LETO XI	STRAŽA, 10. JULIJ 1973	ŠTEVILKA 5
novoles
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „N O V O L E S" STRAŽA PRI NOVEM MESTU
»Očka vrni se zdrav domov« je parola,ki izpoveduje vso globino in zapletenost dela v današnjem času. Hiter tempo dela in življenja človeka prisili, da lahko napravi napačen korak ali gib, ki ga onesposobi za celo življenje. Zato smo današnjo številko namenili varstvu pri delu z željo, da bi dosegli več razumevanja tko s strani strokovnjakov kot s strani delavcev, saj bomo le s skupnimi močmi uspeli zmanjšati število nezgod pri delu. Vedeti moramo, da vsaka nezgoda pri delu ne prizadene samo poškodovanca, ampak vse nas, saj se njegov problem posredng prenese na vse zaposlene v podjetju, ki moraju del svojih sredstev nameniti poškodovanemu sodelavcu. Zato ravnajmo vsi tako, da bo gornja parola res samo parola in ne pretnja.
Človek
v proizvodnji in varstvo pri delu
Ko govorimo o varstvu pri delu, moramo predvsem upoštevati dejstvo, da je človek v pospešeni graditvi materialne baze socialistične družbe najvažnejši člen produktivnih sil, kar pomeni, da je njegova potencialna ustvarjalna sila osnovni činitelj produkcije. Tako je človek osnovno gibalo in nosilec družbenega razvoja in razvoja gospodarstva, saj so delovna sredstva proizvod njegovega dela in njegove ustvarjalnosti.
Človek vlaga svoje umske in fizične sposobnosti z zavestjo, da bo užival sadove svojega dela, učinek tega dela pa je odvisen od njegove sposobnosti za proizvodnjo.
Delavec ima v sodobni proizvodnji odločilno vlogo. Proizvodnjo organizira, dela s proizvodnimi sredstvi in jih tudi sam ustvarja, vodi proizvodnjo in ji daje smisel. Prav zaradi tega je pomembno proučevanje vseh pogojev, ki jih zahteva delo od človeka, da bi dosegel visoko storilnost, pri tem pa čim manj škodoval svojemu zdravju in gospodarstvu. Proučevanje pogojev dela brez praktičnih ukrepov za odstranjevanje pomanjkljivosti in uvajanja sodobnega varnega in zdravega dela pa je seveda nesmiselno. Razvoj znanosti in tehnike zahtevata v sodobnem industrijskem svetu, da tudi varnost pri delu postavimo na znanstveno podlago, vendar tako, da pridejo znanstveni izsledki v prakso in nadomestijo
način boja proti nezgodam in obolenju pri delu, ki je temeljil samo na osnovi žalostnih izkušenj iz preteklosti.
Čeprav je človek osnovni dejavnik produktivnih sil, je vendar zadnji pri spoznavanju svoje vloge. Vedno več truda vlaga za izpopolnjevanje produkcijskih sredstev, mnogo manj pa za izgradnjo in prilagajanje teh sredstev svojim fizi-ološko-psihološkim zmogljivostim. Isto velja za procese in postopke dela, ki jih razvija človek hitreje, kot svojo sposobnost, da bi opravil delovne naloge brez škode za svoje zdravje.
Te trditve so deloma tudi resnične, če mislimo pri tem na delavce z močnimi industrijskimi navadami, skratka delavce z visokimi delovnimi izkušnjami v sodobni reprodukciji; pri tem mislimo tudi na delovne izkušnje glede varnega in zdravega načina dela.
Vprašajmo pa se, ali imamo pri nas take delavce, ali je delovni človek na taki stopnji, da lahko nadomesti pomanjkanje smisla za varnost v proizvodnji, to je v projektivi in izdelavi naprav in orodij za delo, nadalje v neposredni proizvodnji, v postopkih dela in organizaciji dela? Odgovor na to vprašanje je povsem jasen.
Poškodbe in okvare v zvezi z delom so se pojavile v večjem številu hkrati z razvojem modernega načina proizvodnje, to je
z razvojem industrije. Postale so njen nujni nezaželeni spremljevalec, ki pomeni hudo breme in problem v vseh razvitih deželah.
Jasno je, da poškodbe in poklicne bolezni najhuje prizadenejo prav poškodovanega in obolelega delavca in njegovo družino. Prav zaradi tega je skrb za varstvo pri delu predvsem utemeljena z željo, da se po eni strani humanizira delo, po drugi pa, da se zavaruje delavca pri delu.
Koristi učinkovitega varstva pri delu pa so seveda še drugačne. Ne moremo prezreti dejstva, da povzročajo poškodbe in obolenja pri delu tudi veliko gospodarsko škodo podjetju in družbi. Škodo, ki nastane pri poškodovanem in obolelem delavcu, ter gospodarsko škodo lahko zmanjšamo z organiziranim zavestnim delom, ki ga imenujemo predpisi - varstvo pri delu.
Vsaka nezgoda in nesreča moti normalen tok dela in učinek dela. Nezgoda nam lahko uniči orodje in material ter poškoduje delavca, poklicna bolezen pa povzroči delavcu zdravstveno okvaro in ga lahko za krajši ali daljši čas odstrani z dela. Tako moramo nadomestiti
ali popraviti orodje, material, vrniti na delo zdravega delavca itd., kar povzroča hude skrbi in motnje pri delu. Pri poškodovanih in obolelih delavcih pa narašča škoda še zunaj delovne organizacije - pri zdravljenju delavca kakor tudi pri socialnih dajatvah (invalidnina, pokojnina).
V našem podjetju nimamo podatkov o neposrednih in posrednih stroških, ki nastajajo zaradi nezgod, nesreč, poškodb in obolenj. Delovna organizacija in delavci občutijo nezgode in obolelost pri zmanjšanju proizvodnosti dela in pri osebnih dohodkih. Ob ugotovitvi, kaj pomeni človek v proizvodnji in kaj pomeni nezgoda za človeka na delovnem mestu, lahko vidimo, da vsaka nezgoda negativno vpliva na človeka. Za podjetje, katerega sestavni del je sleherni zaposleni, nastane velika škoda, za poškodovanega pa materialna in zdravstvena škoda. Mislim, da je iz navedenega mogoče ugotoviti, da je varstvo pri delu eden izmed važnejših čini-teljev proizvodnje in da ga velja poglobljeno razvijati, saj s tem dvigujemo storilnost in si pomagamo k lepšemu in urejenej-šemu življenju.
OBVESTILO
Obveščamo vse lesne tehnike našega podjetja, da bo jeseni ponovno vpis v Višjo lesno šolo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Pogoj za vpis je:
-	končana lesna tehniška šola
-	3 leta delovnih izkušenj
Pouk bo predvidoma 3 x tedensko in sicer ob četrtkih, petkih in sobotah.
Interesenti lahko dobe nadaljne informacije pri službi izobraževanja v podjetju.
Nezgode in bolovanja v letu 1972
Poročilo o bolovanjih in nezgodah za preteklo leto kaže, da se stanje na tem področju ni popravilo. Znano je, da vsa bo-
lovanja in še zlasti nezgode slabo vplivajo na negativni pokazatelj ekonomskega rezultata. Ker smo v preteklosti podjetja zelo
Zakaj toliko nezgod?
Število nezgod na delu, na poti na delo in iz dela pogojuje v vsakem podjetju množica različnih dejavnikov. Prav te pa je treba odkrivati, proučiti in končno sanirati v okviru podjetja, ker so zaskrbljujoči tako s stališča humanosti kot ekonomike. Ob koncu analiz nezgod pri delu in zbranih podatkov, ki odkrivajo številčni odnos nezgod s stanjem nezgod v polletju minulega leta, prihajamo do spoznanja, da marsikaj ni bilo storjeno. Predvsem gre za pomanjkanje zavestnega in načrtnega dela na področju varstva pri delu in s tem preprečevanja nezgod. Ne smemo ostati malo-dušni ob ugotovitvah, da nezgode pri nas hitro naraščajo in da procentualno med obrati prednjači v tej žalostni dirki obrat, ki naj bi bil glede tehnologije naš ponos.
Izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu je sorazmerno dobro organizirano. S tem je izpolnjen 10. člen Temeljnega zakona o varstvu pri delu. Vsiljuje se vprašanje zakaj je tako samo s tem členom in ni v celoti izpolnjen tudi 19. člen TZVD, ki govori o zaščitni opremi delavnih naprav in pri-
prav, in 32. člen, ki govori o obveznosti organizacije, da zagotovi higijenske in zdrave delovne pogoje?
Omenjeni zadnji dve obveznosti pogojujeta varno delo v večji meri kot obveznost, ki jo predpisuje 10. člen. Je mar izpolnjevanje določenih obveznosti uspešnejše zato, ker je cenejše, ali zato, ker je vse odvisno od vodilne osebe? Očitno je zanemarjen tehnični del izpolnjevanja zakonskih obveznosti in izgleda, da so nekateri prepričani, da so vse naloge odgovornosti, ki zadevajo varstvo pri delu in preprečevanje nezgod, samo stvar varnostne službe podjetja, čeprav vemo, da smo za to odgovorni vsi.
Nerazumljivo je, da se je ob lanski miljardni izgubi zaradi nezgod pri delu, na poti na in iz del, ter bolniških izostankov, zamislil in zahteval takojšnjo intervencijo le generalni direktor našega podjetja, kot da je edino on odgovoren za takšno stanje.
Namen tega sestavka je, da opozori na dejstvo, da smo zavezani posvečati se problemom varstva pri delu prav vsi in da ta problem zasluži vso pozornost.
malo naredili za ureditev delovnih pogojev, je jasno, da se teh negativnosti ekonomike še dolgo ne bomo mogli rešiti.
Vseh izostankov zaradi bolovanja do 30 dni, nad 30 dni in porodniških dopustov je bilo za 33651 dni. Nezgode pri delu so vzrok za največje število delovnih dni izostanka, drugi vzrok so revmatična obolenja, ki so povzročila 3861 dni izostanka, kar je za 600 dni več kot prejšnje leto. Druge vrste obolenj so se več ali manj gibale v mejah leta 1971.
Iz poročila je razvidno, da so izostanki z dela zaradi bolovanja do 30 dni narasli za 4046 dni. Povečanje števila bolovanj nad 30 dni od leta 1971 na 1972 pa je bilo za 1047 dni. Prav tam, kjer se izostanki z dela ne bi smeli zmanjšati, pri porodniških dopustih, pa se je v primeri z letom 1971 število zmanjšalo za 1736 dni. Največ bolovanj je bilo v mesecu decembru in sicer za 2302 dneva.
Resnost nezgod v letu 1972 je bila večja kot leto prej, čeprav jih je bilo za 2 odstotka manj. Od skupnega števila 291 nezgod pri delu, na poti na delo in z dela pride po stopnji resnosti 18 dni na nezgodo, kar je zelo veliko. Po bolniških listih je bilo izostankov zaradi nezgod pri delu za 4094 dni, po prijavah o nezgodah pa za 3121 dni. Razlika 973 je zaradi tega, ker opravičenci v ambulantah izjavljajo, da je njihova poškodba z delovnega mesta, za kar se kas-
neje ugotovi, da ni res. Po zakonu o zdravstvenem zavarovanju ima opravičenec pravico do zdravniške pomoči ne glede na izvor poškodbe.
Nezgod na delovnem mestu je bilo 297. Obrata TVP in TPD sta po nezgodah številčno enaka s 76 nezgodami. Največji procent nezgod je imel obrat Straža s skladiščem lesa in sicer 41 odstotkov na zaposlenega. Največ nezgod je bilo pri ročnih delih in sicer kar 137 nezgod. To je skoraj polovica vseh nezgod. Iz tega se vidi, da se je stopnja zavarovanja in usposobljenosti delavcev na strojih dvignila v primeri s prejšnjim letom. Za zavarovanje na transportnih potih in pri ročnem delu pa smo vložili premalo truda, zato imamo na tem področju tako negativni pokazatelj.
V letu 1972 je bilo največ poškodb prstov na rokah in sicer 102, slede poškodbe na nogah z 80 primeri, poškodbe na rokah z 72 primeri, poškodbe oči in glave z 16 in 11 primeri in poškodbe drugih delov telesa z 10 primeri. Po številu nezgod prednjačijo moški pred ženskami z 204 nezgodami proti 84.
Najbolj „nesrečen11 mesec je bil avgust z 31 primeri nezgod, najbolj „nesrečen11 dan pa je še vedno ponedeljek z 62 nezgodami. Tretja in sedma ura delavnika sta si enaki s 44 nezgodami.
Ta pregled objavljamo z namenom, da bi se stanje izostankov z dela zaradi obolenj in nezgod zboljšalo, ker smo prepričani, daje to v interesu vsega kolektiva. Z boljšimi rezultati dela pa se bodo izboljšali tudi osebni dohodki.
PET MINUT S SAMOUPRAVLJALO
Z Anico ŠERCEU, zaposleno v delovni enoti tovarne stilnega pohištva, na delovnem mestu „priprava lakov", sva se pogovarjala predvsem o varstvu pri delu, seveda pa je beseda nanesla tudi na ostale probleme.
„Koliko časa ste zaposlena v Novo lesu? “
„Že 9 let. Najprej sem delala v tovarni drobnega pohištva - eno leto, nato v zabojami, v tovarno stilnega pohištva pa sem bila razporejena po ustanovitvi le-te. “ „V kateri delovni enoti ste se najbolje počutili? “
„ Vsekakor v tovarni stilnega pohištva. “
„Ali je lakiranje težko in naporno delo? “
,Mislim da ne. Je pa
zdravju škodljivo in to zaradi hlapov, ki se pojavljajo pri lakiranju. “
„Menite, da je delovno mesto, kjer delate, varno? “
„Mislim, da ni, ker delam v pretesnem prostoru. Razen tega pa ni najbolje urejeno zračenje. Posebno je hudo sedaj v poletnih mesecih.“
„Ali ste se že kdaj poškodovali pri delu? “
prebirala odpadke, je prišel skladiščnik in ko je odprl vrata, je zaradi prepiha padlo name okno, ki mi je poškodovalo glavo in roko. Zaradi tega udarca mi je na dlani počila kost. Druga poškodba se mi je pripetila lani, ko me je sodelavec nehote z dletom ranil v roko nad dlanjo."
„Zakaj, menite, je toliko poškodb pri delu? "
Preveč poškodb
„Sem. Kar dvakrat se mi je to pripetilo. Najprej v letu 1971, ko sem v pripravi dela
„Sodim, da do poškodb na delu pride zavoljo tega, ker delavci na upoštevajo
navodil iz varstva pri delu, g nekaj pa tudi zato, ker stroji g niso dovolj zaščiteni."
„Kako ste zadovoljni z g osebnim dohodkom? “
,JVe morem reči, da je g slab, le delo, ki ga oprav- M Ijam, je umazano in škodlji- g
„Slišal sem, da se tudi B izobražujete? "
„Res je. Vpisala sem se s na dopisno administrativno g šolo v Ljubljani. Ko sem o S svoji nameri obvestila izo- g braževalno službo, so mi || zagotovili, da mi bo tudi j= podjetje pomagalo, ko bom g opravila vsaj nekaj izpitov. Upam, da bom šolanje uspešno končala in da bom lahko napredovala na boljše delovno mesto. “

Notranji transport v TSP
KDO BO KOGA.
Po pohištvu, ki ga proizvaja TSP, je zadnje čase vedno večje povpraševanje, vzporedno s tem pa se je večala tudi proizvodnja. Ob nenehnem večanju ' proizvodnje in hkratnem razširjeva-nju izbora so nastala ozka grla, ki so preprečevala pretok vedno večje količine obdelovalnega materiala, ki pa je povrhu vsega še različne sestave in dimenzij. Ves trasport v obratu je bil organiziran s pomočjo palet in stopalastih „dvigosov“. Kdor se količkaj spozna na notranji transport, bo vedel, da je pri tem načinu potrebno veliko palet, ki jih vedno primanjkuje, da ni nikoli dovolj „dvigosov“, da so le-ti stalno vir prepirov med uporabniki, polovica pa jih je navadno še pokvaijena. Ravno tako pri paletnem načinu ni mogoče zagotoviti ustreznega reda in čistoče, posebno še, ker je ves material le v parterju. Posledice se kmalu pokažejo v kroničnem pomanjkanju prostora, kar povzroča zastoje na strojili in velike stroške pri premikanju obdelovancev.
Enotna zamisel, da bi ves transport v tovarnah finalnega sektoija organizirah po modernih zasnovah, je bila v TSP sprejeta z razumevanjem. Že pred tem je bilo precej narejenega, vendar so bile rešitve v glavnem le delne.
Posebnosti, ki so značilne za vse tri obrate, seveda do neke mere pogojujejo organizacijo notranjih premikov materiala, vendar je lahko osnova ista. To pa so valjčne proge, ki s posebnimi premičnicami, povezanimi v sistem, povezujejo med seboj vse stroje, ne glede na medsebojno oddaljenost.
Osnova zasnove organizacije transporta v TSP pa je sledeča:
1.	Vsi štirje oddelki: masivna strojna, ploskovna strojna, lakirnica in montaža s skladiščem bodo povezani z valjčnimi progami v enoten sistem, tako da bo mogoče prepeljati obdelovance od začetka masive do skladišča, ne da bi jih bilo treba kje prekladati. To izredno gibalnost bodo omogočile raznovrstne premičnice: od običajnih togih, gibajočih se samo v eno smer, do dvojnih, s posebnim dvižnim in obračalnim mehanizmom. Seveda material ne bo potoval tako enostavno; to je le primer, ki pove, da je sistem transporta v TSP enoten.
2.	V masivni strojni, ploskovni strojni in lakirnici (kasneje tudi v skladišču končnih izdelkov) bodo kovinski regali, ki se bodo uporabljali kot medfazno skladišče. Le-ti bodo
približno 4 metre visoki, imeli pa bodo štiri etaže, kar bo velik prihranek pri prostoru. Regale bo polnil in praznil poseben viličar Irion. Omenimo naj še, da regale delajo v našem CRD in bodo kmalu narejeni. Regal v masivni strojni bomo polnili s posebnimi box paletami, ki so zelo primerne za kratke masivne elemente in ki so že pokazale odlične rezultate v obratu TDP.
Kje smo trenutno pri realizaciji postavitve celotnega transporta? Lahko rečemo, da nekje na sredini. Medtem ko je ploskovna strojna, kot največji porabnik valjčnih prog (tisoč metrov), praktično zaključena, pa lahko rečemo, da smo v masivni šele na začetku. Zaenkrat sta masivna strojna in lakirnica preko ploskovne strojne povezani s premičnico, tako da lahko transportiramo obdelovance, pripravljene za lakiranje. Vse ostalo je v pripravljalni fazi oziroma moramo valjčne kroge in box palete še kupiti, za kar je denar delno že odobren iz letošnjih sredstev za investicije.
V	lakirnici je dostava obdelovancev dobro organizirana. Medtem ko so premiki v samem oddelku in depo pregledanih elementov še v načrtu. Mislim, da bo posebno pomembno res dobro urediti transport in tehnologijo v lakirnici, ki postaja vedno ožje grlo.
V	montaži je že sedaj organiziran transport z valjčnimi progami, ki smo jih že lani izdelali sami. Montaža je sicer dokaj
dobro organizirana, vendar bo v povezavi z ostalimi oddelki doživela korenite spremembe v tehnologiji in načinu pretoka materiala.
Seveda nam mora biti pri vsakem takem uvajanju nove mehanizacije poleg delovnega standarda osnova ekonomski učinek. Ker so ti sistemi v svetu že preiskušeni in koristi dokaze-ne, nismo delali kakšnih posebnih izračunov. Za ilustracijo koristnosti montaže sodobnega transporta je zanimivo navesti nekatere podatke, ki kažejo podobo TSP po uvedbi transportnih sredstev.
PROIZVODNJA
marec 3.219.000 din, april 3.283.000 din, maj 3.524.000 din;
NEDOVRŠENA PROIZVODNJA (SUROVINE)
marec 1.364,000 din, april 1.238,000 din, maj 1.188,000 din.
Trend padanja vrednosti nedovršene proizvodnje surovin je zanimiv in ga pripisujemo hitrejšemu pretoku obdelovancev skozi strojno obdelavo in pa seveda uvedbi planiranja, ki pa je pogojeno s tehnologijo.
Ne nazadnje bi morali omeniti še, da je bil celoten projekt notranjega transporta za TSP izdelan v obratnem tehno-
loškem oddelku. Pri izdelavi so sodelovali: Jelo Sitar, vodja, ter tehnologi Jože Jeriček, Stane Gorše in Stane Zupančič. Za svoje delo so poželi priznanje IBT Trbovlje, kije našo razmestitev valjčnih prog ocenil kot zelo uspelo, jo fotografiral in celo vključil v svoje projekte.
Slavko Medle
PRIPIS UREDNIŠTVA
Veliko naših bralcev se večkrat sprašuje, čemu so v podjetju potrebni strokovnjaki in kaj je njihova naloga. Ravno iz zgornjega članka lahko spoznate vpliv strokovnjakov na delo vseh delavcev v obratu TSP. Menimo, da bodo objektivni bralci priznali, da so se tu strokovnjaki obrata TSP še posebej izkazali. Menimo tudi, da bodo samokritični bralci priznali, da so pri ocenjevanju in vrednotenju dela strokovnjakov večkrat preveč enostranski, saj strokovnjakov ne ocenjujejo po uspešnosti njihovega dela, ampak vidijo le njihove napake, ki so normalna posledica dela. Kdor dela, tudi greši. Za tako kritiko bi lahko uporabili tudi pregovor: Po končani bitki je lahko vsak vojak general.
Vse strokovnjake podjetja pa pozivamo, da s članki našim bralcem bolj predstavijo svoje uspehe in neuspehe, hkrati pa še bolj popestrijo vsebino glasila.
j Kaj moramo vedeti j o preprečevanju j | in gašenju požara j
1.	Prehodov v oddelku ne smem nikoli zalagati z izdelki, stojkami ali vozički.
2.	Nobenih vrat ali transportne poti ne smem imeti založenih.
3.	Če opazim okvaro na električni instalaciji ali električnih napravah, moram takoj poklicati za to odgovornega delavca.
4.	V oddelku ne smem kaditi in če opazim koga, ki bi kadil, ga moram opozoriti, da to ni dovoljeno.
5.	Odpadke in žagovino moram po končanem delu pospraviti in odnesti na za to določeno mesto.
6.	Za posebne pogoje dela, kot so v lakirnici, moram biti predpisano obut — v čevljih, ki niso okovani z železom.
7.	Ne smem dopustiti, da bi bili kdaj koli založeni
dohodi do gasilnih aparatov | ah hidrantov; če to opazim j moram takoj napraviti dostop.
8.	Poznati moram vse gasilne aparate in znati gasiti
z njimi, aparat v mojem de- j lovnem območju pa moram { večkrat očistiti od prahu.
9.	Požar najlažje pogasi- j mo v njegovem začetku.
10.	Pri vseh požarih oziroma gašenju požara moram : vedno opozoriti na nevar- f nost moje sodelavce.
11.	Za gašenje se moram j postaviti vedno tako, da la- • hko uspešno gasim in da sebi : in drugim ne ogrožam varnosti.
12.	Važno je tudi, da ob j nastanku požara ne izgubim prisotnosti duha, saj s svojo prisebnostjo lahko uspešno ( rešujem, z nerazsodnostjo pa mnogo škodujem.
Zaščita pri delu
Veliko število nezgod pri delu na strojih zahteva načrtno delo na področju ugotavljanja nevarnih mest in izdelave zaščit. S to nalogo se v našem podjetju ukvaija služba za varstvo pri delu, ki sodeluje z obratnimi tehnologi. Študij zaščitnih naprav je izredno težak, saj ga lahko do neke mere primerjamo z raziskovalno-novatorskim delom. Vedno se pojavlja vprašanje, kako izdelati zaščito, in kakšno, da bo funkcionalna, vsestranska, poceni, enostavna za montažo in demontažo in da ne bo ovirala normalnega delovnega ritma. To je možno doseči le z dobrim poznavanjem delovanja strojev, tehnologije dela in s sodelovanjem tistih, ki so neposredno vključeni v proizvodnjo in ki te probleme tudi najbolj poznajo.
Zaščita kot preventivno sredstvo za varno delo naj ne bi bila le pasivno preprečevanje nezgod. Popolnoma napačno razumejo pomen zaščite tisti, katerim zaščita predstavlja le vsiljevanje nepotrebnih zahtev. Tako zaščito bi morah sprejemati kot našo prijateljico na delovnem mestu. Njen namen je, da ustvarja boljše pogoje za varno delo, pripomore k večji storilnosti, kar izboljša ekonomske rezultate. To pa se v končni fazi prav gotovo pozna tudi pri osebnih dohodkih.
Zelo pogosto se zgodi, da zaščite brez pravega vzroka, največkrat iz malomarnosti, odstranijo. Nepravilno ravnanje, slabo vzdrževanje, nepravilno nameščanje ali površno izdelovanje zaščitnih pripomočkov pa onemogoča ali zavira njihov namen. Za večino odgovornih kadrov je študij zaščit, njihova izdelava, nameščanje in pomen zaščite drugotnega pomena. Na prvo mesto postavljajo le proizvodnjo. Prav tu pa lahko iščemo vzroke za veliko število nezgod.
Reševanje teh problemov zahteva tehtnejši pristop, zlasti pa več časa. Prav gotovo bi naše delo v veliki meri olajšalo čim hitrejše uvajanje mehanizacije in avtomatizacije v proizvodnjo. Gotovo pa je, da bo se bo število nezgod pri delu občutno zmanjšalo šele takrat, ko bo varnost pri delu postala nujni in nepogrešljivi del proizvodnje.
Kadrovske
vesti
V maju smo sprejeli na delo 19 delavcev
TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA:
KREN Ana, PETAN Alojzija, VIDMAR Jožefa, NIKOLIČ Andrej, VARDIČ Toma, DRA-ŽETIC Ana.
TOVARNA	VEZANIH
PLOŠČ:
PARASHTICA Jakob, PRŠLJA Pejo
TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA:
RAKOŠE Marija, ŠUŠTAR Stanislav, JOVIČ Rajko, MIRTIČ Anton, JURIŠIČ Marija
TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA:	GORŠIN Franc -
iz JLA
CENTRALNO SKLADIŠČE LESA:
JELIČ Ivan
UPRAVA:
HROVAT Edi - v CSM, KUMELJ Albin - CSM
KOTLOVNICA:
COLARIČ Franc
CRD — GRADBENA GRUPA: BAŠA Ivan
V maju je z delom prenehalo 22 delavcev:
SPORAZUMNO:
KAVŠČEK Milena, PRISE-LAC Danica, BUČAR Franc, KRŠTINC Vida, VIDOVIČ Seka, TOMAŠEV Marin, JEREB Anton, ANDOLJŠEK Stane
SAMOVOUNO:
GRGIČ Peter, GORIŠEK Martina, TURK Jože, DARO-VEC Ivan, MITAG Jože, OVNIČEK Slavko, JELIČ Zvonko, ŽUNIČ Istok
JLA:
SOMRAK Silvo, BUČAR Darko, RADIN Marjan, DERGANC Stane
SMRT:
VOVK Cilka
UPOKOJITEV:
DERGANC Leopold
Mladi na Bazi 20
Čeprav je maj, mesec mladosti že za nami, bi rad napisal nekaj vrstic o praznovanju dneva mladosti in rojstnega dne tovariša Tita, ki ga je nad dva tisoč mladih iz raznih slovenskih šol in delovnih organizacij proslavilo na Bazi 20 na partizanskem Rogu. Zlasti se je v velikem številu udeleželila tega osrednjega praznovanja dolenjska mladina. Na ta dan je bila v baraki Agitpropa na Bazi 20 odprta tudi stalna razstava „Mladost in AVNOJ“.
Bil je to res prazničen dan, poln zanosa. V sicer tako tihem in spokojnem Rogu, kjer je najglasnejši pogovor med osamljenim obiskovalcem in nepotvo-rjeno naravo, pticami in vetrom, le šepetajoča simfonija, se je ta dan iz mladih grl razlila pesem. In tudi ta pesem je naznanjala, da je trpljenje partizanov in prelita kri v teh gozdovih pred tridesetimi leti rodila uspeh in srečo. Razlegala se je pesem svobode, radosti in napredka.
Potem pa so vsi mladinci in mladinke prisluhnili spominom, ki so jih obujali preživeli partizani, ki so hodili po teh gozdovih takrat, ko so tod odmevali streli in eksplozije. Ob tem doživetem pripovedovanju smo se vsi zavedli dolga, ki ga imamo do preteklosti, in dolžnosti, da po najboljših močeh naši svobodni, samoupravni domovini pripomoremo k še hitrejšemu napredku in vsestranskemu razvoju.
Tudi nekaj mladih iz Novo-lesa se je udeležilo praznovanja in pripomoglo k prazničnemu razpoloženju ob našem prazniku. Pomagali so pri obnovi barak na Bazi 20, pri postavitvi razstave „Mladost in AVNOJ“ in pri ureditvi okolice. Zahvaliti se moramo vodstvu Novolesa, predvsem pa tovarni stilnega pohištva, ki nam je odstopila material in nam omogočila delovne akcije pri pripravi razstave.
Vsakemu, ki ga bo pot zanesla na Rog, priporočam, naj si ogleda Bazo 20, ta veliki spomenik naše narodnoosvobodilne borbe.
STANE ZUPANČIČ TSP
Kako do stanovanj? Naloge in delo
Dragi urednik!
V zadnji številki našega lista sem brala članek „Kako do stanovanj? Posojila se mi zde nepravilno razdeljena, ker tisti, ki živijo v blokih, lahko dobe velika posojila in pridejo z najmanjšim trudom do stanovanja.
Kaj pa mi drugi? Zdi se mi, da delavce delite v dve vrsti. In če smo skupaj pri delu, bodimo tudi pri skupni skledi!
Moja družina je imela zelo slabo stanovanje in prisiljeni smo bili graditi novo hišo. Štiri leta sem prosila za posojilo, a nisem nič dobila. Zbolela sta mi še otroka in eden od njiju je še sedaj bolnik s težkim bronhitisom. Ponoči večkrat vstaja in hodi po stanovanju, da ne morem spati. Ko pridem na delo, sem zaspana. In če je v našem časopisu pisalo, da se je nekomu na delovnem mestu tako zehalo, da si je čeljust razklenil, ni to nič čudnega.
Nepravilno se mi zdi tudi to, kar sem sama opazila in izvedela, da namreč podjetje daje v kolonijo zdrave otroke. Svojega sina, ki je hudo bolan in mu bolezen onemogoča bodoče delo v tovarni, pa zaradi prevelikih stroškov ne morem sama poslati na zdravljenje.
Za tistih 500 tisoč, ki jih da podjetje nekaterim prosilcem, pa menim, da ne zaležejo dosti, saj skoraj toliko stane samo gradbeno dovoljenje in pota za material, tako da gradnja obstane na mrtvi točki.
Opažam tudi prevelike socialne razlike. Nekateri mladi, ki pridejo iz višjih šol, si lahko takoj kupijo fička, čez dve leti pa imajo že enonadstropno hišo. Še med gradnjo prodajo fička in si kljub velikim stroškom, ki jih zahteva gradnja, kupijo velik avto. Le kdaj so si prihranili potreben denar?
Dlje ko opazujem te stvari, bolj se mi dozdeva, da se pismo tov. Tita ne upošteva.
Delavka TVP
PRIPIS UREDNIŠTVA
Pismo, ki ga danes objavljamo, vsekakor zahteva odgovor. Napisala ga je sodelavka podjetja, ki živi v podobnih težavah kot še veliko naših delavcev. Vemo, da sije odgovor mogoče razlagati kot opravičilo, vendar se bomo potrudili, da bomo odgovor napisali objektivno in pošteno, hkrati pa spodbudili vse ostale sodelavce, da se bodo oglašali s svojimi vprašanji, na katera bodo vedno prejeli odgovore. Pa začnimo po vrsti:
1.	Na vprašanje, zakaj nekaterim, ki že stanujejo v blokih, še velik kre-
dit za gradnjo, lahko odgovorimo, da je to skoraj nujno potrebno, saj bomo le tako uspeli priti do stanovanj, ki so danes zasedena. Izpraznjena stanovanja bo tako mogoče nameniti novim sodelavcem, pri tem pa spodbuditi dosedanje stanovalce, da del svojih sredstev namenijo v gradnjo hiše in tako podjetju ne bo treba kupovati novih stanovanj za nove strokovnjake, brez katerih si danes ni mogoče zamisliti uspešnega poslovanja podjetja.
2.	Trditev, da delavce delimo v skupine, ne drži, saj danes več kot polovico stanovanjskega fonda zasedajo delavci iz neposredne poiz-vodnje: stanujejo v 49 stanovanjih od skupno 80 stanovanj, kar je edinstven primer v občini. Zato trditev, da Novoles malo skrbi za delavce, res ni umestna, saj, kakor vidite, govorijo podatki drugače. Res pa je, da je stanovanjskih problemov v No-volesu toliko, da jih še dolgo ali nikoli ne bomo rešili.
3.	Stanovanjska posojila deli odbor za medsebojna razmerja, ki ima prek 30 možnih meril za dodelitev vrstnega reda in višine posojila. Vsakdo, ki zaprosi za posojilo, mora imeti najprej urejeno gradbeno dokumentacijo, ker mu brez nje banka posojila ne da. Vi tega niste imeli urejenega, pa vendar vam je bilo odobrenih 800.000 S din kredita, ki pa ga niste mogli porabiti prav zaradi prej navedenega dejstva.
4.	Glede vašega vprašanja, kako to, da vam podjetje ni poslalo otroka na letovanje v kolonijo RK, bi želeli pojasniti, da se je odbor za medsebojna razmerja odločal na
odlagi povprečnega zaslužka na
lana vaše družine, ki je znašal v mesecu aprilu 759,17 din - brez nadur. V podjetju imamo zaposlenih tudi 23 delavcev, katerih otroci so bili predlagani za letovanje, pa imajo skupni zaslužek na člana manjši od 500 din. Odbor je menil, da mora pomagati njim, medtem ko je vam prepustil, da otroka pošljete v kolonijo na svoje stroške. Če je vaš otrok res hudo bolan, vam svetujemo, da se obrnete na svojega zdravnika, da ga bo priporočil v zdravstveno kolonijo, ki jo plača socialno zavarovanje.
5.	Na vprašanje, kako to, da nekateri hitro menjujejo avtomobile in gradijo hiše, ne vemo pravega odgovora, opozorimo le na to, da v Novolesu vemo za vse zaposlene, kakšne osebne dohodke so prejeli in kakšne kredite so dobili za gradnjo, in da po tej plati ni mogoče ugotoviti nobenih odstopanj, ki bi bila družbeno škodljiva. Sicer pa so tudi vam na vpogled ti podatki v našem računovodstvu. Za denar, ki ga nekdo zasluži kje drugje, se ne zanimamo.
Za zaključek pa še tole:
Kakor imate vi v življenju kup problemov, ki jih ne morete takoj rešiti, ali pa jih ne boste mogli nikoli rešiti, tako ima tudi podjetje veliko problemov, ki jih ne more rešiti takoj, ampak postopno, s tem da že vnaprej vemo, da nekaterih ne bo moglo rešiti nikoli; če je med temi nerešenimi problemi tudi vaš, ga boste pač morali rešiti sami. Vsi zaposleni v podjetju, ki kakorkoli sodelujemo z vami, vam lahko zagotovimo le to, da delamo pošteno z željo, da bi uredili čimveč zadev in to tako, da bo čimveč ljudi zadovoljnih. Zavedamo pa se, da vsi ne bodo nikoli zadovoljni. S strpnostjo in razumevanjem nam boste najbolj pomagali, saj kritizirati ljudi takrat, kadar se trudijo, da bi delali pošteno, res ni na mestu.
00 ZK v Novolesu
V času splošne aktivnosti Zveze komunistov je tudi naša osnovna organizacija vse bolj prisotna v vsakdanjem življenju Novolesa. Lahko rečemo, da je v zadnjem času bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov, ki so znak, daje organizacija na pravi poti. Vendar bo ta pot še dolga in naporna.
Lani junija smo analizirali naše dotakratno delo in izdelali načrt aktivnosti za naprej. O tem smo pisali že v eni prejšnjih številk našega lista. Omenim naj le, da obveze, ki smo sijih zadali, v glavnem izpolnjujemo v zastavljenih rokih.
Sicer pa poglejmo, kaj je bilo narejeno. Mislimo, da je bila najvažnejša akcija za zagotovitev surovine, ki jo je vseskozi vodila osnovna organizacija, ob izdatni pomoči občinskega komiteja ZK in ob prizadevnem zavzemanju strokovnih služb, zadolženih za nabavo. Zavedati pa se moramo, da je rešitev zaenkrat še časovno omejena ter da bo bitka za surovino še dolgotrajna — dokler se razmere na tržišču ne umirijo.
Od akcij, ki so potekale tudi zunaj Novolesa, moramo omeniti ureditev odnosov med IMV in Novo-lesom, ki so od precej zaostrenih prešli v normalne, kot se spodobi za dve ugledni delovni organizaciji. Za dosego takega stanja sta se morala sekretariata obeh organizacij ZK večkrat sestati.
Pri reševanju notranjih problemov moramo omeniti stalno skrb ZK za boljšo organiziranost dela služb in obratov. Resen korak naprej je bil storjen z novo organizacijo oddelka za vzdrževanje in energetiko, za katerega upamo, da bo v novi obliki pokazal še boljše rezultate.
Sicer pa boljšo organiziranost dela v Novolesu močno povezujemo s spremembami, ki bodo nastale z uresničevanjem ustavnih dopolnil. Že lani novembra je bila na pobudo ZK ustanovaljena komisija za proučitev možnosti ustanavljanja TOZD. Le-ta je svoje delo v glavnem uspešno končala, rezultate pa bo predala novi komisiji, ki jo bodo sestavljali izvoljeni delegati obratov. Na tem področju je bil v veliko pomoč tudi novi zvezni zakon, ki natančno formulira postopek za ustanavljanje TOZD.
Na področju samoupravljanja je trenutno v teku akcija za uvedbo delovnih skupin. Organizacija si od le-teh mnogo obeta, ker se bo z njimi samouprava resnično približala vsem proizvajalcem. Organizacija ZK se zaveda, da uvedba delovnih skupin ni le trenutna akcija, zato bo skrbela, da bodo skupine živele in delale. Sem spada tudi formiranje komisije za ocenitev vodilnega in vodstvenega kadra, kije s poročilom delavskemu svetu delo končala. V kratkem pa se bodo sešle komisije, ki bodo ocenile tudi ostale vodstvene delavce. Komisija, ki je bila zadolžena, da pregleda trošenje sredstev za potovanja, dnevnice, reprezentanco itd., je tudi že oddala poročilo (bilo je objavljeno v časopisu). Njeno delo bo prevzela komi-
sija, ki je sestavljena iz neposrednih proizvajalcev in bo delovala v smislu delavske kontrole.
Na pobudo osnovne organizacije ZK je bila ustanovljena komisija, ki mora pregledati, kako je bilo z oddajo del za Sotesko in kaj bo z oddajo bodočih del. Komisija mora podati poročilo in predlog na seji CDS, ki bo junija.
Ne bi bilo prav, da ob pregledu, kje vse je prisotna OO ZK, ne bi omenili analize, ki jo je organizacija naradila o svojem delovanju. Izkazalo se je, da smo razmeroma stari in da imamo premalo članov iz obratov. Za glavno nalogo smo si zadali pridobitev mladih članov iz neposredne proizvodnje.
Na koncu povejmo še, da organizacija budno spremlja politični pa tudi gospodarski položaj v Novolesu. Vsekakor bo še naprej prisotna pri vseh pomembnejših dogodkih in odločitvah v našem podjetju.
Sekretariat osnovne organizacije ZK
NA NEVARNIH DELOVNIH MESTIH NE BODI NIKDAR BREZSKRBEN!
CILKI V SLOVO
Smrt je zopet poiskala svojo žrtev v našem kolektivu in nas prizadejala z izgubo dobre sodelavke in matere Vovk Cilke delavke na Žagi v Soteski. Na poti z dela se je ustavilo njeno plemenito srce. Z veliko prizadetostjo se spominjamo, kako se je zaposlila v podjetju v želji, da bi svoji družini pripomogla do boljšega življenja. En sam useden korak je prekinil vse njeno snovanje in misli na prihodnost, zato sočustvujemo z njenimi svojci in jim izrekamo sožalje.
Uredništvo
Salon pohišva FUTURA 73
V Ljubljani je bil od 11. do 17. junija SALON POHIŠTVA pod delovnim geslom FUTURA 73.
Salon pohištva v Ljubljani je prireditev, ki jo Gospodarsko razstavišče priredi na vsaki dve leti. Da bi prireditev popestrili in poživili, so ji letos dodelili zveneč naslov FUTURA 73, ter razpisali tudi negradni natečaj FUTURA 73. Organizacija je pripadla Gospodarskemu razstavišču, sodelovala so društva DLOS (društvo likovnih oblikovalcev Slovenije), Gospodarska zbornica Slovenije, Poslovno združeneje LES, ter pohištvena industrija.
Natečajna delaje ocenjevala strokovna 8. članska zvezna žirija, sestavljena iz prominentnih strokovnjakov: Mihevc Slavko, dipl. ing. -Ljubljana, - Bernardo Bernardi, dipl. ing. arh. - Zagreb, - Jovanovič Mirko, kornere. — Ljubljana, — Kukić Đorđe, dipl. ing. arh. - Beograd, - Maechtig Saša, dipl. ing. arh.
-	Ljubljana, - Popp Ivan, dipl. ing.
-	Zagreb, - Preskač Zdenko, dipl. ing. arh. - Sarajevo, - Stojnič Mirko, dipl. ing. arh. - Novi Sad.
Ista komisija je ocenjevala tudi razstvaljene eksponate za podelitev priznanja ZLATI SPOJ - v organizaciji Gospodarskega razstavišča.
Tema natečaja FUTURA 73 je bila: oprema za človekovo bivališče
-	življenski prostor oz. ambient danes in v bližnji bodočnosti. Prispelo je 49 elaboratov, za katere so bile podeljene 3 nagrade, 3 odkupi, ter posebni nagradi in odkup podjetij Slovenijales in Lesnina, ki sta bila razpisovalca natečajnih tem. Ista komisija je, kot je bilo že zgodaj omenjeno, ocenjevala razstavljene eksponate in podelila 5 priznanj ZLATI SPOJ.
Novoles je letos drugič nastopil v Grupi 9 na SALONU POHIŠTVA v Ljubljani. Na relativno velikem razstavnem prostoru, dvestotih kvadratnih metrov, v hali C, smo razstavili stilni program, ter eksperimentalni program VIVA, dopolnjen z elementi standardnega programa (postelja ALMA, 2 gugalnika KAROLINA).
Omarasti program VIVA, je sistem adaptabilnega pohištva. Izhodiščni modul tega modularnega sistema je 32 mm. Sestavne plošče so lahke sandwich plošče, konstruirane iz dveh tankih ivernih plošč, debeline 2 mm, polnjenih s satjem in ojačanih z okvirjem iz mehkega lesa. Vezni element je uporaben za vse možne načine vezave in je kovinski.
Sistem obsega 43 plošč, ter tri različno dolge vezne elemente. Dograjevanje v širino, višino in globino je neomejeno. Fronte in hrbtišča so enako obdelano, zato pohištvo lahko služi kot pregradna stena. Pohištvo je možno uporabiti za tvorbo kateregakoli stanovanjskega ambien-ta.
Na dan otvoritve 11. 6. smo opazili izredno zanimanje za naše pohištvo. Ko se bodo po končanem sejmu vrnili naši komercialisti, pa
bomo lahko postregli tudi z ostalimi informacijami.
Letos smo poskrbeli za dve novosti. Razstavni prostor smo opremili z diaprojektorji, ki prikazujejo nastajanje novega programa VIVA, ter naš kompletni standardni program. Obenem pa smo pripravili nagradno anketo na temo - sistem VIVA. Z obema novostima smo popestrili našo predstavitev, obenem pa nam bo anketa prinesla nekatere potrebne podatke.
MARTA REČEČIČ, dipl. ing. arh.
SAMOUPRAVNI ORGANI
DELAVSKI SVET je na seji dne 22. 5. 1973 obravnaval sledečo problematiko:
1.	Določil je roke za realizacijo ustavnih amandmajev v našem podjetju s tem, da se že v mesecu juniju izvedejo volitve delegatov v delovno telo za organizacijo TOZD - ov v podjetju.
2.	Obravnaval je poročilo varnostne službe o problematiki varstva pri delu in sklenil, da naj bo v bodoče ta problematika celotno obravnavana na DS enkrat letno.
3.	Sprejel je dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov za novo ustanovljena delov-mesta in delovna mesta, na katerih je prišlo do večjih tehnoloških sprememb.
4.	Poslušal je informacijo o uvedbi osebne ocene v podjetju in sklenil, da se izvede vzorčno ocenjevanje na Upravi. S tem ocenjevanjem naj bi se ugotovile prednosti in pomanjkljivosti sistema ocenjevanja.
5.	Poslušal je informacijo o uvajanju informiranja in samoupravljanja v podjetju po delovnih skupinah in sklenil, da potrdi ustanovitveni predpis kot podlago za nadaljnje delo pri ustanavljanju delovnih skupin.
6.	Sprejel je predlog investicij za leto 1973, po katerem naj bi podjetje s svojimi sredstvi in krediti vložilo v investicije približno 500 milijonov din. Največ denarja bo vloženega za obnovitev strojnega parka obstoječih obratov, v obrat plasti-ficirane iverke v Soteski, v obrat Acryla v Trebnjem in sušilnice za les.
7.	Poslušal je informacijo s sestanka s prestavniki IMV o ureditvi spornih vprašanj, na katerem je bilo ugotovljeno, da bo v bodoče mogoče večje sodelovanje med podjetji.
8.	Potrdil je registracijo nove trgovine in razširitev poslovanja podjetja na prodajo pohištva na drobno.
9.	Razdelil je sredstva sklada skupne porabe.
10.	Sklenil je, da nakupi 10% delnic v vrednosti 29.600 dolarjev pri ameriškem podjetju FURNITURE CORPORATION NEW YORK.
11.	Obravnaval je ugovore zoper premestitve sodelavcev Brezovarja Vida in Glavana Jožeta iz TDP in Kmeta Dušana iz TSP, in sklenil, da so ugovori neupravičeni ter tako potrdil sklepe odbora za medsebojna razmerja o premestitvah.
Predsednik gospodarske zbornice tov. Leopold Krese v spremstvu gl. dir. gosp. razstavišča Kušarja pred Novolesovim razst. prostorom - ob otvoritvi
V sredo, 6. 6. 1973, nas je obiskala republiška delegacija SLO, ki jo je vodil Franc Poglajen, general polkovnik, predsednik koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor pri republiški konferenci SZDL. Člani odbora za SLO pri Novolesu so se pogovarjali o problematiki
Obiskali so nas
dela in organizacije splošnega ljudskega odpora v podjetju Novoles. Tovariš Poglajen je med mnogimi koristinim napotki o organizaciji SLO v podjetju ob koncu razgovora še posebno pohvalil delo Novolesovega odbora za SLO.
Istega dne so podjetje obiskali tudi predstavniki avstrijskih sindikatov kmetijskih in gozdarskih delavcev z gospodom Frit-zom Maitzenom, deželnim sekretarjem Štajerske. Ogledali so si proizvodne obrate podjetja, in se seznanili s problematiko predelave lesa v našem podjetju in z organizacijo samoupravljanja in sindikalnega delovanja v podjetju.
Poleg teh so nas obiskali še študentje lesnega oddelka strojne fakultete iz Sarajeva in dijaki TSŠ - lesnega oddelka iz Ljubljane.
Človek - človeku
Veliko čuta in razumevanja do soljudi imajo vsi tisti, ki v času, ko večina misli le na svoje ugodje, daru-jejo kri za reševanje nepoznanih ljudi. Treba je pohvaliti vse tiste, ki so se odločili, da na tako human način podarijo ljudem najdražje - življenje. In takih ljudi je precej tudi v Novolesu. Na proslavi, ki je bila 4. junija, smo spoznali le tiste, ki so praznovali jubilej 5, 10, 20 in 25 kratnega odvzema krvi.
Vidmar Anton je dal kri 25-krat, za kar je prejel zlato plaketo RK, Kastelic Ivan 20-krat, Bobnar Jože 10-krat, Grošelj Miha 10-krat, Šiška Florjan 10-krat, Hočevar Jože 10-krat, Kovač Vladimir 5-krat, Gorišek Janez 5-krat, Čečelič Fani 5-krat, Černič Mirko 5-krat, Turnšek Janez 5-krat, Saje Franc 5-krat, Bradač Matija 5-krat, Mencin Stanko 5-krat, Šuštaršič Ivan 5-krat, Petan Ivanka 5-krat, Fink Slavko 5-krat, Peciga Danica 5-krat, Šenica Jože 5-krat, Marn Milan 5-krat, Potočar Marija 5-krat, Tisovic Pavel 5-krat, Gnidovec Jože 5-krat.
Podjetje je obdarilo vse tiste, ki so dali kri najmanj 10-krat. V bodoče bi se bilo potrebno dogovoriti, da bi na dan krvodajalcev povabili na proslavo vse tiste, ki so v preteklem letu dali kri, saj bi se tako okrepile vezi te humane akcije, ljudje pa bi imeli še več veselja in volje do takega dela, če bi videli, da so opaženi v podjetju. Sicer pa so to že naloge novega odbora za odvzem krvi, kije formiran pri centralenm sindikalnem odboru Novolesa.
Ob koncu še enkrat čestitamo vsem jubilantom in vsem ostalim krvodajalcem z željo da bi bili še naprej tako humani.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Slavko VIDMAR. Izdaja Lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.