne dobi volivne pravice, čemu ni takšnega izpita tudi za domačine? Ta diskriminacija ni demokratična! Vsak volivec bi moral ob registraciji položiti izpit in če pade, bi moral iti v šolo do prihodnjih volitev. Nepismeni bi ne smeli na noben način voliti, prav tako ne slaboumni. Prepričani smo, da to enkrat pride. Zakaj ne bi prišlo že danes?« Strah pred peto kolono na Portugalskem »Gazzetta del Popolo« prinaša članek dopisnika iz Lisboe, ki pravi, da je to mesto najbolj bučno na svetu. Po začetku sedanje vojne se je zateklo na Portugalsko 30.000 do 40.000 tujcev z vseh strani. Med ljudmi je nastal veitk strah pred akcijami pete kolone. »Angleška propaganda je kriva, da vidijo Portugalci v vsakem Nemcu tajnega agenta in se ga povsod izogibljejo. Tako ima dopisnik nemškega lista »Signal« kaj veliki tež-koče. Kjer se pojavi, beži vse pred njim. Ko, je hotel fotografirati zaboje z angleškimi etiketami pred nekim uradom, je narod takoj začel kričati nanj. Nihče si ne upa vpričo njega glasno govoriti o rečeh. Ko je hotel fotografirati skupino Židov, je pobegnila izpred njega. Šel je-v pristanišče, kjer je slučajno stopal na ladjo ameriški poslanik in hotel fotografirati. Ljudje so dvignili velik krik hi vik. Težko je živeti v takšnih prilikah izven hiše«, zaključuje dopisnik., Kako napredujejo Židje v Palestini Kolonizacija Židov v Palestini se je hitreje začela razvijati šele po Balfurovi deklaraciji 1917. leta. Znano je namreč, da je Anglija obljubila pomoč za sistematsko kolonizacijo vseli Židov v Palestini. Vša finančna sredstva dobiva cionistična akcija od »židovskega narodnega fonda ;, ki je odrejen samo za kupovanje zemljišča in od »kolonizacijskega Topli brzojavni čestitki sta izmenjala naš zunanji minister dr. C. Markovič in bolgarski zunanji minister Popov ob štiri-letnici podpisa pakta o večnem prijateljstvu. Ostavko na župansko mesto je dal župan iz Dobrenja ob meji, Fran Fras. 90% občanov sc je svoj čas izreklo za samostojno občino na Pesnici, kar je podpri tudi župan Fras. Ker je pa drugo glasovanje odločilo drugače, je Fras odstopil, Novi madžarski listi so začeli izhajati v Senti iti Starem Bečeju. Spomnite se CMDI fonda«, ki daje potrebne kredite. Rezultati te akcije so brezdvomno zelo pomembni. Ostvarjen je gospodarski temelj samostojne politične uprave. Nad pol milijona Židov je že naseljenih v Palestini. Od 1920. leta je več kakor podvojena površina obdelane zemlje. Industrijskih podjetij je 4615 z, 33.000 delavci in 9 milijonov funtov šterlingov kapitala. Uvoz je trikrat, a izvoz petkrat večji. Produkcija električne energije presega 20 milijonov kilovatov. Tel Aviv, glavno mesto židovske kolonije, ki je štel 1. 1920 komaj 600 ljudi, ima zdaj nad 140.000 prebivalcev, ki so z malimi izjemami sami Židje. Posebno pomembni so rezultati v poljedelstvu. Pri tem moramo upoštevati staro tradicionalno odvratnost Židov do kmetijskega dela. Židje so osnovali 186 kolonij z 90.000 naseljenci. Njihove farme krijejo precejšen del izvoza. To je posebno važno, ker so sa cionistični voditelji bali, da se bodo naseljenci koncentrirali v glavnem le v mestih. Vendar pa je odstotek kmetijstva v Palestini zelo majhen, 16% od celokupnega prebivalstva, 84% ljudi biva v mestih. Židovski nemirni duh, ki v pretesnem prostoru ne more najti rentabilne osnove, je kriv, da kolonizacija Palestine le počasi napreduje. R. A. Taktiziranje, izkušnje in posledice moderne vojne Dnevno sprejemamo preko novin in radia nove pojme, ki spremljajo vojne dogodke. Poplave moderne propagande so nam tuje, da često težko izločimo jedro od slepila. Označba današnje vojne je totalnost in bliskovitost. Včasih so branili državo samo telesno sposobni državljani, danes se v vojne svrhe izkoriščajo vsi državljani in vojna zajame ves narod in državo kot celoto. Za totalnost vojne pa mora biti narod primerno politično organiziran z notranjo enotnostjo, kot navajata to Nemčija in Italija. Razvoj moderne vojaške tehnike omogoča napadalcu, da z bliskovitim sunkom premaga tudi močnejšega nasprotnika. Uporaba strojnic je spremenila prvotni način bojevanja v rovovsko vojno in vojna je prešla v počasno slabljenje nasprotnika. Po svetovni vojni je, ne samo med vojaki, nego tudi med vojaškimi strokovnjaki nastal odpor proti rovovski vojni. Ljudi je pretreslo mesece in leta trajajoče uničevanje. Edino letalstvo je sposobno, da brez ozira na ustaljene fronte napada naravnost celotno sovražno ozemlje. Zato se vsaka država prizadeva, da ima močno in borbeno letalstvo, katerega na- loga je onemogočiti nasprotniku mobilizacijo in koncentracijo, uničiti njegovo zračno moč, letalske tovarne in letališča. Ves čas borbe za zračno nadvlado bo domače ozemlje izpostavljeno tujim zračnim napadom. Domače letalstvo se ne sme omejiti na obrambo svojega zračnega prostora. Nasprotnikove sovražne napade je Ireba mirno prenašati, da bi ga mogli tudi sami čim silneje napasti. Upravičena je le obramba najvažnejših centrov in pasivna zaščita. V moderni vojski mora biti letalstvo glavni del oborožene sile, dočim je omejena vloga suhozemne vojske in mornarice bolj na obrambo. Anglež I.. Ijart je pobornik vsega, kar osigura zmago duha in moralnih sil, da se vse tehnične pridobitve izkoristijo do vrhunca in da se tako pojača dejstvo na polju moialnih sil. Poudarja važnost iznenadenja, da se drži sovražnik v nesigurnosti o naših ciljih. On hoče vojno, ki se vodi proti organiziranemu nasprotnikovemu gospodarstvu. Poslužiti se je treba vseh tehničnih sredstev, da se s čim manjšini razpoložljivim ljudstvom doseže največja možna sila. Potek borb v Poljski in Franciji jasno ka- že, da je zmago nedvomno odneslo letalstvo. Svojega nadaljnjega nasprotnika pa Nemčija doslej ni mogla zlomiti z letalstvom, ker ga loči morje. Morala bo poizkusiti izsilili odločitev z vpadom na sam angleški otok. Moderno orožje je tudi propaganda, s katero se začne prej kot z napadom. Propaganda hoče omogočiti napadalcu njegove zunanje politične cilje in olajšati v primeru vojne oboroženi sili njeno delo. Propaganda skuša notranje razbiti svoje bodoče žrtve, povečati socialno nestrpnost in podpirati pri nasprotniku vsako skrajno socialnopolitično gibanje. Tuja propaganda skuša predvsem zajeti mladino. Sedanja vojna nam tudi kaže, da malega naroda ne more vojna tako kmalu streti s svojo^ totalnostjo in bliskovitostjo, če je narod složen in strnjen ter odločen, da se brani. To_ je nekaj misli iz predavanja g. P r e-k o r š k a v Slov. Bistrici. Predavatelj je podal s skioptičnim aparatom slike o modernih tehničnih sredstvih vojskovanja. Res zaniin1-vega predavanja se je udeležilo zelo mnogo ljudi. Smatram, da bi predava! ,li napravil prav, če bi o tej temi predaval še kie drugod. S. L.i- Novice Zaradi maksimalnih cen je najbolj prizadeto uredništvo III. draginjskega razreda Pod tem naslovom objavlja zadnji »Učiteljski tovariš« aktualen sestavek V - a r a, ki je tudi v četrtkovem »Večemiku« napisal podoben članek, v katerem se zavzema za izenačenje dravinjskih razredov. V stanovskem glasilu poudarja pisec zlasti težnje učiteljstva na deželi, ki je najbolj prizadeto, in pravi: »Zaradi grupacij po dragmjskih razredih je pa najbolj prizadet učiteljski stan. Vsi ostali uradniki so večinoma, vsaj 80%, v okrajnih mestih, kjer je navadno največ uradov koncentriranih, dočim je pri učiteljskem stanu ta zadeva baš obratna. Največ šol m to okrog 90% je na podeželju in tako živi tudi okrog 90% učiteljstva v tretjem draglnjskem razredu in je sedaj baš najbolj 'prikrajšano glede prejemkov. Še bolj pa je udarjeno tisto učiteljstvo, ki je več kilometrov oddaljeno od železnice ali celo od večjega naselja in mora dobiti življenjske potrebščine iz mesta. To učiteljstvo pa mora plačevati še prevoz, kar še bolj podraži že itak draga živila. Tako vidimo, da je maksimiranje cen s strani državne uprave sprožilo problem izenačenja draginjskih razredov, deželi ceneje živi kot pa v me>sAu. Učitelj na deželi, torej v tretjem draginjskem razredu, je prikrajšan še ;;a ene ugodnost, in sicer zaradi šolanja dsc2. Zelo je oddaljen od srednjih šol in ga stane šolajoča se mladina v mestu ogromne, zneske, dočim je uradnik v mestu, kjer je šola, brez teh skrbi. Poleg akcije za zvišanje naših prejemkov, moramo uvesti tudi akcijo za izenačenje draginjskih razredov a1!! vsaj odpravo tretjega draginjskega razreda. V tej akciji moramo biti složni, kajti le v ker sedaj ni več one krilatice, da se ne slogi bomo dosegli uspehe!« Najvišja cena enotne moke 5*50 din Z ozirom na prijave, da se je prodajala v nekaterih trgovinah enotna moka po 5.75 din kg in bela moka nad 9 din kg, opozarja urad za kontrolo cen na od‘.xl-bo kraljevske banske uprave od 24. dec. 1940. rn kateri cena enotne moke n- sne biti višja od 5.50 din, cena bele moke . ■ ne višja od 9 dam, ki je še v veljavi. Vsi, ki bi prodajah' pšenično moko dražje, imajo računati s kazenskimi sankcijami IX) uredbi, poleg tega pa se jhn bo razdeljevanje pšenične mote sploh odvzelo. Burja je odtrgala mnogo min od albanske obale ter Jih spravila v naše vode V sredo je blizu Budve eksplodiralo več morskih min, ki jih je odtrgala burja v vodah vzdolž albanske obale. Ena mina ie eksplodirala v majhnem zalivu »Jaz« in ranila 7 oseb, od katerih se eua bori s smrtjo. Naše pomorske oblasti so nekaj min izvlekle ter demontirale, eno mi- no pa so uničili s streljanjem z obale. Dve mini ste splavali v zaiiv Boke kotorske, eno pa so uničili pri otoku »Jag-ljan« blizu Dubrovnika. Naše pomorske oblasti so odredile, da se ustavi parmski promet pri Hercegnovem. a^pAa ju AtiZitAišia najlepši Sn najrazkošnejši francoski j»las-bftni film, ki predstavlja odlomek iz življenja največjrga muzikalnega genija! Schubertove film priredil: Telefon 22-21 in Beethovnove skladbe PAUL ABRAHAM m Lilian HARVEY, Bern LANCRET, Jouvet LOUIS KINO UNION Predstave ob 16., 19. in 21. uri; v nedeljo ob 10*30 dop. (znižane cene) ter ob 15,, 17., 19. in 21. uri. Neprijetna vožnja s tujini hfdroplanom Poročali smo že, da se je v bližini neke naše luke prisilno spustil hidroplan tuje narodnosti. Hidroplan so privezali ob obali, na njem pa sta stražila dva orožnika. Vihar je premetaval hidroplan sem in tja ter ga končno odtrgal. Odneslo ga ie skupno z obema orožnikoma po morju. Končno se je hidroplan ustavil v neki drugi precej oddaljeni luki, kjer so ga spet spravili na varno, orožnika pa rešili Prisilne vožnje. NOVI GUVERNER NARODNE BANKE Za guvernerja Narodne bunke je bi! Postavljen dr. Milan Radosavljevič, bivši suverner Narodne banke in tajnik beograjske borze. Tako je zasedeno mesto Suvemerja, ki je bilo izpraznjeno po odstopu prejšnjega "■‘”:-’’,ierja dr Dragu-tina Protiča, ki je odstopil ob podržav-'ienju NB. Za viceguvernerja ban1« ie Ponovno imenovan dr. Ivo Belin, drugi viceguverner Ljubiša Mikic je razrešen dolžnosti. — Imenovan ie tudi nov upravni odbor. Med ponovno imenovanimi člani tega odbora sta tudi Ivan Av-senek iz Ljubljane in Anton Fazar.nc iz Celja. Med štirimi novim! člani so trije Beograjčani in industrijec inž. Jojkic iz »nelji je. dela, posebno višjega oddelka so bila izvajana s tehnično preciznost.«) in pravilno interpretacijo. Delo učitelja Kuharja je idealno in zasluži toplo priznanje. Tudi nesebično je, kajti vsi koncerti so bili namenjeni božični in zimski pomoči najsi romašnejših otrok iz Šafarskega. KONCl-RT HARMONIKARJEV SOLISTOV V LJUTOMERU Preteklo nedeljo je bil v Ljutomeru le-uspel konccrt harmonikarjev solistov. . riznani mojster učitelj Kuhar Ivan iz ' ^farskega že dolga leta vzgaja harmonikarski naraščaj. Priredi! je že več uspe 11,1 koncertov in mladi harmonikarji so Sc Predstavili kot mnogoobetajoči solisti. ‘°M'at so zopet nastopili solisti nižje, srednje in višje stopnje. Program je bil ako Izbran, da so se mogli uveljaviti vsi ’vojini stopnjam primerno. Venčku na-loduih so sledile umetne. Posebno eieki-l'a ie bila Kuharjeva skakajoča lutka. Vsa DUNAJSKI VELESEJEM V ZNAMENJU POLJEDELSTVA IN GOZDARSTVA Dunajski pomladanski velesejem 1941, ki se vrši od 9. do 16. marca, je v skladu z občnim razvitjem nemške zunaije trgovinske politike ter predvsem v pošte va investicijske potrebe jugovzhodno-evropskega poljedelstva, gozdarstva in mlekarstva. Poleg industrij, ki delajo direktno za poljedelstvo in nemške industrije poljedelskih strojev, bodo zastopane tudi vse pomožne in postranske poljedelske industrije z bogato izbiro svojih izdelkov. Nemške kemične tovarne bodo pod naslovom »Kemija v poljedelstvu.-, razstavile nova gnojila. Organizacija nemškega poljedelstva, državna postaja za prehrano (ReiclrsnžihrStand), ki službeno sodeluje na pripravah in izvedbi tega velesejma, bo pokazala najnovejše rezultate na področju poljedelstva na posebnih poučnih razstavah. Sodelovala bo celokupna avtomobilska industrija Rei- cha in protektorata kakor tudi posebno važna nemška industrija rezervnih delov in pribora za motorna vozila. Razven tega bo zastopana tudi nemška industrija lahkih kovin kot važna predindustrija za avtomobilsko industrijo, razstava vzorcev, pregled nemškega ustvarjanja na področju mode, umetnega obrta, Tekstilna grupa je zelo razširjena. Dozidano je nekaj novih stavb in razširjen nepokriti prostor, tako da skupna netto razstavna površina velesejma znaša 56.000 nr lani pa je bila 43.000. ČITAJTE „MALE OGLASE" ZAŠČITNA ŠOLA V LJUBLJANI V ponedeljek je pričela poslovati zaščitna šola mestnega poglavarstva v novih prostorih v Mestnem domu. Velika učilnica je vsa obložena s slikami- in napravami, ki 'nazorno prikazujejo vse nevarnosti in usipešno zaščito pwd napadi iz zraka. Pred povabljenimi gosti je mestni predsednik g. dr. J. Adtešiič s pozdravnim nagovorom odprl to najnovejšo pridobitev Ljubljane, nato je ravnatelj magistralnih uradov g. Jančigaj poročal o nastanku dela za pasivno obrambo, ki sega v Ljubljani že v teto 1932. nazaj. Ker pa ni bilo neposrednih vojnih dogodkov, se započeio delo ni razvijalo ta'ko intenzivno kot sedaj. Udeležba na tečajih za pasivno obrambo je vseskozi odlična, ustvarjajo pa ti tečaji tudi lepo tovarištvo in vzajemnost. Ob zaključku je načelnik banske uprave dr. Ogrin toplo pozdravil vse delo mestne občine, nato pa so si gostje ogledati zaklonišča pod ljubljanskim gradom. TEM K POLOŽAJ DRAMSKEGA DRUŠTVA V PTIT.IU ■J Dramsko društvo v Ptuju, ki zelo važno kulturno nalogo, saj se trudi, da igrajo celo sezono najboljša dela, ki so na repertoarju narodnih gledališč. Med slovenskimi gledališči je edinstvena kulturna ustanova, ki se mora vzdrževati le z lastnimi sredstvi in jc zato v vedno težjem položaju. Dramsko društvo je zato po-krenilo nabiralno akcijo, katero meščani z razumevanjem podpirajo, saj je gledališče’ šola in dom kulture. Potrebe mesta Laško Laško ima koL leloviščarski in kopališki kraj precej potreb, ki bi se morale čimprej uresničiti. O teh problemih smo že poročali. Svoj čas jc že obstajala avtobusna zveza med Celjem in Laškim, ki pa je bila ukinjena iz razlogov, da dela avtobus konkurenco železnici. Laško ima z občino Sv. Krištof okrog 10.000 prebivalcev, 6 tovarn, rudnik Hudo jamo, 10 drž. in samoupravnih uradov in zdravilišče. Kot izrazito letoviško mesto bi pač moralo imeti avtobusno zvezo s Celjem. Celje jc važno tujskopromet-lio središče ter gospodarsko in trgovinsko središče. Avtobusna zveza jc sedaj še bolj potrebna, ker je ukinjenih več vlakov. Potrebno je torej, da se ugodi prizadevanju po avtobusni zvezi s Celjem. — Nujno potrebna je tudi rešilna postaja. Gasilno društvo bi naj z drugimi vpoštev prihajajočimi ustanovami po krenilo akcijo, da dobimo rešilno postajo. — Potrebna je tudi tržnica. Ker je Laško letovišče, uradniško in industrijsko mesto, je poraba živil zelo velika. Ker pa Laško nima stalne tržnice, kmetje ne prinašajo pridelkov na trg, zaradi česar so cene zelo visoke. To vprašanje bi najlaže uredila občina sama v zadovoljstvo svojih občanov. — Potrebno je tudi razširjenje pokopališča. Izbiranje prostorov sploh ni več mogoče. Mnogi odkupijo že zastarele grobnice, da lahko pokopljejo svojce. Razširjenje pokopališča se mora izvesti čimprej. Večerni k-a poseVmo P so naroc olico zavarovani 10.000’ Naši parniki v službi Švice Več parnikov naše trgovinske mornarice se pripravlja na nova potovanja. Parnika »Dubac«, »Petar«, »Pavla« in »Una« je najela švicarska vlada za prevoz življenjskih potrebščin za švicarsko prebivalstvo. Vsi parniki bodo prevažali predvsem ameriško žito na račun švicarske vlade. Pod zastavo RK bosta prevažala življenjske potrebščine za Švico in bpanijo parnika »Ivan« in »Anton«, medtem ko bo parnik »Hercegovina« prevažal blago za francosko prebivalstvo. Na progi Ne\v York—Genova pa bo vojjil za švicarsko vlado naš parnik »Jurko Topič«. Z novimi potovanji se bo tudi nezaposlenost naših pomorcev precej zmanjšala. Število rojstev v Prekmurju stalno pada je pred dobrimi deseti- kar šele od tega preostane, je za lepšo nit leti se izkazovalo velik prirastek pre- bodočnost. Odtod omejevanje rojstev, ki bivalstva. if> r — prj evangeličanih, kjer so bile bivalstva, je začelo izumirati. Leta 1938. je znašal naravni prirastek soboškega okraja le 1.2 (1. 1921 pa še 7.5) in v lendavskem 5.1 (1924 največji slovenski prirastek 14.6). Vzroki tega izumiranja so nerešeni socialni problemi in ne toliko moralni, kakor hočejo to nekateri dokazati. Kajti v pokrajini, kjer ima 72% vseh kmetovalcev (12.281) manj kot 5 ha zemlje, je družina razbita. Vsako leto mora iti tisoče mladih žen in mož v svet iskat kruha in garat za dolgove in davke in ze prej redke družine z več kejt tremi potomci, ni tako opasno, kakor pri katoličanih, kjer je padec od 10 na 3—5 potomcev že zelo viden. Lansko leto je bilo v evangeličanski župniji, ki ima nad 500 duš 52 rojstev. 58 smrtnih slučajev in 23 porok. 13 oseb je umrlo v bolnišnici ter so iz drugih far. 1 ako pride na soboško župnijo samo 47 mrtvecev in prirastek je le 7 duš. Med tem ko je pa bilo v kat. župniji, ki ima 6200 duš 156 rojstev, 158 smrtnih slučajev in 51 porok (3 pari iz drugih far). Ali število rojstev in smrti se zmanjša, če odštejemo 9 rojstev v bolnišnici — ostane 147 rojstev (19 nez. — od teli 12 ciganov) — in 68 smrtnih slučajev. Takp znaša naravni prirastek 57 duš. Te suhoparne številke so dejstva, k! ilustrirajo težek socialni problem Turopolja, na račun katerega je župnija izkazovala stalen prirastek. Mnogi bogatejši, ki bi zmogli prehranjevati več, je ostalo pri starem — le eden ali dva otroka. Maribor Mnoge težave ovirajo razmah našega jadralnega letalstva Mestni odbor mariborskega Aerokluba je imel sinoči v svojih prostorih na Alek sandrovi cesti svoj letni občni zbor, ki je bil obenem nekaka predpriprava za občni zbor oblastnega odbora, ki bo dne 23. febr. ob 10. v dvorani trg. gremiia. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik ravn. Krejči, ki je omenil, da preteki poslovno leto ni bilo posebno uspešno, dasi se je pridno gradilo ter je mariborsko jadralno letalstvo dobilo niz jednilic. Vzrok temu leži v daljši odsotnosti učiteljev, razen tega pa poleti z jedrilicami niso dovoljeni, dokler niso preizkušene. V ne najzadnji meri so razmah ovira’e tudi finančne prilike. Kljub temu pa so si mariborski jadralci'zgradili 14 jadralnih letal, ki jih bo danes pregledal strokovnjak inženir od centrale Aerokluba v Beogradu, kakor to zahteva komanda vazduhoplovstva. Končno se je zahvalil mladim letalcem za njih požrtvovalno delo ter jih pozval, naj zaradi trenutnega mrtvila ne izgube potrpljenja in dobre volje. Nato so poročali vodje skupin, Marijan Škofič za Maribor I. »Mejaš«, dr. Horvat za drugo in Linzner za tretjo jadralno skupino. Prva skupina je zastavila vse sile. za izboljšanje gmotnih prilik in za dograditev letalskega parka po programu, ker rednega šolanja iz raznih razk>gov ni bilo mogoče organizirati. V ta namen so bite čajanke in nabiralna akcija, kar pa je tudi le trenutno pom.i' galo. V septembru so bili nad vse uspeli poizkusni starti z letalom domače ko n strukcije, S. sept. pa nato krst 4 jadralnih letal. Ker je večina članstva preko leta odsotna, je moral odbor sprejeti predlog, da se delo v delavnicah onieji le na večje počitnice v letu. Skupina študentov v Zagrebu gradi moderen transportni voz za letala. Prihodnje leto pa je posvečeno predvsem zgraditvi vi-sokozmožnega letala in izšoianju članstva na čim višjo stopnjo. Glavni vir dohodkov so bile čajanke in nabiralna akcija. Dohodki so znašali 18.272, izdatki pa 14.084 din, kljub temu pa ima skupina dolgove zaradi nabave letala. V 1. 1940 je brlo zaradi pomanjkanja startnih in gradnji je skupina »Mejaš« porabila 765 delovnih ur, pri popravilih pa 31. V 11. in III. skupini se delo ni moglo prav razviti, ker sta se morali še v večji meri kot prva boriti z raznimi težkočami. Poleg denarja manjka tudi prostor za delavnice. Kljub temu pa se nadaljuje akcija za nabavo vteokozmožnega letala. Tudi pomladku je primanjkovalo sred-siev. Mestni odbor Aerokluba šteje 179 članov. Pri volitvah delegatov za oblastni občni zbor so bili izvoljeni po skupinah Jurkovič, Vales, ravn. Kovačič, dr. Horvat, Pa-jtter, Linzner, Kramberger in Grmek. Nato je predsednik ravn. Krejoi zaključil zborovanje, ki je pokazalo res idealne težnje naših mladih letalcev, ki bi jih trebalo v najizdatnejši meri pod- Snkolsko društvo Vuhred - Marenbers priredi v soboto I. februarja običajno pustno prireditev s plesom na katero so tudi maske dobrodošle Prevozna in odvozna sredstva bodo na razpolago1 Narodni Maribor vabljen! transportnih sredstev, pogonskega kuri-j preti, saj je to garda požrtvovalnih deva in denarja samo 65 startov, v novo- Havcev za narodne in državne interese. Materinski tečaj Ženskega društva Ker so vsi dosedanji tečaji Ženskega društva v Mariboru prav lepo uspeli, se je društvo tudi letos odtočilo za prireditev materinskega tečaja, ki bo traial mesec dni, in sicer od 11. februarja do 12. marca. Razdeljen bo v dva dela, v zdravstveni in splošno vzgojni. Predavalo bo pet zdravnikov in pet vzgojiteljev. Zdravstvena predavanja bodo imeli gg. dr. Rad šel, dr. Lebanov a, dr. Cundrič, dr. Marin in dr. Koprivnik, splošno vzgojna pa gg. dr. Meško, prof. Dora Vodenikova iz Ljubljane, Pavla Kočevarjeva. Miloš Ledinek in dr. Trstenjak. Predavanja bodo dvakrat tedensko v Ljudski univerzi in je zanje med starši že sedaj precejšnje zanimanje. Drugi teden zimske pomoči Naše mesto je bilo eno izmed prvih, ki je po hudi zimi 1. 1928-29 ustanovilo tako zvano »Pomožno akcijo« za pomoč nezaposlenim in siromašnim, ker mestna proračunska finančna sredstva niso več zadoščala. Darila v naturalijah je razdeljeval najpotrebnejšim mestni socialni urad, prispevki v denarju pa so se uporabljali za javna dela, pri katerih je dobilo kruha preko zime več sto delavci v, ki so po sezonski zaposlitvi ostali brez zaslužka. Mnogim je občina tudi nudila hrano v svojih kuhinjah in jim nakazovati življenjske potrebščine. Akcijo je v veliki meri podprla občina s proračunskimi sredstvi in banska uprava iz b;d-nostnega fonda. Tudi meščanstvo je priskočilo na pomoč, tako s prostovoljni -ii prispevki kakor tudi s socialno davšVao, ki jo je občina uvedla zadnja leta. Letošnja zima je pa mnogo kritičnejša od prejšnjih. Stalno narašča draginja, pomanjkanje in nezaposlenost. Tem pojavom posvečajo vso pažnjo država, banovina in mestna občina. Najboljši dokaz temu je, da je prevzela predsedstvo Akcijskega odbora za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije Nj. kr. Vis. kneginja Olga, podpredsednik pa je predsednik ministrskega sveta. Tudi v Sloveniji se je nedavno ustanovil odbor za zimsko pomoč pod banovim vodstvom, sodelujeta pa tudi oba slovenska knezo->kofa ter predsedniki vseh večjih javnih korporacij. Ker primanjkuje potrebnih sredstev za uspešno delovanje zimske pomoči, je potrebno sodelovanje nas vseh, pa četudi nas »miljenje bede najsi romaš ne jših stane žrtve. Število darovalcev v nabiralnem tednu od 31. dec. 1940 do 5. januarja 1941 je bilo za naše mesto premajhno. Ker so nekateri darovali več, se .'e nabralo sicer 18.114 din, ki pa niso v ni-kakem sorazmerju s številom prebivalstva vn številom potrebnih v našem mestu. Odbor zimske pomoči za Slovenijo je zaradi nezadostnega odziva in velikih potreb odredil ponov no teden zimske pomoči od 2. do vključno 8. februarja 1941. Mestna občina prosi vse meščane, da priskočijo na pomoč onim, ki so ostali zaradi socialnih in gospodarskih pretresov zadnjega časa brez dela »n čijHi otrokom primanjkuje kruha. Društva in ustanove naj v svojih krogih izvrše zbirke, po možnosti naj se vse prireditve v tem tednu vrše v korist zimske pomoči. Lastniki trgovinskih, obrtnih in industrijskih lokalov in podjetij naj v svojem delokrogu organizirajo zbiranje prispevkov. Denarni zneski naj se nakazujejo mestni blagajni, Slomškov trg II,’ darila v naturalijah pa mestnemu socialmi-politič-nemu uradu. Rotovški trg 9. Vse naše žrtve za omiljenje bede našim someščanom bodo obrodile narodu in državi obilen sad. Predsednik mestno občine: dr. Juvan. s. r. ■ 9 a Na turo v Afriko — nikar, nikar, brezmesni dnevi so, oj črni kres! A brez strahu za I. februar le pridi raje na Planinski ples* Izdaja živilskih nakaznic Mestni preskrbovalni urad bo pričel izdajati živilske nakaznice za moko in kruh v torek, 28. t. m., ter naslednje dneve do vključno petka 31. I. 1941. — Nakaznice se bodo izdajale v torek, 28. t. m. od 9—12 in od 14—17, naslednje dneve pa od 8—12 in od 14—17. Živilske nakaznice se bodo izdajale izključno le hišnemu lastniku oziroma upravitelju za vse stanovalce njegove 'hiše (najemnike, podnajemnike, služinčad itd.). Hišni lastnik oz. upravitelj se mora cb dvigu nakaznic izkazati z veljavno, s sii-ko opremljeno legitimacijo ter davčno knjižico hiše, za katero bo prevzel nakaznice. Cena nakaznic je 25 par po komadu, katere plača hišni lastnik oz. upravitelj mestnemu preskrbovalnemu uradu <>t> prevzemu, njemu pa znesek povrnejo stanovalci. , Pozivam.) vse hišne lastnike oz. upravitelje, da dvignejo izkaznice pravočasno ob dnevih in v uradnih prosto rit. ki bodo posebej objavljen v dnevi: * časo- . \ii. NaL.zu.cv v veljavo dne I. februarja in so hišni lastniki oz. upravitelji odgovorni, da njihovi stanovalci pravočasno prejmejo živilske nakaznice. Simfonični koncert GM v Mariboru bo 5. tebr. ob 20. v Sokolskem domu pod vodstvom kapelnika kap. J. V. Jiranka. Kot solist in koncertni mojster bo sodeloval član Mariborskega tria iti učitelj na šoli OM Taras Poljanec. Spored je najskrbneje izbran ter vestno pripravljen. Podprimo GM s številnim posetom. Predprodaja vstopnic v knjigami Koren. Gosposka ulica, telefon 29-41. m V poštni službi je premeščali iz Sarajeva v |>oSlno delavnico v Mariboru Milan Erad, tehnik 8. skupine. m Imenovanje. Mariborsko okrožno so-diSdc je imenovalo g. Mirka Feldina, trgov, ca v Maribor« za stalnega izvode n ca za tekstiluo, konfekcijsko,specerijsko in kolonialno blago za območje mariborskega sodnega okrožja m Orkester CM bo im 'l vajo v cel i-Uupni zasedbi v jK))iedtij:*k 27. in sredo. 2U. januarju , m Mariborska Borza dela išče za takoj 3 samske fanti' za vrtna dela ter poročenega majerja. Interesenti naj se javijo lakAj Bom dela. m šahovska tekma. Jutri sc v kavami „Astoria“ ob t) srečala v klubskem tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovske zveze Mariborski šah. klub in šah. sekcija SK Železničarja. Porotni prstani M. JLGERJEV SIN Gosposka 16 > 'i tn Notarja dr. Otona Ploja »o prepeljat! v Gradec. .Mnogi odlični predstavniki mariborskega kulturnega in nacionalnega živ. ljenja so se poslovili od posmrtnih ostankov zasluženega mecena in narodnega delavca upok notarja dr. Otona Ploja pred hišo žalosti v Rosinovi ulici. Spominski govor je imel ban. arhivar prof. Baš, ki je orisal pokojnikove zasluge na raznih popriščih našega kulturnega in narodnega življenja. Po svečanosti so krsto z avto-furgonom prepeljali v graški krematorij, kjer bodo posmrtni ostanki upepeljen#. CITAJTE „MALE OGLASE“ * Pisarniško potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg. m Lutkovni oder Sokola Maribor-maliea ponovi v nedeljo, ‘iti. ob. 15. igro „Vragov svak". m. Članski sestanek SK Bratstva nr. Fcbre/.-jti bo 26. jan. ob 10. dop. pri Renčijo. ni. Stavbena zadruga »Naš dom v, bo imela prvi redni letni občni zbor v nedeljo, 26. jan., oh 8. v dvorani pri Povodnik.it, Jurčičeva ulica. m. Pri smučanju na Smrekovca sta si teže poškodo\ aln noge žena upravnika »Totcga lista :■ ga. Zdenka Gerželj in uradnik tovarne Zlatorog? g. Zmago Rudolf. m Tradicionalno ..Pomlad v zimi ‘ priredijo studenški gasilci v nedeljo, 2. febr. popoldne m 290 dinarjev je izgubil iz žepa površnika upokojeni žandarmerijski narednik Gregor Lesjak iz Kopališke ulice, ko je šel ix) raznih opravkih po mestnih ulicah. m Avtobus na progi Maribor—Ljutomer bo |» 1. februarju posloval kol doslej, ker je banska uprava na razne prošnj" ugodila predlogu, da sc nameravana jutranja vožnja iz Maribora s jiovralkoni ne ukine. S lem jc srednjemu in spodnjemu delu Slov. goric zagotovljena stalna dvakratna dnevna zveza z Mariborom, seveda če se bo občinstvo le zveze v dovoljnM meri posluževalo. m Neznani zlikovec sc jo prikradel v nezaklenjeno klet veletrgovca Josipa IIolz-mana v Maistrovi ulici ter mu ukradel 1000 din vredne smuči. Dal jih je popraviti v trgovini Divjak, kjer jc tudi izročil ]*>-godbo ,na podlagi katere jc smučke kupil od nekega Ivana Zupana z Meljske cesle za 220 din. Ko se je trgovec Divjak 15. vrnil domov, je spoznal smučke kot Holz-manovo last ler mu jih jc vrnil. Poizvedovanja so pokazala, da je tudi pogodba lažna. * ZA VSE HIŠNE POSESTNIKE, avtomobiliste. ,lastnike tovarniških in obrtnih obratov, zdravnike itd. je velike važnosti zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva. Isto ščiti zavarovanca pred odškodninskimi zahtevki. ki jih na podlagi zakonskih določi’ more staviti nanj tisti, ki jc utrpel kakšiK* telesno škodo ali pa škodo na imetju Ti zahtevki so često neupravičeni in pretirani, poleg tega je pa pravno postopanje še v zvezi z velikimi stroški. Vso to skrb Vam odvzame polica zavarovalne delu. družbe .,DUNAV“ v Zagrebu, podružnica v Ljubljani. Vsa pojasnila Vam daje rade-volje in brezplačno Glavno zastopstva v Mariboru, Aleksandrova c. 12, tel. 23-S8. * .,Toti Ust" je danes izšel ter ga d»-bile pri kolporterjih in v trafikah za ceno 2 din. CITAJTE „MALE OGLASE" Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. * Glasbena Malica Maribor razpisuje mesto društvenega delovodje za vsa pisarniška dela. Prosilec mora biti vešč strojepisja, blagajniškega in knjigovodskega poslovanja ler starejši samostojni delavec (ev. upokojenec). Plača po dogovoru. Ponudbe samo pismeno na odbor do 1. febr. 1911. * Prvič v Mariboru nastopata g. Analolj Zukovskij prvi plesalec in šef baleta beograjskega Narod, gledališča in gospa Janja Vasiljeva primabalerina istega gledališča na Ruskem večeru v soboto 15. febr. v Narodnem domu. * VII. Ruski večer v soboto 15. febr. v Narodnem domu. — Baletne točke. — Ples. — Začetek ob 20. uri. * Pevsko društvo pekovskih pomočnikov v Mariboru, priredi v soboto, dne 1. feln-uarja v Gambrinovi dvorani družabni večer, z zboroviin petjem, humorističnimi nastopi in plesom. Prijatelji društva sc vljudno vabijo. * Gostilna Krempl, fureš, prvovrstna vina in dr. * Občni zl>or .,Zveze tekstilnih strokovnjakov kraljevine Jugoslavije'1 s sedežem v Mariboru se vrši 8. februarja v lovski sobi hotela ,,Orel ' v Mariboru ob 1). uri dopoldne. Vabimo na la občni zbor vse absolvente tekstilnih šol in tekstilne mojstre. Odbor. * Inseralt za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. * Trdo kožo h« kurja očesa orfslranimt* brez bolečin, „BATA“, Maribor. m. Dežurni zdravnik OUZD bo v nedeljo, 26. januarja, g. dr. Stanislav Lajevec, Maribor, Glavni trg 22/111. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 25. do vključno 31. januarja Kraljeva dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05 ter Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. cxuKir?r7 ■ - a 'n pomanjkanju, medtem ko drugim odprtih rok trosi bogastvo in izobilje? Vprašanja usode sicer ne moremo zanikati; narobe! Videli pa bomo, da nam usoda ni v nesrečo, temveč v srečo. Ker je vse dogajanje podrejeno določenim zakonom, je tudi naše življenje vklenjeno v to zakonitost, ki ne moremo mimo nje. Ker se dogaja vse po določenem, že v pr a začetku uveljavljenem vesoljnem stvaritve-nem načrtu, je tudi vse, kar se nam ljudem dogodi —• bodisi danes ali jutri ali v neskončni vrsti naših življenj —, bilo že v praza četku določeno. Prednost te usojenosti je pa v tem, da je naša duševnost in s tem naša prava bitnost podvržena neminljivemu vzletu in razvoju Vzlet in razvoj in kot njun nasledek zboljšanje naših razmer bi pa bila nemogoča brez doživetih zmot in napak, oziroma brez povzročenih slabih dejanj, ki jim je morala slediti pokora. Zakaj bilo bi popolnoma nemogoče, spoznati kaj boljšega, če bi ne bili že v svoji nevednosti česa zakrivili in bi se ne imeli za kaj pokoriti. Zato rodijo vsa dejanja brezpogojno sebi ustrezne sadove. Nadaljevanje prihodnjo soboto na mino cistemska ladja, nafta se je razila iu razlezla po morju ter zastrupila čredo kitov. Mnoga trupla so že razpadala. Ribiči so bili veseli, da so naleteli na nepričakovan plen, ki so ga, kar ga je bilo še porabnega, naložili na ladjo in odpeljali domov. Alkohol iz zmrznjenih pomaranč pridobivajo v okolici Barcelone. V Španiji je zaradi zadnjega mraza zmrznilo mnogo oranžnih nasadov. Gospodarji so prodali te pomaranče neki industrijski družbi, ki bo iz oranž proizvajala alkohol. Avto z motorjem na veter si je omislil neki danski inženir. Ker primanjkuje bencina, vozi svoj avto s pomočjo akumulatorjev, ki jih polni na strehi vozila pritrjen motor na veter. Med vožnjo se akumulator v 16 urah toliko napolni, da nudi pogonske sile za 2 uri nadaljne vožnje. 290 jezikov govori dr. Ludwig Harald Schiitz v Frankfurtu ob Odri. Pravi, da so za Nemce najtežji jeziki madžarski, baskiški, indijanski, eskimski in perzijski jezik. lakaj ima slon tako maihne oči Zamorska pravljica Pred mnogimi, mnogimi leti so bili sloni slepi, zato so morali biti zmerom doma. Nekega dne je lov, mogočni podkralj, živali. ]>ovabil svoje podložnike na slavnostno pojedino. Vse živali so se njegovemu povabilu odzvale, samo slon ne. Ko so živali. Id so slona smatrale za svojega kralja, to slišale, so hotele svoj prihod na slavnostno pojedino preklicati. Ko so pa izvedele, zakaj noče priti na pojedino, so mu svetovale, naj si izposodi oči od kakšne majhne živali. Slonu je bil la nasvet všeč. Tedaj je prilezel mimo črv. Slon ga je prosil, naj mu za en dan posodi svojo oči. Velikodušna živalca mu je oči res takoj posodila. Drugo jutro so se živali napotile k podkralju levu na pojedino. Tudi slon je prišel. Jedli so in se gostili, da je bilo veselje. Dan pozneje je črv zahteval svoje oči nazaj. Slon pa mn jo po svojem služabniku odgovoril: Pridi jutri, danes sem truden. Drugega dne se je čiv spet oglasil iu prosil slona, naj mu vrne oči. Slon pa mu jih ni hotel vrniti. Dolgo sta se pričkala, nazadnje pa je nehvaležni in brezsrčni slon dvignil nogo, da bi ubojjega črva poteptal. Ta pa je hitro smuknil v zemljo m se za vse čase odpovedal svojim očem. Tako živi črv še danes pod zemljo in se skriva pred sončuo svetlobo, ker nima oči. Slon pa ima izredno majhne oči. Zenski kotiček Ali vpliva materina Ljudstvo je že od nekdaj trdilo, da dado le mladi starši zdrave, polnovredne otroke, starši, ki dobe otroke v starih letih, pa potomce, ki kmalu umrjejo ali pa pre-životarijo svoje življenje kot pohabljenci in bebci. Znanost se je takšnemu nazira-nju smejala. Kakor pa kažejo mnoge raziskave, je v stari ljudski veri vendarle nekaj resnice. Tako je otroška klinika monakovskega vseučilišča objavila uspehe svojih raziskav, ki so hotele dognati, da-li kažejo otroci starejših staršev res v večji meri znake izrojenosti in manjvrednosti. Statistika se opira na primere 13.000 otrok. Izkazalo se je, da se pojavljajo neke oblike idiotstva predvsem na otrocih starih staršev, posebno tista vrsta slaboumnosti, ki jo spremljajo težki pojavi telesne degeneracije, ki jih poznamo pod imenom mongolizma. Ti otroci, ki so videti v marsikakšnem oziru podobni Mongolom, za- starost na razvoj otroka? stajajo na živalski razvojni stopnji. Dunajski nevrolog dr. Blach je v njihovih mož ganih in hrbteničnem mozgu odkril celo tipično živalske, atavistične posebnosti. Vzroki mongolskega idiotstva so bili doslej neznani. Sedaj so odkrili vsaj enega, in sicer preveliko starost staršev, ali prav za prav matere. Kajti izsledki kažejo, da odloča starost matere, če šteje mati ob rojstvu otroka štirideset let ali več, je verjetnost tem večja, da bo otrok manjvreden. Očetova starost nima vpliva na pogostost slaboumnosti med potomstvom. Naziranje, da ima prevelika starostna razlika med možem in ženo neugodne posledice za potomstvo, je treba v tem smislu torej popraviti. Verjetno je, da odloča večja starost matere zavoljo tega, ker proizvajajo klične stanice v dobi proti klimakteriju manjvredne in življenja le malo zmožne jajčne stanice. Skrbite za svoje zobe! Vsaka ženska se dobro zaveda, da smehljaj polepša obraz. Zaveda se pa tudi, da brez lepih zob ni lepega obraza. Vsaka ženska je mikavna, če se nasmeje in pokaže dve vrsti svojih lepih belih zob. Navadno ljudje mislijo, da zobem popolnoma zadošča, če jih dvakrat na dan dobro očistijo z zobno pasto in s ščetko. To pa nikakor ni res. Kdor hoče imeti lepe in — kar je glavno — zdrave zobe, mora najprej poskrbeti za svoje dlesni, če so vaše dlesni zelo občutljive in začno pri najmanjšem dotiku s ščetko krvaveti, potem so bolne in so vaši zobje v nevarnosti. Torej morate takoj poskrbeti za utrditev svojih dlesni. Ameriški zobozdravniki v tem primeru posebno priporočajo masažo dlesni. Tak- šne dlesni ima samo tisti, ki je samo kuhano hrano in ne uživa nič trdega. Posebno pri otrocih moremo opaziti, da dobe dovolj presne hrane. Posebno priporočljivo je sadje, ki očisti in utrdi otrokove dlesni in s tem seveda tudi zobe. Pri vsakodnevnem ščetkanju zob nikar ne pozabite, da so vaše dlesni prav tako potrebne ščetkanja. Dobro jih zato natrite s ščetko, posebno pri zobnih koreninah in tam, kjer navadno ostane hrana. V začetku bodo sicer dlesni krvavele, pozneje se bodo pa utrdile in ne boste nič več imele zobnega kamna, ki tako škoduje zobem, če hočete, da bi bili vaši zobje res popolnoma čisti, odstranite ostanke hrane med zobmi s sukancem, če boste tako skrbele za čistočo svojih zob, boste imele bele in zdrave zobe. temnih kotih naših stanovanj pa je treba tudi bolj negovati. Vsak dan bi jim morali obrisati z listov prali s suho a mehko cunjo. Pri brisanju pa moramo biti previdni, da ne polomimo listov. Tedensko pa naj bi jim umili liste z mlačno vodo. Večkrat je potrebno, da prerahljamo vrhnjo plast zemlje, odpremo odtočno luknjico ter storimo sploh vse, da nam bodo tudi v temnejših prostorih rastline vsaj kolikor toliko dobro uspevale, n-n. Senčne rastline Skoro slednje stanovanje ima to ali ono slabo stran. Dostikrat motijo lepoto slabe, vlažne stene ali koti, ki kaj kvarno vplivajo na celoten vtis stanovanja. Pa temu je lahko odpomoči. Vsaka go-spodMja pozna gotovo precej sobnih rastlin, kj uspevajo v temi in ne rabijo preveč vlage, ali pa še celo srkajo vlago nase in s tem direktno suše stanovanja. Med temi senčnatimi rastlinami, se posebno odlikujejo razne praproti, trade-skaneije, aspedistre, nekatere palme, kraljevske begonije itd. Te rastline razvrsti- mo na primernem dekorativnem stojalu, ki pa naj bo nekoliko odmaknjeno od stene, da more zrak vedno krožiti in tako steno osuševati. Rastlin tudi ne smemo prekomerno zalivati. Pri razstavljanju in razvrščanju, pa je potrebno, da računamo tudi s svetlobo, kajti nobena rastlina ne more uspevati v temi. Tu pa moramo vedeti,'da dobi cvetica, ki je oddaljena od okna 1 m, le ‘/s one svetlobe, ki bi jo bila deležna v prosti naravi. Rastline, ki jih imamo v senčnih in Ka| bi kuhala? Ponedeljek: Opoldne: 1. Krompirjeva juha s smetano. 2. Naravni svinjski zrezki. 3. Ohrovtova prikuha s krompirjem. Zvečer: Koruzni močnik. Torek: Opoldne: 1. Goveja juha s ribano ka-šico iz enotne moke. 2. Govedina. 3. Kuhana hrenova omaka. 4. Krompirjev pire. Zvečer: Krvavice s kislo repo. Sreda: Opoldne: 1. Ponarejena možganova juha. 2. Jetrni zrezki. 3. Dušen riž. 4. Solata. Zvečer: Krpice s prekajenim mesom. Solata. Četrtek: Opoldne: 1. Prežgana juha. 2. Kokošji paprikaš iz pol kokoši. 3. Široki rezanci iz enotne moke. Zvečer: Želodčna juha s krompirjem. Petek: Opoldne: 1. Pretlačena fižolova juha s smetano. 2. Fižolovi zrezki. 3. Solata. 4. Pečena jabolka. Zvečer: Fižolova solata. Kakao. Sobota: Opoldne: 1. Kisla juha iz svinjske glave. 2. Svinjetina iz juhe. 3. Gorčična omaka. 4. Pražen krompir. Zvečer: Makaronovo meso. Solata. Nedelja: Opoldne: 1. Zelenjavna juha. 2. Kokošji rižoto iz pol kokoši. 3. Mešana solata. 4. Jabolčni zvitek. Zvečer: Pečenice z zeljem. PRIPOMBE K JEDILNIKU Gospodinja se lahko sedaj prišteva res med velike mislece. Morda se vam zdi prav enostavno, postaviti na mizo eno izmed skromnih in preprostih kosil, ki jih najdemo dandanes na naših mizah. Pa ni! Skozi desetletja je morda vajena gospodinja uporabljati pri kuhi pripomočke: belo moko, sladkor, žemlje, bel pekovski kruh, meso in slično. Vsak dan je vsaj eno izmed teh stvari rabila, če ne vseh Danes ne more nobene ali skoraj nobene. Ene ni, druga je predraga, tretje ne sme uporabljati ob poljubnih dneh. Kakor da se zaganja ob nevidno steno, se počuti današnja gospodinja, ko sestavlja jedilnik. Silna kopica starih receptov je padla med staro šaro. Sestavljati si mora nove. črtati mora obilico mesa, masti, masla, odtegniti belo moko, žemlje, jajca in podobne, iz tega ali onega vzroka nedosegljive sestavne dele naše dosedanje hrane. Kako bomo torej kuhale? Enostavno ali bolje rečeno enotno — prvič, ker se mora skromna izbira jedil »večkrat ponavljati, drugič, ker moramo povsod, kjer smo doslej uporabljali belo moko (prežganje, podmeti, rezanci, krpice, žličniki, svaljki, štruklji in podobno) uporabljati odslej naprej enotno moko. Sicer pa, resnici na liubo bodi povedano, da so te enotne zadeve čisto dobre — le iz-gledajo nekoliko manj okusno. Ste že delali kedaj v življenju jetrne zrezke? Poskusite jih sedaj. Jetra zmeljite na mesnem stroju. Ker so sama preveč roda, dodajte košček slanine ali kar malo masti. Vsi ostali dodatki so isti, kakor pri zrezkih iz sesekljanega mesa. Kaj pa fižolovi zrezki? Dandanes je beseda zrezek zelo visokozveneča, zakaj torej ne bi tudi iz fižola delali zrezkov. Prvič, se bolje sliši, drugič pa se tudi bolje je nego navaden fižol z repo ali zeljem. — Fižol skuhaj in pretlači — to je vsa umetnost. Dodatki so isti kakor pri zgoraj navedenih zrezkih — seveda po okusu lahko kaj dodamo ali izpustimo (na pr.: poper ali timijan ali majaron — vsak ima rad teh precej močnih dišav). Oblikovane zrezke povaljamo v enotni moki ter jih ocvremo na vroči masti. Afdova kaša namesto riža Zadnjič je naš list prinesel dopis o ajdovi kaši, ki letos, ko primanjkuje riža, nadomešča to vrsto hraniva. Je pa riž tudi zelo drag, tako, da si ga ne morejo vsi privoščiti. Danes prinašamo nekaj receptov, kako se pripravijo jedi z ajdovo kašo, kot nadomestek za riž. 1. Ajdova kaša v gobovi juhi; Dobro oprano kašo kuhaj, prideni pest narezanih in opranih svežih ali suhih gob. Prideni: petršilj, strok česna, vejico dimja-na in poper. Zabeli s prižganjern, ali še bolje s pol skodelice smetane, v katere si vsipala žlico moke in vse skupaj razžvrkljala s kisom. 2. Mlečna juha z ajdovo kašo. Mleku prilij nekaj vode. ko vre, zakuhaj kašo in juha za otroke je gotova. 3. Pražena koša — se pripravi kakor dušen riž ter se poda k vsaki salati. 4. Dušena kaša s svežimi, praženimi gobami. Suši posebej kašo in gobe s pe- teršiljem, česnom, kumino in poprom. Ko je mehko, zmešaj skupaj. Je zelo okusna in tečna jed. Navadno se je k salati. 5. Dušena ka&i s praženimi jelrcaitti ali mesom se prmravi kakor rižoto. 6. Koline iz ajdove kaše. Nekatere gospodinje nadevajo koline z rižem, druge z ječmenovo kašo, proseno kašo, žemljo itd. V Slovenskih goricah in na Murskem polju nadevajo koline z ajdovo kašo, kateri so pridjali precej drobno narezanih in praženih jetrc, mesa, ocvirkov, masti in krvi. Brez težav deluja Darmol. K temu pri|etnosf pri uporabi: nobenega kuhania Čajev,niti poliranja krogljic In ne grenkih soli, Darmol je okusen kakor Čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svoio prebavo z dobrim odvajalnim W. F. BARTHELL: ŽENA V Eksotični roman i. »Trnu, hudiča, da — trnu!« je zakričat Macdougty, dolgi Irec. V potrdilo je pomolil obvezano roko kvišku. »Za prst dolgi... ostri in trdi kakor meč. — če bi se le ti vaščani bolje lotili stvari! Toda lenuhi se plazijo tako previdno sem in tja, kakor da menijo večno živeti! In če jim rečeš le besedo preveč, se plazijo še počasneje.« »Za vse na svetu, nikakega napačnega hitenja!« Forrest je vstal, da bi vplival odloČilneje in da bi načrt prihodnjega dne razvil jasno in nedvomljivo. Lovci so vzeli v roke svoje zemljevide in poslušno sledili izvajanjem moža, ki so ga cenili vsi kot 'enega najboljših vodnikov in odličnega poznavalca tukajšnjega sveta. Forrest je vedel, zakaj daje vedno svoja navodila pred večerjo; če so ti možakarji sedeli že pri jedači in pijači, je bila vsaka beseda izgubljena. »Ste me razumeli?« je zaključil. Odgovoril mu je »ali right« v zboru. Beatina rolka se je dotaknila Forrestove desnice, ko je ta zopet sedel. Jutri je poslednji dan —« je šepetala. Henry Forrest je pomirjujoče skril ozke, ■ drhteče prste v svoji močni, široki roki. »Zadnji dan«, je ponovila Beata. »Jutri vas pripelje raziskovanje ,d'o brezna, DŽUNGLI i INDIJE za katerega tedaj sploh nisem veuela. Dovolite mi, da grem jutri z vami!« »Mylady!« Beata ga pogleda. »Zadnji dan je. — Ta odloči mogoče o mojem življenju. — Iskati še del j okrog, nima nobenega smisla. To uvidevam. — Čutim, da moram z vami. Ali si "ahko mislite, kaj so pomenili zame ti dnevi, ko sem čepela doma kakor ptica v kletki? Ali veste, kaj pomeni zame čakati?! O, doslej sem se pokoravala vaši volji, kajti v vaših rokah je moja usoda, v vašem prijateljstvu. Toda jutri, mister Forrest — jutri je zadnji daij!« Skoro s strahom so se vode njene oči v njegov obraz. Gledal je predse; njegovi prsti so se nemirno igrali s kozarcem. V njegovem obličju je bilo razbrati sočutje in ugovor. Boril se je. Z odločno kretnjo je odrinil kozarec in objel z globokim pogledom lepo, žalostno ženo. »Nesmisel je in koristilo ne bo ničemur. Ovira je celo,« je dejal polglasno predse. »Toda vi hočete, niissis VVilgard — torej bodi!« * Poslednje jutro se je zasvetlikalo. ?e pred soncem so vstali lovci in domorodci. Ko jo hrum utihnil in so sc in- dijski služabniki pod nadzorstvom Ma-wase in starega Bengalca pripravljali, da počistijo hišo, se je dvignila tudi Beata, da bi se okopala in oblekla. Ko je bila gotova, je posvetil prvi žarek skozi okno in se ujel na ogledalu njene sobe. Beata je nežno zrla na sij svetlobe in si mislila: Ah, da bi tudi ob svojem zatonu sijal name tako veselo... Počasi je stopila:k ogledalu in s prsti pobožala žarek. In nenadoma se opazi v ogledalu. Z velikimi očmi je zrla to podobo. Kako dolgo se že ni videla! In kako drugačna je zdaj! Kako drugačna je bila takrat... takrat, ko je bila srečna. Kako ozek je njen obraz — kako trdo njeno čelo in brada, kako stroge obrvi — kako globoke in žareče oči. Im njeni gladko počesani plavi lasje so sijali v starem lesku. Gledala sc je — in videla skozi sebe nazaj v preteklost. »Fred!« so ni mrale njene ustnice. Njene oči so gorele v hrepenenju. In tedaj je nenadoma prekrila obličje mrtvega podoba Henryja Forresta — njegova vesela usta so se ji nasmehnila, njegove pametne oči so zrle resno in prodorno. Beata se je okrenila od ogledala, stopila izgubljeno po sobi, se ustavila in se zamišljeno trla po čelu. Idenry Forrest — koliko svežosti in koliko sončne vedrine, koliko moči! Vse, kar on govori ali stori, se zgodi s samoumevno gotovostjo. Vsaka njegova kretnja, vsak njegov korak govori: mož sem! Sila njegovega bitja je preplavila sa- motno ženo in zbudila v njej zasute vrelce milobnega ženstva. Rada ie držala njegovo močno, toplo roko v svoji, rada je gledala lesk njegovih zob. Zamislila sc je... Da, on je njen prijatelj! — Prijatelj .,. Ali je ona kdaj imenovala kakega človeka svojega prijatelja? Beata je stopila k oknu m nemirno gledala ven. Zadnji dan! — Vedela je, da bodo še enkrat delali vsi tam zunaj z največjim naporom moči. Še enkrat preiščejo grm za grmom, drevo za drevesom, skalo za skalo... in potem? Ce tudi danes nič ne najdejo? Ali ni potem vsako upanje pri kraju? Ali ni bilo potem vse. i;eao delo zaman? ... Vse njene želje, vsi njeni upi so se oklepali tega zadnjega dne le še Henryja Forresta. Do desete popoldanske ure je vzdržala; potem je naročila Mawasi. naj ji pripravi in zavije zajtrk, se oblekla za gozd in stopila v dolino. Pot prot: džungli je poznala; tam najde moža, ki ga je bil poslal zanjo Forrest. Pod vodstvom Američana Dicka San-tersa so domorodci vsekali skozi grmičje nizko stezo, Crnoglave opice so kričale v vrhovih in lučale, jezne nad motenjem, veje. Trni so bodli. »Halo!« je žakiica! glas Dicka Saiber-sa iz goščave cvetočega srobotja. Pojdite rajši tod okrog, mylady. Daleč smo od tega, da bi plesala kakor po kakem parketu.« Beata vpraša: »Kje je mister Forrest?« Drzen predor Nemcev skozi blokado: 12 Na divjem begu v pogubonosno past križark Tihotapska nemška Sadja „Aud" je končno le priiia v roke krepkim rokam angleške mornarice SPET NA ATLANTIKU Hitro sem skočil h krmilu in naglo zaokre-, nil na levo. Komaj za ladijsko dolžino smo j švignili mimo Angležev. Še večje iznenadenje j nas je čakalo zdaj. Kapitan broda, je stal na poveljniškem mostu, moštvo je bilo na krovu. Ko smo pluli mimo, je kapitan dvignil kapo in zavpil: — Three sheery for the »Aud«! (Trikrat hurra za »Aud«.) če bi imel pri roki nekoliko steklenic whiskyja, takoj bi jih vrgel možem na krov. Kot sem kasneje zvedel, je bila namreč obalna baterija že pripravljena, streljati na nas. Ko pa je zaslišala hurra vzklikanje angleških mornarjev, se je obotavljala in zamudila priliko, da nas onemogoči že pred tem zalivom ... Razvili smo signalno zastavo in z znakom XOR, kar pomeni »Iskreno se vam zahvaljti-jemo!« naglo pluli dalje. Ta dvig signalne zastave bi nas skoraj stal življenje. Kajti neki mornar je razumel, da je treba dvigniti nemško vojno zastavo in vžgati dinamit ob pripravljeni vrvici. K sreči je prihitel nadstrojar in rešil ladjo pred katastrofo ... Angleška baterija je bila zdaj že dobro miljo oddaljena za nami. Po stopnicah je prihitel nadstrojar in dejal: — Gospod kapitan! če bomo tako kurili dalje, nam bodo kotli vsak čas zleteli mimo ušes. Rdeča značka je že davno prekoračena. — Nič ne pomaga! Moramo čimprej od tod. Tako še lahko uidemo. Če nas pa ujame oni tam zadaj — in pokazal sem na preganjalce, patruljno ladjo iz Limmericka, potem lahko takoj napravimo oporoko in numeriramo itpčp tncfi liEG NA ŽIVLJENJE IN SMRT Strojar je zmajal z glavo in pohitel k svojim ljudem, ki so kurili dalje kakor v peklu. Medtem se je velika patruljna ladja približala majhnemu brodu našega znanca — kapitana, ki se je še vedno zibal pred zalivom Tralee. lasno smo videli, kako je z večjega broda stopilo več mornarjev na manjšega. Gotovo so ugotovili, da je kapitan z moštvom malo preveč pogledal v kozarec, kajti kmalu se je začelo z manjšega hudo kaditi in oba broda sta s polno paro hitela za nami... Zdaj je šlo na življenje in smrt! Naša »Aud« ie hitela s 13 miljami na uro. Uro in pol so nas preganjali Angleži in z zadovoljstvom smo ugotovili, da so nekaj zaostajali. Pri skrajnem otoku na odprtem morju, na Dun-more smo opazili majhno signalno in radio-telegrafsko postajico. Vsi ljudje so bili pri ograji ter zrli na nas. Niso nam mogli do živega, ker niso. imeli topov. Obvestili so pa gotovo vse ladje naokrog, kod plovemo. Pred nami se je razširil Atlantik. Kam zdaj? Na sever, na jug ali zahod? Zadnje bi bilo za nas najpovoljnejše, kajti, čeprav smo bili Angležem sumljivi, vendar niso imeli dokazov proti nam. Na naši ladji je še vihrala norveška zastava in ker sem davi dejal angleškemu kapitanu, da plovemo v Cardiff, nato pa v Italijo, je najbolje, da ostanem do noči v tej smeri, kakor da sem res tudi v Cardiff namenjen. čim pa nastopi mrak, krenemo proti zahodu, da uidemo zalezovalcem. Morje je bilo razburkano. Cela vrsta visoko natovorjenih parnikov je plula proti severu. Zadnji med njimi je bila neka norveška ladja z veliko norveško zastavo ob boku. Pravega imena nismo mogli razbrati. Bila je pa zelo podobna naši »Aud«. Kaj če ni prava »Aud«:, ki se je imela prav tiste dni vrniti iz Sredozemskega morja. To bi bilo srečanje! Kasneje smo zvedeli, da je bila prava norveška »Aud« iz Bergena torpedirana istega leta v oktobru. Z ugodnim vetrom in strujo smo naglo pluli po Atlantiku. Moštvo je bilo zaradi uspelega pobega zelo dobre volje, Privlekli so od nekod harmoniko in začeli veselo peti. Da bi jim ne pokvarili veselja, nisem hotel reči, da so ti trenutki kaj malo primerni za muzikalično razpoloženje ... NOVA PAST ZA OBZORJEM Okrog 6. ure zvečer smo na jugovzhodu opazili velik oblak dima, ki je naglo naraščal, čim bliže smo pluli. Pred nami je bil neki parnik z dvema dimnikoma. Kmalu so zagledali jarbole, anteno, opazovalni stolp: to je bila angleška vojna ladja! Zdaj nas le hladna kri more rešiti! Anglež je hitel s polno paro. Ni trajalo dolgo in z daljnogledi smo lahko opazovali ves njihov krov. Bila je pomožna križarka, ena onih hitrih vojnih ladij iz Kanala, ki so kontrolirale promet med Anglijo, Irsko in Francijo. Seveda je bilo vse na naši ladji spet alarmirano. Vse sumljive reči smo poskrili, priprave za eksplozive skrbno pregledali. Počasi smo stopicali po krovu, spet smo bili brezbrižni mornarji norveške trgovske ladje... Angleška križarka, ki nam je hitela naproti, je bila gotovo ena prvih, ki so jo obvestili s krova preganjalcev obeh patruljnih ladij. Kmalu smo opazili 10 in pol cm topove in strojnice. V cik cak vožnji je križarka plesala okrog nas, delali smo se, kakor da nas vse skupaj nič ne briga. Kdo more opisati naše začudenje, ko je križarka potem, ko nas je dodobra ogledala, naenkrat izpremenila smer in naglo odplula proti vzhodu.. . SREČANJE Z „BLl EBELLOM ■ Kaj naj pa to pomeni? Mi nismo niti slutili, da se je križarka bala domnevne naše težke artilerije, torpedov in podmornic, zato ie odhitela po pomoč. In res. Nismo dolgo čakali. Sonce je že viselo nad zahodom, ko se je pojavilo vse naokrog več bojnih ladij, pomožnih križark istega tipa, kakor je bila piva. BiH smo obkoljeni. Ker nam ni nihče zaprl poti, smo mirno pluli dalje. Ob 7. uri zvečer se nam je pa približala prva križarka, na katere boku smo razbrali ime ; Bluebell«. Istočasno so nam dali signal: — USTAVITE TAKOJ! Ostale ladje so se držale v respektni razdalji, pripravljene na streljanje. Naš stari pes je začel neusmiljeno lajati. Njegov instinkt mu je povedal, da mora čim bolje odigrati svojo vlogo . .. Ustavili smo ladjo in dobili nov signal: — Kdo ste! Od kod prihajate? Kam plovete? Zdaj nisem mogel več imenovati Cardiff | kot svojo namembno luko, ker smo se že pre- j več oddaljili proti jugu Atlantika. Zato smo j odgovorili: — Genova — Napoli. Za silo smo imeli na krovu še precej vrat in okenskih okvirov z naslovi na italijanske tvrdke. Pri dviganju signalov je signalist namenoma utrgal vrvico, da smo lahko pridobili na času. Da bi Angležem vseeno lahko odgovorili, smo posamezne signale obešali na ograje palube. Tako smo signalizirali četrt ure. Na »Bluebellu« so stopili v akcijo reflektorji, s katerimi je kapitan signaliziral drugim ladjam. Iskre na njegovi anteni so dokazovale, da istočasno deluje tudi ladijski brzojav. Med tem so se pojavile še druge angleške ladje, med njimi gotovo tudi ena s poveljnikom na krovu, ker so bili signali koncentrirani nanjo. Naenkrat se je na »Bluebellu« dvignil nov signal: — PROCEDET! (PLOVITE DALJE) Seveda, nismo čakali, da nam signal po-nove. »Aud« je spet plula s hitrostjo — 5 milj na uro! Poslal'sem prvega krmilarja, naj z največjim spoštovanjem spusti našo zastavo v pozdrav, kar so Angleži sprejeli z dobrim vtisom, ker so ljubeznivo odgovorili z od-zdravom. Videti je bilo, da so se prepričali, da smo pravi Norvežani. liland Bili smo že precej daleč od križark, ki so se zbrale na mestu, kakor da se poveljniki posvetujejo. Bila je vprav 8. ura zvečer, ko smo spet dobili s križarke signal: — Ustavite takoj! Na žalost nam ni preostalo drugo, kakor ubogati. Ker se mi je pa zdelo vse skupaj že preneumno, sem dvignil signal: — Zakaj? Namesto odgovora se nam je Bluebell -približal za 150 m, ustavil stroje in pripravil čoln za spuščanje. Vanj sta že stopila dva častnika in 12 do zob oboroženih mornarjev. Aha! To je torej dolgo pričakovano sprem- , stvo! Vsem je postalo laže pri srcu, ker smo ( bili prepričani, da bomo ponoči lahko ušli, Angleži bodo pa zaman čakali na nas in svoj:: moštvo ... PODMORNICA. KI JE N! BILO Nadstrojar je imel medtem opravka pri stro ju za dviganje tovorov. V morje je padla neka prazna škatla konserv. Ne vem, ali so jo smatrali Angleži za periskop podmornice, kajti naenkrat so se križarke razpršile in na »Bluebellu« so dvignili čoln, ki je bil že na morju. \ Na vprašanje, ali lahko plujem dalje, so mi odgovorili: — Počakajte! — Prosim, zakaj? Odgovora dolgo ni bilo. Nato so signalizirali : —- Foiow me to Queenstown, South 63» East. (Sledite me v Queenstown, kurs jug 63 stopnja, vzhod). Prekletstvo! Zdaj sumijo v nas. Naša usoda je zapečatena ... Raze čaranje ZVONKO B. Po zaprašeni ulici hodi ubog fant. Ime mu je Milan. Ta je sirota, ki je izgubila mater takoj po rojstvu, očeta pa je zasulo v rudniku. Sedaj živi pri daljnem sorodniku, kjer ga vsi prezirajo. Hoditi mora prosit k dobrosrčnim ljudem miloščino. Tako grede, se ustavi pred samotno trgovino in si ogleduje lepo izložbo. V njej vidi polno vsakovrstnih čokolad in bonbonov. On še ni okusil čokolade. Ne ve kakšna je, samo le to, da mora biti zelo dobra. Pa kje bi dobil denar, da bi jo kupil? To lahko kupijo le sino- vi bogatih ljudi, on pa še za kruh nima denarja. »Da bi samo poskusil,« si reče samemu sebi: »Zakaj sem sirota brez staršev?« Oči ima široko odprte in se ne more vživeti v resnico, da čokolada ni zanj. Dolgo, dolgo stoji pred izložbo in gleda in sanja o čokoladi. Tedaj pridrvi po cesti auto. Kamenje, posuto po cesti, meče na vse strani. Ko pridrvi mimo trgovine, pade velik kamen naravnost v izložbo. šipa sc pred očmi prestrašenega Milana razbije. Trenutek obstoji Milan otrpel, nato mu pa šine v glavo misel, da bi vzel čokolado. Hitro pobere iz strte izložbe čokolado in odleti z njo pod bližnje drevo. Neki dobrosrčen gospod vidi ves prizor, se skrije za drevo in opazuje dečka. Milan z velikim veseljem strga ovitek čokolade, toda doživi bridko razočaranje. V ovoju ni Kila čokolada, temveč les, katerega je dal trgovec za model v ovoj. Oči se mu poveznejo in dve solzi kaneta na lice. Gospodu, ki je ves prizor videl, se deček zasmili Vpraša ga, zakaj je vzel čokolado. In Milan mu pove, da bi rad vsaj enkrat poskusil čokolado, denarja pa nima, da bi si jo kupil. Tedaj prime gospod Milana za roko in ga odpelje v trgovino, kjer mu kupi mnogo čokolade. Vesel grize Milan čokolado, tokrat pa pravo. »VEČERNIH ZA MLADINO« |E VAŠ ČASOPIS! NAJKRAJŠA SLOVENSKA REKA Katera je najkrajša, a ne najmanjša slovenska reka? Prepričani smo, da jc ne boste uganili, ker je doli ob našem slovenskem morju. To je Timava blizu Devina. Izvira izpod Krasa in se kmalu nato izliva v morje. V resnici je le izliv reke Reke, ki se v Škocjanu na Krasu izteka pod zemljo in prihaja potem kot Timava na dan ob jadranski obali. Podobno reko imamo blizu Dubrovnika v Dalmaciji in se imenuje Ombla. Križanka 1 l i 4 b 6 7 EMjj Vodoravno: I. sodoben slovenski pesnik ali ime meseca, 2. pokrajina v francoski Indokini, 3. kratica za Zedinjene države Severne Amerike, žuželka s strupenim želom, 4. skupina mednih celic, 5. pripadnik baltskega naroda aii latinsko »je«, turški dostojanstvenik, ti. deklice v hrvaščini, 7. načm dela, n. pr. pri pouku. Navpično: 1. notranjska reka, 2. pripadnik slovenskega naroda, dvom, 3. jesenske cvetice, 4. pritrdilnica, latinsko »in«, 5. zaokrožena celota, 6. osebni zaimek (drugi sklon), dan patrona, 7. hrana Izraelcev v puščavi. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. ropar, 2. bor, 3. ol, ve, 4. renegat, 5. ak, se, 6. UJU (Udru-ženje jugoslovanskih učiteljev), 7. opeka ali Opeka. — Navpično: 1. korak, 2. lek, 3. Ob, up, 4. poletje, 5. ar, uk, 6. vas, 7. petek. Rešitev zadnje uganke: podmornica »VečerniR« sta mlackiii Leto S Maribor, 25. januarja 1940 IffllfllliiiillllllllllllllllllllllltllllllJIllllllIllIllllllllllllilllllllllllllllllltllllllllllllllllllll Štev. 4 SAJ BO HITRO.,. Črtomir Kobanko Kaj nam mar je, če je sneg, če je sneg in če je mraz, saj bo hitro prišel čas, ko bo zelen dol in breg. Saj bo hitro prišel čas, ko odrastemo v može, mi v može, one v žene in mladost bo mimo nas. TATVINA DANKO Ivan Grobar je sedel v kuhinji in se učil. Okrog njega je kraljevala grobna tišina, ki so jo enakomerno presekavali udarci ure. Snežinke so se zaletavale v šipo, kjer so se topile in kot kapljice drsele po njej. Ivana je pričelo učenje dolgočasiti. »Kam bi šel,« si je mislil, ko je odložil francosko knjigo. Leno je vstal, stopil k oknu in pogledal na obzidano dvorišče, polno navlake. »Kaj pa v kino? Saj gresta Kranjec in Lah tudi, še vabila sta me. Toda kje dobiti denar?« Pri tem vprašanju so se ustavile vse njegove misli, a le za hip. Huda tnisel mu je šinila v glavo: »Ukrasti!« Pogledal je v materino denarnico, ki je bila polna drobiža in vzel iz nje pet dinarjev. »Ne kradi!« ga je pričela svariti vest. A skušnjava je bila močnejša; premagala ga je in zgodilo se je zlo. »Zakaj ne bi stopil enkrat v kino in vsaj za dve uri pozabil na skrbi« se je opravičeval sam pri sebi. da bi pozabil na tatvino. Materi je dejal, da gre v šolo. Začel se je urno oblačiti, a ko se je pogledal v zrcalo je zardel in zazdelo se mu je, da mit je nekaj šepnilo: »Tat, kradel si, sramuj se!« Ko je stopil v kino se je pred blagajno gnetlo polno ljudi, »še je čas in še lahko popraviš napako, ki si jo storil,« se je ponovno glasila vest. Že se je hote! obrniti in oditi, ko so se odprla vrata v dvorano. Na uho so mu udarili poskočni zvoki lepe pesmi in to ga je premamilo, da je vstopil k blagajni in si kupil vstopnico. Srce mu je prevzela trenutna sreča, ki pa jc kmalu izginila, kakor je izginila njegova mirna vest. Dušo mu je napolnila grenkoba, ki je niso mogle pregnati iz nje ne očarljiva godba ne napeta vsebina in navdušeno petje junakov-zmago-valcev. Med tem ko je bil Ivan v kinu, je prišel na njegov dom sošolec, da bi ga vprašal, kaj ima za nalogo. »Kaj ti nisi v šoli« ga je začudeno vprašala mati. »Saj danes nimamo popoldanske šo-le,« je odgovoril učenec zmedeno in se poslovil. Mati je začela pospravljati in pogled ji je obvisel na odprti denarnici. Lahko hi prisegla, da je denarnico zaprla, ko je vtaknila vanjo račun. Preštela je denar in opazila, da ji manjka pet dinarjev. Bila je prepričana, da je dobila od sto dinarjev sedemdeset dva nazaj, a sedaj jih je le šestdeset sedem. Ali je to mogoče, ali sanja. Da bi jo sin okradel, čeprav je dvomila, je bila žalostna. Že to zaradi šole jo je bolelo. Vzela je blago, ki ga je dopoldne kupila in odšla k šivilji. Srečala je Bogdana, Ivanovega sošolca, in 16 13 Nasveti in pobude našemu podeželju Pomenek z vinogradniki o izrednih pojavih po naših goricah I. KAKO XA.J REŽEMO TRSJE LETOS O stvari smo že precej čitali. Najprej že. leta 1929. in še pozneje v starih mariborskih ..Naših goricah". Saj veste: po tisti hudi zimi pred 12 leti. Rekli smo žc tedaj, da so taka leta dobra učna leta za gospodarja, ki kaj misli. Ali le malokdo se jc takrat kaj naučil iz nesreče. Lani — 1940 — je zima zopet hudo pritiskala. Škode po zimski pozebi zlasti po goricah in sadovnjakih ne moremo prav oceniti. Je mnogomilijonska samo v Sloveniji. Pa smo ponovno opozarjali na mogoče hude nasledke, ki so se pozneje •*-tu bolj, tam manj — res pokazali. Mnogo o tem sta lani prinašala tednik ,,Edinost1', ki ne izhaja več, in dnevnik „Večernik‘' v Mariboru Javni činitelji so se za stvar premalo zanimali. Vinogradniki sami so naše prijateljske opozoritve večinoma preslišali. Svetovali smo jim, da naj naša splošna navodila za ravnanje z bolj ali manj po-zeblim trsjem predvsem ob rezi vsaj preizkušajo. Prosili smo jih, da nam naj o uspehih in neuspehih poročajo. Ponovno. In še posebej smo pismeno povabili kakih 21) vinogradnikov, da bi nam poročali o tem. Samo del naprošenih se je ustrezno odzval. Drugi niso mogli nič pravega povedali, ker sami niso ničesar poskušali niti niso opazovali takega dela pri drugih. Vinogradnikom smo namreč priporočali pozno rez, to jc — bolj pravilno in bolj točno rečeno —- trsna rez v zeleno. Ker je treba pri tem mnogo misliti tudi tistemu, ki trsno rez dobro pozna, so si to po veliki večini prihranili in so delali pač - po stari navadi. Kdo bi hodil v gorico s škarjami dvakrat?! Gorica ni — živa meja... Zanimivo, obenem značilno je bilo poročilo nekega javnega vinarskega strokovnjaka. ki nam jc pisal lani v drugi polovici meseca avgusta, da naj potrpimo, ker da si mora šele ogledati vinograde s svojega službenega področja, koder so morda „tudi letos rezali p-ozno’ . Potrpeli smo vse do danes, ko še vedno potrpežljivo čakamo na obljubljeno poročilo... O, ti nesrečna pisarna! Poročila, ki smo jih žc lani prejeli in so za stvar važna, pa bomo priobčili v „Večerniku“ postopno pozneje, v celoti ali vsaj v izvlečkih z navedbo poročevalcev. Naša lanska vprašanja so bila: 4,1. Obseg in nasledki letošnje zimske I*) zebe V 2 Ali je v zeleno obrezano Irsje, torej ko je žc pošteno pognalo, kaj solzilo ah ne? 0. Ah je kaka razlika v rasti in rodnosti — poslednja je letos na sploh slaba — med trsi, ki so bili v navadnem času in na navadili način obrezani, in med trsi, ki so bili obrezani v zeleno? 4. Kako naj režemo vinsko trto po zimskih pozebah v bodoče?1' Ker se že bliža čas letošnje trsne re-zatve, bomo danes kolikor mogoče na kratko odgovorili samo na vprašanje v naslovu: Kako naj režemo trsje letos? Kdor jc 'čital naše prejšnje objave, bo stvar razumel, drugim pa jo naj razložijo javni činitelji, ki so za to poklicani po svoji službeni dolžnosti! Zadeva je letos marsikod še bolj kočljiva ko lani ali pred 12 leti. Nekaj časa je pritiskala „suha zima“, ko jc bilo skoraj prav povsod brez snega. Toplomer jc tu pa tam pokazal precej nad 20° C pod ničlo. Po nekem presledku je sledila prav tako huda zima s snegom. Ko to pišemo (21. jan.), je jioštcno „mokra zima1': povsod „teče‘: in nam pretijo poplave. S tem pa zime še ni konec. Take veliko vremenske izpremembe pozimi tudi vinski trli ne prijajo, tem manj letos, ker trsno mladje in rozge lani niso mogle popolnoma dozoreti: nasledek prejšnje zimske pozebe in izredno neugodnega vremena vse lansko leto. Za letos priporočamo 2 načina Irsnc rejci: 1. Ali reži samo enkrat in dokončno * običajnem času lako, da puščaš trsju po več in daljših reznikov in po več in daljših šperoiiov (konjičev). Po potreb! pozneje še lahko kaj popraviš, ako bi namreč. preveč pognalo. Morebitno rozgico iz žlahtnega starega dela (debla) trsa prireži na čep radi možnosti poznejše pomladitve trsa. II. Ali reži v dveh rokih: o rednem roku odreži ali odžagaj vse, česar po dobrem preudarku ne potrebuješ, drugo pa pusti, dokler trs pošteno ne požene. Drugič in dokončno pa reži v zeleno! Morebitno rozgico iz žlahtnega starega dela (debla) trsa prireži na čep radi možnosti poznejše pomladitve trsa. Ponavljamo, kar smo med drugim napisali v „Večerniku“ od 27. junija 1940. pod naslovom „S Kreftovega vrha v Mur-ščaku“ in kar moremo šele zdaj pravilno oceniti: ,,Nadzemni deli so povsod kolikor toliko poškodovani in pokvarjeni po zadnji zimski pozebi, čeprav so ozeleneli ha k a zali šc precej veselo rast Morda se trajno popravijo in okrepijo, morda pa tudi ne. Morda se bodo prej ali slej kar na lepem posušili ali pa jih bo prihodnja hujša zima kot nekake pohabljence še iz leta 1929. ali iz leta 1940. tem lažje pomorila. Le opazujte to počasno umiranje! Zato bodi skrb vsakega vinarja, da pusti vsakemu trsu vsaj eno krepko mladico, ki je vendarle pognala iz najbrž nepozeblegu žlahtnega starega dela (debla) radi možnosti poznejše pomladitve rastline! Že čez dve leti imaš potem lahko tako rekoč, nov, zdrav in roden trs, brez tistih hirajočih nadzemnih delov, seveda samo tedaj, ako so tudi vsi nižji deli trsa s korcnjačo vred ostali zdravi.' Zdaj vidiš, koliko suhljadi se jc nabralo v trsju. Debelejše rozge, so seveda tudi letos slabše prezimile ko bolj drobne. Trsje je po veliki večini bolno radi zaporednih zimskih pozeb. Trenutno ni bolj važnega vprašanja prav za vsakega našega vinogradnika, kakor je današnje: Kako bom rezal letos? Da nam ne bo nihče mogel očitati, da smo med tistimi, .,ki so obrali že z rezjo“... Andrej /m a ve Letošnja zima in vinogradi Ul Letošnja zima ni nič milejša od lanske nam ne bo najbrž nič dobrega prinesla v vinograde. Se od lanske zime bi sc poznale v nekaterih vinogradih posledice pozebe letos in še mogoče drugo leto. Le poglejmo si na pr. eno pri nas najbolj razširjenih vrst t. j. moslavec, v nekaterih krajih mu tudi pravijo „šipon“ ali „poščip'\ Ta vrsta je namreč ena naj-občutlivejših vrst glede pozebe. Moslavec je lansko leto po nižjih legah Lrpcl naj- bolj, kjer se je celo mnogo trt posušilo. Tudi v višjih legah mu ni zima prizanesla, ampak so še celo razen rozg pozebli tudi kraki. O vseh vrstah se ne more razpravljati, pač pa je omeniti to, da so žlahtni ha, silvanec in renski rizling, bolj odporni zimi, kakor moslavec, laški rizling, vel-tlinc in beli burgundec. Zato tako vrste katere so inanj odporne proti zimi, moramo saditi v višje in zžvetne lege, katero pa so bolj odpiorne, pa v nižje. lege. Pri pozeblih trtah pa moramo biti zelo previdni pri rezi. Pozeble. trte nosijo posledice pozebe še eno do dve leti in še celo več, če sploh ne začnejo hirati. Le deloma lahko pri vsem tem pomagamo po-zeblim trtam, in to samo z pozno rezjo. O vsem tem pa nam je lansko leto dal dober nasvet v ,,Večerniku“, ravnatelj Andrej Žmavc. Koliko uspeha je imela Umska pozna rez, ve oni, kateri jo jc izvršil. Ce bp pa letošnja zima imela tako hude ali še mogoče hujše posledice, bo tu težko ozdravljiva rana za naše vinogradništvo. ' Peter Rižnar Zanemarjen sadonosnfk Posestniški sin, ki je dovršil Kmetijsko šo- lo, je prevzel po svojem pokojnem očetu posestvo in s tem posestvom tudi sadonosnik, ki že več let ni rodil. Reklo se je: drevje sicer vsako pomlad cvete, a sadu ne pokaže nikoli, ker je — prestaro. Novopečeni absolvent strokovne šole pa je bil drugačnega mnenja: okrog dreves v obsegu krone je izkopal ozke jarke, korenine je za tretjino dolgosti prikrajšal, nato jih z dobro pognojeno prstjo pokril, drevesne krone razredčil, drevesne kolobarje prekopal in drevju pozimi z gnojnico močno gnojil. — Uspeh tega dela je bil presenetljiv: večina tega drevja je bilo že prihodnjo jesen obloženo s prelepim sadjem in zdaj je ta prej zanemarjeni sadonosnik v najlepši rodovitnosti. Na tak način bi se pomoglo še marsikateremu drugemu sadovnjaku, ki ga sedaj grajamo, češ: nič ne rodi, ker je prestar. Gnoji sadnemu drevju in neguj ga, ne bo ti žal! Nepravilno sekanje žive meje (ograje) Žive meje sekajo nekateri kar s sekirami in s srpi. Po mahljajih navzdol se po teni p.ačinu sekanja les razcepi in grm se pokvari, poedine veje često tudi usahnejo. Prej ali slej dobi meja po usehlih dolgih okrških spačeno grdo obliko — nastanejo navadno nelepe praznine. Iz tega vzroka je za snaženje žive meje neobhodno potrebna žagica, vrtnarske škarje in za slabejše poganjke nož. Po pravilnem odstranjevanju in krajšanju vrhov s tem orodjem ostane štrcelj v grmu do rezi zdrav, poganjki vzbrstijo ondi v kratkem znova, in ni se bati, da bi nastali po tem ravnanju goli parobki, ki bi kvarili obliko ograje. Četudi je delo z žago in s škarjami nekoliko mudnejše in težje, toda po dovršenem delu ima človek vendarle z lepo obrezano živo mejo večje veselje nego bi ga imel, če bi moral gledati s sekiro in srpom oguljeno ograjo. K. ,\AAAAAA.\AA.W. . .V^MAMAAAAAA/Wv^V^nAAAAAMAAAAMAAAAA/AMAAAAA/^A^^^VVNAA\AAAA.V\A.UAAAAAAAAAMXV*AAAAAA\VAV*A/VAAAAVAAA*V,\AAAAAMAV\AAAAAAAAAAAAAAAi ga vprašala, če je Ivan bil danes pri njih. »Ivan je v kinu, tako mi je rekel, ko sem ga srečal,« je tožil Bogdan. Zbogom Bogdan!« se je poslovila Ivanova mati. Hitro se je obrnila. V trenutku jc razumela vse in solze so se ji vlile po licu. Da je sin tat, domači tat, to jo je bolelo. »Nesrečni otrok« je obupano vzdihnila in solze so se ji ponovno vlile iz oči, kapljale na mehki sneg in ga talile. Ko je prišla domov se je sesedla na stol in glasno ihtela. Mož je pravkar prišel domov. Hitro si je obrisala solze, da bi zatajila jok. Bala se je za Ivana, ker je vedela, da bi oče segel po skrajnem sredstvu — palici. Toda solz ni mogla tajiti; morala mu je povedati od začetka do konca. Oče je umolknil; postal je tih ko grob; tudi njega je zadelo. Predstava v kinu je bila končana. Prižgale so se luči in ljudje so vreli iz dvorane. Srečal je Laha, ki si je pravkar prižigal že enkrat ugašeno cigareto. >Ali ni bilo napeto!« ga je vprašal l.afi in bahaško kremžil obraz, ko je potegnil dim iz cigarete. Ivan se ni zmenil zanj. Pričelo ga je skrbeti, kako bo doma. Hitro in žarečih lic od vročine, ki je vladala v dvorani, je stekel po poledenelem pločniku domov. V glavi mu je še vedno zvenela godba in še enkrat se mu je vsaka napeta scena zavrtela pred očmi. Stopil je v vežo, lagodno prižgal luč in se obo- tavljajoče povzpel v prvo nadstropje. S strahom je pozvonil. Odprl mu je oče, pogled je bil mrk in steklen. Ivanu se je krčilo srce ob misli, kaj je storil. Z negotovim korakom je stopil v kuhinjo. s^lvan, do kdaj si bil v šoli?« ga je vprašala mati in namignila. »Do tričetrt na šest,« se je zbegano zlagal. »Lažeš!« je kriknil oče. Pogled mu je bil top, prsa so se mu napela in ko klada se je sesedel na stol. Tedaj je vstala mati in stopila s trdnimi koraki k sinu. Dva pogleda sta se križala, iz štirih oči so se vlile solze. »Ivan,« je vzdihnila obupno, »zakaj si to storil?« Pogled je bil truden, žalosten, a glas, s katerim je govorila, je bil poln odpuščanja. »Obljubi, da ne boš nikdar več kaj takega storil?« »Nikdar in nikoli več,« je obljubil sramežljivo Ivan. »Danes greva k spovedi, da boš imel zopet mirno vest kot prej,« je rekla mati mehko in nežno. Drugi dan sta zgodaj vstala. Pravkar je vzšlo sonce in ivje se je zableščalo kakor drago kamenje. Stopila sta k oknu in ga odprla. Spogledala sta se in.se drug drugemu nasmehnila. Mati ga je nežno pobožala po glavi in oba sta bila vesela v zavesti, da bo kmalu tudi njima vzšlo sonce sreče in veselja, ki bo pre-svetilo senčno in črno preteklost. SMUČARSKE HLAČE Stanko Pahič Nevoljno t* je Evica napotila po cesti proti domu. Nihče ji ni prišel nasproti. To jo je jezilo. Le kaj delajo doma, saj vendar vedo, da prihaja na počitnice. In niti Janko ni prišel. Ta tepec! To mu jih bo povedala. So pa žc drugi fantje dosti bolj vljudni. Mirko na primer, ta bi jo gotovo spremil. Ali pa Branko. Še kov-čeg bi ji nesel. Janka pa ni. Evica je vzdihnila in preložila kovčeg. Saj se pozna, da je na deželi. Nobene vljudnosti ni nikjer. Kako, da še Janka zmirom ni videti? Upala je, da se bo vendar prikazal. Zdaj pa je že čez pol poti Kaj bo dejal, ko jo bo zagledal. Evica je moderna. Saj je • zapadel sneg in ji nihče nič ne more, da je namesto tankega krila oblekla smučarske hlače. Smu- či sicer nima, a nič zato. Ljudje bodo vsaj mislili, da jih ima. Očeta pa bo že naprosila, da ji bo dal denar zanje. Potem jih bosta šla z Mirkom kupit, on je strokovnjak za to. In smučala se bosta potlej vsako soboto. To bo nekaj nebeško lepega. Da hi le počitnice hitro minile! Sicer pa... Sicer pa lahko reče, da mora teden prej nazaj v mesto. Oče ji bo verjel. Cesta je zavila navkreber. Za gozdom je zagledala domačo vas. In malo niže je bil njen dom. Kako jo bodo sprejeli? Malce se je bala, da bi ji oče kaj rekel zaradi hlač. No, ga bo že prepričala, da je zdaj to moderno in da nosijo v mestu vsa dekleta take hlače. Malo vznemirjenja bo sicer po vasi, toda vas je starokopitna, treba je vse skupaj prezreti, pa je. Evica je vendar že petošolka 'in s tem gospodična. Go-spo-dič-na. Kako lepo sc to sliši. Posebno iz Mirkovih ust. Zanj je vedno gospodična Evica. Janko ji pa reče kar po domače Ev’ca. Kako grdo ime! Ob prvi priliki ga bo že poučila, kaj je olika. Danes se bo gotovo začudil, ko jo bo videl. To jo je že vnaprej jezilo. Kot da bi bile smučarske hlače nekaj tako strašno čudnega. V krilu se vendar ne more smučati! Evica je zavila s ceste na stransko pot. Slabo izhojena je bila. Le kako da je ne osnažijo. Kako brezbrižni so ljudje tu na vasi! Vsaj malo bi lahko poskrbeli za udobnost. Počasi je stopala v breg. Pot je vodila naravnost do doma. Domača hiša se je dvigala med zasneženim drevjem. Še vedno je niso na novo pobelili. Kako malo čuta za lepoto je tu, se je jezila. Kdo bo pa gledal tako umazano steno. Saj jo bo sram, če bi jo kdo poleti obiskal in bi mu morala pokazati dom. Na domačem dvorišču je zagledala očeta. Nič se ni spremenil tega pol leta. Sklonjen je že bil. In obril se že menda tudi ni, je z grozo opazila. Zdaj jo bo hotel poljubiti, kot je to delal vedno, kadar je prišla domov. Da bi jo te trde kocine žgečkale po licu? Ne. Da bi morala duhati tisti neznosni vonj tobaka? Ne. Ko bi vsaj kaj poštenega kadil in ne te smrdljive cigare. Sklenila je, da bo takoj po pozdravu smuknila v hišo. Lesna vrata so zaškripala, ko jih je odprla. Te lese se še vedno niso iznebili. Koliko lepša bi bila ograja. Oče se je obrnil in jo pogledal. Pozdravila ga je in skušala skočiti v hišo, toda nekaj ji ni dalo. Oče jo je dolgo motril in tudi sosed Kržan, ki je stal poteg, jo je začudeno gledal. Le kaj jima je? Rdečica jo je oblila. Seveda, hlače. Kje si pa tega vraga staknila? je dejal oče počasi in pokazal na hlače Ah očka, se je Evica skušala narediti ljubezniva, to so vendar smučarske hlače, povsod jih imajo. Smučarske hlače? je poijovil kmet. Kje pa imaš smuči? Evica je v zadregi strmela v tla Očetu ni mogla lagati. Ko bi vsaj soseda ne bilo tu, takrat bi z očetom že opravila. Zdaj pa jo je bilo sram Zadrege jo je rešil oče, ko je osorno deial: Takoj mi spravi to cunjo! Ah, oče? ... Evica je bila globoko užaljena. Naglo je smuknila v hišo. Solze so ji silile v oči. Da je oče tak neotesanec, si ni mislila. Ne da bi še koga pozdravila, jc stekla v svojo podstrešno sobico in se vrgla na posteljo. Zdaj bo Kržan seveda vse razblebetal po vasi, da bo sramota popolna. Ampak krila tudi ne obleče. Kar tako se pa tudi ne da. Le kaj je očetu, da ni čisto nič več ljubezniv? Pa ne, da bi mu bili iz šole kaj pisali. Vzdramil jo je očetov klic, ki jo je klical na dvorišče. Evica ni hotela iti, potem pa si je premislila. Hotela jo je očerii zagosti. Slekla bo hlače in oblekla najbolj raztrgano krilo, kar jih je pri hiši. Naj vidi, kako nemogoča bo potem! V omari je našla krilo, ki ga je nekdaj nosila njena stara mati. Cunja je bilo prav za prav. Oblekla ga je in se nasmehnila v misli, kako jo bo oče pogledal. Seveda ji bo dovolil nositi hlače. Zlaže se mu, da nima krila. Kot stara babnica oblečena je prišla na dvorišče. Toda tu jo je skoro zadela kap. Zraven očeta je stal Janko in jo hudo začudeno gledal. Strajno sram jo je postalo. V zadregi mu je ponudila roko in hotela spet nazaj. Očetu pa se ni zdelo krilo nič nem >-goče. Tudi ni začudeno pogledal, ampak je mirno dejal: Ej, to je pa nalašč zate Hlače pa kar Janku daj. Kakšne hlače? se je fant začudil in zardel. Evica pa je bila že planila v hišo. sssas Snežinke bele.,. Boris Kočevar Snežinke bele padajo, gore in dol pokrivajo. Otroci se jih vesele, po sanke svoje pohite. Skozi okna starčki gledajo, starosti se zavedajo, a ptičice zmrzujejo, po oknih potrkujejo. UGANKA Najprej rije pod zemljo, pa prerije se na njo, potlej v daljo poleti, s krili rjavimi brenči. Na meji življenja in smrti Znanost prodira v tajne človeškega in rastlinskega življenja Poleg različnih bacilov, ki povzročajo sestavino, pri 'kateri so ustanovili, da po- virusova beljakovina ostalo beljakovino ter jo razkroji. neštete bolezni v človeškem in rastlinskem organizmu, zbujajo posebno pozornost zdravnikov in znanstvenikov tkzv. virusi, povzročitelji črnih koz, meningitisa, slinavke, pegavca tobakovega listja itd. Sprva so bili virusi zanimivi in naravnost tajinstveni radi tega, ker nihče ni ničesar vedel o njih. Virusi so namreč tako drobni, da vam jih niti najboljši mikroskop ne pokaže. Lahko se torej prebijajo skozi špranjice in tkivo, kar pa je očesu nevidno. S pomočjo najnovejših aparatov pa je mogoče zasledovati in proučevati tudi spiruse. Zdravniki, kemiki in biologi so ugotovili nešteto zanimivih potankosti, da je danes znanost mnenja, da so virusi bitja, ki so ozir. živijo na meji življenja in smrti. Točno pa še zdaj ni ugotovljeno, ali so virusi le nekako kemično dogajanje ali pa že predstavljajo prvo in komaj zaznavno manifestacijo življenja. Vsi ti nevidni povzročitelji bolezni imajo eno skupno (lastnost: ni jih mogoče vzgajati izven živih celic, ker uspevajo samo v živem organizmu. Učenjaki so radi- tega jeli proučevati virus v rastlinah. Izstisnili so sok iz listov tobaka in ga kemično 'razdelili v njegove sestavine. Nato so vsako sestavino posebej raziskovali, da bi tako ugotovili, katera je ona, ki prenaša bolezen pegavca. Vsako — Gospodje, vse stvari so se poenotile. Poskusite se uživeti v to, da poslej ne bomo več nosili naškrobljenih srajc! Pavla leži na postelji in gleda skozi režo zastora v svežo, svetlo, po prsti in brstju dišečo noč prve pomladi; tamkaj nad Pohorjem visi ožeči se zadnji krajec kakor srebrna obrv, ravna pokrajina tja čez do gore pa je videti v medli mesečini,- kakor bi bila posuta s pšenično moko; sredi njiv in gozdov se belijo nizka pročelja in konci hiš in skednjev, hlevov in kašč; nad obzorjem spreminjajoče se trepetajo drobni ognii daljnih zvezda v zlatih, belih, modrikastih 'in zelenkastih plamenčkih. Skozi okno valovi strastni duh prebujajoče se zemlje in poganjajočih vej in trav, zastor se giblje kakor v sanjah, spodaj pod hišo pa se med temnimi debli in vejami v mesečini zdaj pa /.daj zaleskeče val na reki, ki mirno pošu-nieva za gozdom. Nad hišo, daleč nekje v goricah, sc sliši zategli : uhu« in rezki »teu-jem, teujem« sove — kakor da kliče smrt v sreč. .. , Pavla ne more spati. Noč za nočjo ji mineva brez spanca in vsa premišljanja se zlivajo v grenko zavest, da se ne da zdaj ničesar več spremeniti ali popraviti. Videla je rasti prvi krajec na nebu ter v belih, nespečih tirali spremljala njegovo rast v ščip in njegovo pojemanje v mlaj. Ali ni z njenim srcem prav tako; ko je njena sreča dosegla vrhunec in je mislila, da ji te sreče ne more nihče vzeti, jo ie sama pahnila od sebe, re.koč Stanetu, da iz te moke ne bo kruha; on pa je odšel in se ni vrnil - in njeni dnevi padajo v mlaj, v te- mo. In kar jo najbolj peče in boli, je spoznanje. da je sama vsega kriva in da nihče, niti mama ne sluti, kako se je od tistega dne nje-no življenje prevesilo v bolečino. Ah, da: hotela je, da bi padal pred njo na kolena, kakor lier" v romanih, da bi ji v obupu in vztraj- nosti pokazal, kako velika je njegova ljubezen do nje — on pa je vstal in šel in se ni več pokazal Ali je bilo njegovo vprašanje les ta- spešuje bolezen, so nato še podrobneje razdelili. Slednjič so dobili povzročitelja bolezni v obliki malih kristalov. Kristali sestoje z neke beljakovine in brez dvoma predstavljajo kristalizacijo virusa, če se raztopi take kristale, zadošča deset milijonti del milijardnega dela grama, da okuži rastlino. Kljub temu, da bi bilo mogoče prvenstveno trditi, da gre za kemični proces, vendar sodijo, da je virus prav za prav živo bitje. Kemična tvorba se namreč ne množi, dočim pa se virus zelo naglo. Že v petih tednih izpremeni Ob priliki 400 letnice ustanovitve jezuitskega reda so bile prirejene po vsej Španiji velike, svečanosti. Med drugimi proslavami je bila posebno opažena proslava v Salamanoi, kjer je imel prof. Garcia Velloslada predavanje o ustanovitvi jezuitskega reda ter o osebnosti ustanovitelja Ignacija de Lojrole. Prof. Velloslada je med drugim dejal, da stoji danes svet pred enakimi vprašanji kot v dobi protestantskega odpadništva od Rima. Sedanjo zgodovino je mogoče označiti kot nekako novo protireformacijo in popolno obnovo katolicizma. Duh jezuit- —■ "i vin' -r.-cs ;ir' NEMŠKI LISTI IN REVIJE NE MOREJO V AMERIKO je dejal ravnatelj mestne knjižnice v In-dianopolisu Dickerson. Tisk iz zasedenih državtudine prihaja zaradi blokade preko morja, edino angleški listi se redno dostavljajo. Ameriška društva in organizacije plačujejo naročnino še dalje, časopisi in revije se zbirajo v Lipskem in Rimu, od koder jih bodo po vojni poslali v USA. ko resno ter je vzel njen odgovor za tako dokončen? Ali se je res štel za prenizkega in je videl v Francetu svojega tekmeca in njenega pravega izvoljenca? Ali res ni znal brati v njenih očeh in kako se je vedla do Franceta? Ali je res mislil, da ji kaj pomeni Francetov boljši položaj? Kako čudni, boječi in nespretni so inoški v takih zadevah! Pavline misli se ustavijo ob popoldanskem dogodku v gledališču in ga obkrožijo kakor rdeča krvna telesca odprto rano. Tehta vsako besedo, ki jo je govorila s Stanetom, presoja njegov obraz in obraz njegove žene in ne more zaslediti na njem poteze, ki bi ji dala vsaj malo tolažbe, poteze, ki bi izdajala, da Stane ni srečen. Komaj leto dni je minilo od tistega usodnega pogovora in že se je oženil, morda njej na kljub, morda se je zaljubil — ko bi Pavla to vedela! — Kaj ji ni bil odgovoril, da je zelo srečen in zakaj ona odlaša s Francetom, ko pa je slišal, da sta se že poročila. Seveda ljudje marsikaj povedo, kar je brez podlage, čutila je, kako se ii šibijo kolena in tako zaželela si je, da bi bil France z njo, da bi imela v njem vsaj nekaj opore. Nasmejala se je in Odgovorila, da hi ona pač rada, pa da se njemu nič ne mudi in čutila, kako laže. Zdaj pa ne bo nič več odlašala! Takoj bo povedala Francetu, da naj se čim-prej poročita, zadosti je čakanja. Tako lahko jo. je pozabil! Tako malo,mu je pomenila! Odšla je v ložo in ni, videla ne igralcev na odru in ne ljudi okoli sebe. Iskala je njega in njegovo ženo, pa sta morala sedeti pod njo v loži, da ju ni našla, čutila je, kako se v njej nekam vse širi in poglablja in kako hladan in prazen je ta prostor. Šele zdaj je čutila, da je popolna tema, poprej je še vedno brlelo rahlo upanje. Čutila je, kako so v njej odmevale rjegove tople in zrele besede, tijegov glas, ki ga je že toliko časa pogrešala. In če bi bila V Nemčiji so sestavili elektronski nad-mikroskop, s katerim je mogoče zaznati viruse. Tako so med drugim odkrili virus, ki jx>vzroča koze. Ta virus je menda med nami največji ter meri 0.0002 mm. Večina virusov pa je še sedaj nevidnih. Virus tobačnih listov je povprečno velik 0.0001875 mm. Delovanje virusa pa je približno takole: virus razkraja beljakovino. Proces gre približno tako kot bi se utrgali plaz, polagoma se razkroji vsa beljakovina zdravega organizma. skega reda je eminentno krščanski in istočasno bojni duh. Predavatelj je v tej točki posebno naglasil vojaško zadržanje jezuitov, in sicer prav tako, kakršno se je manifestiralo že pri ustanovitelju jezuitskega reda, ki je sam prišel od vojaškega duha k Bogu. Ameriške kaznilnice so znane kot naj-moderneje urejene. Tu postopajo z zločinci in sploh kaznjenci na najbolj človečanski način. Kaznjenci, ki so lepega vedenja, pa dobivajo še posebne privilegije. Zato ni čudno, če ameriški gangsterji in zločinci jedva čakajo, da se konča zasliševanje ter po obsodbi odidejo v kaznilnice, kajti šele tam prične zanje lepše in boljše življenje. Naravnost idealne razmere pa vladajo v veliki kaznilnici na Filipinskem otočju. Tu je kaznjencem celo dovoljeno, da hodijo domov na kosilo in večerjo. Oni ona le hotela, bi bil zdaj njen ne pa one druge tam doli! če bi le hotela, pa ni hotela! Kakšen demon je bil v njej, da se je spustila v tako nevarno igro, in kateri demon je zaslepil njegove oči, da ni znal videti, da ne govori resno. Doma jo je čakal France kakor je bila že njegova navada Ko bi znal biti Stane vsaj malo tako vztrajen! Francetova vztrajnost jo je odbijala in ji ugajala obenem, nocoj pa ji je bila ljuba. Vsaj nekoga ima, ki jo res ljubi, ki jo ljubi, oni drugi pa ni znal ljubiti. Kaj zato, če ona ne čuti te ljubezni, hvaležna pa mu bo za njo. Kako so žarele njegove oči,- ko mu je povedala, da naj pohiti in da morata biti v treh tednih poročena. Mama jo je gledala začudeno in zmajevala z glavo, ni ji mogla ta nagla izprememba v glavo. Prej pa jo je vedno silila. Kaj pa mama ve, kaj čuti, saj se Pavla zna smejati in vse skriti, saj je vesela, saj mora biti vesela, da prevpije bolečino v sebi! Saj bo Francč njen mož,_ tisti vdani, postavni in dobri France, ki je že na zunaj ves viden in ni ničesar v nj’em, kar bi jo moglo pritegniti nase. Dobro ji ba z njim, lepih oblek bo lahko imela, delati ji ne bo treba, služkinjo ji je že večkrat obljubil, toda kdo in kje je tisti, ki bi niogel_ napolniti praznoto v njei in nasititi njeno lačno srce? ' Pavla se smeje s stisnjenimi ustnicami, kakor se smeje vselej, kadar zadržuje solze, ki se dvigajo iz srca in hočejo v oči... Kaj ve mama in France, kako je njej, kako naj jima to pove — ne, ona ne bo tega nikomur razodela. Saj se zna smejati in biti vesela ... Mesec tone za Pohorje, jutri nemara bo že mlaj in tema. Na mizi v vazi venejo zvončki, prva pomlad umira v beli dekliški izbi... Toda čez tri tedne bo že polna pomlad, tačas se bodo veje in cvetlice odprle soncu, rastoči mesec se bo lesketal na nebu, ona bo nevesta, zagrnjena v belo tančico kakor v mesečino, v njenih mehkih laseh bosta bel nageli in rožmarin, svatje in družice se bodo veselili, Fran-cč, njen mož, bo žarel od ljubezni in sreče, ona pa mu bo lagala, da je srečna . Nagrade italijanskim kmetom Preteklo nedeljo so bile po vsej Italiji podeljene italijanskim kmetom, ki so se posebno odlikovali v »borbi za žito. posebne nagrade. Ob tej priliki je italijansko časopisje posvetilo dolge članke vprašanju italijanske prehrane, zlasti žitu in kruhu. Poleg nagrad, ki so jih kmetje dobili, so bili tudi javno pohvaljeni. »V času, ko je ves italijanski narod pri delu za svojo končnoveljavno zmago, stojijo kmetje v prvih vrstah. Stalno povečanje proizvodnje ni zgolj dolžnost, ampak tudi zahvala vsem onim žrtvam, 'ki so padle za zmago vsega naroda. Vsako zrno žita, ki bo več pridelano, bo povečalo slavo in čast zmage.« NOV KOMET Iz Helsinkov poročajo, da so otidotm astronomi opazili nov komet, o katerem so pred nedavnim poročali iz Kalifornije. Komet se je prikazal v bližini labudjega sozvezdja. Na Finskem so napravili več posnetkov kometa, ki se je videl izredno jasno. Turški tisk je zelo razvit. Zdaj imajo Turki 113 dnevnikov in 227 časopisov. Političnih dnevnikov je 40. V Carigradu samem izhaja 151 dnevnikov in časopisov. Ankara izdaja 60 periodičnih glasil. Republikanska ljudska stranka izdaja 43 raznih listov. Človek je najbolj nesrečen takrat, kadar izgubi ono, kar mu Je najdražje, to je njegova duševna osebnost in sposobnost, da more nekoga drugega ljubiti. — (Ep.) LJUBEZEN V AVTOBUSU Zaljubljeni par je vstopil v avtobus. — Grozno! — pravi on, — mar naj se med tolikimi ljudmi stiskava? — Ne, dragec moj, — mu odkima ona, — počakaj vendar, da prideva vsaj do- kaznjenci, ki so pa pokazali še prav posebno vzorno obnašanje, se smejo podnevi prosto gibati po otoku. Doslej se še ni primerilo, da bi kateri kaznjenec izrabil to svobodo ter pobegnil. Gangsterji in kaznjenci »držijo svojo mož-besedo«. Pred nedavnim se je na otoku mudil nadzornik pravosodnega ministrstva. Ko je spoznal razmere, ki vladajo v kaznilnici, je poklical k sebi kaznilniškega ravnatelja ter ga primerno poučil, da stvar ne more iti tako naprej. Zločinci se na ta način še bolj kvarijo ter se ne bodo nikoli poboljšali. Ko se je nadzornik vrnil v Washing-ton, je predlagal pravosodnemu ministru, naj ukine vse svoboščine, ki jih v kaznilnici na Filipinskem otočju uživajo kaznjenci. Minister je predlog sprejel ter ga sporočil kaznilniškemu ravnatelju. Ravnatelj je ukaz sicer sprejel v vednost, poslal pa je ministru naslednjo pripombo: »Ta ukaz bo državo veljal mesečno 25.000 dolarjev. Toliko je namreč uprava naše kaznilnice prihranila vsak mesec, ker so hodili kaznjenci domov kosit in večerjat.« Vojni poročevalec VINKO ŽITNIK; Njene pomladne noči Angleška križarka »Renown« Jezuitske svečanosti v Španiji mo v! Zlati časi ameriških kaznjencev m FILIPINSKIH OTOKIH IMAJO IDEALNO UREJENO KAZNILNICO Celje c Poročil sc j ' na Teharju g. Leopold Stropnik z gdč. Marijo Oberžan. e Obrtništvo dobi pojasnila o napovedih za pridobnino, o pavšalnem obdavčenju in drugih davkih v pisarni Združenja. c Združenje trgovcev v Olju opozarja članstvo, da vloži do I .februarju pri davčni upravi v Celju napovedi za pndpb-nino, rentnino in davek na poslovni pro-niet, da se izogne kazni. e Dežurni zdravnik OtTZI) dr Drago Hočevar. Kolenčeva ul. 1. * Freračanska seja mestnega sveta bo v začetku februarja. V sredo. 20. 1. m., ob tiS'.'!f) bo redna seja. c Vko imate kaj /a prodali, če želita kaj kupili, sporočile lo /. malini oglasom v upravi ..Večernika v Celju. Prešernova id. * \ova realitetna pisar.ra. Gosp. Kon- radu Tovorniku, bivšemu uradniku so-dišča v Celju. Mariborska cesta 13a-ll, je podeljena koncesija realiielne pisarne. Slovensko obrtno društvo v Celju priredi v soboto l. februarja svoj tiadicionaini XXiii. OBRTNIŠKI PLES v gornjih prostorih Narodnega doma. Začetek točno ob 20. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Vabljen vsakdo! e Nočad lekarniško službo ima od 25. do :>!. 1. in. lekarna ..Pri Križu na Kralja ,Pel ra cesli. c Gasilska reta v Gaberju ima letno skupščino v nedeljo ,2. febr., ob 11. v Gasilskem domu. c \'ogo In roko si je zlomil pri padcu 38 letni dninar Janez Atelšek iz Belih vod pri Šoštanju. e S stavbe je. padel v Gaberju (i metrov globoko 39 letni zidar Alojz Pušnik iz Razdela pri Novi cerkvi in si poškodoval križ. c Poparii se je /. vrelo juho po prsih in trebuhu .‘J letni sin delav. Stanko Romih iz Prožinske vasi pri Peharjih. Težko poškodovanega olroka so oddali v celjsko bolnišnico. c Avtobusno podjetje v Celju nam sporoča, da je večerna avtobusna vožnja ob sobotah iii dnevih pred prazniki z odhodom z Dobrne ob 17.10 in povratkom iz Celja ob 20.10 ukinjena. c Epidemija gripe močno razsaja v celjskem okraju. c Ureditev beračenja v celjski mestni občini. Beračenje vedno bolj narašča. Med berači so tudi delamrzneži ,ki so dostikrat tudi nevarni in nasilni. Mesina občina ima namen uredili vprašanje beračenja v okviru socialnega skrbstva mestne občine in to za berače, pristojne v celjsko mestno občino. V to svrho bo sklicana v kratkem anketa. Da se namera lahko izvede, je potreben popis vseli beračev, ki pa ji’ mogoč le s sodelovanjem prebivalstvi!. Celjsko meščanstvo je naprošeno, da ob petkih, ki je dan beračenja, napol i vsakega berača na socialni oddelek mestnega poglavarstva, ki bo ugotovil osebne podatke vsakega berača. Ker ima mestna občina namen, da vprašanje beračenja v mestit Celju primerno uredi v skladu z zakonitimi predpisi, se naproša prebivalstvo, da se ravna strogo in brez izjeme po tem razglasu, ker bo popis beračev in pristop k malericlni ureditvi tega vprašanja le tako mogoč. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 27. I. m., ob 20. bo predaval pesnik Milo Klopčič o velikem ruskem liriku M. J. Lermontovu ob 100 letnici njegove smrti. e. Celju se oueta izreden umetniški užitek. V 'nedeljo, 2 .februarja lx>do razstavili v mali dvorani Celjskega doma odlični Radio Nedelja, 2#. januarja Ljubljana: 10.30 prenos izseljenske akademije; 13.02 nedeljski koncert Ro; 17. kmetijska ura: 17.30 pevski zbor Slavec1; 18.15 Šramel Štirje fantje'; 1SI.30 samospe- vi ge. N. Udovč-Brejc, pri klavirju prof. M. Lipovšek, Vodnik bere iz svojih pesmi; 20.30 Ro; 22.15 plesna in zabavna gl. (pL). - - Beograd: 13.50 vojaška godba; 18,lo plesna gl., 19.10 pesmi iz'južne Srbije; 22. kavarniška gl.; 22.50 plesna gl. - Za* grel): 20, laniburaški koncert; 22. plesna gl. — Bratislava: 13.50 operna gl.; 17. slovaške nar. pesmi; 21 pisan koncert. — Praga: 10.30 koncert češke Filharmonije; 18.15 koračnice in plesi; 18.15 B. Nušič, ..Analfabet"; 19.05 plesna gl.; 20. Ro. Sofija: 12.50 lahka gl. RO; 18.45 lahka in plesna gl.; 20.30 operetna gl.; 21. koncert lahke in plesne gl.; 21.55 plesna gl. — Anglija I.: 21.15 variete, 22.55 iahka in zabavna gl. — Beromiinster: 9.20 Bachove skladbe; 12.40 Ro; 15. zabavni koncert; 10.35 operetna gl.; 18. stare madžarske pesmi; 19.15 simfonični koncert Ro; 21. plesna gl. — Budimpešta: 12.30 madžarske pesmi- 15.30 lahka gl.; 21.25 plesna gl.; 22. ciganska gl. — Francija I.: 13.15 koncert; 17\ zabavna gl. — Italija I.: 19.10 sim-* fonični koncert; 21. pisan koncert. —Nem- il 5 Leir , Vr i • , j, . , c* iuuifiii JvtjiiuL i t, — L. nau.il i. - ncui- elani kluba Neodvisnih iz Ljubljan . \ - uje: 13.15 Leipzig, pisan spored; ja najboljša dela bodo razstavili shkar,ja J710 Berlin sjmloni(-.ni koncert; 18.20Ber-Maksim Sedej m Slane Kregai tei kiparja y zabavna gl.; 19.30 Miinchen, plesna /,\nnLro Km in in Kiirol Piilrih. * ' 1 Zdenko Kalin in Karel Putrih. PlUf p Muhe oglase oddajte v poslovalnici „Ve. černika". Zrinjsko-!'rankopanska c. (Cuč-kova hiša). Uspeli ne bo izostal. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri ..Pod jarmom". Iz bojev irskega naroda za svobodo glasba Ponedeljek, 27. januarja Ljubljana: Kreulzerjeva sonata; 13. Ro; 17.30 plošče; 19.50 hudomušnosti (Fr. Li, pali); 20. Gerbičev večer; 21.30 plošče. — Beograd: 13. jugoslovanska glasba; 14.20 Verdijeve skladbe; 17.35 Ro; 21. Ro; 22.50 'plesna gl. — Zagreb: 17.15 narodne pesmi; 20.30 'simfonični koncert. — Bra- p Kino Hojal predvaja danes in jutri ihtava: 12 05 plesna gl.; 13. koncert; 16.20 Film iz dobe vladanja r0. 19,10 lahka gl. — Praga: 13.45 pisan „Gfljotiina čaka“ kralja Karla X. p S sejma. Na živinskem sejmu 21. t. m. je bilo prodanih od 71. volov 32 po 7.50 -9 din; od 216 krav 91 po 4.25—7.50 din; od 11 bikov I po 6—7 din; od 19 juncev 5 po (i 7.25(1 in: od 17 telic 18 po 7—9 din; od 57 konj 19 po 2000—6000 din in od 3 žrebet 1 za 3000 di». V sredo 22. 1. mu so bile debele svinje od 13.50—15 din in pršut ar ji po 12—13 din. CITAJTE ..MALI. OGLASE" conoert; 18.20 pisan spored; 19. zabavna gl.; 20.30 vesela gl.. — Sofija: 11. lahka gl.; 12.35 pisan koncert 12.50 in 17.30 lahka in i plesna gl.; 19. lahka gl.; 20. simfonični j koncert ;21.30 in 21.45 lahka in plesna gl. I Anglija I.: 19.20 zabavna in plesna gl.; 21.15 pisan koncert; 23.15 plesna gl. — Beromiinster: 13. operetna gl.; 13.30 jazz; 17. koncert radijskega komornega zbora. — Budimpešta :’l2.10 balalajke; 13.30lahka gl.; 18.20 ciganska gl.; 19.40 simfonični Kultura Prežihov Voranc: Doberdob Prežihov Voranc je ime, ki zdaj velja kot eno najbolj znanih v naši sodobni književnosti. 2e zgodaj se je lotil pisateljevanja (Vy-rirov : Domači prijatelj«), izdal »Povesti« (1925), nato utihnil in šele pred nekaj leti vstopil znova v književno areno. Njegov prihod — v času velikega razmaha naturalistič-no-realistične proze (Kranjec, Ingolič) je bil srečno izbran, da je lahko predrl v vodilne vrste. Zanimanje je zbudila njegova Požga-nica« (1939), nedvomen višek je dosegel s knjigo novel »Samorastniki« (1940), okoli Božiča pa je izdal vojni roman »Doberdob«. Podnaslov romana »Vojni roman slovenskega naroda« nam daje upanje, da bo delo »es" zajeto v vsej širini in grozoti, ki jo je nam Slovencem prinesla svetovna vojna. Znak Prežihovega romana, torej zgodovinsko-lite-rarnega dela, je v tem, da je avtorjevo hotenje ustremljeno predvsem na zgodovinsko verodostojno, pa najsibodi še tako osebno pojmovano, umetniško tolmačenje kake zgodovinske dobe ali osebe, v tem primeru svetovne vojne. Tipičen primer takega tolmačenja je Flaubertova »Herodijada«. Toda pustimo take razprave. Ne bomo rešetali delo z zgodovinskih vidikov in ne bomo preučevali, v. kolikem odnosu je volja do oživljanja zgodovine nasproti volji do oblikovanj postav, ki so sc rodile iz avtorjeve domišljije. Soditi s takega stališča bi bilo napačno in krivično, zakaj vsako umetniško delo je treba soditi v prvi vrsti iz umetniškega zrolišča, šele pozneje /. zgodovinsko verodostojnega. Svetovno vojno 1914—1918 je obdelala že velika množica pisateljev vseh narodov; tudi mi Slovenci smo že načeli to veliko vpraša- nie- Da se vrnemo k »Doberdobu«. Prežihov je obdelal vojno čim bolj strnjeno in postavil nekaj navadnih vojakov za nosilce svojih razmišljanj. Delo je razdeljeno na štiri dele: Črna vojska« nam pokaže življenje v taborišču, »Doberdoh« nam pričara vojne gro-'ote v prvih vrstah, »Lebring«- razgali vso umazanijo proslulega vojaškega taborišča v Lebringu, »Judenburg« pa nam poda tragičen upor slovenskih vojakov. 2e po samih naslovih občutimo pomanjkljivosti in podnaslov •vojni roman slovenskega naroda« nas razočara, ker mnogo obeta, manj pa izpolni. Kajti lika dogodkov v taboriščih in morda še na lojišču (ampak samo na Doberdobski plamti!) nas ne prepriča v toliko, da bi temu /tliko rekli »vojni roman slovenskega naroda . Saj sc je tudi zaledje borilo — in kar e glavno — vprav v zaledju so se izoblikovale postave, sovražne Avstriji. Pa še nekaj je razvidnega: tendenca dela e ta, da je samo iz preprostega _ človeka irišla slovenska in jugoslovanska misel. Sami preprosti ljudje, zastopniki ljudske mno-r.iee delajo revolucijo (v Judenburgu!), inte-igenca pa stoji ob strani. Človek iz tega •sklepa, da so samo neuki ljudje, skoraj anal-aheti, ustvarili Jugoslavijo, izobraženstvo in iolizobraženstvo pa je stalo ob strani prekrižanih rok, če ne sovražno razpoložena do i^@¥Š naročniki naj takoj po prejemu prve številke, ki ji prilagamo položnico s pogoji za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni, zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč Samo pravočasno nakazilo. — Najcenejša naročba pa je z istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: 11—409, »Večernlk« — uprava Maribor, Na srednjem delu zgoraj pripiši »Nov« ali »Naročam list«, zadaj pa mofebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane. Uprava »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6. koncert Filharmonije; 22. ciganska gl. — Francija I.: 17. zabavna glasba. — Italija: 18.40 zabavna gl.; 19.30 vokalni koncert. — Nemčija: 15. operni koncert; 19. vesela gl.; 21.15 zabavna gl. o Nagrade bodo po zakonu dobivali vsi tisti orožniki, ki so dosegli pri izvrševanju službe viden uspeli v življenjsko nevarnih položajih. Ista priznanja lahko dobijo druge osebe, ki se posebno izkažejo pri zaščiti državnih interesov. o Luksuzni vlak Ljubljana—Sofija ima poleg spalnih vagonov tudi potniški vagon prvega, drugega in tretjega razreda; Vozna cena sc zaračunava kakor za brzi vlak. Ti vlaki imajo postanek v Ljubljani, Zidanem mostu, Brežicah, v Zagrebu, Novski, Gradiški, Kapeli, Slav. Brodu, Živojni, Vrhpolju, Vinkovcih, šidu, Sremski Mitroviči, Rumi, Stari Pazovi, Zemunu iu Beogradu. kakršnega sta nam obljubljala podnaslov in ime avtorja, je samo začrtan, če ne celo eno-stranski in mu je — recimo— Tolstojev epos »Vojna in mir« velik, a nedosežen vzor. Res je, Prežihov je zgrabil to življenje v moči, ki mu je bila dana, opisovanje je živo in plastično, četudi ne pogrešamo umazanih scen v smislu kolportažnih romanov, pa vendarle pusti bralca rahlo razočaranega. Delo tudi po stilističnih kvalitetah daleč zaostaja za novelami iz »Samorastnikov«. Ponekod so osebe slabotno karakterizirane, opisi pa reportažni vkljub obilni snovi. Lepa pa so nekatera mesta (Ručgajeva smrt, kruh v Lebringu, Janovidina usoda, štefaničev ljubezenski dogodek). Vkljub golemu naturalizmu na nekaterih mestih pa srečamo za tem kra-1 sen lirizem in nežno čustvenost, posebno v opisih narave. Tudi moralna vrednost dela je velika: povzdigovanje človeka, vera v njegovo dostojanstvo, vez tovarištva in čustva na fronti so strani, kjer je Prežihov morda najčistejši in najbolj iskren. V splošnem pa je »Doberdob« delo, ki bo še dolgo ostalo kot vojni roman, gledan s stališča preprostega človeka z vero v boljšo bodočnost. Kot tak bo »Doberdob« čitan še več desetletij. (Knjiga se naroča tudi v knjigarni Tiskovne družbe v Mariboru, Cankarjeva ul. 1.) Z. Z. JA- KLEMENČIČEVA RAZSTAVA V KOPIČEVEM PAVILJONU V nedeljo, 26. t. m. otvarja v Ljubljani ob 11. uri razstavo svojih del akad. slikar Franjo Klemenčič. Je to prva kolektivna razstava del, ki jo prireja slikar-umetnik ob priliki svoje šestdesetletnice. Kdor pogleda slikarja Klemenčiča, mu šest križev ne bo prisodil. Lahkih nog hodi naokrog in vedno je nasmejan in vedno zaposlen. »Delo pomlaja« — trdi vedno, zato pa, če ga iščeš, išči ga pri delu. Franjo Klemenčič je prvič zbudil pozornost, ko je v krogu slovenskih impresionistov razstavil »Portret sestre«. Bilo je to v Mestnem domu pred štiridesetimi leti. Udeleževal se je kasneje skoraj vsake razstave. Z dvemi. tremi deli je bil prav gotovo zastopan. Samostojno ni razstavil, ker mu to materialne prilike niso dopuščale. Nič, prav nič mu ni nerodno odgovoriti, če ga vprašaš, kako to, da ni popreje samostojno razstavljal. ■Razstave, prijatelj, so drage«, se odreže. »Če imaš drugih obveznosti na kupe, ne moreš misliti na samostojne razstave. Danes je mizerija za menoj. Zato sem pripravil šestdeset del, šestdeset samih izbranih del, s katerimi bom stopil pred slovensko javnost. Zavedam se, da je v mojem delu mnogo truda, vztrajnosti, kritičnosti, pred vsem pa: delal sem po nareku srca. Z ljubeznijo ustvarjam in nič me ne plaši.« Razstava obeta biti zanimiva in bo prav gotovo privabila marsikoga v razstavne 1 POHORJE 910—1543 m): idealen smuški svei. prijetno -smsko bivanie: številni planinski hoteli in 'omovi, dobra oskrba, polni dnevni penrion lin 45—70. Nova pohorska avtocesta. PLANINSKI DOM PRI SV. TREH KRALJIH na Pohorju. 1200 m; idealna smučarska po-'kianka, razsežna smuška terišča. Prvovrstna t skrba. Ii-.hodižie Slov. Bistica-mesto-_____ ',V. LOVRENC NA POHORJU vabi turiste in stnučarie na svoie divne snežne poljane. HOTEL »JELEN« (Geratlž) v Sv. Lovrencu oa Pohorja nudi svojim co stom tudi pozimi vse. kar si požele. PENZION BUTTNER Sv. Lovrenc na Pohorju: športa. BLED 1RAND HOTEL TOPLICE iranSman 7 dni 875 din. vse vračunano. PARK HOTEL BLED Usodni aranžmani za Božič in zimsko sezono. DOVJE-MOJSTRANA 700 m obsežna smučišča, dober snet:, smuški tečaji udobna costlšča. DOM NA KOFCAH 1500 m Sp. Tržič, dobra oskrba. Int.: SPD Tržič. center zimskega Obiščite lope zimske turistično picdelu v severni Sloveniji! Pohorje. Savinjske Alpe Logarska dolina. Mozirska planina. Smrekovec i Rimski vrelec itd. Smučarski tečaji: dobra oskrba, polni dnevni penzion din 50—70. DOBRNA je odprta v omejenem Zahtevajte prospekte! tudi pozimi. informacije in prospekti: PUTNIK-LJUBLJANA, PUTNIK-MARIBOR .n vsi ostali biioji PUTNIKA-a. _____ MALI OGLASI do 20 besed stanejo z davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljnja beseda 1.— din. Kdor itče službo, plača za tak oglas namesto 15.— din »amo 12,— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko lit obrtno reklamo pa stanojo namesto 15.— din 20,— din. Vsaka nadalinia beseda v teh oglasih stane 2.— din. Za pismene odgovore glede naslovov v malih oglasih znaša posebna prlstolbina 3.— din, kateri znesek ie treba priložiti v znamkah. Male oglase Je treba plačati takoj pri naročilu. Pri pismenih naročilih se lahko plača v znamkah. Za vso malo oglase, če so debelo tiskani, velia dvojna tarifa. KAM, K JE ? do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnta beseda 2 din GOSTILNA »EVROPA«, STU DENCI. TELEFON 2859 Vsako soboto in nedeljo koncert. Sobe za tujce. 22177-1 GOSTILNA »TURIST« Soboto, nedeljo domače koline, krvavice, jeternlce, pečenice. pristna vina iz lastnih vinogradov. Betna/vska 39-221(>6-1 Danes KRVAVE IN JETRNE KLOBASE dobro vino /,c od 16 Din naprej. »Prešernova klet«, Go- fch nositeljev protiavstrijske ideje. Vojni epoa, store Jakopičevega paviljona. nro-isposka utica, telefon 25-43. OBMEJNA PROSTOVOLJNA GASILSKA CETA V ŠT- 1LJU priredi na Svečnico, dne 2. februarja t. I. svojo tradicionalno jvustno veselico v dvo; rani Dimnik. Vabijo se vsi prijatelji gasilcev in naše meje na obisk prireditve 22259-1 STROJEPISKO event. začetnico, sprejme odvetniška pisarna. Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »Nastop čimprej«. 22094-2 VINIČAR ALI MAJER s 4 do 5 delavci se takoj sprejme za Sv. Jurij ob Pesnici. P. Matjašič, Pesnica. 22066-2 do 20 besed IS din, vsaka nadaljnja beseda 1 din ZASTOPNIKE (akviziterje) išče veliki domači zavarovalni zavod. Plača in provizija. Ponudbe pod »Domača zavarovalnica« na oglasni oddelek »Večernika«. 21962-2 NATAKARICO mlajšo moč, sprejme v službo s 20. II. 1941 gostilna pri kolodvoru. Potrebna kavcija din 2000.— v gotovini. Ponudbe s sliko poslati pod »Samostojna« na oglasni oddelek »Večernika«. 22123-2 BRIVSKI POMOČNIK mlad, dober delavec, dobi stalno službo. Robert Hart-nnao. Raevalj*:. 22099-3 StMMEMMBB SE OMM 14 letno kmetsko dekle .katera ima veselje do prodajalne, sprejmem takoj proti oskrbi. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Poštena«. 22137-2 ! Vajenca za izdelovanje štampiljk sprejme tvrdka ..S O FR A" T. Soklič Gregorčičeva ulica 24. HIŠNIK se sprejme za vilo. Prednost imajo državni nastavlienci »ziroma upokojenci. Ponudbe poslati na ogl. v odd- »Večer-;iika« pod »Hišnik«. 22154-2 Sprejme se FOTOGRAFINJA iiitra in perfektna v kopiranju, povečanju in razvijanju! l ototrgovina Ivan Pečar, Go sposka ul. 11. 22108-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO Pridno, pošteno, čisto, za vse hišna dela išče- Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 22176-2 DOBER ZASLUŽEK z;i moškega ali žensko. Sna/, no lakho delo, doma. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Zaslužek«. Za odgovor liriložiti znamko din 3-—• 22162-2 Sedemnajst letno DEKLE s štirimi razredi mešč. šole želi primerne zaposlitve. Naslov v ogl- odd. »Večernika« 22157-3 VA3ENCI-(KE) jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din TRGOVSKI UČENEC se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2227-4 Odda se SEPARIRANA SOBA Kettejeva 24. 22183-8 OPREMLJENA SOBA ki nima posebnega vhoda,, se odda gospodični ali se sprejme sostanovalka. Naslov y ogf. odd- »Večernika«. 22220-S SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam- Ob bregu 12. 22216-8 UČENEC se sprejme za slikarsko obrt. Jaunik Egon, Preg Groijjo 9, Celje. 22255-4 STANOVANJE ODDA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnia beseda 1 din VEČSOBNO STANOVANJE na prometni ulici, se odda v najem. Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Stanovanje«. 21969-5 V p 1 i k ct PRAZNA SOBA Strogo separirana. se takoj odda. Livada 5. 22214-8 SOSTANOVALCA sprejmemo s 1. ali 15. februar jem po možnosti dijaka. Vinarska 33-1. levo. 22221-8 Odda se takoj lepo opremljena, separirana, zračna ČISTA SOBA z ujvorabo kopalnice. Radvanjska c. 45-1, levo. 22224-8 LEPA SOBA in kuhinja s pritiklinami se odda s 1. marcem v Praprot nikovi ul. 16 v Krčevini. — Vprašati Aljaževa 5. 22138-5 Cista OPREMLJENA SOBA za dva gospoda se odda blizu tekstilnih tovarn v Melju. Naslov v ogl- odd- »Večernika«. 22140-8 POZOR, NAGRADO ilani tistemu ki mi preskrbi mesto skladiščnika, vratarja. Sem starejša sigurna moč z dolgoletnimi spričevali. Na--lov v ogl- odd »Večernika« ____________________22184-2 SLUŽKINJA mali uradniški družini v mbljani, se sprejme. Informacije pri Kovačič, Maribor, bvenska 10- 22219-2 prejmem pridno in ZANESLJIVO DEKLE 'uitera. zna samostojno vodi-i gospodinjstvo. Praprotnico va ul. 16-11. 22211-2 URADNICO znanjem kopirnega knjigovodstva in nemščine išče podjetje na deželi. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje • aposlitve na ogl. odd. »Veternika« pod »Zanesljiva«. — Plača po dogovoru. Nastop I. februarja. 22246-2 Odda se SOBA IN KUHINJA s i. februarjem Primorska 4 22147-5 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami oddam v bližini glavn- kolodvora, Aleksandrova 83-11- Vprašati isto tom v drugem nadstropju, Ulčnik- 22185-5 Oddam SOBO s hrano ali brez dvema ose-boma- Horvat Franc, AlekSan drova c. 17-1, dvorišče. 22135-8 Lepo opremljeno SONČNO SOBO blizu kolodvora s posebnim vhodom oddam 1- februarja. Aleksandrova 67-11, levo. 22158-8 OB o c t a i j KANC SPREJMEM GOSPODIČNO starejšo za pisarniška dela in pomoč v trgovini,, event. s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in starosti na ogl. odd. »Večernika« pod ; Stalna in dobra služba«. 22238-2 Iščemo dobrega moškega in ženskega KROJAČA za krojenje in šivanje v stalno službo. Tedenska plača 350 din in oskrba. Sprejmemo tudi vajenko za damsko krojaštvo iz boljše obitelji v skrajšano učno dobo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« md »Eksistenca«.. .22275-2 FRIZERKO dobro moč. sprejmem s 15. februarjem v stalno služijo. Silič,' pri kolodvoru, Maribor 22260-2 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam takoj Studenci, Pušnikova ulica 5. 22272-5 STANOVANJE IŠČE i« .'0 besed 15 din. vsaka nadaUnln beseda 1 din OPREMLJENO SOBO s štedilnikom iščeta zakonca z lastnim perilom v Mariboru ali okolici z 1. ali 15. februar jem- Cenj- ponudbe nalogi, odd. »Večernika« pod »Cisto stanovanje«. 22148-6 Iščem ENOSOBNO STANOVANJE v bližini trga ali parka, ev manjše dvosobno. Ponudbe s ceno na ogl-. odd »Večernika«'pod »Čisto«- 22251-6 ZDRAVNIK išče dvosobno, zračno stano vanje v Melju- Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« »Sončno«. pod 22223-6 Veliko svetovno industrijsko in trgovsko podjetje išče nekoliko mladih sil ki žele s svojim resnim delom, marljivostjo in vestnostjo istinski napredovati in s tem ustvariti življenjsko eksistenco v družbi. Reflektanti morajo biti: 1. Jugoslovanski državljani; 2. duševno in telesno popolnoma zdravi; 3. brezhibnega moralnega obnašanja; 4. dovršili 18., a da niso prešli 25 let življenja; 5. odslužili kadrovski rok; 6. imajo potrebno teoretsko komercijalno izobrazbo. Obširne ponudbe s curiculum vitae poslati na oglasni oddelek Večernika« pod »Sigurna eksistenca«. , SONČNA SOBA s štedilnikom se odda 1. mar ca pošteni mirni osebi. Ogled po popoldnevih Dušanova 9, Maribor- 22152-8 Oddam takoj OPREMLJEN KABINET s celo oskrbo. Aleksandrova 55, pritličje. 22273-8 OPREMLJENO SOBO oddani solidnemu gospodu s souporabo kopalnice. Aljaževa 21. 22278-8 SOBO IŠČE do 20 besed 15 din. vsa^a nadaljnja beseda 1 din Iščem s I. februarjem lepo OPREMLJENO SOBO in sobo s štedilnikom ali kuhinjo ali s prostorom za plinski ali elektr. kuhalnik. Ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod »Soliden plačnik« 22086-9 SIGURNA NALOŽBA DENARJA Prodam polovico hiše za 125 tisoč din katero se eventuel-110 obvežem kupiti nazaj po dnevni ali dogovorjeni ceni. Stanovanje ie kupcu takoj na razpolago. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 21046-11 Prodam novozidano ENODRUŽINSKO HISO Zg. Radvanje, Delavska uli-ca 38. 22139-11 Prodam DVOSTANOVANJSKO HIŠO Tezno, Jenkova ul- 3- 22130-11 Proda se NOVA HIŠA na Teznu ali se zamenja za malo posestvo. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 22120-11 GOSTILNA z vinogradom in sadonosni-kom, stanovanjsko hišo v bližini Maribora. Din 450.000.—, »Triglav«, realitetna pisarna Maribor, Aleksandrova c. 12. Tel. 25-34. 22245-11 Kupim v Mariboru ali v bližnji okolici Maribora HIŠE v vrednosti od 16.000 din do 27.000 din. Šifra »Plačam v gotovini«. 22248-11 Dva gospoda iščeta za !- februar OPREAILJENO SOBO z vso oskrbo do din 650.—. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Soliden 2284« 22189-9 KLJUČAVNIČARSKO DELAVNICO, nekaj orodja in koncesijo, vsled bolezni oddani v najem. Naslov v ogl. odd. 22247-11 ŠTIRISTANOVANJSKA HIŠA se proda- Vprašati: Pisarna dr. Senkoviča, Maribor, Prešernova ul- l-II. 22188-11 h - Frizerski salon „Pavla“ Trajni kodri samo pri Pavli, špt* ciahteta trajne brci vodne ondu-lacije, 6 mrstčna pismena jjaian-cija. Najmodernejši salon- Najboljša nosrežba po nižjih cenah. Salon „Pavla“ Koroška 9 'eNOSTANOVANJSKA HIŠA s parcelo 145.000. Lepa moderna vila 320.000. Gostilna, novozgradba z vrtom poceni. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 22240-11 Kupim DOBRO IDOčO TRAFIKO Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Gotovina«. 22159-11 Prodam dve PETSTANOVAN.ISKI HIŠI P&kre 202, pod Kalvarijo- 22155-11 IŠČEM SOBO s štedilnikom ali sobico in ku hinjo. Ponudbe pod »Magda-leuski okraj« na ogl- odd-»Večernika«. 22226-9 PREHRANA jo »n besed 15 din vsaka iiadaliti’; beseda 1 din NA MEŠČANSKO HRANO dnevno 15.— din sc sprtiiuc gospod Naslov v ogl. odd_. »Večernika«. 2210-1-7 ŠOFERJA za tovorni avto, ki bi tudi delal, razkladal in nakladal, sprejmem takoj. Biti mora . siguren vozač Naslov v ogl ' SKt odd. »Večernika«. 22252-2 SLUŽBO IŠČE 1'otroška pGSTeljca-; 411 ročni voziček: »^ovska^ SOBO ODDA Uošteua fUaiua linolej, kartolej, kupite poceni pri „0BN0VA“ F. Novak Jurčičeva ul. 6 Uo 20 tesed 12 din vsaka nadaHnla beseda 1 din eanT se želi izučiti fotografske ob- levo. ' ' 22W8-8 Oddam OPREMLJENO SOBO Taborska ul. 11/II. 22236-3 do 20 besed 15 din.. vsaKa nadaljnja beseda 1 din 1 U OPREMLJENO SOBO ... «... .................... .Si posebnim-vhodom ;in-kopal obrti'v Sloveniji. Medved la jiiico oddam Kneza Kocna_--l kob. Podravska Slatina. 22180-3 FANT 18 let star. s tremi razredi j meščanske šole išče primerne zaposlitve Naslov v ogl-odd. »Večernika«. 22167-3 krojača se želim izučiti Pri boljšem mojstru s hrano in stanovanjem v lišj. Stanislav Skodič, Rogaška Slatina, 22169-3 17 1.ETNO DEKLE išče službe gospodinjske pomočnice. Nastopi lahko takoj. ^obrežje, Aleksandrova 57. 22235-3 LOKAL do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 djn DAMSKI FRIZERSKI SALON na prometni cesti se ugodno proda v Mariboru- Naslov v ogl. odd »Večernika«. 22190-10 V Limbušu oddam POSESTVO v najem. Naslov v ogl odd. »Večernika«. ^2187-11 Takoj se odda v najem UMETNI MLIN n:', vodni pogon. Prednost ima jo lastniki posestev. Več se izve pri Mariji Slana. Sv. Be r.edikt. Slov. gor. 22182-11 Prodani NOVOZIDANO HIŠO enonadstropno, Štiristanovanj sko, celo podkleteno, za din 290-000- Pobrežje. Cvetlična ul. 8. 22153-11 Prodam ENODRUŽINSKO HIŠO z vsemi pritiklinami ob glavni cesti blizu Maribora. Cena 30.000. Ugodni plačilni pogoji. Pojasnila v gostilni Potokar. Pobrežje-Maribor. 22274-11 KATRANIZIRANO KOLJE za sadna drevesa, hrastove sohe in potreben les za vrtne graje prodaja Gnilšek, Razlagova ulica 25. 22277-11 BRIVSKO-FRIZERSKI SALON v Mariboru prodam. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 22258-1i Prodam MAJHNO POSESTVO z novozidano hišo, pri glavni cesti v Dev. Marija Brezju Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22151-11 Prodam ENODRUŽINSKO HIŠO z gradbenim dovoljenjem ob Ptujski cesti. Vprašati Pipu-ševa 2, pri Rižner. 22171-11 Novoadaptirana GOSTILNA z mesarijo, trg. lokalom, z vsemi pripadajočimi prostori in posestvom na prometnem križišču, se proda. Ponudbe Francu Planincu, Sl. Konjice. 22270-11 ZAGREBŠKA RESTAVRACIJA v strogem centru, , odlična, renornirana, s prvorazredno opremo, s popolnim prometom, prodajamo s skupno opremo za 220-000 din. Poslovalnica Pavlekovie, Za-greb, Iliča 144- 22262-11 Odlično ZAGREBŠKO ZABAVIŠČE (bar restavracija) na najprometnejši točki pri Jelačičevem trgu, v elegantnem iran coskem stilu, prodajamo v polnem prometu za 245.000 din. Poslovalnica Pavlekovi1', Zagreb, Iliča 144 22263-11 BIFE S TRAFIKO brez konkurence, v bližini kolodvora, izvrstno, idoč, pro dajamo z garantiranim meseč nim prometom 50.000 din ter z uporabo dovoljenja za din 29-000-— Poslovalnica Pav-lekovie. Zagreb, Iliča 144. 22264-11 Poceni prodani trisiarovanj-sko NOVOZIDANO HIŠO 's 500 n*-- \rta- Vprašati v ogl odd. »Večernika 22215-11 Prodam POSESTVO pol ure od Maribora, 5 oralov. Vprašati Gostilna Škerl-Košaki. 22067-11 Jdain takoj OPREMLJENO SOBICO s posebnim vhodom z vso oskrbo ali brez. Jerovškova ul. 44. 22228-8 PAVILJON s trgovino in trafiko se takoj odda v najem v Mariboru, Ribniško selo 1- Informacije: Marija Orovič. Celje, Cesta na grad St. 2. 22174-11 ZEMLJIŠČE I ha njive, travnika- vinograd, Sadonosnik, oddam v najem pri Slov. Bistrici. Naslov: Stolec Franc- Nova cer kev pri Celin. 22163-11 Anton Medved Avtotaksi Telefon 25-24 Maribor, Mlinska ulica 39 je vsak čas na razpolago. Zmerne in nizke cene. ZAGREBŠKA KRČMA a la bife, na najprometnejši točki med tramvajskimi postajališči. dobroidočo, prodajamo radi obolelosti lastnika z dvosobnim lokalom in opremo za 8.000 din. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Illca 144. :::67-ll GOSTILNA A LA BIFE na najprometnejšem zagrebškem vogalu med tramvajskimi postajališči, dobroidoč-prodajamo z dvosobnim loka lom, kompletno opremo za 27-000 din. Poslovalnica Pav-iekovie, Zagreb. Iliča 144 22265-11 ZAGREBŠKA BONBONJERA z odlično elegantno opremo, dobroidoca, v središču najmočnejše pasaže, z dobrimi, stalnimi odjemalci prodaia-ino s skupno opremo in blagom za 136.000_ din. Posloval niča Pavlekovič, Zagreb, lli-nica Pavlekovie, Zagreb. Iliča 144- __________ 22266-11 i m mirni Tnrr OPREMLJENA SOBA se odda v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. »Večernika*. 22231-8 OPREMLJENO SO?’'' v bližini kolodvora oddani s 1 ali 15. februarjem. Razlagova 25, priti. levo. 22237-81 na, Hoče. BRIVNICA sredi mesta, radi-starosti last nika naprodaj. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 22212-10 POSEST do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnl* beseda ? din SIGURNA NALOŽBA DENARJA Prodam polovico hiše za 125 tisoč din katero se event-obvežem kupiti nazai po dnevni ali dogovorjeni ceni. Naslov v ogl odd. »Večernika«. _____________ _ 21046-11 Velika STAVBENA PARCELA pri i ner i n a^z a^ ° raz pa*reel i^anje s strojem za plisiranje itd. za primerna za proda. I 50.000,— din. Posredovalnica Kupim MANJŠE POSESTVO ali gozd, travnik, ne predaleč od prometa. Ponudbe pod »Maribor - Celje« na ogl. odd. »Večernika«. 22243-11 Kupim GOSTILNO ALI HlšO v mestu ali okolici. Sem tujec. Točne ponudbe pod »Vipava«. 22242-11 Velemestno MLEČNO RESTAVRACIJO na najprometnejši zagrebški poziciji, z odlično opremo, velikim reprezentativnim lokalom, v polnem obratu, pro dajamo za 90.000 din. Poslovalnica Pavlekovič. Zagreb, Iliča 144 22268-11 Trgovino z mešanim blagom na najprometnejši točki v Mariboru takoj prodani. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Tako)«. 1 '89 - ■ ~ -/r fngp -: Več STANOVANJSKIH HIŠ in parcel v okolici Celja naprodaj. Cena 45.000.—- naprej. Naslov: Sp. Hudinja št. 5, p. Celje. 22254-11 MESARIJA z inventarjem se proda za 10(100 din. Oprema pletilnice se ali za industrijo. Pojasnila daje Rečnik, trgovi-1 ■m. Hoče. 22111-11 I »Rapid«, Gosposka 28. 22241- KUPIM NJIVO blizu Ptuja, najraje na Bregu ali Hajdini. Vprašati v poslovalnici »Večernika« v Ptuju. 22253-11 ‘'^STAVBENE PARCELE naprodaj v Sp. Dobravi ob Maistrovi ulici. Informacije pri Mešiček Gustav, Tržaška cesta 46. 22261-11 DENAR do 20 besec« 20 uin vsaka nadaljnja besed** 2 din boljša gospa prosi plememiegn gospoda 2500 din posojila. Vračila v 12 mesečnih obrokih Cenjene ponudbe posiati na ogl-odd- »Večernika« Pod »Nujno rabim«. 22222-12 OBRT * TRGOVINA do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja besedo 2 din PONIKL ANJE Dokromanie predmetov vseh vrst dobro In nočen: Dri .Ruda«- Maribor. Trsteniakova ulica 5. 6177-1 Ittiudka suot&c&iH Istočasna favifot* da sem po smrti svojega tasta g. FRANCA BATJEL A prevzel njegovo podjetje v Mariboru. Priporočam se za enako naklonjenost kakršno so cenjeni odjemalci izkazovali dosedanjemu podjetju. da sem prevzel GfiftfirsfnO ZBStOpStVO Razen tega bom imel vedno na zalogi najnovejše modele raznih dvokoles, šivalnih strojev, motorjev, otroških vozičkov, tricikjev in delov za prodajo f)«9 cfrobfto in ttcbolo pognanih dvokoles znamke F. Batiela naslednik STANE BERGANT, MARIBOR Aleksandtova c. 26 Teleloft 26-74 Sodna Prvovrstno delo SPOMNITE SE CMD! IZVRSTNO. ORODJE ki obstoja iz številnih dlet, se ugodno proda- Ponudbe na poslovalnico »Večerrit«, »Ptuj«. 22173-14 ZABOJI 100X60/60 cm kakor tudi kan le iz pločevine prodajamo. Vprašati Koroščeva ul. 50, »Centra«-____________22133-13 VOJAKI (REKRUTI) vse potrebščine dobite v trgovini Anton Franko, Valvazorjeva 36, vogal Frankopa-nove- 22131-13 HALO KLIČITE PROSIM AKO RABITE št. 22-67 Tvornica sladne. kave A. Jarc. Maribor-Košaki. _____________________22083-13 KROJAŠKE ODPADKE pletenine in jopice kupujem po najvišjih cenah. R. Višnje vcc, Florjanska 37, Ljubljana 22168-13 JABOLKA lepe inošančke a 550 din kg in 7 hi. sladkega sadjevca od mošančk a 4.50 din proda Fistravec, Sv. Barbara, Slov gorice- 22164-13 STROJI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din ŠIVALNI STROJ »Pfaff«, pogrezljiv, malo rabljen, proda poceni Ussar, Trubarjeva ul. 9/1. 22230-14 M K I Zlato in srebro. brilijante, zastav-Ijalne listke išče nujno za nakup BOgenev^ Maribor.Gosposka 15 POH1ŠTVO-OPREMA do 20 besed 15 din. vsaka nadalinja beseda 1 din SPALNICE. JEDILNICE KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite / zalogi pohištva Aleksandro va c. 48. 4311-1 Kupimo PISALNO MIZO Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Pisalna miza«. 22089-17 Kupim dobro ohranjeno in MODERNO POHIŠTVO spalnice, sprejemnice in kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Pohištvo«. 22165-17 POHIŠTVO dobro ohranjeno, omaro, 2 postelji, 2 vložka, kuhinjsko kredenco, stole, peč (gašper-ček) poceni prodam. Aleksandrova 60, Studenci 22239-17 PREPROGE! Oglejte si vSe vrste ročnih del po nizkih cenah. Zamenju jemo za stare obleke. Po-pravljemo vse stare preproge. Tomčešin Franjo, trgovina preprog. Glavni trg 26, Maribor- 22150-17 PRI ŽIVČNI SLABOSTI nosbutile Rabljene, dobro ohranjene STOLE pisalne mize, kavarniške sofe In drugo pohištvo razprodaja kavarna »Astoria«, Maribor. 22149-17 0»>9 *»vO|tlO. -Dobi M v »;.•*> teh •mi Po ielp po4ij*tTK» iitcraturu ^ Po:>l|C>i>o diskretno POHIŠTVO! Predalčnik z nastavkom, 2 cmari, 1 miza, vse iz orehovega lesa in gramofon. Vse dobro ohranjeno. Proda Dr-venik. Ptuj, Aškerčeva 10. 22170-17 D ELINI BfOGRAt>-KNE2 MIH AjlOVA 1 Ora. ©er. noa C. 6f». s»0IWW Kupim OPREMO IN VITRINO za špecerijsko trgovino. Po-Inudbe na ogl. odd. »Večernica« bov’ »Oprema«. 22141-17 KodoUka: preglednosti to čnosl enostavnosti zanesljivosti in cenenosti v MARIBOR > Gregorčlieva 24 Tttl. 25*10 LEPO STENSKO URO kakor tudi omaro za obleke in psiho, poceni naprodaj. Vprašati v gostilni Frankopa-nova 55. 22234-17 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO iz trdega lesa za 1800 din. Ogled dnevno od 2. do 3. ure. Gosposvetska 17/1 levo. 22233-17 Zaklani PURANI kg 22.— din, skladišče Kora-žija, Aleksandrova 51, tel-2363. 22144-18 Kupujemo prazne ■% litrske STEKLENICE od Franc-Jožefove grenčice, Ema vrelec itd. Ivan Pečar, kemikalije. Gosposka ul. 11. ______________________22109-18 Najboljše, najcenejše po naj-novejšem sistemu garantirane TRAJNE KODRE samo salon KoSem, Meljska cesta 63. 22218-18 SIRITE »VEČERNIK«! VDOVA 45 let, zelo prijetna, rim- kat. brez otrok, resna in solidna z doto okoli din 100.000. bi poročila dobrega gospoda srednjega stanu. Lahko tudi z 2 otrokoma. Informacijo pošilja proti prednakazaliu din 10-— v znamkah »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66. STROJEVODJA 27 let star. rim. kat., usluž-ben pri drž. železnicah v Za grebu, zelo prijeten, plača združena s pokojnino. Poročil bi gospodično z dežele ali mesta Informacije pošilja proti nakazilu din 10.— v znamkah »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66. 22207-19 UČITELJICA 25 let, rim. kat, Slovenka, solidna in dobrodušna, aktiv- no uslužbena bi poročila učitelja, Slovenca do 38 let. — Učiteljica, 28 let, rim. kat., Hrvatica, želi poročiti učitelja, Slovenca. Aktivno uslužbena- Informacije pošilja proti nakazilu din 10.— v znamkah »FIDES«, Zagreb Vlaška 06. 22208-19 »Kaj v zvezdah je napisano in kakšna naju bo usoda?« sprašujeta Zoran Bradan in zraven Micika Loboda. Vsemirja glas pa jima pravi: »Tam doli ob rjavi Dravi, kjer z vinom vsak se rad napaja. »Večernika naš vsak dan izhaja. In potom njega vsako srečo dosežeta, kot vsi ostali, če upoštevata uspehe, ki dajo jih oglasi mali. Kdor pa v njem ne oglašuje, ta sreče svoje sam ne kuje!« POHIŠTVO vseh vrst, vložke, odeje, tna-drace in likalne mize po ugodni ceni pri tvrdki Makot-ter, Krekova 6. 22232-17 $nowaži LJUBLJANA ” PASAŽA NEBOTIČN Sejem Rajha v Leipzigu se vrši spomladi 1941. od 2. do 7. marca 60% popusta na nemških državnih železnicah. 25% popusta na jugoslovanskih držav, železnicah. Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše č i m p r e je, najpozneje do 5. IF. 1941 pri pristojnem častnem zastopniku. V Mariboru: JOS. Bezjak, Gosposka 25, telefon 20-97 V Ljubljani: Ing. G' T&nnies, Tyrševa 33, telefon 27-62 V Beogradu: Zvanični biro sajma rajha u Lajpcigu, Knez Mihajlova 33 Hoiivm Mtesa TISKOVNA v veliki izbiri in najugodneje nudi DRUŽBA Z O. Z___________________ Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45. i tllllNIKAK Ivan KARBEUTZ, MARIBOR, Gosposka ul. 3, Tel. 26-42 V VSAKO HISO n VEČERNI K" za sisjmranje zabojev, vreč, sodov kož, kamenja itd. SUuHfUlilte %Štampiljke z criimija in kovin »Sofra« Orenoriitevalili 21 POMLADANSKI DUNAJSKI VELESEJEM WIENER MESSE 9. DO 16. MARCA 1941 Poljedelstvo (vsi poljedelski stroji) — vrtnarstvo — sadjarstvo vinogradništvo — ribolov in ribogojstvo — čebelarstvo — kemična industrija — mlekarstvo — kletarstvo Na področju Tehničnega velesejma Avtomobilska in motociklistična razstava Prijave najpozneje do 10. februarja. Vsa obvestila m navodila dajejo: J. Kulhanekt počasini zastopnik za Dravsko banovino in banovino Hrvatsko,-Zagreb, Ulica Kraljicc Mafije 24, tel. 51.85. H. PfannenstiH, gen. zastopnik za celo Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 29, tel 30-881. Popusti na vseh železnicah. Vsakovrstne odfhddkB papirja In cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin Maribsi Pobiežie. Cankarjeva 16 Nakupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43 Zbirajte odpadke Staro železo, baker medenino- svinec, cink, star oapir, cu-nie krojaške odrezke. tekstilne odpadke. elaževino. ovčjo volno, eovejo dlako kuouie vedno oo nai-vlšiib cenah .Arbeiter Dravska ul. IS. Te 26-23. Najnovejši modeli • Najnižje cene Ceniki franko otroških vozičkov, dvokoles in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri F. Baijel0 nasl Stane Bergant, Maribor Aleksandrova cessa i6 * Telefon št.2«-14 Specijalnn delavnic,” za previjanje, popravljanje elektromotorjev m dinam. Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterljal ter motorji za pogon in diname ža luč. Fr. Pertintit elektrooodjetie, Liubliana. Gosposvetska cesta 16* Telefon 23-71- Saša Radia Preciznost i« kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom! Generalno zastopstvo in skladišče Radio Bremec — CeSie Zastopniki: Radio Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11 Radio Zupan, Mojstrana Edvard Fischbacher, Trbovlje Naznanilo! Podpisana tvrdka obvešča vse svoje odjemalce, da votlt hidi po strirti gospoda Leopolda Gusela svoj obrat v polnem dosedanjem obsegu. Potrudili se bomo, postreči svojim cenjenim odjemalcem tudi v bodoče v njihovo popolno zadovoljstvo, tako da bomo ohranili stari sloves našega podjetja. Proti razširjevalcem neresničnih vesti, ki hočejo s tem le škodovati našemu 2:!:,! ° sod 0 P s,oM Leopold Gusel, nasledniki d. z o. z. Plečko Ivan, Ketiš Avgust , .n Maribor, KoroSka cesta 19 VERITAS GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLADISČE Anton Bremec Celje Oglejte si veliko zalogo' Zahtevajte cenit OKU/ MOTORJI rezervni deli — popravila pri zastopniku DKW motorjev mehanična delavnic* MARJAN KOMEL MARIBOR - TEZNO Naznanjam cenienemu občinstvu, da sem otvoril trgovino z mešanim blagom v Mariboru, Sodna ulica 16 Priporoča se Iršič S V a n POSOJILNICA NARODNI DOM orn i. i o. |. 0 na'stareiši slovenski denarn zavod v Mariboru REZERVE BLIZU DIN 12.000.000 - Stran 16. »V e č e r n 1 k« Me zamudite! dakiet Jeaja stota zatoka - stote MU Mm! r Izd ia m urejuje ADOLI lUBNIKAIt v Mariboru liska Mariborska tiskarn n d d., predstavnik Sl \MvO i)l 1 ELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Kokopisi sc ne rračajo. ~ Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — lelelo* uredi^tva štev. 25-67 in uprave štev. 28-OrZ. — Poštni čekovni ručuu štev. IX. ■MV. AEG RADIO Računski stroji ADLER RHEINMET ALL s a i n i stroji