Inseratl »b sprejemajo iu vuljfi tristopna vrsta:
H lir., Č« »o tiska 1 krat,
'a
1" M ,, u n - »t
u i) »t n 3 „
Pri večkratnem tiskanji nena primerno r.inanjša.
Rokopisi
»e ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo.
N iroinino prejema opravništvo (administracija) in eks) edicija na H arem trgu h. št. 16.
Političen lisi za slorasii mM
Po poŠti projemnn volja :
Za celo leto , . 1» K|, kr
/.a pol lota , , f, _
za četrt leta . . 2 50 '„'
V administraciji velja: Za celo loto . . H gl. JO kr za pol leta . . I „ 80 „ /.a čutrt leta	'i ,, 10 ,,
V Ljubljani na dom pošiljali velja 110 kr. več na loto.
Vredniitvo v Itllšorjcvi ulici štev. li.
Izhaja po trikrat, na todeii in sicer v torek, četrtek in soboto.
Naprej zastava slav«!
,,In lioc signo vincos."
(V tem znamenji boš zmagal.)
„Živio Trsti" Tako so vpili laški rogovi-leži v Rimu in drugod po blaženej Italiji, ko so Tr.it in še druge pokrajine avstrijske tirjali za svoj italijanski škoreuj. Toda, ako bi Trst kedaj res prišel v ta čevelj, ue bi več živel, temveč bi umrl: prvo primorsko - trgovinsko mesto avstrijsko bi postalo skrajin neznaten kot in potem — z liogoin trgovina in ž njo blagostanje!
Tudi mi Slovenci kličemo: Ž i v i o Trsti toda kot avstrijsko mesto. S Trstom pa stoji ali pade vsa primorska dežela, zato Lahi po vsej deželi stegujejo dolge svoje prste in zato tudi Avstrija mora vso deželo varovati pred grabežljivimi kremplji. Oe je vladina dolžnost, da ohrani državi važno primorsko deželo, mora biti naša skrb, da vlado v tem podpiramo in sicer kot zvesti Avstrijci in kot narodni Slovenci, ker Primorje je slovansko.
(le hoče pa vlada namen doseči, mora se posluževati tudi k temu potrebnih pripomočkov, to je, mora zvestim svojim podložui-koin dati v roko orožje, da pobijejo nasprotnike. Pa kakovo orožje? Mar katione, puške, bajonete? To orožje nosijo vojaci iu ga rabijo samo v vojski; tudi se na to oprta moč le začasno vzdržuje. Poglejmo malo , na kaj se naši nasprotniki opirajo. Na narodnostno načelo! S tem je Italija prišla do sedanje svoje močii tega načela naj se tudi Avstrija poprime. Pa v Avstriji je več narodnosti — toraj enake pravice vsem, pa nobenej ne nadvlade —
po izgledu Švice I Tako bodo vse narodnosti Avstriji vdane m se ne bodo nagibale k drugim vlastim, ker se bodo čutile srečne pod avstrijskim orlom. Tudi Lahi naj vživajo jiro-stost iu enakopravnost, kjer v resnici skupaj prebivajo, kakor v Treutinu, ua Goriškem in celo v primorskih mestih; nikar pa naj se vraduo ne razširja lahonstvo po slovenskih in hrvaških okrajih I
Ne da se tajiti, veča mesta, kakor Trst, Koper, Itovinj, Piran itd., izgubljena so za Slovenstvo iii ne dado se več rešiti (?), ker se je v ti j 111 slovenski živelj skoraj popolnem spojil z laškim; ali vsa dežela — Istra, tržaška okolica in Goriška — dii se še rešiti, če prav seje po vseli njenih kotih vgnjezdila Jahonska golazen, na kar se lahonski rogovileži sklicujejo. Lahom kličejo: Dajte nam Trst, Gorico m Istro, ker tam prebivajo Italijani; mi pa kličemo: Ni res, tukaj prebivamo mi, Slovenci.
Pa ni zadosti, da lc mi tako kličemo; tako more ki culi tudi Avstrija in njena vlada, iu to gotovo vič zda, nego vse sklicevanje na druge reči, ker narodnostna ideja je dan danes močnejša od dižavne ideje.
Cu se pa hoče Avstrija sklicevati na slovansko narodnost primorske dežele, mora tudi skrbeti za to, da ta dežela ohrani slovanski značaj, vsaj po večini. Kakor smo omenili, nekaj je že izgubljenega za Slovanstvo, naj sipa vsaj reši, kar se rešiti dii. Zato naj vlada podpira primorske Slovane, pa ne samo s tem, da jim dovoljuje zbore, v katerih sinejo avstrijsko svoje mišljenje izjavljati, temveč s tem, da vpelje narodni , deželni jezik v šole in v
urade. Da se je lahonstvo toliko razširilo po litri, tega so mnogo krivi merodajui krogi sami: v okrajih, kjer je le kaj Lahov ali laho-nov, tam je uradni jezik italijanski, kjer pa so sami Slovenci, kakor na Goriškem , tam vlada v uradih le nemščina — kje pa ostane slovenščina ? Z laščino in tudi z nemščino so pri nas pospešuje lahonstvo, ki se že tako širi po dotiki zanemarjenega slovanskega prebivalstvo z omikanimi italijanskimi naselbinami. Naj vlada odjuavi te napake in bo imela v primorskih Slovanih krepko podporo in hrambo zoper lahouske navale.
Toda Primorje samo za se je premajhno in tudi preveč namešano z lahonsko sodrgo, da bi moglo krepko se ustavljati Iahonskej poželjivosti, zato je potrebno, da se mu da pomoč od druge sosedne strani, to je, da se ž njim združijo drugi, kranjski, štajarski in koroški Slovenci v eno telo, da bode toraj ves slovanski rod stal na braniku avstrijske države na jugu. Dajte nam zedinjeno Slovenijo — to bo najboljše orožje zoper zedinjeno, pa „ne še dovršeno" Italijo! Kar je nam namen, naj bo Avstriji vsaj pripomoček; to bo nam Slovencem v blagor iu v navduševnnje, Avstriji v hrambo in korist. —
Kakor slišimo, namerava polit, društvo Edinost" napravili ljudske shode, zlasti po Istri, da se tam v t rdi avstrijako-narodno donfloljubjo in da narod povzdigne svoj glas v tem smislu. Na Goriškem se je ljudstvo vneto vdeleževelo takih shodov; v Istri bo reč malo težje, pa to no sme društva strašiti, kajti vsaka reč je s početkom težka, s časom bo že laglje iu boljše. Upamo, da
Vohun.
Poslovenjeno iz dunajskega ,,Ncucs Tagblatt" štev. 192.
Zdivjanost nemškega naroda je velika. — Zdivjanost nemškega naroda postaja vedno večja. — Moralni čut nemškega naroda se zgublja. — Etični duh pogubil se je že čisto v nemškem narodu. — Tako javkanje čuje se vsaki dan v stoterih razlikah. Napad in ugovor ne preteži drug druzega. Eden pravi: vzrok tej zdivjanosti je Bocijalizem; ne — odgovori drugi, vzrok temu je militarizem.
Priskutilo se je to pričkanje že vsakemu, odkar je bil napaden nemški cesar.
Prav čisto navaden potepuh, Ilodel, in iz-obraženim stanu pripadajoč vrt'glavec, Nobi-ling, sta streljala na nemškega cesarja brezumno in kaznivredno.
In , kaka čud a prikazen! skozi luknje, katere je naredil prvi v zrak , drugi, žalibog, v život nemškega cesarja, vre do sedaj nepoznana „zdivjnuost" nemškega naroda.
Svetu zapovedujoča država postane zaradi dveh strelov hiša sramote! To naj razume, kdor more. To ni mogoče. Narod mislivcev in zmagovalcev nima gnojnice ua dnu kupico, iz,
katere je pil navdušenje za velikost, lepoto in vzvišenost, za častivredna dela in častne proizvode.
In vendar mora biti tukaj nekaj gnojnice. Včeraj prikazala se je resnica!
Nečem odgovornosti navaliti celoti za podlost posameznega, srd svoj v sebi potlačim, da ne postanem nepravičen; ali jezo svojo moram izreči, da mi srce ne poči.
Da! nemški narod je zdivjan, zgubil je moralični čut, zguba etike je v njem vedno večja I
Bodi zmeren v jezi, pravim si vedno, ko močim bolj počasi pero v črnilo, kakor druge-krati. Jeden, sam jeden je, ki je sramoto na se navalil!
Jeden? zakriči v tem hipu togota v meni, jeden I kakor bi ne bilo tudi to zadosti.
Jeden ali dva, to jo vse enako, pomisli, kodo da je l a jed ni, ki je sebe in nemški narod osramotili
Ford.nand pl. Pilot. y, ime zadostuje, da se pove, kedo da je ta, čuje od prijjatelja, da je ta odobraval napad ua nemškega cesarja ; Ferdinand pl. Piloiy gre in ovadi tega svojega prijatelja, tri in sedemdesetletnega moža sod-
niji. Sodnik obsodi na to ovadbo starčka na osem mesecev trde ječe!
To se je zgodilo v soboto 1.'). junija pri sodniji v Mnihovem (na Bavarskem.)
Starček imenuje se doktor Trettenbacher in je zdravnik.
Ferdinand pl. Piloty je zapustil soduijo s spremstvom žandarjev, kajti na stotino ljudi sledilo mu je, ki so sikali in žvižgali.
Tudi jaz se vstopim med sikalce in žvi-žgalco, ter sikain iu žvižgam z njimi. Nobedeu uie ne bo sumničil, da odobravam zato napad na cesarja, ali da odobravam nepremišljeni izraz starca. V najnotranjein svojega Brca gujusi sc mi zločin obeh zavratnih morilcev, moje ime je vpisano med onimi, ki so v dvorni palači v Berlinu svojo vdanost cesarju skazali; ali kakor je srd velik v meni proti zločinu nasproti nemškemu cesar,«, ravno tako velik srd občutim proti ostudnemu činu nasproti prijatelju, ki je priča zdivjanosti in pomanjkanja tnornlične čuti.
Umetnik, znamenit slikar, ne morebiti brezmiselni mazač, ne, skoz in skoz. izobražen, z zgodovinskim pogledom obdarjen slikar, vsta-novitelj slikarsko šole, človek, kateremu bi
hc bode v teh ljudskih shodih pri izjavah avstrijskega domoljubja slovensko staligčo bolj pnv-darjalo, nego se je to godilo na Goriškem. — Kdor hoče doseči namen, mora se posluževati tudi potrebnih pripomočkov, drugače jo vsaka izjava le prazno besedovanje, ki nič no zda
„0bzoru o slovenski politiki.
Veseli nas, da so so hrvatski listi zopet začeli nekoliko z nami pečati, kar so prej šo vsake kvat.ro enkrat ni zgodilo. Zagrebški „0b-zor" prinaša članek o naši politiki, katerega moramo od našo strani nekoliko oBvetiti.
Prijateljstvo med Slovenci in Hrvati se nikdar ni povsem razdrlo, čo se jo v zadnjem času nekaj ohladilo, krivi so tega le Hrvatje-Oui so bili preveč Hrvatje, pa premalo Slovani : v 1'ešti so so vklanjnli Mailjarom , a zu Slovake niuo imeli nobene besede; tako se tudi niso brigali za uas Slovence, dasi „Obzor' sam priznava, da imajo Hrvatje po naravi naši pokrovitelji in zaščitniki biti. Svoje historičk pravo Hrvatje previsoke cenijo: kuj jim je koristilo pod Liahom iu pod Kauchom? Doklej je historičko pravo Hrvatske od madjarske mi losti odvisno, tako dolgo ne moremo v njem videti one trdnjave, ki bi nas brmilu vsacega sovražniku. Slovanska vzajemnost ni „maglovil pojem, pustolovna osnova, vrtoglavim zasada. tvrdokrna predsu la, vetrenjasta nada", kakor „Ob/.or" tako ljubeznjivo iu mogočno govori, ona je živa ideja, ki je pokazala svojo moč v zadnji slovansko — turški vojski. Vendar mi še vedno trdimo, da bi bilo dobro za nas Slo. vence, ko bi se politično s Hrvati združili. Oo ravuo se nečemo odreči vsake duševne zveze z ostalimi Slovani , vendar bi nam praktično prineslo združenje s Hrvati veliko prej poli tične pravice in narodno ravnopravnost, nogo čakanje na rešitev velikega slovanskega vprašanja. V tem ,,Obzoiu" prav damo, da smo mi vedno po ,,slogi" vpili, a iskali jo vedno nekje v oblačili, iu za to nismo nič storili.
Ljubljanskemu sestanku, kjer se je govorilo o združenji avstrijskih Jugoslovanov, daje „Obzor" preveliko važnost. Nekteri posamezni možje brez vsacega mandata so zamogli imeti lo kak nkademičen razgovor, niso imeli pa pravice , ozbiljnih sklepov delati o osodi svojih
rojakov. Tačas bo bilo tudi razmere uo.vgodni zdaj se je položaj povsem na boljo obrnil ako pride do združenja Hrvatske, dalmacije in Bosne, potem je prišel čas, da se vnovič snidejo volilni zastopniki hrvaški, dalmatinski, slo venski in bosenski, ter da stvar združenja Slovencev s Hrvati ozbiljno v razgovor spravijo, da potem svoje sklepe ljudskim taborom v sankcijo predlože, in potem potrebne korake Btoro, da so izvrši.
Zastran jezika naj se stvar no prenagli da se iiiiiii vse no pokvari, mi ohranimo za sedaj Bvoje narečje, po večletnem političnem združenji si bosta jezika žo sama bolj pribli žala zlasti če so v srednjih šolah uvede hrva ščitili kot obligaten predmet, tako da bo vsak izobraženi Slovenec hrvatskega jezika zmožen postal. Na zagrebški univerzi naj se jemlje ozir tudi na Slovence ; ako so politično združenje dožene, bodo slovenski sinovi gotovo raje obiskovali domače vseučilišče, nego graško uli dunajsko.
Mi smo popolnoma zato, in mislimo, da z nami večina slovenskega naroda. Vendar imamo lo malo upanja, da bi se (o doseči dalo : če bi prav Avstrija v to privolila, imamo pu druzega sovražnika izven avstrijskih mej, ki tega 110 bo pripustil, iu lo je nemško car sivo. Te dni smo čitali, da Nemčija odločno protestira proti temu , da bi |si Italija prisvojila Tr t. Tega gotovo ne dela iz ljubezni do Avstrijo, ampak ker hoče po Avstriji poile-dovati vso zapadno polovico, in posebno se jej sline cede po Trstu, „dcutsch bis zur Adria", do sredozemskega morja se hoče raztegniti Prusiju, in česar ni privoščila Lahom, tega tudi Hrvatom ne ho pustila; iiii Slovenci smo namenjeni za nemški želodec, in le, velika slovansko — nemška vojska nam bo svobodo prinesla."
V istem položaji z nami so Čehi; to po naravnem nagonu slutimo, zato se ni čuditi, da Slovenci in čehi bolj povdarjamo slovansko vzajemnost, nego drugi slovanski narodi. Nad Avstrijo nismo obupali, toda ona no sme po razumu nekteriu slabih državnikov delati notranje politiko , ker severni ,,prijatelj" Puh vedno srpo pazi na vse, kar Avstrija dela Zdaj ko je Nemčija v sebi needina in po no-
tranjih bojih oslabljena, bi se morda dala v Avstriji kaka notranja prememba uu korist Slovanom, in na korist Avstriji sami narediti, ko bi imeli na Duuaji dosti — poguma in dobro volje. Vendar o tem še danes dosti ne vidimo: shod treh cesarjev v Toplicah na Češkem nam je dokaz, da „prijateljstvo" med Avstrijo in Nemčijo šo obstoji, da Prus našo držuvo šo vedno na ujzdi drži, in dokler bo to tako dolgo bodo v Berlinu za iiub politiko delali.
Ako Hrvatje mislijo, da bi sedalo vkljub tem oviram doseči združenje slovenskih dežela s trojedino krttljevino, potem naj poprimejo oni inicijativo v tej zadevi, saj vidijo, da so nam roke vezane, mi jim bomo pri tem žo pomagali, kolikor je v naši moči. Mi vsaj mislimo, da v slovenskem taboru ne bomo našli dosti nasprotnikov; če se prepričajo, da zveza s Hrvati no pomeni vojsko proti slovanski vzajemnosti, da nima proti slovanskega, par-tikulariBtičnega, značaja, | it .n se bodo tudi najrudikalnejši Slovenci sprijaznili s to idejo.
Iz Bosne
Dogodki v Bosni no zanimajo sumo občinstva ampak tudi presvitlega cesarju, ki so (zarad tega odložili popotovanje v Išl in jim mora grof Angrassy večkrat na dan poročati o napredku vojne avstrijske.
V Banjaluki so se nadvojvodu Janezu Sal-vatorju poklonili najveljavnejši begi, ki so ga prosili, da naj cesarju sporoči njihovo vdanost n pokorščino, ker so prepričani, da bodo njihova vera in dežela pod vlado avstrijsko našla najvarnejšo zavetje. Obljubili so, da hočejo tudi ljudstvu priporočati vdanost, pokorščino in po-strežljivost do vojne avstrijske. Kes se je en beg pridružil prednji straži, da ji kaže pota iii preskrbljuje nakupovanje živeže in drugih zu vojno potrebnih reči. Častnikom turškim se je ponudilo, da smejo vstopiti , če hočejo , v avstrijsko vojno. Pravijo, da prvi je to ponudbo sprejel tisti bimbaša (major), ki je hotel Fi-lipoviču izročiti pismeno o]iorekanje vlade turške.
Oddelek, ki iz Dalmacije maršira v Hercegovino, je 2. t. in. brez opovir zašel Ljubu-ško v Hercegovini; mestice jo precej vtrjeno,
morala zdivjnnost, ravno tako neznana li ti, kakor bi moral prešinjen biti z inoraličnim čutom, onim močnim čutom naravstvenosti, ki nas še le človeške stori, postane vohun, v nemar pu-ščajoč vso umetniško čast, ves umetniški jionosl Vršila se, je, stvar tako-le : Nekaj dni p« napadu Nobilinga na nemškega cesarja sreča doktor Trettcubuchcr pro» fesorja akademije Secberger-jn ter mu v razgovoru omeni, da je ta napad pravična kazen zato, ker je, bil sedanji cesar leta 1848 zapo-vedal na ljudstvo s kartečami streljati.
Čez ta izrek se je Seeberger močno vznemiril, in res ni bilo opravičeno opominjati na to, kar je nemški narod žo zdavnej pozabi) in — tudi odpUatll, da je bil tačas imenovan današnji nemški cesar „Kariii'seheiiprin/,."
Ta princ je, ko je cesar postal, povzdignil dižavo na visokost slavo; kdo hi to še dalje omenjal.
Dr. TreUenbacher je morebiti bavarski debeloglavec, katerim novi po cesar,u potrjeni red ni pn volji, morob ti je 1..... hlapi c, kateremu Bisinnrkovo postopanje proti klerikalcem m povšeč, s kratka, naj dr. Trettenbacher Izusti to s katerega koli stališča; morebiti je on tudi poštenjak I. 1848,, star, grčav repu-
blikanec, ki se. pri svojih 73. letih čuti iu misli še mladostnega ; morebiti je pri tedanjih morit,vali zgubil svojega edinega sina, in si zato žolča za celo življenje nakopičil; to je vse jedno nasproti grdobui, ostudni ovadbi po prijatelju I
Gospod Se.e.berge.r h,ti v svoji jezi v akademijo in pripoveduje o izreku Trettenbacher ja uaziratelju akademije, gospodu Weber-ju, ta pa je obrbral vso zopet vodju akademije pl. Pilotiju, in zadnji sestavi pismeno ovadbo.
G. Webor se je Brumoval saj toliko, da ui hotel sodniji '. ižiti, pl. Ferdinand Piloty preskrbel jo potem ovadbo sam,
G. Scebcrgerja izsikalo je občinstvo tudi pri obravnavi sami; največ kriv ostane pa vendar le pl. P i I o t y , njemu ostala bo sramota za celo življenje, tudi, ko bi so zamogil izgovarjati, da starega obtožencu ni poznal, da je oskrboval službo ovaduha le proti plujcti
Prostota ostane vedno ie prostotal Trettenbacher pa je bil njegov prijatelj, tudi se m nasproti njemu naravnost tako izrazil ; in postavimo, da bi Inl Trelteiibneh',r tudi naravnost Pilotiju rekel, da ido zdaj on nu cesarja streljat, tak naj bi si bil tu najpoprej mislil, da jo to neumno blebetanje, iu še lo če bi se
bila policijska narava v njem premočno gibala, naj bi ga bil opazoval.
Naj se žo stvar obrača tako ali tako, nc-izbnsljivo, sramotilno znamenje vtisnil sije znameniti umetnik sam na svojo čelo.
Ta madež ga bo spremljoval skozi celo življenje, iu vsakdo, ki bo ogledoval wUk« tega umetnika, rekel bo: To jo naslikal P i 1 o t y ovaduh I
Kaj, za božji čas hotel je ta ovaduh doseči ? Hoče li on kak red? — Saj bi gu bil tudi brez tega dobil od nemško m francosko vlade, od francosko gotovo že zato, ker jo 011 prvi bil, ki je zagovarjal idejo, da naj so umo teljni tvori razstavijo v Parizu. A \Ver11er in Gedon sta to razstavo tako lepo vredila , da bi red gotovo tudi Pilotyu ne bil odšol, ako-ravno jih morebiti ima že kakih šest.
Ali je morebiti on mislil „zilivjanosti" v oki/in priti s tem , da je tri in sedemdesetletnega starčka v težko ječo pripravil? Kaj čo starček v o mili mesec.h umre? Kdo ga jo umoril? Ovaduhi Ali je hotel Piloty tekmeca odpraviti? Je Ii on morebiti mladič z romantično glavo ?
Pri veliko tožbah zaradi „razžalji nja veličanstva" to jo izkazalo, da so bili zatoženci
ima 1500 do 1600 prebivalcev in leži na cesti, ki iz Vrgorca v Dalmaciji polje v Mostar, kamor je od ondod še G ur hoda. Drugih posebnih novic danes i/. Bosne ni. Hrvatje se zase-denja Bosne silno radujejo in razodevajo svoje veselje z razsvitljavo in drugimi slovesnostmi, ktero skoraj po vsili mestih napravljajo. Zagreb bodo pa še le razsvetlili, kadar naša vojna dojde v Sarajevo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 0. avgusta.
Avstrijnke dežele.
CcMiirjci i£ii IIimIoICii v Pragu L t. m. napravljena baklada bila je jako sijajna; ljudstva se je vso trlo in svečanost je trajala skoraj do poluoči. Cesarjevič z nadvojvodom Fridrihom je bil ves čas na pomolu. Ljudstvo je visokega gosta pozdravljalo z živahnimi živio- in aiava-klici. 2. t. m. zjutraj ob 9. uri se je cesarjeviču poklonila duhovščina, ktero je vodil kardinal Sclnvarzenberg sam, potem češko plemstvo, deželni odbor, čustništvo, vradi in društva. 3 t. m. je ogledoval vojaštvo, ki se ju bilo ob 8. uri rastavilo pri llelvederu. Prijazno in prisrčno obnašanje cesarjevičevo je očaralo ljudstvo, ktero ga povsod sprejemlje z živahnimi pozdravi. O poluduc se )o cesar jevič oglasil pri generalni komandi ter naznanil, da bode vojaško službo opravljal pri polku Ziemickovem. Praški listi proslavljajo nadvojvoda Rudolfa, iu njegov prihod v Prag razlagajo kot srečen pomen in dobro znamenje za narod češki. Cesarjevič bode nekaj tednov vo jaško službo opravljal v Pragu potem pa ob iskal tudi še druge kraje dežele češka.
Volit««' /li iliielnl /lior se bodo na Moravskem vršile 9, 11. in 20. septembra, na Češkem pa po naznanilu ,,1'resse" menda 5. 10. in 15. septembra.
llrvatMlii „Obzor" objavlja volilni oklic narodne stranke, ki prihodneiiiu deželnemu zboru pripisuje nalogo, da bode moral vtrditi obstoječo državno pravno podlago, določiti celoto kraljevine hrvatske in pri obnov Ijenju denarne pogodbe zlasti zahtevati samostojno gospoaarstvo z deželnimi financami. Vsi dosedanji poslanci bodo gotovo povsod zopet izvoljeni.
IlilliiinfiiiKhl ces. namestnik, baron Rodič, ki je ogledoval deželo, re je na parniku „Andrej Ilofer" zopet povrnil v Znder.
namestn k grof Potočki je t. m. z družino svojo došel na Dunaj, kjer v političnih krogih zopet prav zelo govore, da bosta on in grof TaalVo sostavila novo ministerstvo.
Vnanje države.. V IBrrliiiu se je 3. t. m. vršila zamenja kongresnega pisma med pooblaščenci na kongresu znstopunih vlad. Samo turško pismo dotlej še ni bilo došlo v Berlin, pa turških poročnik je rekel, da je sultan pismo podpisal v četrtek in da se bode to zamenjalo z vladami pozneje.
K lilij
iiiisku vlada je razdelila v soboto poslancem zeleno knjigo, v kteri se nahaja 467 vzhodno vprašanje zadevajočih pisem. Prvo med njimi je spomenica bolgarskih poslancev, zadnje pa pismo, v kterem minister Corti poročniku N gri naznanja, da bode šla Italija ua kongres, prosta vsakterih zavez.
Tiu&ktt vojna, ki jo bila prej v Šumli, je došla v Carigrad. Server paša, ki se je v Odrinil z Rusi razgovarjal o sklenitvi premirja, postal je vojni minister.
l<'ruii<'o*ku bivša cesarica Evgeuia je došla na Dunaj, kjer so jo 3. t. m. obiskali eesar, nadvojvoda Albreht in pruski poročnik, princ R« uss, ki se je če/, uro pri njej mudil.
1' Nrvcrni Ameriki so pri vo litviih v severni Karolini sijajno zmagali demokrati, ki bodo vsled tega tudi v senatu (staraš nstvu) zaveznih držav imeli večino.
Izvirni dopisi.
I i. ('i-iiomijii, 25. julija. (Sluha zamenja.) Dobili smo ga, dobili dr. Erženu, o katerem smo slišali in brali, da nekako rad okoli sebe maha. Kako sitno se nam zdi, da vse, kar je kaj malo vrednega, v Črnomelj pride, da se prepir mej strankama vzdržuje iu vse socijalno življenje razrušuje.
Črnoineljci zgubo dr. Pavhča, ki je prestavljen v Litijo, britko čutimo, Gospod dr. Pavlič je bil zdravnik, da malo tacih; dobrotnik revežem posebno pa bolnikom. V poli-
*) Po naključbi zukasnjono.
nedolžni, žrtve osvete ; ali je bil morebiti kak tak vzrok ?
Kako bi to moglo biti mogoče in umevno pri etično tako visoko stoječem in>žu? 10000, reci deset tisuč pravd imajo v Nemčiji zarad tega napada. Jetniški duh je v Nemčiji vsakemu v nosu, jaz sam sem to občutil, ko sem bil v Berolinu ter Bom videl, da si tam ljudje ne upajo več glasno govoriti. Vse časopisje svari, da je že preveč vohunstva in podlosti.
Gotovo, ko bi bil starec vedel, da ga bo znanec in prijatelj ovadil, ne bil bi se tako nevarno proti njemu izrazil.
Socijalistom se oponašn, da spodkopavajo podlage državljanskega zaupanja in vero, če svetujejo svojim privržencem, katerim je od gospodarjev prepovedano vstopiti v socijalistična diuštvu, da naj obljubijo vse, kar se od nj.li zahteva, da jim pa ni treba te obljubo spol-novati; gotovo, to bi bilo hinavstvo.
Kako veselje imajo ravno zdaj ti socija listi, ko smejo na Pilot.ya s prstom kazati: Vidite, taka je vaša morala, in mi moramo molčati I
Pilot y je državljanom, redu in morali uničevalno vstregel.
Nemčija prestala je hude dneve, //(hra-
njena je bila vsaka prosta beseda. Tačas pisala sta Ilenvegh in Kreiligrath pesmi o svobodi, lUirne je bičal nemškega Mihelna, da so iz-draml, pa vse ni nič pomagalo, in obupno zapisal je Arnold Ruge v Halske letnike (Hal-lesche JahrbUeher) : Značaj Nemcev je zaver-ženost in nizkostl
Norddeutscho allgeineine Zeitung pisala je meseca junija v Berolinu: „Nemec mori svojega cesarja! Čujte!" Jaz pišem 13. julija v Mnihovem : „Nemec ovadi svojega prijatelja I Čujte 11 Čujte 11-'
Ne razločujem, kateri klic jo bolj opra vičen. Roka se mi jezo trese, srce mi jo tuge polno. Naj bo že kakor hoče, jedno pa je gotovo: Pred g. Ferdinandom plemenitim Pi totyem se ne bo odkril noben poštenjak več I
Slovenci podpišemo vse to, kar je pošten Nemec tu zgoraj pisal, radovoljno, ter se pri tej priliki spominjamo, da vse. to mutatis mu tandis velja tudi tistim gospodom Nemcem (?) v Ljubljani , ki so bili pred šterimi leti no samo svoje sovradnike, ampak tudi svojo prijatelje ovadili, da so bili vsled njihove ovadbe iz domovine v oddaljene kraje prestavljeni.
tičnem oziru stal je zmeraj na strani naroda, na strani rodoljubne avstrijske stranke.
Bo li naš novi zdravnik dr. Eržen tudi pri nas tak, kakoršen je bil v Litiji, tega ne vem; a to veni, da bo tukaj našel svojega brata Poluksa, ki se rad jezi in hutluje nad narodnjaki in če tudi kavalir s pasjim bičem v roci — vendar le rad robi izraze, ki ne kažejo omikanega človeka.
ti. Dolenjskega, konec mesca julija. (Olmk.) Kakor ste že poročali, obiskoval je deželni predsednik g. vitez Kalina pl. Urbanov pretekle dneve več krajev naše dolenjske strani. Kakor izvedam iz prijateljskih sporočil, je bil povsod dostojno sprejet, kakor se spodobi namestniku svitjega cesarja, za kterega naš narod živi i gori. Lahko se reče, la ga je po svojih močeh posebno sijajno sprejel trg Mokronog. Kakor je meseca maja pokazal svoje veselje nad obiskom prev-zvišenega knezovladika, tako je tudi pri tem pohodu oblekel prazničen kinč. Proti večeru 3. julija so pripelje deželni predsednik v trg, kjer ga je pričakovala velika množica i nazdravila z živioklici. Ostal je v prijaznem gradu mokronoškega vlasthna barona Berga, kjer je prav prijazno sprejel duhovništvo, uradništvo, učiteljstvo i županstva okoličma. Ko se mrak naredi, se trg zasveti v nebrojnih lučicah i z Žalostne goro čarobno odsvita bengalični ogenj po prijazni dolini. Mogočen strel se razlega na okrog. Osnuje se bakljada i poje se visokemu gosto na čast. Po cesarski himni se zasbšiia celo dva „hoch", a mladina poprime s krepkimi „živio" i tako potopi ptujo rast-liko, ki se n kakor m če prav prijeti na slovanskih tleh, ker ve, da tu ni doma. Čuda, da bi radi nekteri vse bili, le to ne, kar so po krvi i rojstvu. Ne bodimo šalobarde !
Drugi dan je g. predsednik obiskal šolo, pohvalil učitelje i otroke, pregledal c. k. urad nije, obiskal dokaj oddaljeni f.irovž ter se livalno izrazil o lepem sprejemu. Potem se je odpeljal g. deželni predsednik proti Novemu mestu.
'M, lliintijii, 3. avgusta. (Slovan gre na dan.) Cehi in Hrvatje sta dva glana zastopnika avstrijskh Slovanov. Na Čehe se naslanjajo v severu Slovaki, na Hrvate pa na jugu Slovenci; tedaj sta Prag in Zagreb naravni središči avstrijskih Slovanov. Tudi Slovani v Galiciji hi lahko imeli izdaten glas, ko bi bili edini; a žalibog jo sovraštvo med Poljaki in Riuini toliko, da si drug drugemu vago držijo, tako, da vlada v Galiciji nema pričakovati velikega nasprotju.
Tudi pri Čehih ni popolne edinosti, ker Moravci radi svoje pota hodijo, vendar je že v Kraljevini češki tri miljone Čehov, kateri so že sami na sebi zmožni krepke opozicije, ker so politično izšolan in izobražen narod; v glavnih stvareh, jih podpirajo vendar tudi Moravci , tako da je Prag središče naroda, ki šteje pet. miljonov duš.
Ta narod so mislili nekteri avstrijski državniki prezirati in njih organi so so norčevali iz češke opozicijo, kakor nekdaj iz mad-jarske. V najvišjih krogih pa mislijo drugačo, ker znajo ceniti denarno, intelektuelno in fizično moč češkega naroda. Pod ministerstvom lloheinvartovim bilo je že na tem, da bi se bili sprijaznili s Češkim narodom; pa različni nemško pruski in madjarski vplivi so lo za-hrunili. llohen\vart je odstopil, ne izgubivfti zaupanja pri cesarskem dvoru, ter je pri odstopu izrekel nado, da pride njegov čas šc nazaj.
Zdaj je menda tu. Vzhodna vojBka dala
je Kvropi vse drugo lice; turška moč je zdrobljena, in mnogo Slovanov je zdaj svobodnih, ki ho bili vklenjeni prej v verige. Te vspelie priznati in obračati po njih svojo politiko, pri-morana je tudi Avstrija, llohenvvart je bil poklican k vladi ravno po končani ncmško-fran-coski vojski. Takrat ko Nemci v Avstriji vpili: ,,Kaj mi, ki smo pri Sedariu zmagali, mi se bomo pred Slovani vklanjali V 1 Zdaj pa bi Slovani smeli reči : „Kaj mi, ki smo zmagali pri Aladži in v Šijtki, ki smo vzeli 1'levno, Kars, Ardahan, Niš, Nikšiče, Meduu, Nikopolje itd., mi bomo še vedno sužnji tujih narodov VI
Turški Slovani ho večidel osvobojeni, kaj bo zdaj z avstrijskimi Slovani ? Ali je duali-zem Se mogoč, ali tu Slovani nikdar ne smejo do veljavo priti? To ho vprašauja, ki zadevajo bistveno življenje in obstanek Avstrije, in v najvišjih krogih so prišli do spoznanja, da se mora za Slovanu kaj storiti, da ue bo njihova nezadovoljnost do vrhunca narasla.
Dva čina nam kažeta, da je našla Avstrija srečno pravo pot, da misli v resnici Slovanom prijazna postati: Prvi čin je osvo-jenje Bosne: pač pravijo nemškutarsko-niad-jarski listi, da je to osvojenje le proti pan slavizmu obrnjeno, ob enem pa priznavajo, du se misli v Bosni v slovanskem duhu vladati. Kaj pa hočemo mi več, nego ravnopravnost. iu kaj nain je mar panslavizem, če nam je narodna in politična ravnopravnost in pogoj za zdrav napredek zagotovljen v Avstriji?
Da pa OBVOjenje Bosno ni protislovansk čin, to nam kaže dosti izjav, ki trde, da i-e ima Bosna s Hrvatsko združiti, in da se ho ta poslednja povečala šo z Dalmacijo. Pomno-ženjo iu okrepčanje slovanske Hrvatsko jia nikakor ne moremo smatrati kot protislovansk manever, nasprotno najdejo še drugi Slovani v krepki Hrvatski svojo zaslombo.
Drug čin, ki nam obeta nekoliko lepšo bodočnost, je ta, da cesarjevič Rudolf nastopi javno življenje v Pragu. Tam je bil te dni sijajno sprejet in je odgovarjal na pozdrave raznih stanov in društev v češkem jeziku. Že v drugič potuje mladi cesarjevič Rudolf po čcski deželi, po drugih deželah se je še malo pokazal, dokaz da mu je Češka bo j ljuba nego je to nekterim zagriznjencem drago. V svoji mladosti so je pridno učil češkega jezika, zgodoviue in literaturo, to mu je vzgojilo gotovo simpatije do lepe in bogate češke dežele. Nekdanji zagrizeni nemški liberalci, ki niso imeli za čehe druzega, ko psovke najnižje vrste, slutijo že, da se pripravlja nekak prevrat, za to so začeli plajšč po vetru obračati, in ponujajo Čehom svoje ljubeznjivo prijateljstvo, samo ko bi hoteli v državni zbor priti. Zdaj so že pripravljeni delati koncesije, in bi radi Čehom marsikako prijaznost storili, — ker se boj6 za svojo ustavo, ktera je v silni nevarnosti, da ae popolnem no prevrže, in federalistični ustavi prostor naredi.
Ali bodo pa prodali čehi svoje zgodkvin-sko pravo za skledico leče, za nekaj bornih koncesij, ki se jim pri priložnosti zopet lahko vzamejo? Kdo bi to verjel? Za naše slovenske poslance bi bilo se ve da dobro, ko bi nnšli pomoč v državnem zboru od strani če.-kih de-klarantov, pa tega vendar ne moremo zahtevati, da bi so Čehi nam na ljubo svojega zgodovinskega prava odrekli, in kar na dobro srečo v državni zbor stopili, kjer bodo veduo v manjšini ostali z nami vred, ker ho na pra vicoljubje tako zvanih ustuvovorcev ni mnogo zanašati. Saj s Poljaki tako nič ni, z Rušim pa še menj; če se Dalmacija 8 Hrvatsko združi, potem bomo še une pomoči pogrešali; večina
se nam tedaj nikdar ni nadejati. Slovani za dobo šo le tedaj jiravo moč in veljavo, kadar se med seboj bolj združijo, kar med Jugoslovani ni ravno pretežko; čehi pa naj na severu ostanejo pri svojem državnem jiravti, ne ozirajoč se na nemško-liberalno stranko, kije navajena, preko zgodovinskih in narodnih pravic na dnevni red prehajati. Morda Čehi celo niso daleč več od trenotka, da se jim kraljevsko zgodovinsko pravo prizna in v veljavo postavi, in potem ne bodo več odvisni od milosti liberalne gospode, postali bodo gospodarji v svoji hiši, kakor Hrvatje na jugu. Ako je prihod cesarjeviča Rudolfa v Prag prvi korak k takemu prevratu notranje politike, potem ga pozdravljamo tudi mi s prepričanjem, da bo tudi za Slovence enkrat bila rešilna ura, ker iiiiB osvobodjeni bratje ne bodo zapustili.
Domače novice.
V Ljubljani (i. avgusta.
(Odbor za obdelovanja ljubljanskega mahu) je iuiel v soboto t. m. svojo prvo sojo. Navzočih je bilo 15 udov. Po ojstri obravnavi se je sklenilo, da je požiganje mahu letos po primeri prejšnjih let in dosedanjih postavo dovoljeno ; vendar pa bo močvirski odbor deželnemu zboiu predložil prošnjo, da naj se .'il močvirske postave od 23. augsta 1H77 v tem smislu prenaredi, da se v prihodnje ne bode po-žigalo samo od 16. avgusta do konca decembra, ampak tudi čez zimo in pomlad do 15. maja vsakega leta. Potem se je volil ožji odbor, ki bode imel pripravljati gradivo za prihodnje seje, V ta odbor so bili izvoljeni gg. Janez Borštnik iz Dola, Andrej Knez, župan iz Viča, Franc Kotnik, posestnik z Vrhnike, dr. Josip Kozler iz Ljubljane, Martin Peruci iz Lipo, dr. Josip Poklukar in Frane Potočnik iz Ljubljane.
(Valuaznrjeve kronike) prišel je tedni na svitlo :J8., to je IV. knjige I. snopič, ki nadaljuje popis običajev in navad na Kranjskem Ta snopič kinča zopet !) podob, med kterimi se posebno odlikujejo od g. Novaka narisane.
(j- Pij a Dietlein), novicinja in učenica 111. razreda 1111 dekliški šoli v nunskem samostanu, je L t. m. v 24. letu svoje starosti za jetiko umrla. Pred smrtjo je vsled lastne želje šil storila samostansko obljubo. R. I. P.
(Veselica ua Kozlerjevem vrtu) na korist rodbinam v vojake poklicanih reservistov se jo prav dobro obnesla. Ljudstva je bilo prišlo prav obilno in zabava je bila jako živahna. Dečki iz Šiške in drugih krajev so skušali splezati na visok mlaj iu zaslužiti si obljubljeno darilo; pa ni so posrečilo nobenemu, dasi 80 bili nekteri priplezali že prav visoko. Mnogo smeha je zbudila hoja v vreče (žakljc) zavezanih dečkov, ki bo cepali na tla, in dveh drugih, ki sta so z zavezanimi očmi drug druzega pitala s kašo. Tudi balon so hoteli spustiti v vzrak, pa šel je le nekoliko na kviško, potem pa so ga potegnili zopet nazaj, ker so jo razstrgal. Loterija so je pričela še le pozno zvečer, in dobitki 80 bodo razglasili po časnikih. Tudi sltvljanje, na dobitke je bilo precej živahno. Mestna godba jo prav čvrsto igrala in zlasti z domačimi arijami zbujala splošno pohvalo in ploskanje. Tudi pevci so vrlo peli, samo prepozno je prišlo petje nu vrsto. Okoli 5. ure jo bil prijel na vrt pogledat tudi deželni predsednik vitez Kalina z deželnim glavarjem. Ravno tedaj je dež nekoliko motil zbrano občinstvo, pa kmalo se je nebo zopet zv&lrilo in imeli smo ako prijeten večer. Po odbitih stroških bodo za blagi namen ostalo okoli 600 gld.
Razne reči.
—	Knez i 11 škof lavantinski, mil. g. M. Stepišnik so 2. t. m. obhajali 40-letnico svojega mušnikovega posvečevanja v Celovcu, kamor so bili odšli I. avgusta, da obiščejo tamošnjega kneza in škofa.
—	D uho v s ko premembe v Lavantinski škofiji. V mešnike jiosvečoni bili so letos samo 4 gospodje bogoslovci gg. Bra-tuša, Murkovič, pl. Pol in Smid. č. g. Sini. Črnoša je potrjen za župnika v Pišecah, č. g. J. Lenipl ostane ondi kaplan. Č. g. M. Freco je jiostal provizor pri sv. Marjeti nad Laškim in č. g. O. Dupelnik v Ročici. Novo posvečeni gospodje so nameščeni: čč. gg. L. Pernat kot kaplan v Ročici, Jan. Heber kaplan IL v Laškem. J. Majcen kaplan III. v Celju.
—	Neuste Special -Karto von Rosnien und der Hercegovina imenuje se zemljevid ki je z mejami po načrtu berlinskega kongresa ravnokar nu Dunaji prišel 1111 svitlo v zatožbi Moritza Perlesa. Karta je lepa in dokaj natančna ter se dobiva v knjigarni 0. Klerrovc vdove na Btoluem trgu v Ljubljani po 50 kraje.
—	Dve nesreči v jedtiem dnevu. Piše se nam: 24 julija gnal je judovski pastir v Šadagori v Bukovim kravo nu pašo. Da si cigareto naredi, priveže verv , na kateri je bila krava privezana, sebi okoli pasa. Pred čredo kozlov se pa krava splaši in beži, ter vleče dečka po kumenji za seboj. Ker bo ni mogel odvezati, začel je kričati na pomoč; krava se razsrdi, so obrne, razmesari dečku z rogmi in gu potepta do smrti. — Pri postaji Otiniji tudi v Bukoviiii povozil jo ravno tu dan brzovlak pastirja. Kolesa prerezale so ga ravno črez pol.
Tolovaji so po naznanilu „Slov. Gospodarja" na stezi v Vitanje zoped napadli Jurija Kamšaka, ter ga nevarno ranili.
Eksekutivne dražbe.
li. augustii: 2. Itile iz Bistrico 2. Novak iz KnjeSaka, 2. Borgoc in Cvoian « Prema, 2. Va loneie. iz Mereč, 2. Sever iz Trnovega, vsi v Bistrici: 2. Vidctič iz Trnovca, 2. Bajuk iz Rado-vice, oba v Metliki, .'i. Lenarčič iz Nadajnega sela, v Postojni. 1. Klcmenčič iz Dolža, 1. Siinon-čič iz Dolenjega Kronova, 1. Bernnrdie iz (loren-jega Mokropolja, 1. Klobučar iz Toinažjo vasi, 1. Cujnik iz Zupuž, 1. Hočevar iz Pristavo, 1. Pau-lin iz (.letino vasi, 1. 1'onza iz OonnoSnic, vsi v Novem mestu, 3. Legan iz Korita, II. Florijanč.iiS iz Rilipovcv, oba v Trebnjem. 4. ,/urcSie iz Čo-Scnc v Krškom. 2. Ovijač iz Mog v Kranji. 2. Tclban iz Pufitala v Loki.
7. avgusta: 2. Habjan iz Domžalj, v Kamniku. 2. Oiitzl v Kranji. 2. Kastelic iz Kermaeinc, 2. Težak iz Dolenjega Suliora, oba v Metliki. 1. Celliar iz zt. Sotra, 1. Šabee iz Trnovega, 1. Lo-liariič iz Nadajnega sela, Želo in Trobec iz Ro-doliovo vasi, Penko iz Strmca vsi v Postojni.
Umrli ho:
Od 1. do :t. avgusta: Pija Dietlein, novicinja in ue.oniea IU. razreda v nunskem Hiimostanu, 24 I. stara, za jetiko. Pridrih Kremiiigor, roal. jirof. o. 13 m., za vnetieo drobovja. Urša Škafar, pos. ž. 59 I., za spridenjein Jolodcil. Martin Ooldnor v posilni delav. 33. I. za pljučnico. Marija Polž, kmet. Ii. (!4 I., za jetiko. Albert, Bitonc. del. o.
1	'/„ I. za božjastjo. Jtilij pl. Kloinmajr, prof. o.
2	in., za božjastjo. Peter Tomšič, čevljar 40 1., za jetiko.
Loterijske številke, 3. avgusta. Na Dunaju: 17, 10, 5«, <17, 74.
V Gradcu: 43, 70, (JO, 40, 4.
Telenrnllrne denarne run« 4. avgust«.
Papirna renta lH.!ir> Srebam« rent.n li'l ,'10 — Zlata renta 71 *J5 — lSfiOletno državno posojilo IIII 00 Bankini akcije 820 — Krndil.no akni je 205.— London llfi 10 — ftrebro 100 80. — Ces. kr. eekiui fi.41l.-2ll-frankov 11.24.