25. Slov.
V Kranju, dne 22. junija 1907.
VIII. leto.
. .-m t    ' I
Političen in gospodarski lisi
e-—'-■■-"-•-'-
lahaja veeke eoboto zve6et>
in stane' m Kranj 4 K, po poAti u eelo leto 4 K, ta pol leta 2 K, ta drafe drfave stane 6*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na neroche brez istodobne vpoAiljalve naročnine se ne
oiira. — Uredništvo in upravniAtvo je na pristavi goap. K. Floriana t «Zvezdi*.
Mesečni priloga
„Slovcisti Tekli!"
MM«»ali » računajo za celo etmn 60 K. zrn pel strani 10 K, la .'etlt strani 20 K. Inserali se plačujejo naprej. Za nanj* oznanili se pljuje u |*tit-vrsto 10 vin., re se titka enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniJtvu naj se blagovolijo positiati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi nsj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
! i.KJli .
-----
Politični del. b a b
L t
Med ljudstvo!
Pri udnjih deželnozborskih volitvah, kakor tudi pri volitvah v državni zbor, ki so te vršile pred kratkim, je doživela slovenska napredna stranka velik polom. Vsak razsoden človek mora odkrito primati, da je bil ta poraz zaslužen, da izid volitev sploh ni mogel biti drugačen.
Napredno stranko sta pritirala do poraza dva njena naglavna greha. Znala si ni poiskati privržencev niti med preprostim narodom, niti ni poskrbela, da si vzgoji zvestih, zanesljivih pristašev med inteligentnim naraščajem. In kako je naše napred-njaštvo postalo naposled podobno umetni rastlini, katero so gojili le omenjeni krogi na nekako skrivnosten način, rastlini, katere obstanek je bil otež-kočen, če ne onemogočen vsled tega, ker ni imela krepke, zdrave podlage, ker ni koreninila globoko med ljudstvom.
Edino svojo zaalombo je imela napredna stranka po naših mestih, semintja pa Se ondi ne. Znano pa je, da se je zadnje čase naprednjaštvo tudi po mestih precej omajalo in da skušajo ondi priti na površje drugi elementi.
Zadnji čas je, da poskrbijo naši meščani, da se napredni duh med njimi pozivi in pokrepi. de več. Pasti morajo tudi stene, ki ločijo mesta naša in ljudstvo po deželi. Meščan naj prizna, da ima svoj obstanek; v prvi vrsti zahvaliti kmetovalcu, razen tega naj pa skuta, da vrne taistemu v duševnem oziru to, kar je prejel od njega v gmotnem.
Povedati hočemo na tem mestu nekaj misli, kako bi se naj približal meščan kmetovalcu in kako naj bi si prizadeval, da se nad našim narodom
razširi napredno gibanje, napredno mišljenja, ki naj stremi za dvema oziroma: dvigniti nase kmečko ljudstvo na čim višjo stopinjo prave omike na eni strani, na drugi pa pospešiti gospodarsko stanje taistega.
Imamo po mestih politična, gospodarska, zabavna društva. Ta društva bi ne smela omejevati svojega delovanja le na mesta sama, ampak porabiti bi imela vsako priliko, da stopijo v dotiko z narodom, da se mu približajo, da mu pokažejo svojo prijaznost in naklonjenost.
Imenovana društva bi morala prav pridno prirejati izlete v bližnjo in daljno okolico, prezreti ne bi smela najbolj skrite in revne vasice svojega okraja. Taki izleti bi služili preprosti zabavi (petje, igre), a poleg zabave bi morala na dnevnem redu takih izletov biti vedno poljudna predavanja, ki bi se morala seveda posebno ozirati na kmečke potrebe. Pri takih predavanjih bi se podomače razpravljala razna gospodarska vprašanja, obdelovale bi se posamezne panoge kmetijstva (sadjarstvo, živinoreja itd.). Semintja bi se rudi katera rekla o političnih razmerah ali sploh o predmetih, ki so prikladni, da se dvigne narodova izobrazba (vzgoja, branje, zdravstvene zadeve itd). Tvarine za slična predavanja je več nego dovolj. Treba le izbrati o pravem času in na pravem kraju tudi primeren predmet in ga obdelati na preprost, ne previsok način.
Ob ugodnem vremenu bi se take prireditve s petjem, igrami in govori napravljale lahko kar pod milim nebom, sicer bi se pa lahko vršile t šolskih poslopjih ali zasebnih prostorih, v gostilni pa le tedaj, ako ni mogoče dobiti drugega prostora. Ni pa rečemo, da bi se ne smeli ljudje po končanem petju in govoru, po izvršeni igri zbrati v gostilni na prijateljsk sestanek in prijazen pomenek.
Ponekod Se obstajajo na kmetih napredna
društva (bralna društva, čitalnice), ki bi vzela v roke omenjene prireditve. Zavedni prebivalci bližnjega mesta (trga, večje vasi) pa bi radovoljno podpirati imenovana društva po manjših krajih, podpirati v duševnem in gmotnem oziru, in se Ž njimi vred enodušno truditi, da se prežene tema nezavednosti, neolike, ki leži nad našim ljudstvom.
Vsako mesto zase bi moralo gledati na to, da se osnujejo po vseh večjih krajih v njegovem okrožju napredna, bralna in izobraževalna društva. Ako pa že taka obstojajo, naj bi se taista od strani meščanov v vsakem oziru podpirala.
Po manjših krajih naj bi se osnovale pa vsaj podružnice naše vrle kmetijske družbe. Koliko dobrega more storiti taka podružnica za svoj kraj t Podružnični Člani se shajajo in se pomenkujejo o gospodarstvu, naročajo skupaj nova semena, urejajo skupne vrtove za sadike, skupaj in dogovorno prodajajo svoje pridelke. Dobro urejena podružnica z modrim in previdnim odborom na čelu je pravi blagoslov za dotični okraj. In koliko koristi imajo člani od društvenega glasila «Kmetovalec*, koliko baska od družbenega odbora, do katerega se vedno lahko obračajo za svete v važnih zadevah. Člani podružnic pa se lahko poleg gospodarstva posvetujejo o drugih potrebnih stvareh, skupno si lahko naročajo časopise in knjige, jih prebirajo, med seboj izposojujejo in se tako izobražujejo. Taki sestanki podružničnih članov bi se morali povsod pogosto vršiti; in prav s takimi sestanki bi se lahko združila poljudna predavanja, na katerih bi nastopali kot govorniki domači člani ali inteligentni meščani.
Na ta način bi se zadelala vnel, ki je nastala tekom časa med meščanom in kmetom. Prijateljski bi si oba podala roke in si vzajemno prizadevala, da se tudi med kmeti razširi prava omika, da tudi nje prevzame želja po vsestranskem napredku na duševnem in gmotnem polju.
PODLISTEK.
Gorenjska v Valvazerju.
Gradič Duplje se imenuje po vasi Duplje, ki je menda nekoliko starejša kakor grad. Odkod pa je vas dobila ime Duplje, o tem se ugiba in sluti marsikaj. Po mojem mnenju je vas dobila ime od neke jame, ki se nahaja v bližini v pečinah neke gore, iz katere se izliva studenčnica, o koji se je že v knjigi o kranjskih naravnih posebnostih več pisalo. Ta jama ima obliko take luknje, kakršno napravijo tiči v starih, votlih drevesih, da gnezdijo v njej, katero luknjo Kranjec imenuje duplje. Radi take enakosti se imenuje dotična jama tudi Duplje in je torej s tem svojim imenom tudi vas in gradič obdarovala. Ta gradič stoji na Gorenjskem, pet milj od LJubljane in od trga Tržiča ravno tako daleč; od deželne ceste, ki pelje od Kranja v Tržič, pa le za en mušketin streljaj. Stoji na ravnini in ima na eni strani lepe ravne njive ali obdelano polje, na drugi strani pa gorovje. Pri tem dvoren in vasi je veliko plodonosnoga drevja, ki daje mnogo sadja.
Ta gradič je pripadal pred tem gospodu Granatu, potem ga je kupila vdovljena gospa Possn-rellin, ćijo hči je bila omožena z gosp. Henrikom Julijem baronom Werneck, vsled česar je ta gradič
postal njegova last. Ko sta pa umrla, je tudi grnd izgubila ta baronska rodbina in je pri&el zopet v roke gospoda Possarellija, ki ga ima še sednj.
Ehrenau (AJmanov grad).
Tri milje od Ljubljane in eno miljo od Kranjn, pa le en četrt milje od mesta Škofje Loke stoji grad Ehrenau v lepi poljski ravnini, na kateri prijazen razgled kakor tudi na zraven se razprostirajoči prijazen gozd.
Svoje ime je dobil od bližnjega kraja, kjer stoji cerkev, ki se imenuje Naša ljuba Gospa iz «Ehrengrube» (Crngrob), kamor skoro vsak dan roma veliko ljudi. Ker se nahajajo v bližini lepi logi (Au), je sestavljeno ime deloma od že imenovane cerkve, deloma od takih logov (Ehren-Au).
Poprej je pa grad imel kranjsko ime «Per svetem Duhu», ker stoji v bližini ravnotako imenovana vas Pri svetem Duhu, kjer stoji cerkev sv. Duha, in ker so na kraju, kjer je sedaj grad, prej stale dve ali tri kmetske hiše, ki so spadale k Sv. Duhu.
V tej vasi se govori, kakor v vsej rasi Bitnje (Bitinia ali Bittina) pol nemški in pol kranjski in tako zmešano med seboj, da drug drugega ne razume. O tem sem sicer obširno govoril v kratki topograilji, namreč v drugi knjigi tegn dola, pa vendar nisem omenil tega, kaj jo povzročilo to mešanje jezikov, kar hočem tu nadomestiti. Pred
štiristo leti je nemško ljudstvo prišlo semkaj, katero so naselili v te vasi Bitnje in Soro. Pozneje so se v tako dolgi dobi oženili ti Nemci s kranjskimi hčerkami in Kranjci z nemškimi vdovami v vasi in so tako ostali skupaj. Med tem sta se pa tudi njihova jezika takorekoč omožila med sabo in te tako pomešala, da se vsepovprek govori nemško in kranjsko vsakega pol in vendar skoro vsaka beseda niti prav nemško niti prav kranjsko. Največ besed so namreč pokvarili in tako svarili, da je ena beseda pol nemška, pol slovenska.
Za vzgled, če bi hotel reči nemški: Nim du die Netze, ich die Bucbsen, \vir vverden die Vogel fangen etc, bi se po bitenjsko tako-le reklo: Nim du Mreža, Ich die Buša, wemer tiča fangen. Po kranjsko pa tako-le: Usemeti mrežo, iest pukso, bodemo tize lovile. Mit einem Scheit llolz ab-schmieren se pravi po bitenjsko: ls Schaitel Zam opauchat, In po kranjsko: Is polensam otepate.
Did> pri h.
_
Opat Saba.
Hplsal H. S erg jej e v. Halje.
Tiho brez vsake besedice sta stopala Eroanuel in Pcpo, a misli obeh so bile lo pri Sabatu. Eraa-nuclu je maščevanja plulo srce, da dobi morilca njegovo matere in Pepo — težko jo čakal, da poplača zapeljlvca njegove edine hčor e. Včasih je ka
Tako lisšemaiifiio delo bo doneslo lepih sadov. Imamo lepih zgledov, koliko je storil v poaameinih krajih poedin mol za probujo ljudstva za razširjenje napredne misli. Koliko več sadu pa imamo pričakovali od organiziranega deda, kjer se tru4i za isti namen več not.
Najlepša naloga pa pripada pri Um dela nase bi u naprednemu ucHerjitvu, katero je ta Kak po mnogih krajih v tem ozira premnogo storilo in doseglo prelepih uspehov. Saj je učitelj naravni posrednik med kmetom In meščanom. Naprednega meiita inteligenca pa mora taka delsvne učitelje l mm I pira t i, jttn pomagati, jih osrčevati, da ne omagajo, da ne opešajo v svojem delovanju za pravo prosveto, kakor se je ie semintja zgodilo, ako so bili le preveč osamljeni, preveč nute navezani, brez moralne zaslombe od vsake strani.
Is mest med ljudstvo tedaj! Baklje proavete v roke, pa med ljudstvo preganjat temo nezavednosti. HobrodoM vsakdo, ki prinese le malo potence za veliki kres, za kres duševni, ki naj presvetli,
prerodi nase ljudstvo I
__________
Torej dva l
Danes teden smo na tem mestu izrekli slutnjo, .1«' se vsfed brezdomovinstva SuStcršičovega ne posreći ustanoviti skupnega jugoslovanskega kluba na narodni podlagi.' To se je tudi dogodilo. Jugoslovani bodo v bodočem državnem zboru razdeljeni na dva dela; na eni strani slovenski naprednjaku in narodnjaki ter vsi Hrvatje s Srbi, na drugi strani klerilald Soitcrtičeve barve.
Cehi, ki so razdeljeni na mnogo strank, ki z vso ljutostjo nastopajo doma druga proti drugi, so ustanovili skupni klub, v katerem sede poleg «fra-masonov* najhujši klerikalci. Rusini vseh barv so se združili v eno celoto, italijanski klerikalci, ki so ustanovili svoj klub, so povabili liberalce na skupno delovanje, nemška krščansko-socijalna stranka se zveze v narodnih zadevah z nemškimi naprednimi iii narodnimi strankami. Poljaki bodo nastopali gotovo skupno, le Jugoslovani, ta najbolj zatirani narod, si sme privoščiti luksus, da ga Šušteršič razdeli na dva dela, češ, da on ne more sedeti skupaj s slovenskimi napredrrjaki in posebno s Hribarjem ne.
Kako jo žo bilo ob volilnem boju v «Unionu»? Ali ni Šušteršič na moža kristalnočiste preteklosti, na poslanca Hribarja metal psovke, katere smo k večjemu vajeni stišali v zaduhlih boznicah pouličnih barab. Cc je Hribar radi koristi celokupnega jugoslovanstvn kljub temu želel skupen klub, potem moramo ceniti njegovo moško samozatajovanjo, da bi sedel pri eni mizi s svojim obrekovalcero.
Toda sedaj moramo računati z dejstvom, da fmamo dva kluba in da bo skušal Šušteršič oslabiti upliv od'rijcga neodvisnih poslancev.
Vedno smo Žcloll, da bi vsi Jugoslovani v državnem zboru nastopali kot celota, vendar pa vsaj nekoj zadoščenja čutimo tudi sedaj, ko so se
razmere obrnile drugače. V'ia vnet ost Suiteršičeva | do volilne reforme je izvirna iz tega, ker }e I njo mislil zadati smrtni udarec slovenski napredni stranki; zato tudi njegovo, nebrzdano veselje, ko se jt volilna reforma sprejela, bil je na vrhuncu. Toda kmalu so se pokazala znamenja, da tudi vodja kranjskih klerikalcev ne zna vselej dobro računati. Šušteršič je mislil, da bo vsa Štajerska poslala na Dunaj ume klerikalne podrepuike, toda na Štajerskem je čez noč nastal boj, ki je klerikalcem vzel tri mandate, istotako je na Goriškem zmagal en naprednjak, na Koroškem pa SnšterMču na posebno udani Slovenec, klerikalni paša je mislil, da pade tudi glavna trdnjava slovenske svobodomiselnosti, da bi jo zavzel, zvezal se je z Nemci. Toda motil se je! Ljubljana je ostala bela.
Izvoljeni so bili štirje ljuti nasprotniki slovenskih klerikalcev. Šušteršič je še sedaj mislil, da ga to ne bo posebno molilo, saj bo zato imel za sabo vse druge Jugoslovane, M po številu. Ali hudo se je oštel. Enoindvajset slovenskih in hrvaško-srbskih poslancev, ki mislijo v resnici narodno, se mu je uprlo in ustanovili so svoj klub, v katerem je prostora za vse, katerim je pri srcu blaginja Jugoslovanov. Narodni program jih združuje, in ta program je gotovo močneja vez, kakor oni strah pred svojim poglavarjem, ki drži skupaj klerikalni klub.
Kljub temu, da sta sc ustanovila dva jugoslovanska kluba, ne moremo prikriti nekakega zadoščenja, ker v tem vidimo — začetek konca Šušteršičcve strahovlade!
Narod potrpežljivčkov.
En lak narod smo Slovenci. Na Kranjskem je vseh Nemcev skupaj komaj za en dober kurnik, pa sc pustimo od te majčkine pe&čicc komandirati kar po notah. Namesto, da bi ti nemški gospodje najmanj trikrat na dan na ves glas hvalili nebo in zemljo, da jih pustimo v miru, ko se pasejo po naši zemlji, pa nas ti ljudje obrcajo, kadar le morejo! Ni še dolgo tega, kar smo čuli tožiti nemškega uradnika, kako se mu godi v malem češkem mestu, Tožil jo, da niti dekle nc more dohiti. Zakaj? Ker je — Nemec! Pa je bil ta gospod sila krotka dušica, noben «razgrajač» to ni bil! Pri nas so take reči čisto drugačne!
Prišel je pred kratkim mlad zdravnik službovat v ljubljansko bolnico. Prišel je z Dunaja in užalilo ga je, ko jo videl, da se celo doma pustijo Slovenci dannadan žaliti od tujih ljudi. Z izključno nemškimi sprejemnimi listki so pošiljale nekatere tovarne svoje slovenske delavce v ljubljansko bolnico, ki je last slovenske dežele, t. j. dežele, v kateri so našteli komaj f»% Nemcev. Ta mladi doktor je to upošteval, čisto pa je pozabil, da se tudi na Kranjskem mora slovenstvo molče in skrivaj vzeti s seboj po strmini, ki vodi do boljšega kruha. Molče in skrivaj, drugače je boljše, če se to butaro
glasno zašumelb v grmovju, da so obstali psi in že sta zgrabila za puške, a bilo ni nič, veter je tulil skozi zaraščeni gozd.
2e so se približali volčji votlini, kar jim stopi izza grmičevja nasproti Gjure.
« Gospod Emanuel, tam pod onim hrastom je zbrana tolpa oboroženih seljakov, ki hočejo napasti votlino radi zakladov in bogastva, ki ga skriva Šaha in njegovi lupeži. Povedali so mi, da vodi v votlino tudi ona jama tam pod hrastom in da se morata zastražiti oba uhoda, da nam ne uidejo. Dejali so mi, da poznajo dobro skrivališče te roparske tolpe v votlini in ker ste bili že tudi vi v jami, jih vodite, a mi pa naj zastrašimo uhode.»
« Boljo je, da so podamo mi v votlino in naj oni strašijo uhode, na svoje ljudi se človek lahko bolj zanese,* je pripomnil Pepo in vprašujoče pogledal Kmanuela.
«To je pač res! Naši služabniki niso slabi bojevniki in čemu bi se podajal v votlino z drugimi. Tudi so mi poslušni, medtem ko bi bili seljaki mojemu povelju morda uporni. Toda kje so tisti ljudje?* jo poprašal Emanuel.
Med tem pa se je že približalo sedem visokih, dobro oboroženih mož, ki stopijo prod Kmanuela.
«Vi torej tudi napadate votlino radi bogastva ?» je poprašal Emanuel.
•Da, gospod 1!»
•Torej strašite vi uhode in mi pojdemo notri. Ako ros vodita dva uhoda v votlino, so razdelite.* Ali ti nikakor niso bili zadovoljni prepustiti
bogastvo Kmanuelu in da bi sami ostali le pri uhodili. Emanuel, videč, da mu ne zaupajo, je razdelil svoje služabnike na dva dela, ki na; s t raži ta uhode, a G Jureta in še dva druga je vzel seboj in teh sedem mož. Dasi ravno Pepelu to ni bilo nikakor po volji, se je udal in ostal na straži pri uhodili. A neka slutnja mu je govorila, naj ne pušča Kmanuela samega in ni se mogel premagati. Ko so izginili v votlini in prižgali bakljo, je zapo-vedal služabnikom, naj dobro stražijo pri uhodih, a sam se je izmuznil za njimi v votline. Tiho se je plazil za njimi in pazil, da ga ne ugledajo ob svitu bakalj, zato je ostajal vedno kakih dvajset korakov za njimi. Votlina se je včasih ožila, včasih zopet zelo razširila, da bi lahko jezdil s konjem. 2e so hodili precej dolgo in Pepotu je že udarjal šum vode v uho. Komaj so prestopili brvi, zgrabijo Emanucla v tem trenotju, počita že tudi dva samokresa in služabnika Kmanuela se zgrudita. Emanuel pa se nepripravljen ni mogel boriti proti osmim in obležal je zvezan z zamašenimi uatmi. Pepotu je zastala kri v žilah, a je zdivjal kakor besen, vi« deč Kmanuela brez pomoči in planil med nje. Gjure in še eden sta padla, zadeta od njegove krogle, potem pa se zagnal med nje z bodalom. Tudi tretjega je prebodel, da se je zgrudil v krvi, a zadobil sam močno rano v desnico, da mu je roka omahnila. Kmalu je ležal zvezan poleg Kmanuela. Sabatovi pristaši pa so stopili k propadu, potegnili deske na to stran, potom pa stopili k ranjenimi. Dva sla bila inrlva in vrgli so jih v
odlo/i še v podnožju! To je pozabil g. dr. Heja, ko je zahteval tudi slovenskih listkov!
Storil je to g. dr. Reja na »svojo roko» .. . 1'griznil pa je pri tem v kislo jabolko! Komaj je ugriznil, se ja pokazal pristsioftai nemški grof...
Bodi pred vtem povedano, dat je večna sramota za nas vse, da se toliko časa ni našel nihče, ki hi bil že davna pomedel z nssMutarjenjem po naši bolnici! In večna sramota za nas vse, da s« je prepustilo to «ilelo» z d r a v nI ku, mlademu luviisjiku!
Pri nas ima «čuvati* bolnico grof Barbo. Od deželnega odbora je ta gospod. Naj bi že bil tam po slovenski milosti, če hoče delati! Ali infamne predrznosti in nesramnega obnašanja tega nemškega grofa nasproti Slovencu na slovenskih tle pa ne moremo molče prenašati!
Da se nam ne bo očitala «malomeslna ozko-srčnost*, puščamo danes čedni rosi nasproti doktorju Reji od strani grofovske milosti v miru.
Na ves glas pa vprašamo, kako in odkod to, da sme pri nas deželni odbornik karati ali ma-gari hvaliti deželne uslužbence uradno v nemščini?? Ali ni sklenil dež. odbor, oziroma zbor, da se bo od strani dežele pisalo vse le v slovenskem jeziku P! Kako potem to« da lahko grof Barbo ropota uradno v nemškem jeziku ? Ali je « uradni jezik* deželnega odbora samo v aktih slovenski? Ustno je tako vse «pr en glih*??
Gro I Barbo je pokazal vrata dr. Reji... Će bi se bilo vse to kje drugje zgodilo, nastal bi bil vihar, da bi n. pr. tak gospod deželni odbornik kar frčal! Pri nas to ni tako!
Dr. Reja je priobčil ves nastop v «Slov. Narodu*. Po tem smo čitali na ne malo začudenje po raznih listih kratko notice o vsej aferi. V enem samem listu smo čitali energične vrste. Kaj naj to pomeni? Samo dvoje je mogoče: Ali bomo tu grofovsku brco kvitirali s poklonom? Tega ne moremo verjeti! Ali pa se na tihem skuša,«poglihotl» vso stvar r To pa bi bilo več kot sramotno! Večno in večno pospravljanje klofut in brc? Enkrat se moramo upreti, čo hočemo sploh veljati Še resnim? Kni pravi osli bi bili Nemci, če bi delali drugače, ko vidijo, da se jim kar vse posreči!
Povsod drugod bi bo takem nastopu deželni odbornik tuje narodnosti kratkomalo postal nemogoč! Pri nas?  Seveda, pri nns pa ni tako
— kot drugje!
Čitali smo, kako se ja igrala naša vlada s Slovenci, ko so prišli Angleži na Bled. Bog varuj, da bi prišli kaki zastopniki slovenskih listov! Se slovenske pesmice so se v uradnem listu servirale tako, da niti najprifriganejšomu Angležu ne more priti niti na misel, kdo in kaj so Slovenci! Kako dobro je pisal o vsem tem »Slovenski Narod* t A, mi — Slovenci ? Ko preberemo, pa prikimamo, in
— amen! To dobro vedo Nemci, drugače bi so ne upala vlada z nami poskušati tacih eksperimentov!
■
prepad, da je voda votlo zabučala, a Gjuvc je bil le težko ranjen."-"****"
Emanuel se je ozrl ob tem prizoru na Pepota s pogledom, kakor bi hotel reči: naju pričakuje isto. A Pepo je imel zastrte oči in le zdajpazdaj pogledal divje, grozeče« Lupeži aq ju nekaj časa motrili s temnim brezsrčnim pogledom, menda jim je bilo žal, da jih je to stalo, da hrabre tovariša, potem pa so ju vzdignili in nesli v jamo, kjer je bival Saba. Tudi Gjnreta so prenesli tja In mu obvezali rano na prsih. Zanetili so ogenj in posedli s resnimi obrazi molče po slami. , cRazvežimo ju in odmašimo usta,* je spre« govoril eden izmed njih. Dovolj je, ako jima zve-žemo roke na hrbtu in privežemo k onemu kamenu.
Odmašili so jima usta, jima zvezali roko na hrbtu in privezali k velikemu kamenu v kotu votline. Položili so jima na tla nekaj hrano, ko so jo vzoli iz zaboja, vrgli na ogenj še nekaj lesa in odšli. Za seboj so zapahnili vrata in odnesli seboj tudi Gjureta. 1
V votline je prasketal ogenj, in obseval divja, a v hipu zopet otožna obraza Kmanuela In Pepota. Bila sta trdno*' privezana h kamnu in le za korak sta se mogla ganiti.
-Pepo, mislim, to je najini zadnja pot,* je pripomnil Emanuel.
Pepo ni odgovoril ničesar, tolno se je zazrl v prasketanj* ognja. Dalja prlh.
I. prlloj.« „Gortnlcu* ti 25 U I. 1*07.
Koliku sc je te pisalo o nai«m uradnem listul Kolikokrat se je te s prstom kazalo, kako nas ta list ignorira ali tudi zbode! Mi ? Kar trgamo se za »Ljubljančanko*, ko pridemo v kavarno. Vsak jo skoraj bere, dasi je stokrat vseeno, će se izve is »Naroda*, kdo da je avanziral ali — umrl 1 Koliko Slovencev je naročenih na ta list!
Drugje bi še ne pogledali uradnega usta, ki bi tako preziral jezik prebivalstva! Pri nas? Urednik tega lista je navdušen Slovenec, literat, slovenski profesor, t. j. mož, ki naj navdušuje mladino za materin jezik. Kdo so dopisniki poročil slovenskih veselic, koncertov, sej, društev? Vprašajte! Sami navdušeni Slovenci! Koliko slovenskih profesorjev je med njimi! Mi se jim ne čudimo, ker Slovenci radi segajo po «Ljubljančanki*! A vse v vsem, ali misli kdo, da nam bo šef vlade, gosp. Schwarz, prinesel na krožnika lepega jutra — dvojezično »Ljubljančanko*?? Saj pri nas ni tako kot drugje, kjer se ne priklanjajo, če se jih udari!
Časopisi opozarjajo na nevarnost, ki nam preti. Vsiliti nam hočejo nemškega ravnatelja v Ljubljano ali pa — v Kranj morda. In vendar sta so našla dva Slovenca-šolnika, ki sta vneta zagovornika tega vladnega atentata. Ravnatelj Črnivec in deželni šolski nadzornik Leveč sta glasovala za Profit. Ali je to mogoče?
Čisto lahko mogoče, saj je pri nas vse drugače kot drugod 1 Ljubljanski občinski svet je storil svojo sveto dolžnost in protestiral je proti vladni nakani glede imenovanja nemškega ravnatelja na ljubljanski gimnaziji. A našel se je mož, ki pri tozadevnemu hvalevrednemu predlogu ni vedel boljšega, kot govoriti o — logiki in taktiki! Taktika? Če se nas hoče oropati, pa bomo še prosili, da «raje nikar« ? Logika? Proti že sestavljeni temi se ne smo protestirati?? O Marija, Ti nam pomagaj, saj vidiš, da si sami kar ne moremo, že radi logike ne! Ali ne, gospodine Subic?
Kot ovco smo ponižni Slovenci. Če nas obrtaju Nemci, pa premišljujemo o — logiki. Potem seveda lahko pišejo grafiki listi o nas, kar hočejo 1 Saj vedo, da si sami nočemo pomagati, na Boga in njegovo pomoč pa ne verujejo, zato so lahko brez skrbi in v dno srca prepričani, da je pri nas drugače, kot drugje: da jim bomo še precej, precej dolgo časa snažili čevlje za nizek »Ion* — za latvico kislega mleka, povrh pa nas smejo še obr-cati, o tem naj bodo prepričani! Z m.
V Kranja, dne 22. Junija 1907.
Avstrijsko. — Državni zbor se je sešel pretekli ponedeljek. Kot starostni predsednik je najstarejši poslanec dr. Funke v svojem pozdravu povdarjal važnost zbornice, ki je bila prvikrat voljena na podlagi splošne in enake volilne pravice. V sredo 19. L m. so se zbrali poslanci vseh strank, med njimi tudi deputacija socijalnihdemo-kratov, v cesarskem dvorcu, da poslušajo cesarjev prestolni govor. Govor se je odlikoval po bogati vsebini in posebni svežosti, da se je čutilo, kako je nastopil v vladinih krogih nov duh s pomlajeno Avstrijo. Pred vsem se v prestolnem govoru po« vdarja potreba rednega razpravljanja o proračunu, dalje razmeram potrebna izprememba zborničnega poslovnika. Sporazumlienje med posameznimi narodi je cesarjeva najbolj vroča želja. Prestolni govor naznanja dalje preostfovo političnih oblasti s tem, da se ustanovilo radi hitrejega uredovanja okrožni uradi. Obetajo se v govoru dalje obsežne socialne reforme kakor zavarovanje za starost in onemoglost, omejitev ponočnega dela in ureditev ženskega dela v obrtih in v rudnikih. Glede produktivne politike ae naznanjajo državne podpore za izvoz blaga, poronožitev brzojavnega in telefonskega omrežja, zistematično spopolujevanje obrtnega zakonodajstva in napravo centralne zadružne blagajne. Posebno se bo tudi skrbelo za kmetijstvo In pred vsem uredil kmetijski osebni in stvarni kredit ter povzdignila živinoreja.
Država bo v večji meri nego dosedaj sama prevzemala zlasti premogokope, postava o zavarovanju rudarjev so bo spopolnila, podržavljenje železnice nadaljevalo.
Glede šolstva omenja prestolni govor posebno, da se bo skrbelo, da se mladina bolj izobražuje za praktične poklice, v kmetijstvu, obrtu in trgovini ter da Ae spopolnijo visoke šole.
Treba bo urediti deželne finance, preustrojiti hišni davek, revidirati državljanski zakonik, zakone o varstvu otrok in izdelati nov kazenski zakonik.
Reformiralo se bo postavodajstvo o zdravstvu, uredilo izselniško vprašanje, ured;t uradniški kredit in se uvedla službena pragmatika za uradnike.
Slednjič omonja prestolni govor presrčno od-nošaje do vseb drugih držav, povdarja, da mora ▲vitro-Ogrska ostati enotna država, napoveduje
nekatere vojaške olajšave glede orožnih vaj in konča: Po naklonjenosti božji mi je bilo usojeno voditi dve generaciji mojih narodov. Napore svoje vlad«"ske oblasti sem videl poplačane z ljubeznijo in zvestobo mojih narodov, ki se je izkazovala v vsah prilikah usode, z njihovim gospodarskim in duševnim napredkom. To pospeševati in dedščino mojih očetov zvesto upravljati, to je naloga, kateri sem posvetil vse svoje življenje. Z istim ciljem pred očmi boste našli pot do jedinosti in notranjega miru, čegar dosego bi smatral za največjo naklonjenost usode. Naj bi pomirjujoči duh ljubezni do skupne domovine nad Vami delal, vladal in blagoslov Vsemogočega Vas pri tem spremljal!
Prestolni govor je napravil na vse poslance najboljši utis in je bil opetovano živahno odobravan. — V drugi seji dne 20. t. m. so se razpravljale le formalne zadeve. Prihodnja seja bo v torek. Tedaj te bo tudi volit predsednik.
Gosposka zbornica je imela tudi v ponedeljek svojo otvoritveno sejo. Predsedoval je od cesarja zopet predsednikom imenovani knez Alfred Windischgrulz. Novi člani so storili obljubo, in sicer Cehi Hlava, Skarda in Mettal v češkem jeziku. V tej seji so se tudi izvršile volitve v razne komisije. Pred sejo se jesešla ustavna stranka gosposke zbornice in izvolila za svojega načelnika jednoglasno kneza Egona Fiirstenberga mesto kneza Auersperga, ki je prevzel kočevski poslanski mandat, desnica je izvolila dosedanje predsedstvo, grofa Prana Thuna, grofa dr. Friderika Schonborna in grofa Ivana Harracha. — V seji dne 20. junija ae je sklenilo na prestolni govor cesarjev odgovoriti s posebno adreso. V krotno deputacijo so bili izvoljeni: Mattuš, Rhomberg, Schwegel, Czvhiarz in Skene.
Imenovanja novih članov. Cesar je imenoval v gosposko zbornico 44 članov. Izmed teh je imenovanih 11 dosmrtnih dednih članov in sicer 6 od desnice, 4 z leve in 1 s središča. Razen tega so imenovani še 3 novi dedni člani, ki dosedaj niso bili v gospodski zbornici. Dosmrtnih nanovo imenovanih članov je 30. Med temi so tudi 4 ministri in H poslancev zadnjega parlamenta. Po strankah je 16 članov desnice, 11 levice in 5 središča: po narodnosti pa 12 Slovanov, 17 Nemcev in 1 nevtralen član. Med Slovani je 7 Cehov, 4 Poljaki in Slovenec Oton pl. Detela, deželni glavar kranjski.
Na konferenci klubovih načelnikov, ki se je vršila 20. t. m. se ni moglo doseči sporaz-umljonje glede zborničnega predsednika, krščanski socijalisti, del Poljakov, nemško nacijonalna zveza In nemški radikalcl so za Weiflkirchnerje. V ponedeljek se skliče v ta namen še ena konferenca.
Parlamentarni klubi. Slovenskemu klerikalnemu klubu predseduje seveda dr. Šušteršič, namestnik je dr. Korošec. Poljski klub si jo izvolil za predsednika Davida Abrahamowicza. Poljska ljudska stranka si je izvolila predsednika poslanca Stapinskega. Klub Mlado- in Staročehov ter moravske ljudske stranke so ustanovili skupen klub vseh treh zvez. V predsedstvo so se izvolili poslanci Kramar, Herold, Slranakv in Začek. Nem-ško-nacionalna zveza si je izvolila za predsednikom dr. Chiarija, za podpredsednike pa Pescko, Sylve-stra in Steinwcnderja. V zvezi se ustanove razne stanovske skupine, kakor gospodarska, industrijska, odvetniška, sodnijska, uradniška i. t. d. Krščansko-socialna zveza si je izvolila za predsednika dr. Lu-egerja. Za kandidata v predsedstvo državnega zbora je bil proglašen dr. Weiflkirchner. Nemška radikalna zveza si je izvolila za predsednika Pacherja in VVolfa.
V ogrskem državnem zboru so se pripetili v sredo nad vse burni prizori. Na dnevnem redu je bit zopet zakonski načrt o službeni pragmatiki železničarjev, proti kateremu vodijo Hrvatje oster boj, ker hočejo Madjari ž njim vpeljati tudi na hrvatskih železnicah madjarski jezik. Zakon je sploh v vsakem ozlru prava bečarska iznajdba in tudi železničarji se ga branijo z vsemi močmi, ker jim hoče vzeti vsako senco svobode. Hrvatski poslanci so se dlje časa pogajali z ogrsko vlado, da bi bili dosegli sporazum. Ali madjarska koalicija smatra tudi Hrvatsko za podrejen del madjarsze države in išče potov, da bi madjarizirala Hrvatsko ravno tako, kakor nemadjarske krajo na Ogrskem. Hrvatskim poslancem ni ostalo nič druzega, kakor obstrukcija, katero so pa uganiti! le na ta način, da to se oglašali vsi drug za drugim za besedo in je vsaki govoril po več ur. V sredo je začel ministrski predsednik NVekerle žugati Hrvatom, da bode vlada porabila »druga sredstva», ako se ne udajo In »vi težki* predsednik J ust h se je začel takoj posluževati »drugih* sredstev. Jemal je hrvatskim poslancem po vrsti besedo. Tako je prišlo deset poslancev ob besedo ob čisto ničevnih razlogih. Hrvatje so zahtevali zaupno sejo, na kateri je bilo zelo burno. Poslanca drjn. Po t očnjaka so izključili za trideset sej. »Slobodnjačka* ogrska vlada, katero so smatrali Hrvatje nekdaj za lojalno, pokazuje torej sedaj tudi njim svoje kremplje in največim optimistom na Hrvatskem more biti sedaj jasno, da je ta klika nepoboljšljiva. V mislih nima nič druzega, nego šovinizem in zatiranje. Kakor javlja »Obzor*, hočo Wekerlova vlada tudi ta konflikt končati brutalno in nepostavno. Košut ima baje namen, vpeljati želesnlčarsko pragmatika s naredbo, Hrvatski
sabor hočejo razpustiti, a bana imenovati madja-rona barona Rauchs, ki naj bi vodu* nove volitve in tako upajo, da se sestavi na Hrvatskem zopet tak sabor, kakršen je bil pod Kbu-nom Kako se to posred, je seveda drugo vprašanje. Ako Hrvatje hočejo, lahko preprečijo vse te lopovske namene. Gre se le zato, ali bodo pri novih volitvah možje.
V Htfa se je sešla takozvana mirovna konferenca. Kdor je zdravih misli, ne more smatrati teh sestankov za nič druzega, kakor za komedijo. Smešno je, če vodi »mirovne* razprave pitdasd-nika ruskega carja v času, ko raspušča ta car dumo in vrši nove brutalnosti nad narodom.
Razpust dume. Med socialističnimi poslanci ruske duma so razkrili zarotnike. Vlada je zahteval?, da duma izroči te dotične poslance sedišču, kar je pa duma odklonMa. Vlada je nato razpustila zbornico, pozaprla nekaj socialističnih poslancev in nekaj jih je ušlo čez meje. Obenem z razpustom dume se je razglasil nov volilni zakon, po katerem sc število poslancev omeji in se deloma odpravijo tudi direktne volitve. Vsi oni narodi, ki niso pravi Rusi, dobe po novem volilnem redu manj poslancev nego so jih imeli prej. Tako Poljaki, Sibfrci, Kav-kazi, Rusine i in drugi, pa tudi kmetiski sloji in delavski. Namesto da bi ruska vlada dajala novih svoboščin, jih jemlje narodu in le čudo bo, če na bodo nastali novi hujši nemiri, novi boji za svobodo. Ravnanje vlade nam jsano priča, da je bila to vse namera vlade in da je hotela najti pot, da razpusti dumo in prisili z novim terorizmom ruski narod k tlačanstvu.
Gospodarski del.
□ □□OD jfT---1
Žetev ni Ogrtkem letos ne kaže nič kaj posebno. Zlasti rž in pšenica bosta daleko zastajali za zadnjimi leti. Huda dolga zima in pa nenadoma nastopivša huda vročina sta zelo škodovali setvi. Po cenitvi ogrskega poljedelskega ministrstva se bo namerilo vse pšenice do 31, rži pa do 10 milijonov metrskih centov. Će ne upoštevamo leta 1906, ki je bilo za žito izredno ugodno, in vzamemo za
{lodlago leta 1905 s primerno dobro žetvijo, bite etos dobilo do U milijonov metrskih centov pšenice manj nego 1.1905, rži pa za 4 milijone mani.
Ječmen, oves in pa koruza ne bodo zastajali za prejšnjimi leti, pri koruzi smemo tudi računati s povllkoro, ker se je okoli 500.000 oralov na novo zasadilo s koruzo. Če zgornje številke spremenimo v denar in vzamemo za podlago tedanje cene žita, bi se na Ogrskem letos priželo za 80 do 100 milijonov kron manj nego pred dvema letoma in seveda še veliko manj nego lansko leto. Na Ruskem so pa utrgne letos dobiti do 20 milijonov centov pšenice več nego lansko leto.
Dražbenl razglas. G. in kr. artilerijsko opravno skladišče na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, đa se bo dne 25. junija 1907 ob 9. uri zjutraj v c. in kr. artilerijskem arsenalu na Dunaju vršila javna dražba, na kateri se bo prodajalo razne stroje, strojne dele in drug star materija). Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do pol 9. ure zjutraj 25. junija 1907 pri gori navedenem skladišču. Eden izvod dražbenega razglasa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobavil raipli. G. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem na trgovski borzi v Bruselju vršila javna ponudbena razprava za dobavo večjih množin hrastovih in bukovih pragov in kosov hrastovega lesa za leti 1907 In 1908.vNttančneja pojasnila daje pisarna gospoda De Rudder, Admini-strateur de Voies k Traveauz, rue de Louvaln No. II in Bifltsel In Bureau de la Commistion de la Reception du Materici de It Vole, rue dltalie Nr. 32 in Brussel.
Tedeniki sejem v Kralja dne 17. junija i 1.
Prignalo se je — konj, 158 glav goveje živine, 20 telet, 295 domačih prašičev in 12 ovac, — Pšenica po K 9-—, proso po K 675, rž po K 7 50 oves po K 8—, ajda po K 9.25, fižol ribničan po K —, koks po K — in krompir po K 2*— za 50 kg.
Dopisi, a h b
aoDrjo -1--■
Radovljiške notice.
— Vodovod. Poljedelsko ministrstvo je potrdilo sklep deželnega odbora, s katerim so se oddala delt vodovoda za Radovljico in okolico najcenejši ponudnici, tvrdki g. Rumpel z Dunaja, ki je pri nekaterih delih v ponudbo šla za 17 odstotkov pod proračunom. Za stalnega nadzornika pri grad bi je deželni odbor določil inlenerja gosp. Štembovo. Upanje je, da bo vodovod do tirne do maloga gotov.
— Elektrika, Celovška delniška družba za elektrlclteto Jo napravila brezplačno načrt ta rodov
tfški llMtllf I sasmain TllIlUl III pisiafstnjsssl m pfMtao 54.000 kros. T pootdeljkovi občinski it) m bo rtipcavljaio tad o tem nacrtu.
— Ratpiiano je metlo sodnega oftctjala po |. nadoflqjalu Uanscfcou, ki je bil prsmsačsn ? Konjice.
— Sirtorijevt vila poleg Hirachmannove goatilne je dograjena, da w bo moglo v par tednih ta atanovati v njej. Jako pripravna stavba ta leteti Varje!
— Pripravljalni odbor droltvt it privabite v tujcev u občino Radovljica s okolico je poslal pravila deželni vladi v odobritev. Ko se pravila odobre, te skliče ustanovni občni ibor, nt kateri le danes opozarjamo slasti gostilničarje in Irgovce.
— Člani ljubljanskega slovanskega g led a III č a upriiorijo v ponedeljek in torek v Kuostljevem salonu dve Igri, in sicer prvi večer barko: «Na letovišču*, drugi večer pa veseloigro: • Huiarji«. Ker se nam obeta velik duševni užitek, bo gotovo občinstvo iz Radovljice in okolice v obilnem številu porabilo redko priliko, da v domačem kraju moro slišati ljubljanske igralce-umetnike.
— Za s u plen t i njo na štirirazrednici v Radovljici je nameščena upokojena učiteljica gdč. Emilija Jurman.
Ii obelit Pradoslje pri Kranju. Da se nekaj zve iz naše občine v drugem listu, nego v •Domoljubu*, ali kakor se splošno imenuje «La-žiljub*, predrznem se v Vašem cenjenem listu malo pobahati, kakor je že moja navada. — V naši občini se je naložil davek na žganje, takorekoč davek na reveže in to je najbolj resnično, ker ta davek le revež plačuje, ker toliko ne premore, da bi si pol litra špirita kupil v Kranju, kjer ni te občinske naklade, ampak mora v domači občini zadacano žganje po 12 vin. osminko plačati, ker je poprej ne obdacano le 10 vin. veljalo.  Premožnejši, ki
Eremorejo pol litra ali več, ta kupujejo v Kranju rez dnea. Ali ni ta davek revežev? — kateri morajo prazno občinsko blagaj no polniti. Gosp. I. Zabret, podomače čukov Janez iz Bo-hovka, ima opekarno za opeko s stroji, v kateri dela kakih 35 delavcev, večina Lahov. TI delavci so prisiljeni to ttžko delo delati od 4. ure zjutraj do 9. ure zvečer, kakor tovorna živina. Pri tem imajo slabo hrano (polento) in nezdravo vodo, kar dokazuje, da so ti ljudje zmeraj bolni in da so v preteklih 14. dneh umrli trije Lahi, namreč dva v Bobovku in eden, kar se je mislilo prikriti v Ljubljani, poprej, predno je prišel v bolnišnico. V vseh drugih tovarnah je odločeno delo 12 ur na dan, v opekarski tovarni I. Zabreta v Bobovku pa se mora delati zjutraj od 4. ure do 9. ure zvečer, tortj 10 ur na dan. Kaj poreko k temu prizadeti faktorji P — t Potem so primorani ti ubogi trpini vse potrebščine in pijače kupovati pri vodstvu opekarne; oko se pa kateri predrzne priboljšati požirek boljše pijače ali jedi v kaki narodni gostilni, se mu grozi s kaznijo ali pa, da se ga izbacne iz službe. Nadalje bo prisiljeni imenovani trpini kupovati odpadke mleka iz mlekarne, kar ga drugi ljudje rabijo za vse kaj drugega kakor za človeško hrano. Ti reveži se pa proti temu ne morejo upreti, ker ne razumejo našega jezika in so nimajo posvetovati z nikomur. Lahko bi boljše in cenejše živeli. Posestnik opekarne in podjetnik si pa iz njih žuljev polnila žepe. Opazovalec.
Ii Žabnice. Dne IG. t. m. prirejena veselica našega prostovoljnega gasilnega društva se je prav dobro obnesla, bodisi glede udeležbe, bodisi glede gmotnega uspeha. Prispelo je v našo sredo več bratskih nam društev, kakor iz Kranja, Stare Loke, Škofje Loke, Sore in Stražišča. Mnogobrojna množica ljudstva iz bližnje in daljne okolice se je zbrala na gostilniškem vrtu. Opazili smo več odličnih gostov iz Kranja in Škofje Loke. Razvila se je živahna zabava. Na plesišču so se vrteli mladi pari ob poskočnih zvokih kranjske meščanske godbe. Vesela pesem se je čula tuintam. Domača dekleta pa so pridno prodajala srečke, da je zaloga kmalu pošla. Da tudi žeje in lakote ni bilo treba trpeti, je seveda samoobsebi umevno. Zdravila za take bolezni ima vrli gospod gostilničar Joško Oblak vedno v zalogi. Veselje je naraščalo in bi bilo trajalo še dolgo v noč, da nam niso pretili temni oblaki sem od severa. Proti večeru je nastalo nekoliko dežja, kateri je marsikoga oplašil, da je prej odrinil proti domu. Kljub temu pa smo z izidom veselice prav zadovoljni, kajti doneslt nam je krog 700 K čistega dobička, kar je za naše razmere veliko. V dolžnost si štejemo, da se tem potem slavnemu občinstvu iz Kranja in Škofje Loke in sploh vsem, ki so kaj žrtvovali za naše društvo, najiskrenejše zahvaljujemo.
Godovi prihodnjega tedna:
23. Cunon, Dragija, Radomir, Gostimir; 24. Janez Krstnik, Radoslav, Janislav; 25. Viljem, Samo, Božan; 26. Janez in Pavel, Markomir; 27. Ladislav; 28. Leon, Lukomira, Velebit, Zorana.
Sejmi ni Oorenjskem prlh. teden; 94. na Bohinjski Bistrici.
Novičar. b b b
□ ooco ^rr-
Vabilo aa aaročbo. S prihodnjo številko se konča prvo polletje. Komur poteče naročnina, tega prosimo, da takoj poravna naročnino, da se pošiljanje lista ne pretrga. Somišljenike pa prosimo, da pridno agitirajo za list.
JlfOOlOVtatkl klub brez klerikalcev se je ustanovil na Dunaju. O tem 10 pišemo v drugem uvodniku. Ta klub šteje 21 poslancev. V klubu je 7 Slovencev, 3 Istrijani in 11 Dalmatinov. Izmed Slovencev so: Hribar, Štrekelj, Jelovnik, Roblek, dr. Rvbsr, Grafenauer, dr. Ploj. Predsednik kluba sta Ivčević in dr. Ploj, zapisnikarja dr. Rybar in dr. Trcsič- Pavičič. — Šušteršič je ustanovil svoj posebni klub pod imenom -Slovenski klub«, ki šteje 16 poslancev (10 Kranjcev 4 Štajerci in dva Goričana).
Deželni glavar kranjski Oton pl. Deteli, zastopnik volilnega okraja Kranj -Skorja Loka v deželnem zboru, je — kakor je čitati med političnim pregledom — poklican kot dosmrtni član v gosposko zbornico. G. deželni glavar je prvi Slovenec v gosposki zbornici. Čestitamo!
Za slovenske srednje lolo In vseučilišče. Vseučiliški odsek v Ljubljani je razposlal vsem slovenskim občinam pozive, katere naj pošljejo poslanski zbornici na Dunaju. Poziv se glasi: Visoka zbornica! Slovenski narod, ki je v kratkem času svojega narodnega zavedanja dokazal, da je zmožen življenja, je edini v Avstriji, ki nima šolstva v svojem jeziku: niti ljudskega povsod, tem manj pa srednjega in visokega. Prvi ljudski parlament, ki se shaja te dni k svojemu zasedanju, naj bo glasnik in propovednik kulturnega razvoja vseh avstrijskih narodov, torej tudi slovenskega; naj daje državi trdni temelj s tem, da omogoči njenim narodom svobodno kulturno življenje. Podpisana občina (društvo) poživlja visoko zbornico, da ugodi sledečim slovenskim šolskim zahtevam: Nemudoma naj se uvede na šolah vseh strok, zlasti na srednjih šolah, po vsem slovenskem ozemlju slovenski učni jezik. Obenem naj se potom zakonodaje zajamči ustanovitev slovenskega vseučilišča ter naj se izvrše vse za to potrebne priprave.
Prošnje u nstanovitev Slovenskega vseučilišča in srednjih sol so poslala na poslanska zbornico: Občinski urad na Koroški Beli, «Sokol» na Javorniku, zastop zdravstvenega okržoja Koroška Bela-Jesenice, županstvo Kamnik, politično društvo «Vodnik* in kmetijska podružnica v spodnji Šiški, občina Ovsiše pri Podnnrtu.
Ii Rateč na Gorenjskem so poslali dne 17. t. m. tri brzojave na naučno ministrstvo glede slovenske univerze. Županstvo je brzojavilo, da zahteva, da se izpolni dano obljubo slovenskega vseučilišča v Ljubljani. V istem smislu sla brzo« javili gasilno društvo in vojaško veteransko društvo. Tako je pravi
Napadel jo dne 10. t. m. okrog polnoči neznan človek 22 let starega posestnikovega sina Petra Pavlica iz Dvorjan pri Cerkljah, ko se je precej vinjen vračal po občinski cesti v Grad kri-čaje in priduševaje se. Napadalec ga je udaril večkrat po glavi z neko stvarjo tako, da je Pavlic padel na tla in nezavesten obležel. Ko je prišel k zavesti, se je počasi splazil na pod gostilničarja Afrina, kjer je obležal do jutra.
Prvi «Peniion» ob bohinjskem jezera je otvorila gospa Poppova v novoizgrajeni hiši Rožičevi v Stari Fužini.
Pevski zbor slovenskega bralnega društva v Tržiču napravi jutri v nedeljo, dne 23. junija izlet k sv. Ani (gostilna župana Ankclcta). Odhod iz Tržiča ob 3. uri popoldne.
Požar v Predoaljih. Strela je zažgala 14. junija v Predosljih pri Kranju neko kmečko hišo. Škoda znaša 400 kron.
Tujski promet na Kranjskem. Ravnokar je izšla z ličnimi ilustracijami okrašena in okusno opremljena brošura «Bohinj*, ki prinaša natančno vse turistu potrebne podatke glede Bohinja. Cena 30 vin. S takimi brošurami se bo brez dvoma znatno pospešil tujski promet na Kranjskem.
Otvoritev hotelskog a podjetja n a B o h i n j s k i Bistrici se vrši v nedeljo, dne 80. junija t. 1. z blagoslovljenjem poslopij po bistriškem župniku g. Ivanu Pibru ob enajstih dopoldne z ogledovanjem hoteljskih naprav in slavnostnim banketom ob 1. uri dopoldne.
Ustanove it gorenjske dijake. Od drugega semestra šolskega leta 1906/1907 dalje se bodo podelile nastopne dijaške ustanove: Dijaška ustanova Matija Debelaka letnih 600 K, ki od prvega gimnazijskega razreda dalje ni omejena na noben učni oddelek. Pravico do nje uživanja imajo: a) l'stanovnikovi sorodniki; b) ubogi, blagonravni in pridni dijaki iz poljanske fare na Gorenjskem. Pravica evanja pristoji občinskemu svetu v Ljubljani, retje mesto dijaške ustanove Jožefa Deva letnih 201 K, ki izvzemši ljudsko šolo ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje uživanja imajo dijaki iz bližnjega sorodstva ustanovnlkovoga,
potem sorodniki njegove žene, obvdovele Killer, in naposled kadar ni teh, najboljši učenci trga Tržič, izmed katerih imajo ob enakih razmerah ubo nrj prednost.   Pravico do podeljevanja ima cerkveno prcdstojmšlvo z občinskim predstojnikom v Tržiču,
— Dijaška ustanova Frančiška Dolinarja letnih 17."» K, ki ni omejena na noben učni oddelek. Pravico do njo uživanja imajo: a) Učenci in učenke iz rojstne hiše ustanovnikovc, t. j. iz kmetije, t. j. Sv. Peter v gorah v Vodovljah hiš. št. 2; b) učenci in učenke iz kmetije po domače pri Siferlu (zdaj pri Čadežu) pri Zmincu hiš. št 1, in kadar ni teh, c) pridni, vrli dijaki iz ustanovni ko vega najbližjegi sorodstva ali iz mestne fare Škofja Loka. Pravica podeljevanja pristoji mestnemu župniku v Skorji Loki v sporazumu z okrajnim sodnikom in občinskim predstojnikom v Škofji Loki. — Dijaška ustanova Magdalene Golob letnih 40 K, ki ni omejena na noben učni oddelek. Pravico do nje uživanj \ imajo dijaki iz fare Radovljica. Pravica podeljevanja pristoji župniku in občinskemu predstojniku v Radovljici. — Drugo mesto dijaške ustanovo Matevža Justina letnih 92 K, ki je omejena na gimnazijske in bogoslovne nauke. Pravico do nje uživanja imajo: a) Sorodniki ustanovnikovi; b) dijaki iz faro radovljiške; c) dijaki iz ljubljanske škofijo sploh. Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani. — Prvo mesto dijaške ustanove Adama Franca Schagarja na leto po 102 K, ki je omejena na gimnazijalno in bogoslovne nauke v Ljubljani. Pravico do nje imajo ustanovnikovi sorodniki, in kadar ni teh, meščanski sinovi in Kamnika. Pravico predlaganja ima zdaj žagar Janez Schagar v Zagorju.
— Od ljudske šolo počenši na kakšen učni oddelek neomejena ustanova Andreja Schurbija letnih f>0 K za učence in dijake iz rodbin: Michaol Schurbi, Ivana Sluga in Frančišek VavpotiČ iz Podgorja pri Mekinah. — 1. Prošnje jo vložiti najkasneje do 20. julija 1907 pri predstojnem naučnem ohlaslvu. 2. Kadar kdo prosi za slučaj, da se mu ne podeli določena ustanova, obenem tudi za eventualno podelitev kakšne druge razpisane ustanove, mora za vsako razpisano ustanovo pravočasno vložiti posebno prošnjo; eni prošnji je priložiti potrebne listine v izvirniku ali pa v poverjenih prepisih, druge prošnje pa je opremiti z navadnimi prepisi listin ter navosti, kateri prošnji so priložene izvirne, oziroma poverjene listine. 8, Prošnjam je pridejali: a) rojstni (krstni) list; b) potrdilo o cepljenih kozah; c) ubožno izpričevalo, iz katerega se dado pridobitne, imovinske in rodbinske razmere natanko posneti; samo prošnje z dokazanim uboštvom so kolka proste; d) poslednji dve semestralni izpričevali, oziroma zrelostna, obiskovalna, kolokvijska izpričevala ali izpričevala o prebitih državnih izkušnjah; e) eventualna dokazila pri posameznih ustanovah navedenih prednostih pravic, zlasti domovinski list ali listino o meščanski pravici, kadar se zahteva določena domovinska upravičenost ali meščanska pravica in dotične matične listo ali pristojno kolkovane rodovnike, kadar se kdo opira na sorodstvo, ki utemeljuje prednost. 4. V prošnjah je, no glede na navedbo v ubožnem listu, tudi izrecno povedati, kje stanujejo starši, oziroma varuhi prosilčevi, in če prosilec ali kdo izmed njegovih bratov in sester uživa kakšno drugo ustanovo nli javno podporo in v pritrdilnem primeru, koliko znana ta ustanova ali podporo. Prošnje, ki niso v smislu zgoraj navedenih predpisov opremljene, kakor tudi prošnje, ki niso vloženo po predstojnem naučnem oblast vu, ali ki se prepozno vlože, so ne morejo jemati v poštev.
Dražba sv. Cirili in Metodi izda gostilniške listke. Prazna stran so porabi za račun, na drugi sirani pa bodo nameščeni inserati. Ker so gostilniških listkov na tisoče razkropi med ljudi, ponuja so na ta način p. n. trgovcem in obrtnikom najlepša prilika, da potom inseratov obvestijo občinstvo o svojih podjetjih. Kdor bi hotel inserati, naj se blagovoli čimprej javiti družbini pisarni. — Družba sv. Cirila in Metoda prosi tem potem cenjene do-pošiljatelje, da naj vselej omenjajo, kateri zneski so se nabrali v nabiralnikih, da družba lahko natanko zabeleži in izprevidi, ali store nabiralniki svojo dolžnost, oziroma če se izplača nakupiti še novih nabiralnikov. Izneski nabiralnikov naj se pošiljajo mesečno na družbo. Kdor želi poštnohranil-nib položnic, obrne naj se na družbo in dobi jih s povratno pošto več komadov. — Praznik sv. Cirila in Metoda so bliža. Ko boste zažgali krosove po naših hrbih, naj zaplamte tudi vaša srca dejanske ljubezni rodoljubja. — Poletni čas je, čas veselja in dela. Pogoste so bile vsako leto veselice v korist družbe sv. Cirila in Metoda; njih število se ne srn letos skrčiti, temveč povečati. Družba ima vedno več stroškov, imeti mora tudi več dohodkov. Prirejajte veselice, ki pa naj bodo v zvozi z malimi stroški, da bo imela družba več dohodkov. Častite narodne damo, prosimo vas podporo 1 Slavna narodna društva, storite svojo najsvetejšo dolžnost svojemu narodu! — Dijaki, ko boste snovali ob počitnicah veselice, ne pozabite rodoljubne naše družbe!
V Radovljici in ni Jesenice prirodo člani slovenskega gledališča v Ljubljani dve predstavi, kakor vabijo slovensko občinstvo lepaki, tiskani v nemški tiskarni. Prav kakor bi na Kranjskem ne bilo nobeno slovenske tiskarne. Škandali
Občni ibor kmetijskih podružnic za Poljansko občino bo dno 23. t. m. ob trob popoldne pri Anžku v Gorenji vasi.
Oiebli Teti. Deželni odbor goriški je imenoval g. dr. Reja okrožnim zdravnikom za Komen. Čestitamo I fjrof Barbo se sedaj lahko oddahne.
Posestvo prišlo v domače roke. Gosp. Alojzij Schrev, veleposestnik na Jesenicah, je kupil na Hrušici graščino z vso opremo vred od g. viteza Bisrhofa. Posestvo ima mimo lego, lep razgled na gore, krasen vrt in psrk ter je opremljeno v vsemi udobnostmi. Novi lastnik namerava to posestvo, katero nudi letoviščarjem najprijetnejše bivališče za poletni čas, otvoriti tujskemu prometu.
Redni občni zbor kmetijske drušbe kranjske se vrši prihodnji četrtek 27. t. m. dopoldne ob devetih v dvorani «Mestnega doma* v Ljubljani. Prosi se obilne udeležbe, kajti letos praznuje družba svojo HO letnico.
- Ponesrečil ne pri lesnem trgovcu Francu Dolencu v Stari Loki službojoči, 28 let stari delavec Janez Bernik iz Puštala, ko je dne 18. t. m. okrog poidneva nakladal deske na postaji Medvode. Stal je na nekem vagonu in nakladal deske, ko je vlakovodia v ravnotistem času in na tistem tiru premaknil par vagonov, ne da bi kaj o tem vedeli niti Bomik niti njegova dva tovariša, ki so stali na nakladališču. Pri premikanju so vagoni zadeli na vagon, na katerem je stal Bernik. Bernik je padel nazaj na tir med kolesa, ki so ga seboj vlekla kakih pet korakov ter mu zmečkala obe nogi. Nesrečnik jo čez pol ure umrl.
Prodaja gozdov. Gozdove občine Begunje na Gorenjskem v obsegu okoli 300 ha je prodal lesni trgovec Umberto Grando v Lescah neki rimski lesni tvrdki za 480.000 K, dol z imenom Preska jo pa ostal še last trgovca G ronda. Kakor je znano, so bili gozdje preje last g. Jermana iz Ljubljane.
• * *
Poseben itrajk. Sedmošolci na novomeškem gimnaziju so štrajkali pri latinskih urah prof. Ma-selja na ta način, da jih ni bilo v razred. Vzrok temu je obnašanje omenjenega profesorja proti dijakom. Štrajk je sedaj končan, ker je ravnatelj Breznik pomiril dijake z obljubo, da bo po možnosti sum navzoč pri latinskih urah v razredu.
Brat prevaril in poročil sestro. Na Ruskem je umrl Židinji Esteri Schlachter mož, zato je prodala hišo in se preselila v Ameriko, kjer se je nastanila v New-Vorku. Od tam je pisala svojcem, naj jej pošljejo starejšega brata, ker ima obilo dela. Brat je prišel in videč, da se sestri dobro godi, začel joj je prav po židovskem načinu praviti, da on ni njen pravi brat, ampak da je le posinovhe-nec njenih staršev, o čemur jo je tudi uveril. Nekaj dni pozneje jo zasnubi in kmalu potem sta bila mož in žena. Brat-soprog pa je začel krvavo pri-služeno premoženjo svoje sestre-žene lahkomišljeno trošiti, prodal ji je iz hiše vse, kar je mogel, in nekega dne je brez sledu izginil, pustivši ženo v revščini. Schlachter se je tedaj informirala doma, kaj je pravzaprav z njenim možem in dognali so, da je bil pravi njen rodni brat. Newyorška policija marljivo zasleduje brezvestnega goljufa.
Danska država, v koleri vladajo poljedelci. Ta država je ona izmed najbogatejših in najsrečnejših držav v Evropi. Tam se vsak poljedelec nauči nojpoprej dobro brati, pisati in računati; potem hodi v poljedelsko (kmetijsko) šolo in ko tu izvrši svoje nauke, se vrne na svoj dom, da dela na svojem posestvu. Danska ima nebroj poljedelskih šol in vso so dobro urejene in izvrstno preskrbljene. Vsako leto piido iz teh šol nad 3000 izučenih poljedelskih delavcev. Posestva si obdelujejo po pravilih umnega gaspodarstva. Ti poljedelci so najvplivnejše osebe v drŽavi in tvorijo večino v državnem zboru, kjer sklepajo zakone v prid delavstva in poljedelstva.
Mrtveca so našli čez 500 let V Benetkah so našli pri popravljanju cerkve dei Frari popolnoma ohranjeno truplo generala republike Pavla Savella, ki jo umrl leta 1405 v Padovi pri obleganju mesta' pri Kararezih. Obleka mrtveca je prav dobi o ohranjena. Najdba je historično velikega pomena.
Okrajšano postopanje pri porokah. Policijski
sodnik WolIer v San Frančišku je gotovo pravo
zadel, kar se se tiče naglice in enostavnosti pri
sklepanju  porok.  Njegov poročni formular se
namreč glaai:
Ali jo hoeaš? Ali ga hotel?
Sklenila roke!
Ali oUjtiliiš, da boA zanjo .skrbel? Ali uMjubiš, tla ga bos ubogala? BedaJ s,'» u>"/ in žena t Sedaj sta porojena!
Vendar se bo dal ta formular še skrajšali. Vprašanje, nli hočo nevesta svojemu prihodnjemu možu biti pokorna, utegne biti zastarelo in zara-ditega nepotrebno.
Zakon o romano. Dostojna, omožena ženska ni posebno priljubljena romanopiscem sedanjega časa. Neki angleški kritik je preiskal 80 angleških romanov glede stališča, ki ga zavzemajo nasproti zakonu, in je prišel do tegale zanimivega zaključka: izmed imenovanih 80 romanov se jih 17 norčuje iz zakona kot zastarele naprave, 11 jih razpravlja o koristi ločitve zakona, 22 jih zagovarja prosto ljubezon, 7 jih zasmehuje zakonsko zvestobo in 23 jih govori naravnost škandalozno o zakonu. In kar je najvažnejše — vseh teh 80 romanov so spisalo žensko.
Kratkočasiš policija v Teherana, glavnem perzijskem mesto. Pisateljem, ki iščejo zanimivih snovi za operetne librete, bi koristilo, ako bi potovali v glavno mesto Penije, kjer ima policija mnogo dobrega gradiva na razpolago. Da ima za take stvari talent, priča brzojavka, poslana nedavno Reuterjevemu biro; glasi se: Pretekli teden so policaji »jeli svojega ^efa in mu zagrozili, da ga obdr/e v zaporu, dokler ne dobe izplačanih zaostsnkov svojega zaslužka. Minister notranjih zadev je obljubil, da izpisi« a zaostanke, na kar so policija izpustila šefa. — Ker pa vendarle niso dobili denarja, so priredili po mestu hrupno demonstracijo in so se branili, da bi so jim i/plačal le del zaostanka. Policija, ki zapre svojega šefa in napravi v mestu rabuko — človeku se zdi, kakor bi cul operetni zbor perzijskih policajev, ki poje: • Šef, šef, jeziti se mora šcf», ali kaj podobnega, seveda s spremljcvanjom perzijske godbe.
Izpred deželnega sodišča.
Nevarno pretil. Nace Novak, kajžarja sin v Kranju, je bil nekaj jezen na zasebnika Janeza Ravnika. Na žaljivo pripombo dne 13. aprila 1.1. • Nace, nocoj si pa malo pijan,* jo Novak malo zrojil. Podil je oborožen a sekiro Ravnika, kateremu se je pa posrečilo najti zavetje pri orožnikih. Nato ga je šel iskat v Ravnikovo stanovanje, in ker je bilo zaprto, pridrl je v sobo učiteljice, ki ravno tam stanuje, ter ponavljal grožnjo, da ga mora še nocoj ubiti. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe.
Listnica uredništva.
V Škofjo Loko! Pošiljatelju dupina glede nezgode pri velikonočni procesiji, Kopna, tal, n« moremo priobčili, ker je inov fe prestara.
Izložbeno okno
oziroma portal
(2 Vi metra visok ter 1 meter širok)
ftlfSMfttft se proda f*&PW^U^
takoj pod Jako ugodnimi pogoji.
Kje povo upravništvo «Gorcnjca». i\\
i
i i
m m
!Hi§l8alPlllSliBlBlilllBllBIIBIBI|
Podpisani naznanjam, da inm otvoril v Kranju
Kokriško predmestje štev. 37
in debelo po najnižjih cenah.
Dobi se vsaki dan.      112 8—1 Se priporočam
Loterijska srečka dno II. jmnija 11
Gradec  27  66   1   19  18 '
Zahval*.
Podpisani odbor izpolnjuj« prijetao dolžnost da te Jtvaa uhvati nm korporacija« ii posometalkoos, ki «0 oesagVUi s svojim sodelovanjem, da smo mogli roajaao aigleeke goste — uiftopnike prvih angleških caoopioov - dostojno sprejeti na Kranjekem. Zahvalo i utkamo visokemu dsdoiaom. od boru, viaokorodaomo gospodu e. kr. okrsjooaau glavarju Otoao pl. Deteta, ki jo vat ena bivmaja angleških goetov aUl tvori na strani In ji v vsakem otiru sol na roko; uhvajjujasno m dalje cenjenemu časopisju trn priobčena poročita prod la po prihodu Angležev. Posebna lahvala gre dalje društvom za pri bavite v tuj.rv v liohinju, na Blodil in Oorkh, ia okor v Bohinju načelniku nadučitolju M. Hmneku In tajniku J. Havhekarju ter odborniku M. tirobotoku, na Bledu načelniku Jak. fVternelu, tajniku D. Repotu in odbornikom: Iv. Pretnar, V. Bepe. O. VVolfling, (jorgetporer, Tomlnr, H. Vovk, v tlorjab načelniku J. Zunini ia tajniku J. Zirovniku, gg. lupanom Arhu, Busu in Janu, gg. topnikom J. Pihni in J. Boriku. Neprecenljivo uslugo nam je napravil slavni pevski ibor •(llasbeo* Malice« z nadel ni kom g. Stri to fona ia koncertnim ravnateljem g. M. Huhadom na čelu. Hvala tudi posebej vtem /■»spiram pevkam in gospodom pevcem, ki so se v lakom vremenu žrtvovali ta dobro stvar. IJverioal naj bodo, da ao bo vsled njih rainasla slava nas> pesmi po svetu. Zahvalo izrekamo tudi slavnemu pevskemu zboru Čitalnice v Kranju in njo pevovodju g. V. Busu, katari pevski zbor Jo bil pripravljen sodelovati, a vsled neugodnega vremena ni mogel nastopiti. Posebno zahvalo zaslutijo gospa in goopod prof dr. Mamil ter oskrbnik g. A. Kruleč, ki so s svojim znanjem atigMčine cenjenim gostom pojasnjevali razmere ter jih naznanjali 1 našimi kraji, obenem pa kot tolmači napravili veliko usluge podpisani zveri. Iatouka zahvala gro mil. gospe j llansrr in dr. Ederju a« Bledu. Zahvaljujemo se tudi gg načelnikom železniških postaj v Izubijani, na Bledu in na Bohinjski Bistrici, eenjont rodbini g. obć. svetnika Proeenca, g. ravnatelju (J. Pireu, deželnemu komisarju za vinarstvo g. F. Gotubalu, ki se je trudil, da amo mogli nuditi angleškim gostom izvirna kranjska vina. Končno 00 zahvaljujemo vsemu občinstvu v Bohinju ia na Bledu, pa tudi I^ubtjančaaom iu Kranjcem, zlasti krasnim Gorenjkam la čvrstim Gorenjcem v narodnih notah, ki so veliko pripomogli, da je bit aprejeiu res prisrčen in slikovit. Zahvalo zaslutita tudi poseetnici hotelov sv. Janez ob Boh. jezeru la I.ujizina kopo) na Bledu gospo StOhr in Valtrinv, ki sta glode postrežbe ia prenočevanja angleških goetov v vsakem oziru popolnoma zadovoljili. Povdarjati moramo tudi, da so cenjeni angleški f u rus ln t i večkrat Izrazili svojo zadovoljstvo in vesolje, da orno jih tako odkrito, ljubeznivo in prisrčno sprejeli. Vseui toraj, ki le k temu kaj pripomogli, *e enkrat srčno zahvalo.
V Ljubljani, 18. junija 1907.
Za odbor t Deželne z vosa za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem* I
Predsednik: Tajnik: Ubald pl. Trnk6czy. Dr. Mara.
/mortie 00110.
ti
K s
a
u
0
Kaznanilo ii priporočilo.
Usojam si slav. p. n. občinstvu in canj. turistom naznanjati, da sem prevzel
restavraeijo JMji zob"
pri kolodvoru 11 Bohinjski lili
kjer bodem imel vedno na razpolago tlobro pijačo in mrzla jedila po zmernih cenah. Na razpolago imam tudi več sob za prenočišča. 11& 3 1
Za obilno udeležbo se priporoča
Prane Prevoršek.
CD
J|   aaotoe asa* g3resno«5ia*5a.
Btf81atf8
Jvtestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilna vloga
= po 4 odstotke =
tf
9afKWM
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. Stanje vlog K 4,287.015-98   Stanje hipotečnih posojil K 2,603.377*74
1- Hti
t/
v v
Najbolje |e najceneje.
g Pod to       š&m^      T katerlh S
i
Pod to znamko j a spoznati prodajalne,
t katerih se prodajajo samo Bingerjevi šivalni stroji
1 ___
f Singer KO., ako. dru*, za šivalne stroja
I ar. m -•..t. Kranj, glavni trg 102.
* Zaloga olja, šivank In posameznih deli?.
^       Nad 6000 IHIJalk po vsem svetu.
ii
39
71
fŠivalni »troji in kolesa Tmntt. akf. «^4 (v. Jax-a v Ljubljani Dunajska ccata 1?
»riaoroas tvoje najbolj priaonoe
iiv. stroje in kolesa #
Cc*Jii m sakUvanje saetooj
Ludovik Borovnik
poskar t Borovljah (Tarlaeh na Koroškem)
te pripornla v izdelovanje »aakorratnlh pušk ta lovce in strehe po najnovejših sistemih |hmI popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare ssiuokresnii-e, vspre Jsma vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro uvrluje. Vso puške so na c. kr. preizku'evalniri in od ■ene preizkušene.    20*  62— 37
IlustrovMiil    OUllIUI SMStollJ.
JL MaVricij 5noUj ss
mm urar
£ na Jesenicah iile.. 19
.V:
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih nr
vsak«* vrste, dalje budilke, uro na Hlhit'ii, pi-MUu« iu werl*lco, po najnižjih csnnh.
tm Popravila mt
ae izdelujejo v lutni detavnki, ter sem zmoten po moji blizn
3br
»letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršili natančno in po nizkih cenah. Popravljajo »e budilke po 80 vin. do l to K. 2epno ure od K l »1 naprei. — Zaradi kakovosti priporočam posebno procizijsko uro
„INTACT".
Kolesarske potrebščine
I
NH. Ako zVlite imeU uro res dobro popravljeno jo nn dajajte takim, ki urarijo niti izučeni niso. 17—20
Kourir-kolesa
90 najbolj trpežna, to so pokazale skušnjo in (udi nn.i draga, prostotek (Freilauf) 80 glri., kdor hoče imeti zares trpef.no kolo, naj se obrne name.
Harmonike
»tare in nove ročnega dela.
Umetnini ogenj, rakete, vulkani in drugo.
Popravila harmonik in koli s so ceno Izvrtajo,
Pavel Bizjak
_Kranj 102._
Sladoled
najfinejši, več vrst, vsak dan sveži se dobiva pri
E. Brandt, Kranj.
TRAVNIK
na kranjskem polju
se odda za pokositi.
Več so izve v Kranju pri no
Josipa Krennerja, Savsko predmestje 16.
Sprejme se takoj
učenec
IM-I
za kovaško obrt. Jakob Gabrlč, kovač v Kranja.
Anton Adamič v Kranju
nasproti urarja gosp. Henrik Suttnerja nasl.
priporoča svojo toliko zalogu v«uknvr>tnfga M 62-12
galanterijskega, norimberškega, modnega, drobnega blaga in igrač.
Na drobno in debelo!
Največja tovarniška naloga otročjih voiičkov, ročnih ln trinlh talk, potovalnih kovčegov ln korb, nahrbtnikov in palio aa hribolasco
Največja isbora modernih  kravat, arajo, ovratnikov, znanlet, pasov, rokavic in nogavic
Čepice
aa dame in gospodo.
Slamniki
H dame in (Mpode, dečko in deklice v lingjli vsakovrstni i/.liiri, i lni.iiii      uki.i-ij.i in prenavljajo h r s« dobijo v«i /i urn .padajući okratki po ugodni ceni.
Prepričajte se o nizkih cenah in solidni postrežbi! •
3& 30 30 30 30 OD 30 30 30 30 OD 00 OD OD 00 30 00 SS.
Najboljše gnojilo ajdi in travnikom je %
JO 1,78-1 (X.
kostna moka
Prodaja jo po 10 K100 kg
s
I Franc Otnersa, Kranj. |
iDiGO od QO ca 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 0000
fmFTKfa f* fx f* F7k fx F7^ F* f* F7*f*f7KfJ*wf*wK
orodje in drugo, k temu spadajoče, mm prodajam po II znižam ceni.  im mmm
tolpi
Marija Pollak
G. Tdnnies
t o Tirna za stroje, železo in ko v i noti varna ▼ Isjub^ani
priporoča kol potebnott iage in vee atroje za
obdelovanja lesa, / Francie-turbine osobito za iaginc naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorsbi plinski motori, najre-nejAa gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
.o
Rti
Večkrat prfemiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje n kopeli, knkor tudi kipi, vaze to druge glinaste Izdelke v vseh barvali, trpežne in ceni priporoča
t
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
IT), ^odkrajscl*
irizer za dame in gospode
Ljubljana, Sv, Petra cesta 36.  Filijalka nasproti hotela „Union"
Tiskarna L Pr. Lampret
i
I ova M
|tri|H)f(v n
vizitnice, zavitke i. t. d.
• 1.3
-
~__
Zlate sVttinjt: JtrPin. ?ariz, Hini itd
Najboljše kosmctlčno
ZObOilstllno sredstvo
Jtdckvatelj
0. Seydl
'}abl/i*a, Spttat.-S1'tor. ul. 7
2
HM
!■ U fl.'i>uU<-»\j.i krmilno varstveno sredio i' i|n|.i\.t |.risino pri trgovcih \c jmhI Mt*nWii Masjtfa. i', . mini kmetorsJee |a priti**;! trrmtrx:iki dnma<i Hvali. Najviše medalje na r»»/*i!nVtvVi in
•oa<-nitirv Ti«t.f.hiiy in
1'ivarniJk.1 zaloga:
tr»orM /sbvalnili pi<»em pričajo * 2US in
Lekarnar Trnk6ozy, Ljubljana.
"1 "aH m >■ m *&>. mam* ., ■ mm^fernj^nc
I j i. tnli«!
—--J-J___j,, __
i
j analni stroji
so najboljši za družinsko mbo.
Šivajo, pošivavajo, vežejo.
oaza].
Glavno zast,opst;Vo:
So oedosešoi aa obrtne svrhe. Teko na krogljicahl
Šivajo naprej in
140-4*,
priporoma
za gojitev lita in za umivanje
g|.< VO SVl>j 7.111 HV niskljr |.|i|M.|'u
'•oru gorio in nirilo zračni
sušilni aparat SuAi brez nad
ležne vročine. Ne prnvzrnčuje
skrčenja las. Vpliva dobro na
pospeševanje rasli l.i-v
Zaloga vsakovrstnih vpletK siriJiiinh m zm/šanih las
Oddelek za dame s separatnim vbodom.
Kupujejo se zmešani in odstrlženi lasje po najvišjih cenah.
JOS. WEIBL
* i 11
ooa.oi*
J. Sproitzorjev naslodnik
LJUBLJANA,
Nlntiišjkovcs Vlilo«
StivUeio-DMtio ii koislrokcllsko kiloCavoi^irstvo.
žično omrežje na stroj, ograjo na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verando, atolpno krizo, štedilnike i. t. d.
I j hJiIi i Specijaliteta: 74-44
valjiČni zastori' (Koli bal k on).
krojaški mojster
v Radovljici it. 41
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblekla gospode, uradniških uniform, salonskih lo turista v sklh oblek ter ogrinjala, katera so vodno v zalogi. Bogata zaloga angleškega, raoooskega in brnskega sokoa. Naročila se izvršujejo po oajnovejšem krojo, točno in poceni ter se sprejemajo tudi popravila. Za najboljša postrežbo glede mere in za vestno dovršenje prevzetih del se jamči. Specijalist v iidelovanjo trakov in salonskih Oblak. Večletno izvrševanje obrti v zadovoljstvo svojih odjemalcev ter vedno od raznih oddaljenih krajev dohajajoča naročila, : o dokaz za atrokovnjadko izpeljavo v kro-ujflko obrt spadajočih del. i:m-i ,
Frančišek Tschinkel
Ljubljana
nn'sliu Irtf 1(J.
181-40 4h
Kočevje
na gradu.
/A
\\\
M
s
Najcenejša iu najhitrejša vožnja Je s parnlkl
. ,Severnoneni£kega Idoyda'
iz gremena v jfevi-Jfork
s oosarskimi brzopnrnist Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaisor
Wilholm dor Grosso. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne- Hstlo za parnike gori navedenega parobrodnegn društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVĆA11 -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
naspjoti občeznano gostilne* «Pri starem Tialerju».
(Jdliod iz Ljubljane je vsak torek, <*etrtek in soboto. Vsa polovanja se liknju^a pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena,'realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Meziko, Kalifornija, Arizona, Utah, VVvoming, Navada, Oregou in VVashington nudi na-«* društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez G al d SI ton. Odhod na tej progi iz Mremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Haltijnore in na vse ostale dele sveta, kakor Hra-zilijn, Kuba, Buenoa A i res, t'oloioho, Singnpore, v Avstralijo itd. itd.     • ' 228— .'12
1
Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni.
^»jsSj^»»ssSSswVM
\ l 33  20 1f.
Fr. Čuden ® urar
Ljubljana, Prešernove ulice nasproti :::   frančiškanskega samostana
priporoča svojo bogato tovar« niško zalogo najboljših in najfinejših ut4; zlatnine, srebrnine, kina-srebra in dragoc. kamnov«
Razpečavam le prve vrste blago. Zadovoljujem se z malim dobičkom. 1
Na zahtevan je pošiljam cenike (s koledorjem) brezplačno ln poštnine prosto.
tsVtMes^SsssBfeM^^sr^s^s*
Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni.
■ovo I
■oval Uiti
fcm
tfajieaajl* ta aajrtcja desna sa tvrdka.
t tviearaklh tr kraje ivttal
Urar in trgovec
= v 30. oblikab =
im moćna kovino, fino ponikljena. Lu6 Ja krasna In
to lovi oo otnejia Ot petrolejska. Priporoča a* fo-i ti Ini Carjem, obrtnikom in iploh vsakomur. 179 26 10 Kdor si hoće pri« hraniti oči, naj kupi
Dobi te samo pri:
A. J. Ivano-u
Ljubljana. Rotne ulioe, it. 8.
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo iiborno zalogo najfinejših natančnih Iticarikln ur, kakor najbolj slovećih znamk Safhauaen, 0-
mega, ftddlopf, jTJrnnia i. t. d. Zlatnina ln srebrnine kakor nakras* Jk ki, veriiice, ukani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da |e moje blago tam fino in ceno, le to, da fa ras pošiljaš« po celem svetu in Imam od Jemalce tudi nrarje ln zlatarje glav
nik meti St. BOS. PraVs «rebrn* tilio-
leaietssar'na^t, frestao RavnO |6 ilŠOl naJnOfijll fOliki COnlk, to:t*»nt*T, tr^tao ao
solfaje, itd. S-46, am-ka it ZTtZt aa  nailla ra.tnnl ln nnartiiriA L*?** l? CJi' !.
pravJfa  .rabra tU, 3 95, katOH 10  pOlljO  ZaStOn)  Ul POSUMO J«6>U i dobrha aok-r
lat. i dvojnatiin trtim ara- prOStO. ko,MJ«n fW. Mft io oapraj.
**imi\"w1?*wrW Moflke ure» 2 lretJini naravne v^ikosti. i rite
3t. 502.   NikdotaU aakar-
* Jjobtjana (Kolizcj) \\. £ang Marije Terenje cesta
Bodita zaloga pohištva vtakt vrste v vtth cenah. Ogle dali, Bilki r vseh velikostih,
i9 21; z* iniagatelj društva e. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolni oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo li želen, otroško postelje In vozički  po mkl ceni,
ii.'uiWv..;ii.:t!.H,*m.......
čudovito poceni za hotele, vile ln za letovišča 62 gld.
Modrocl Iz lična-toga omrelja, afrl-čanske travo tli žime, prve vrato vedno v zalogi,
la spalno aobo od 180 gld, naprej, Divan t okratki,
Oprave za Jedilno sobe, tt/ono, predsobe, cele garniture.
specijalitete v nt-vestlnlh balah. Vt> liki proatorl, pritlično In v /. nadstropju.
Za tobo: poatelja, nosna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko oglodalo.
ZobOtehnični
Oton 5cydl
pri g. dr. E. Olobočnikn v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALHICE ln OBTURATORJI te Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vso ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje HM tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Rezervna zaklada: K 66.277.
Denarni promet v 1. 1905: I 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
reglstrovana zadruga s omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
r aaaf
«aaaaaa
'I.
411 01 12 10
mm TttJ«(OIl
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dnjejo na vknjižbe po 5V<7o, na menice pa po 6%. —- Eskomptirajo se
tudi trgovske menico.
Utaduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do
6. ure popoldne, izvzemal nedelje in praznike popoldne.'
PoStno-liranilnični račun št. 45.8G7.
■
■
151,-47
,Gorenjca'
prodaja
po 10 vin. v
Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržeč.
Škofji Loki g. M.
Ž igon, trafika,gl. trg;
Tržlčn g. J. Ahaci č, trgovec;
Radovljici g. Oton Homan, glavna trafika;
Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob
Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici
g. M, Grobotek, trgovec;
Kamnika g. Marija A ž man, trafika;
LJubljani gdč; Jerica Dolenc, Prešernove ul, at,62.
(»daj«  konsorrij«Gorenjca*.
Odgovorni uradnik Uvoslav Miku A.
Lastnina in tisok Iv. I'r. Lampreta v Kranju,
43