X£UT1St Chicago, HL, petek, 9. februarja (Feb. 9), 1923. •j ^Ui rTuVrI^u^ ^rte+df.Ti« 03, A* * Omt. 14. lili. STEV.—NUMBER H ^ >'S Z I*haja „«d»U to Lavmdalo Ata. SE JE ZDAJ SKOPAL NA SOCIALIZEM gUJ, HUJ, strašno—SOCIALNEM BO unlcll PO NJEGOVEM mnenju tki REČI! A po njegovem mnenju živi lahko delavska druMna a 9800.50 letne meade t laobilju! Chicago, HI. —- Kadar ljudje govore o stvareh, katerih ne razumejo, postajajo sami agitatorji u stvar. C Ben W. Hooper, predsednik železniškega delavskega odbora Združenih držav, ae je zdaj spravil nsd socializem. Že po tem, ko je Hooper aankeijoniral znižanje mezde železniških delavcev in izjavil, da bi.poštena mezda železniških delavcev komunicirala železnice in jik bankrotirala, je stopil doli s visokega ftola svoje pozicije in je adresiral kot navaden ameriški državljan okrožnico na ameriške urednike. Hooper pravi, da ao odborniki ielezničarskih unij napravili veliko zmoto, ko ao ee v decembru pridružili hudiču — socializma na decemberski konferenci *a 7 pro-progresivno politično akcijo v Clevelandu. "Končni cilj socializma je str-moglavljenje našo vlade," pravi Hooper, "in vpostsviti,mesto nje eksperiment, ki dozdaj še ni bil preizkušen, da sc obnese. Ali to ae ni vse.. "Socializem bo po svoji končni analizi uničil tri reči — posebno ps privatno lastnino, družino in državo. Kadar bo to troje odpravljeno, tedaj bo malo razlike med človekom in zverjo. Sc več. Vsak človek bo lahko postal prisiljen služabnik aocialietičnega režim&f ki bo delal sa vsakega, samo zase ne." _ \l9mn p i •prsnejui odloga plode štiri sto tisoč železniških delavcev, ki prejemajo po 32.7 centov mezde ne uro ali $800.50 na leto (ki je pe bila povišana kasneje na 34.2 centov, ker se niso pridružili stevki delevcev v železniških delevnicah), kljub temu pa zaključuje obrambo družine v sedanjem sistemu takole: "Po moji pameti, je treba podpirati vlado, ki je dala delavstvu največjo proaperiteto, srečo in svobodo, kakršno še ni uživalo nikdar in v nobeni deželi in ki daje upanje, de dobre vlada napreduje brezmejno." ŽUPNIK HOLMES VIDI PO LOM V SEDANJI EVROPEJSKI POLITIKI. • New York, M. Y. — Ako se bo aedsnja evropejska politika nada-Jjevsla, tedaj bo Berlin v pet letih sledil izgledu Moekve, jc rekel dr. John Haynes Hornes, župnik občinske cerkve, ko je govoril pred Društvom za zunanjo politiko. "To je celo navadno prerokovanje o cilju, proti kateremu se giblje vse civilizacije," je rekel Hol-mes. *' Fundameiftalna razlika med Kusijo in drugimi evropejskimi državami postoji v tem, da je Rusija imela ob času krize skupino discipliniranih ln močnih državnikov, medtem ko ai je morala osts-1> K v ropa pomagati e polovičarji kot Lloyd George in Poincare." &USKI OPERNI PEVCI PRIHAJAJO. Chicago, 111. — Člani ruske ope ki bo goetovale v čikaškem opernem gledišču štiri tedne po <*nši s 1». februarjem, že prihs j«jo v noše mesto. V sredo so pri-tri zvezde: Sofije Osipovs, U* Vdorov in Kma Mlrovič. Ns repertoarja ao nekatere opere, ki * I »odo zdaj prvič pele v Chicagu. HARDOTO BO ZOPET KANDIDAT. ^ Hahington, D. C.—OtJ» prtd •Hnikovi pHjetelji namigujejo, d* ho Ilarding aopot kandidat sa "nmerijo v republikanski stranki prihodnje leto, ko se vrše pred-volitve. Drugi m«*"' taiMlidatje ao Hoover, Hugbea, Jvhnaon, Uorah in Ceppcr. JUGOSLOVANSKA VLADA SA TRLA NOVO PROLETARSKO STRANKO. Bclgrad, 7. febr. — Vlada je po stavila novo Proletarsko strsnko izven zakona in prepovedala vse njeno gibanje v sedanjem volil-nem boju. Policija je nasilno raz-pustila konferenco voditeljev, ki ae je vršila v Jielgradu v svrho, da se organizira volilna kampanjs strsnke. — Proletarska stranka je imela biti reinkarnacija bivše komunistične strsnke, kstero je jugoslovanska vlada pred enim letom zatrla na tako divji, način Ukor še niso bili komunisti preganjani v nobeni drugi državi. Večina voditeljev, vštevši poslance v skupščini, je bila vrženih v ječo. Nova stranka je bila razbita na temelju istega zakona kot prejšnja. Imenuje se "zakon za zaščito drŽave". DUOIM SE JE llil RUSIJO. TAM RAJŠI JE ORNI KRUH, KOT TUKAJ NAJBOLJŠE JEDI. Detektivi so jo saleaovali in časniki obrekotali. New Tork, N. Y. — "Vračam se v Rusijo, kjer rajše živim ob črnem kruhu, kot ob najboljšem v Združenih državah." Take so bile besede Izadore Duncsnove v slovo, kstero so ča* nikarji imenovali največjo klasično plesalko, preden je odšla v Rusijo in je tam odprla plesno šolo za delavske otroke. Po teh bese-dah je pokazala hrbet časnikarskim poročevalcem in je s svojim možem pričela stopati po mosti-ču, ki je vezal ladijo "George Washiogton" z obrežjem. In časnikarji so po teh besedah veselega obraza hiteli k telefonu, da svojim uredništvom sporočili te besede, da se v njih skuje poročilo, ki pokaže Duncsnovo ljudstvu napol blszno. Njene besede so govorile, da vo jo nalašč kazali v napačni luči, grdo obrekovali in lagali o nji. V New Yorku jo je ob prihodu pozdravilo odlično občinstvo, ki jc rszumelo umetnost in je zahtevalo, ds nastopi znovs. V drugič ji ni bilo dovoljeno nastopiti v Bostonu, ker je neki po senzscijah hlsstsjoči časnikarski poročcvslce obdelsl majhen dogodek v njenem programu. Njen nsstop v neki veliki newyoriki cerkvi je preprečil škof, ki ims stike z verniki, kateri so nsatanjeni v Wsll Streetu. &el je okoli teh "vernikov" in je Duncsnovo oblival z gnojnico, akoravno je Krist učil "ljubi svojegs bližnjegs kot samega sebe." Zsdnjs predstava Duncanove je bila v gledališču Lerington. Priredila jo je organizacija Prijatelji sovjetske Rusije. Čisti prebitek te predstsve je iel ruskim otrokom. 14 Ves čsa mojegs tuksjSnjegs bivsnjs so me nsdlegovsli detektivi in čssniki so Isgsli o meni," je rekls Duncsnovs. "Ko sem dospelo, so me obdržsli ns Ellis Is-landu na sumnjo, da aem nevarna radikalka. Ko ae je dokazalo, da je obtožba smešna, so ae /-ceniki kljub temu poalužili te vrste gredivs in gs bsrvsli po svoje. Poročevalci, so bili poalsni, ds me intervjuvsjo, ao me izpraševa-li, kako sodim o svobodni Ijubez-ni. mesto ds me vprsšsjo o plesu sli sovjetski Rusiji." Gledališča so bils vedno polns, ksdsr je plessls. Kljub temu se je ps njen rsvnstelj odločil, ds £ more nsdsljevsti svoje ture zarsdi obrekljivih člankov v časnikih. . «__ "Rekli so. ds ksdar Slovansko korsčaieo Cejkovake-ge, ds delsm propsgand" *a rusko revoloeijonarno vledo. Well. plesala ae« revno iato korašmco pred ruako revolucijo v Metropo litanaki operi in rsvno ^Mes- .iki ao rekli, da je moj ples ču-dežna umetnoet," Chieego ia okolica V soboto oblačno. ^^rnota^Hn. vetrov, Temperatur, v "^J4 ^, najMŠja 34 -J*** U^i. ob š^š, * J:U' ' OSREDOTOČENO BOGASTVO JECOK-'« LJA ZA NAPREDEK. TO VELJA O BOGASTVU, OSTUDI SE V PORABI sa DOBRODELNE AU KULTURNE Lov na krivoveroe po raanih univerzah in učiliščih potrdi to trditev. New Vork, N. T. — Neka lajava pripoveduje v zelo izbranem jeziku, de tiči nevsrnost v velikih vsoteh, ki jih dejejo eli darujejo multimiljonsrji rasnim nsprsvsm. In to izjavo je podala Carnegijeva ustenova v svojem poročilu. Dokument je zelo obširen, epi-san je previdno in namiguje oko-rsj na vsaki strani, de ne nepeda odbornikov ustenove. Ako ee iz tega poročila črte, ker je eploš-nega v njem, tedaj se lehko smatra za protipotezo proti teoriji, da je upravičeno osredotočevati kapital, Ustnik kapitale deli darove, da se ustanove ustanove kot Oarnegijeve, Bagova ali Roe-kcfellerjeva. Is poročile ee da posneti, da osredotočenje kepitela ni upravičeno, pa nej se navedejo tudi plemeniti vzroki. r Del poročila se peča z darovi, ki so bili darovani univeraam la učiliščem, in se glas ine nekem mestu: "Med onimi, keterim so aaeni fakti, ne postoji dvom, da laujo darovi učiliščem na debelo sa posledico beračenje za ušilišše na debelo, ki se ^e zadnjih dvajeet let tako raaširilo, da je predsednik ameriškega učiliŠča poetal prosjaški agent. Znanstveniki ,ae dandanes obotavljajo ' postali predsedniki učiHšč, in obotevjjd-U se še bodo, ker odbor zaupefc kov ne išče znanstvenike se pred sednika, ampak išče človeka, ki zna pripraviti denar." Seveda mora človek, ki čita poročilo, sam misliti, da poročilo pravilno tolmači. Spoznati se je le treba, kako so zadnje lete iskali krivoveree, to je profceorje, ki niso teko učili in predavali, da bi zadovoljili ljudi z dobro rojenimi denarnimi mošnjami. Kako vpliva mošnja na poduk na univerzah, izvemo, ako vemo, da to privatne ustanove represen-tirajo darilo pet sto pet in dvajset miljonov dolarjev. Samo Carnegijeva ustsnova je razdelila v letih 1021 in 1922 osem in petdeset miljonov dolarjev. GOVBENEE JE OBSODIL DR-HAL V ARKANSASU Po iijavi etavkarjev gospodari drhal še v nekaterih mestih. Little Ročk, Ark. — Stevkujoči Železničarji na Miseouri A North Arkansaa železnici so ee obrnili ne governerje, de jih veruje, da se lshko vrnejo ns svoje domove, s ksterih jih je pregnala drbsl, ki jo je organiziralo nekskšno "meščansko sodišče." Governer je ns peticijo odgovoril: "Naše vlada je zakonita vlsda in ne po-ssmeznib ljudi. Zakone nej Isva-jsjo v to poklicani in izvoljeni u-radniki, ne pa komiteji, ki so zu-nsj zakona." Piamo na governerje so podpisali stsvkujoči železničarji, ki ae ne upajo domov, dokler goepoda-ri ob železnici drhal in uganja teroristične šine. Pismo prsvi, da postoje "meščsnski komiteji" še v mestih 8earoy, Harrison. Heber Hpringa in Kensett. Ali bodo governerjev« besede kaj izdslef To pokaže že najbliž nja bodočnost. Drhsli. kl Je linčala mirnega delavca in bičala vsakega, kateri je simpetizh-al z organiziranimi dela vel, js malo zaupati. PREGLED DNEVNIH DftOOD KOV V EVROPI. Turki zahtevajo, da zaveaniki umaknejo avoje bojno brodovje izpred Bmirne, zaveaniki eo pa pa zagrozili s bombardiranjem Srnine. V Franciji se pripravlja geno-ral na atevka rudarjev. Železniška, nesreča v Kuhru; 28 Fneneosov mrtvih. Stavke rudarjev v Saaru se je rasširila na Loreno. Francozi sagrosili s smrtno kaznijo nemškim aabotiatom. Francoske čete prodirajo daljo v Nemčijo. Nova revolucija v Albaniji. SINOLAIR SE JB PRIDRUŽIL m New York, N. T. — (P. S H. Preea Herviee) — 1'pton Hinelair. mam avtor in aadajlš ksndidat »oeialtotfne stranke sa »enetorJa v Kaliforniji, je at«pil v organi { satije "PVšeada of MovWt Mueaia" (Prijatelji Sovjetake Ensije ) SOVINtSTlCNI VETER ZOPET BRIJE V NEMČIJI. Sdi ee, da bodo delavci v Nemčiji aopot potofajeai n nos, kakor so bili leta 1011 KAPITALISTI HOČEJO IMETI "ENOTNO FRONTO". Berlin. — (Feder. Preas. Poroča Louia P. Loohncr.) — Valovi nacioaallame in šovinlame, kakršnih ni bilo izsa lete i« 14., eo aopot pljuaknlli preko Nemčije, odker so Freneoai zasedli kotlino Ruhr. Vse se navdušuje aa pasivno resi-stenoo (Betrsnd Russellcve vrata natodnege psoifizms) in Nemčije, desi rszorožens, grosi, de se tajno oboroši in pripravi na vojno oove-te, čim pride čes. "Podjetniški" kanocler dr. Cuno hodi okrog ln govori bojevito kekor kajser Viljem leta 1914. V vseh političnih teborih ae sli-šljo pridige o "enotni fronti vse-ge nemškega naroda proti sovražniku. Rdina Ujema so komunisti, ki nočejo nič slišati o sodelovanju pri psaivni reoUtencl in o "enotni fronti narode". »ICemuntoti ea stično vprašujejo Mednarodno sveao strokovnih unij v Amsterdamu, ksj je s njenim progrsmom generalne stevke, ki je bil osvojen na kongreau v minulem decembru. Amsterdamski biro poskuša doseči kekšno akcijo s osirom na Ruhr, toda uapehov še ni videti. Angleško deUvstvo kaše slabo voljo ca štrejk proti invesiji Ruhrake doline. Belgijski socUlUti, kstsre vodi Krnile Vanderveldc, so objavili manifest, s katerim sicer obsojajo okupaeijo Ruhra, toda v iati sapi ponavljajo staro zahtevo, da Nemčija mora pUčati odškodnino. V Nemčiji je sdsj velika zineš njeve. Bojkot proti franeozom Je splošen. Hotelirji v Berlinu nočejo dati prenočišča Francozom In Belgijcem; trgovci odklanjajo fran-eoaki in bclgijaki denar ter čeke, desi js vslute tsli dveh držav veliko bolje kakor nemška. Bili so poskusi naakokov na hotele, v katerih bivajo med zavezniško komisije. Kskor je v Berlinu, tako je tudi v drugih mcatih Nemčije. V Huhru vlada oborožena francoska pest. Delsvei in delodsjalel, ki ae uočejo pokoriti franeookim odlokom, so sretirani in vrženi v zapor, Francozi ponujajo delavnem boljo mezdo in več kruha, eko bodo "pridni", toda nemški delavci, poeebno rudarji kažejo na Seer, kjer se rudarjem pod Francozi slsbšo godi kot kjtrkoli v Nemčiji. DeUvei stavkajo par dni, primejo za delo in sopet stavkajo. Prod invazijo so delsli čes čaa in nakopičili so majhne resarve. Da • atoje delavci v Kuhru med dvema ognjema. Z ene atraoi jim ukazuje nemška vlada, da ne sme jo dvigniti prste v pomoč eovraŠ niku, s druge strani so pa obdaoi a čet s mi, topovi in Unki in Uhko se jim zgodi, da bo kateri posle v« I jen ob zid in ustreljen "v »ve-rilo drugim", HpočHks je bilo v delavskih krogih doeti govorjenja o . gene mini stavki po vsej okupirani po krejini. toda splošne stavko še ni bilo Strokovne organizacije ao mnenja, da bl e tem korakom še posUhšele svoj položaj, medtem ko Franeoai itak ne bodo mogli obratovati ruhraklk industrij. Generalna stavka rudarjev v Franciji. Francoeki rudarji ao aa odločili aa boj is aimpatij do nam-ških rudarjav v Saaru in ga večjo meado. Francijo atoji prod kriso valed velike draginjo in iajalovljene invaaije Ruhra} sledila bo Nemčiji in ao poplavila a papirnatim denarjem. Francosko čete prodirajo daljo v Nemčijo. Smrtna kason sa nemške aabodato. Nemške ielosnice na okupiranem osemlju bodo apo* jene a franeookim fteleiniškim omrežjem. prt jatel Ja KoliatJa vlakov v Ruhru; M Pranooeov mrtvih. Berlin, 8. febr. Is Dusstldor* fa poročajo, de ste v torek trčile dve frenooske vojaška vlaka na progi Duoaeldor!-Kettwig in 28 frenooskih vojakov je mrtvih. Vest še ai potrjene. Rudarji v Franciji aaatavkajo. Pariš, 8. febr. — Orgsnlsacija rudarjev v Franciji je oklenile zeetevkati 16. februarje Sf večjo meado in U simpetij do stavkajočih nemških rudarjev v Saarski dolini. Itudarji so dali včerej ru-dsrakemu in šeleserekemu trustu "Comite des Forgee" ultimat, ki se glasi, de morajo biti njihove sahteve uslišane do 15. februarje, sko' ne, aastevkajo prihodnji dan. Franooski rudarji sahtevejo zvišanje mesde redi nesnosns draginje, ki je nestale v Frencijl valed pedenja franke, odker jo ?oineere odredil iuveaijo Nemčije, Obenem eimpetiairajo a nemškimi rudarji, keterih jo 70,000 ne štrejku v dolini Bear. Stavka aeerskih ruderjev eo rasširja na I^oreno. Rim petina rudarjev v okolišima Lehouve in Potite Roumclle jc včerej ootele dome. Finančni in gospodarski pološaj Franeija je dokmo slabši. Okupacija Ruhra je do danee prineele le ogromne stroške, večji deficit in pedeo freneoske veluts. Minister se javaa dela tatroquer, ki ee je včerej vrnil is Ruhre v Pariz, je iajevih "Železnice ne okupiranem ozemlju so dooele in metodično doeorgenizlrenc." Poslanec Rollin piše danes v "Journal des Debele" sledeče i "Francije stoji pred kriso. Prve faza sankcij proti Nemlji se je ia* jaloviU. Ako se pološaj kmalu ne izboljša, bo morala vlede aešeti s tiskenjem papirnat ege denarja. Kaj to pomeni, je lahko vaekomur jasno." Vrhutega je prišla vest, da Ru-munlja prosi Franoljo se poeojilo sto miljonov frankov. Smrtna kaaea ea ntiaškt sabotfate. Duesseldorf, 8. febr. — Francosko povsljstvo Je nssnenilo, (U osebe, kl poškodujejo šelesnlšks tire, aignelne anemenje in Uvrše druge čine salmtaše, bodo kasno-vane s smrtjo. To je prvič, da ao Franoosi zagrozili s smrtjo prebivalcem zase-denega nemškega ozemlja. Vojaške strele so dobile nalog, da ust rele vsakega, ki se bo priblilal železniškim krillščem, čuvejnleem in postajam in ki se ns povelje straže ne ustavi. Pasivna j-esistenca Nemcev v Huhru je šimdalja trds. Franeozi eo včeraj zeprii dve šelesnlčerske predsednika in Župana v DuU-burgu. Za pogrebom deaet let ne deklie«, katero je ubil iraeroeki korporal v Dueiiaeldorfu, je šlo 10,000 oseb. Pogrebni izprevod je Idi veliksn sks demonstracija proti Franciji. Franeoei so ponudili stsršem ubl te deklice dve doUrja in 10 eentov odškodnine, toda etaršl so odklonili ponudbo. Mtavka nemških železničarjev v Ruhru In Porenju ee nadel Ju je Voditelji ata v kar jev izjavljajo, da morejo Krsaeozi prej odstraniti vojaštvo io svoje tehniško oeobje e postaj, pradno m vrnejo a lev. ker jI ne delo Praaeoeke šote prodirajo dalje. Kee*n. Nemčije. H. febr. -Kron-eosi so všersj saeedli msete l*B-nep. Itergbsueen, Krebeoge la Werme|akirrhen na robu doline Wupper, Vse kaše, da nameravajo PrnAcozi okupirati veo Wuper-»ko kotlino s i«e^| Kbrrfetd. (Dalja na 3. etraal.) oomprrs V oi je izraža simpatue nemškim delavcem. Weshington, D. C. — (Feder. Prem.) — Ne epel dele vekih strokovnih unij v Nemčiji na Ameriko aa posredovanje je Oompere odgovoril v imenu Ameriške deUveke federacije, da federaeija simpeti* sire s delevekim razredom v Nemčiji v aodanjem boju s francosko Invazijo Ruhra. Obenem Uompere poslva ameriško vledo, da naj aa kak način poeroduje med PorUom ia Berlinom. Gompere obsoja po-akus priellnege dela ga nemške delevee v Ruhru, rekoč, da doba sul-nosti je minila in Franoija no sme iti nesej v barbarizem. -1 . , . !,■ ■ TURKI PODE Ml-NIKE IZ SME. Turški govomor Jo dal da morajo bojne ladijo odpluti „ is smimeke laka. SO poveljniki 1arou ultimat. bi.. .. .. > >• - I ' Olrigrad, 8. febr. — Francoski konsal v Smlrni je bil denee «ja-trej obveščen od smirnskega go-vernorjs, de js rek ultlmeta sa odhod ententnih bojnih ledij Upred Hmirno podeljšan na 24 ur In poteče danes svečer. Atene, 8. febr. — Is Smirae jev-ljejo, de so poveljniki sevszniilka flote sporočili Turkom, da bodo bombardirali Hmlrno, ako Turki odprb ogenj U obrežnih baterij ne enteiitiie bojne ledlje v pristanišču. — Druge v sat se glael, da Imejo savezniki 40 bojnih ledij t turških vodeh in Turčije bo blo-kadirana tisto minuto, ko učne • kakimi sriVraŠnostmi. Carigrad, 8. febr. — Turška vlede v Angori Je sklenile, de morejo zeveznišk« bojne ledlje sa* pustiti pristanišče v Sinirnl, Go« vernor Krnimo je tosedovni odlok sporočil poveljnikom ententnega brodovje In Jih del 12 ur čeee sa odhod. V pristanišču Hmlrno ate samo dve bojni Udlji, in eieer angleška Ur freneoske krilarke. Ameriški rušllee, ki ae neheje v bližini, ae smstro po odloku Turkov se nov* trelno ledljo. Zavssniški komissrji v Carigradu eo te ko J odgovorili a oetrim protestom. Nskaj ur kesneje so Informirali turško vledo, de so prejeli ne vodile is tandons, Peri« za in Rime, da saveeniške bojno ledije ostanejo v Mmirni la moštvo na ledljeh se ime braniti, eko bodo Udije napadene. Nieholson prejel ne vodilo, da pošlje toliko bojnih ledij v Hmir-no kolikor jih potrebuje. London, 8. febr. — Iz Carigrada jsvljsjo, ds je Turčije posvele vse moške od It. do 47. leta k orošju. V Mali Asljl ee vt*i veliko gibonje vojaških Aet In topov. Turki so montirali več feetpelčnlli lopov ns obrežju Hm i me. Transporti s trškimi topovi odhejejo čes Mrsmorno morje v Vzhodno Trosijo. Uradno poročilo briuke vledo aa glaei, de Velike llriteaije ae umakne svojega brodovje U turških voda. Dge polka vojaštvo eta bito včerej poalane ne Blišaji v shod; k jo se lakreeto, ai znano. Govoriee 9 bližajoči aa vojni se zopet širijo kot blisk. Ceeopicl špekulirajo, kako dale* pojde koaOikt la dali ee vneam J*elkea» . 11 PROSVETA OLAJMLO SLOVZHSKE HAMOPHE POPPOUK JUHIOTZ laitkika le«»feiaa: zibj«.« iriav« u »ovišatl mezde svojim uslužbencem. Drugega vzroka ni, ki upravičuje stok in jok o slabih časih. Hudson, Wjo. — 180 delaveev brez dela. Kako to I V sredini Wyominga na sredi okrožja Frimont gospodari Uko imenovana "PopoeU Coal Co.", ki laatuje dva rudnika. V rudnika it. 2 je bilo zaposlenih 180 de-Uveev. Dne 27. januarja ob 11. dopoldne so vozniki naznanili kopačem, naj izčistijo delavske prostore in naj naložijo avoje orodje na zadnji voz, da bo rudnik zaprt za nedoločen čas. Pozneje ja tudi. nadzornik rudnika naznanil, da bo rudnik zaprt in da mu vzrok ni znan. .Odkar so rudarji po . zadnji sUvki zopet prijeli sa orodje, so delali samo na polovico časa, tako, da so zaslužili komaj za vaak-danje livljenje. Ša komaj v sredi zime smo, pa le sedaj brez dete in brez zaslužka. Če deUvee nič ne zasluži, si ne more kupiti življenjskih potrebščin niti od U viti od trgovca. Kaj bof Gospodje bogatini so dobri a-gitatorji za strokovno in politično organizacijo. S svojim počet-jtmu nam dajo dovolj časa za premišljevanje o dananji gnili politični in gospodarski družbi. Slovenski deUvei, ali ste naročeni na deUvsko ča#op*5cf AU i-mate v svojih hišah liste, ki vam prinaiajo ključ do svobode, prinašajo izobrazbo sa nas delavec in odvračajo krivico od naa stran. Oni povsod in vselej branijo de-lavake koristi. Slovenski delavci, ali imate naročeno Prosvetof Kratko pred volitvami do dne 7. novembra je bilo veliko hrupa in grmenja, kandidatje so dajali svojim volilcem vsakovrstne obljube. Delavci , vprašajte sdaj te isvoljene, če je dobro, da so delavci sedaj v sredi zime bres dela in bres zaslužka ter Uko tudi bres živeža. " Delavci, koliko časa boste Be spali f — Laosa Marko. i« dosti zadovoljni s svojim delom in zaslužkom. Se to moramo povedati, da sem pred kratkem »rečal starega rojaka in ga nago voril: "Hello strie!" To je mo-la očividno zelo razjezilo in rekel je, da mi bo ušesa navil, ker "ai nismo strici, Um več pri ju Ulji". Torej prijaUlj Arko, da se vam ne zamerim, ne bom več rekel strie, Umveč prihodnjič vas pozdravim "Hello stričekl" — Charles Praprotnik. Diamond vlile, Wyo. — Pred petimi meseci sem se naselil v to naselbino in kakor vsak dopisnik, tako tudi jas sedaj pričnem: ker se nikdo ne oglasi od tu, bom pa jas malo popisal. Saj je vendar lepo ime dsno našemu mestu. Diamondvillo ja v dolini med gorovjem. V tej dolini ie ni treščilo v nobeno drevo, kajti nič drugega kot divji pelin se juns-čl po preriji, pa ie U jc sedsj pokrit s snegom, tako če človek pogleda v daljavo, isgubl vid v beli megli. To je torej ona peli-nova dežela, ki je že precej sns na Slovencem. Rojakov je tu precejšnje število, ki so jako složni, drug z drugim so in posebno na društvenem polju delavni sa napredek ter Imajo tudi uspeh. Imajo tri društva različnih podpornih organizacij, posebno lepo med vsemi pa nepreduje društvo "Brstje miru", 8. N. P. J., kateregs sem tudi jss član. Imajo svojo mslo dvorano ali dom, kjer dru-itvo obdržava seje in kake zabava in veselica, ra je prav mala dvorana, pa vseeno sadostuje za sedanje potrebe. Tu je preeej naših slovenskih trgovcev, ki se največ pečajo • takozvanimi "soft drlnk parlors",\jer imajo na prodaj sveie smotke, "near beer" sodavlee In druge take pi ječe ne manjka aa potrebo. Vsi ti gostilničarji gredo rojakom prav lepo na roko. Kar ae tiče delavskih razsser. Star Oitj, W. Va. — Bolj po polževo delamo v naši naselbini, dva do tri dni na teden, drugače pa počivamo. Dne 29. januarja je izbruhnil požar ob šesti uri zjutraj v Pursglove na Grimondu. Uničeno je bilo vse do tal, Uko, da je osUl samo kup pepela. Požar je izbruhnil Uko nenadoma in se z naglieo razUgnil, da so si ljudje komaj rešiM borna življenja. Nobene obleke fi niso mo-gli rešiti. ZsdnjiČ sem poročal o nesreči v SUr Citjju in dan kasneje sem bil na mestu nesreče in še na svoje oči videl del Ulesa nesrečneža, ki je bil dan prej razmesarjen. To je prava sramota za železniško družbo, da celo kosov od Človeka, ki je na železnici ubit, ne more počiatiti s železniške proge, da služijo tam za hrano gavranom. S Um je pač pokazaU, koliko ceni železniška družba človeško življenje. Dokler bodo imeli tako "usmiljenje" do revnega deUv-ca in bo delavstvo vzlic vsem krivicam mirovalo, nam ni treba pričakovati boljših Časov. Dne 17. januarja sem čiUl v Proeveti dopis od mojega prija-Ulja Johna Jardsaa. Na to rečem le toliko, da bo on meni dolgoval na stanarini, dokler ne bo plačal Človek dolguje svoj dqjg do ti-atega časa, dokler ga ne poravna. Prikazati me hoče v slabi luči, ko pravi, da je bil po meni izgnan iz kompanijske hiše. Ko sem bil dne 12. februarja lani napaden, sem mu dejal in sem tedaj imel celo celo družino bolno, sem mu povedal, da razgrajača ne maram v hiši, ter aaj se izseli. Izselil se je torej od mene stran 28. julija. Pri Um mi ni nikdar poaujal stanarine. Na unijo ali kompanijo sa jaz radi Uga ne bom obračal, jti tudi on, ki je iskal sUnova-e, se tedaj ni obrnil na anijo kompanijo, Umveč nama. To-o r blagohotno pojasnilo 1 Poravna naj dolg, pa bo prost. — Joseph Železnikar. Buckner, m. — Po časopisih čitam, kako se imajo rojaki po raznih naselbinah, zato sem se namenil, da napišem tudi jaz, kako se imamo tu v južnem Illinol-su. Seveda ni nič dobrega, pač pa žalostnega. Nekateri prav nič ne cenijo Človeškega življenja in vedno se pripeti kaka nesreča, Id vemo, da nikdar ne praznuje. / Tu je zopet nekdo posUl drugega človeka na oni svet. Ustreljeni je bil rodom Poljak, drugi, ki je sedaj v ječi pa je Američan. Kakor se stiti, je bil vzrok nesreči — ženska nezvestoba. To pač nI poteh kraiih nič posebnega in je že stara navada, da nas zdaj in zdaj dosežejo take novice. O delu ni, da bi poročal. Malo delamo in niU misliti ni, da bi si človek prihranil kak copak. Su-haški agentje nimajo s nami posla, kajti na kako "mesečino" ali ječmenovee smo še davno pozabili. Vreme imamo slabo, vedno je oblačno in deš. Mračne je Uko, da drugače ne vem, kdaj je dan, kakor če zjutraj odprem vrata in potipljem s metlo. Tedaj vem, koliko ja ura. Posdrav vsem pečUrjem in pe-rlarieam ter čiUteljem Prosve-te. —Joe. Oermel. Verona, Pa. — V najlepši mo-ftki dobi, sUr 31 let je za večno preminul rojak Joseph Šinkee, ki je bil doma is Sembij na Notranjskem. Ranjki zapušča v stsrem kraju očeU, mater in sestro, tu v Ameriki pa nima nobenega sorodnika. Bil ja še samec. Bolehsl je sa pljučnico ter ko je zbolel je ležal v isti postelji in v isti hi-ši kakor ranjki John Morel. Društvo mu je svetovalo, naj gre v bolnišnico, toda sdravnik ga ni pustil. Rekel je, da on garantira, da bo ozdravil. Tako'ga je oni zdravnik zdravil mesec dni, a ga potem poslal v bolnišnico, ko je isgledal bolnik fte selo' slsb. V bolnišnici "ColuaabU" so ga trikrat operirali, a bilo je prepozno in aaspal ja ▼ miru dne 4. januar ja svečer ob deveti uri. Jehani Morel gre vsa čast in hvaU sa njeno prisadevaaje, ki ne bom opisal, ker v majnah ne, je stregla bolniku in bila ns raz delam. Rudarji mi povedo, da sojpolago sa postrešbo v vseh ozi rlh, da mu U bolečine. je pomagala in Ujša- Bodi m»lahka zemlja] Ostal bo vedno v spominu. — Bostjanftič. Chicago, 111. — Naša mala triletna hčerka Elsi je srečno pre-btala operacijo na noau in grlu pod nadzorstvom dr. Mazilkota. — Mrs. Kar? Janko. javnaIovornica. l 't Glasovi članov S. N. P. J. in č i ta tel jev Prosvete. Joliet, HI. — Med delavci hudo razsaja davilka jetika in marsikdo je v dvomih, da se ni tudi on okužil, zlasti, če veliko kašlja po kakem prehlajenju in si radi Uga dela veliko skrbi. Nepotrebna je skrb, kajti ni mu treba drugega, kot naj da pregledat jutranje izpljunke v bolnišnici, kjer potom mikroskopa dožene-jo, če ima jetiko ali ne. Če v bolnišnici doženejo, da je v resnici jetičen in se mu smili družina, potem naj gre v bolnišnico, ki je nalašč za take bolnike, kjer bo gotovo osdravil, ako ni prekas-no prišel. Tam se lahko bolj umiri kakor doma in ni se mu treba bati, da bi še druge okužil. Takega bolnika je tudi dolžnost, da se odstrani od svojcev in mora to storiti, če mu je količkaj do svojih otrok. Jolietska bolnišnica za jetične je na farmi, kjer je že veliko jetičnih bolnikov ozdravilo, ki so došli pravočasno. Torej ne skrbite preveč radi bolezni, pač pa bodite previdni radi svoje družine in odstranite se od nje čimprej morete v, kotirane bolnišnice, kjer boste, ako je še čas, ozdravili, ako je pa bolezen že preveč razpasena se vživite v ono prepričanje, da moramo vsi umreti, ako ne prej pa kasneje. — Mrs. Tranoes Kostelj. Berwin, 111. — Od časa, ko sem pisal zadnji dopis v Proeveti ter kritiziral sklep glavnih odbornikov J. R. Z. radi razmetavanja imetja U organizacije, je že minilo par tednov in kritičarji so tu napram mojim idejam, lahko rečem mojemu prepričanju. JVvi, ako se ne motim, je bil rojak A. Zornik iz Herminija, št. 1, Pa. Njemu se čudno zdi, kako bi mogel človek v par mesecih soditi mnenje prispevatefjev v fond J. R. Z. V odgovor mr. A. Zornikn to: Kadar ao sUbe delavske razmere, človek bolj hitro potuje kakor tedaj, ko so dobre. V tistem času sem jaz prepotoval večji del Pennsylvanije, Ohija, Indiane in Illinoisa. Po mojem mnenju so rojaki po teh štirih državah največ prispevati v fond J. R. Z., in v teh štirih državah jaz vzamem 90% merilo vseh prispevateljev v dotični fond. Tudi zapadne in severne države so se dobro odzvale, posebno Minnesota, Čolorado in Wyoming, ampak ako hočemo vzeti za podlago statistiko še iz teh držav, torej bi naraalo nezadovoljstvo napram sklepu glavnega odbora J. R. Z. Se na večje odstotke. Pa niso vsi "sakaerjevci" in tudi ne vsi "zakrajškovci", ako je sploh kdo. Rojak A. Zornik mi dalje tudi predbaeiva mojo trgovino. Dragi Tone, vsi ne moremo biti v enem in istem "biznesu". Jaz i-mnin svoje, ti imaš svoje, akoravno sem ti pred par leti priporo-čsl, da svoje ime in tudi roke stran od neke agenture. Da si se oglasil, pa ne zamerim, ker si bil direktno prizadet. Potem se je oglasil urednik 1'roletarca. Tudi njemu dam vso čast, ako se strinja s mojim prepričanjem ali pa ne. — Potem pride kritik is DetroiU, Mich:, po imenu A. Jurca, kateri hoče brezplačno oglašati mojo trgovino v časopisu. Dobro, zabraniti mu ne morem. Reklame vsekakor ne iščem. Kar se pa tiče poseča-njs konvencij S. N. P. J., aem jih poNcčal in jih bom še uradno tli neuradno. Kakor ustanovitelja S. N. P. J., me konvencije in delovanje S. N. P. J. selo intereai-ra, kakor tudi delovanje J. R. Z., pa naj se huduje mr. Jurca kolikor se hoče. Vendar pa ostanem pri svojih 90%, pa ne Zakrsjšc-kovega, Pirčevega in tudi na Sak-serjevega kalibra, ker nisem bil ns njih časopise nikdar naročen in tudi ne vem, kaj pišejo. Moje prepričanje je le moje. Nato pride še neki Jos. Radelj »/ Kacine, Wie., kateri me nekako •ndirektno prišteva s nekim Leo Mladičem, ki baje potuje s Ave Micko in frančiškanako Edinoat- j«. Smešno, kajtiei mr. I** d »čem sva si ravnotoliko na ro- viti V Evropi te Hpreminj.jo u 1 fronto m algance prijatelj aovraimkov. Anglija, ki je * štirimi leti "reševala" dem£3 cijo in obsodila Viljema na v3 U, se zdaj druži i $emčij0 plTl cija pa išče nove zaveznik, J jih sploh dobi kje. ' Predragi, predočite si tole i tuacijo: Amerika, An^i« J Nemčija na eni atrani, Francik ■ pa na drugi v novi vojni lirlj bo potem delal aparat histeriji propagande f Kakih zvitih pot« bo treba, da se v buticah miijj nov ljudi navije vzmet novi. mišljenja po zahtevah evangeSl atoodstotizma, da namreč nemij hudiči postanejo atigelji, frtneJ ski angel ji pa hudiči f • e e V Ameriko je prišel francoski psiholog Emile Coue, ki trdi, dj se človek lahko iznebi gotov%! bolezni z avtoaugestijo, Njeg0» predpis je sledeči: Veruj, ds oa dravia in ponavljaj vsak dan i« vsako uro besede: Dan na dtn ii na vse načine se počutim bolje ia bolje. Pred par dnevi je prišel Cou» v Chicago in listi poročsjo, d« ji "ozdravil" vpričo 3000 oseb ? Orcheetra dvorani Šest moftki^ ki ao trpeli na otrpnjeijih udih it revmatizmu. Ali je to kaj novega! "Zdrav, ljenje" z avtosugestijo (samons. migavanje) je tako storo kot j« star človek. Razlika je le ta, di nekoč je bilo kaj takega "čudei" in tisti, ki so ga izvršili, so bili božji preroki in sinovi ali pa 2* rovniki in hudiči. Avtosugestiji namreč učinkuje na dve strani: ozdravi bolnega človeka in prine* se bolezen zdravemu človeku. Vsak dan in na vsak način spoznava svet bolj in bolj naturn« sile, ki že od nekdaj delajo človeštvu toliko preglavic. j • e • ij Bolj kot Couev recept a v ton. gestivnega zdravljenja nas zam-ma vest iz Londona, da tam delajo načrte za leUlo, ki v pri. hodnjih petih letih preleti Atlantik v dvanajstih urah. Letalo bo letelo 300 milj na uro v višini 30,000 čevljev nad morjem. To leUlo mogoče pride v petih letih, mogoče ne, pride, pa gotovo kakor je prišel za konjskim vozom vla9t, ki drvi 80 milj na uro, pravimo, da "drvi" 1 V ree-niči vUk leze kot polž — v pri* meri z brzino leUla, ki obleti svet v 24. urah, predno se bo pitalo leto 2000. Neki agitator med prvimi krist* jani, ki ao bili komunisti, je zapi. sai, da "oko ni videlo, niti uho ni slišalo" tega, kar čakala dobre ljudi v nebesih. To je bilo zapisa, no pred nekako 1800 leti. Imel j« prav, ▼ toliko namreč, da čudesa, katorih oko ša ni videlo niti tli* šalo uho, pridejo sa ljudi na ten sveti. Čim pametnejši in sposobnejši bodo ljudje, tem večj^ in krasnejši bo njihov paradiž ns tej zemlji i • e e Padanje nemike marke, fran« coskega in belgijskega franka ia jugoslovanskega dinarja je zn> menjc padanja kapitalizma v Ev* ropi. • • • Šovinisti v Jugoslaviji vpijejo "Vive la France", češ intereli Francije so tudi interesi Jugoslavije. Ako Francija ne dobi miljard zlaU od Nemčije, ne bo tudi Jugoslavija nič dobils. Ako JugosUvijn čaka ns mi-Ijarde, ki jih iztirja Poincsre, bo še prokleto dolgo čakaU. Ksm se Jugoslavija nssloni, kadar vrag odnese kapitalistično Francijo t e a - a ' Ali so Francozi že nakopali sto miljard zlatih mark v Ruhru f Preklicani Poincare trdovrstno molči. i K. T. B. r, ko kskor vrošg Železo in vods. O-čiU mi tudi moje finančno rsi-merje. Jas bi rad videl, da pride, ali da ae ponudi mr. Joe Rsdelj prevzeti polovico mojih finančnih razmer na svoja ramens drugo polovico pa bom že u* kos s pridnim delom in varčevs? njem. Kar se pa kritika tiče, jc P* vsak iz mode, kdor kritiki umen ali ga kritika razburi. PO mojem mnenju kritika mora biti. Ako bi je ne bilo. bi na bilo napredke. Kritika ia konkurenca poepešuj*-U nuvoj. Da pa a« bi mords kdo mislil, da jemljem aasaj •'<>)• prejšnjo trditev, ostajam ie no pri tistem, kar um v trdil v prvem dopiau« — rEK, 9. A, 1923. delavskega sveta. ^edsrstod Press). v Kanadi. Organizirani Igarji v Novi Skoti ji, ki apa-* United Mine Workera of ao na konvenciji avoje „je organizacijo zaključili, ,v priključijo k Bdeči strokov-iuternacionali a aedežcm v tvl Mednarodna ekeskutiva W. of A. je pa naatopila temu zaključku novoŠkot-premogarjev in jim zagrozila občenjem, ako ne prekličejo Predsednik John L. Lewis okrožnico vaem krajev unijam v Novi ftkotiji, ki tvo distrikt U. M. W. A., a po da člani zavržejo sklep ^vencije, ker rudarska organi | nima nikakranega revolu iroega programa iu njen na j« le "pridobiti članom viijo jo in druge bolje delovne po g zakonodajstvom, pogaja in h stavkami". Zdaj jc di ktni odbor novoškotake orga acijc zaključil, da umakne rp kouvencije za vstop v Rdečo ernacionslo s pogojem, da pri-to vprašanje na dnevni red pri-Hnje konvencije Aidarske orga-icijc, ki se vrši leta 1924. Lastniki premogovnikov v vi Skotiji, predvsem Britfsh Ipirc Steel Corporation, iščejo burje na' Zapadu s pomočjo potovalnih agentur, dočim je v pliau premogovnikov veliko ste-rudarjev brez dela. Rudarji ^Iruženih državah in v zapadni Inadi se opozarjajo, da naj ne ejo dela v Novi 6kotiji. Sazne vesti. LTI JONES" JB KRITIZIRALA PROHIBIOUO. PROSVETA NARORR SVITI Manj je opoaorU notnega odseka s predsednik ss-» javni poduk. kura je dva in devetdezst lst. Chicago, 111 — "Mati Jones", ra dva in devctdeaet let, je dola v Chicago. Pred več meseci nevarno zbolela in je moraia vati posteljo v .Washingtonu. ravniki so takrat dvomili, da reva. "Mati Jones'' jo pozna-kot najboljša bojevnica med tokovno organiziranimi delavci, ebno pa med rudarji^ katere bodrija v najhujšem trpljenju boljše čase. Prišla je v Chicago, da obišče oje "fante", to je atrokovno ganiziranc delavce. Oglasila se v glavnem stanu Mestne delav-o federacije in tam je tudi podala, kako aodl o prohibiciji. tedvsem je povedala resnico, da prohibicija ne izvaja enako za se razrede v deželi. "Zakaj naj bi poslaniki tujih ežel in bogatini imeli privilegij, a uživajo izbrane opojne pijače, elavskemu razredu je pa prepo-edano uživati pivo in vino!" je prašala "mati Jonea". "V jeklarnah morajo dclavci leg sijajočih plavžev, slečeni o pasu, ko izredna vročina kon-umira njih telesa, piti vodo, da jrsse svojo žejo. To je resnica udi o delavcih v drugih industri-sh. Precej nepokoja v industriji e da slediti do te izgube, ki jo « povzročilo uzakonjenje oaeui-lajstega amendroenta." "Mati Jones" ostane še nekaj ■dni Chicagu, na kar odide na iritatorično delo med rudarje. Stara je postala, a v nji še vedno Živi duh, ki kliče delevee v or-(rsnizacijo in na skupno fronto proti skupnemu nasprotniku. New Tork, H. Y. - Mesto New York ima nastavljeno precejšnje število uradnikov, da iščejo'otroke, k t ne gredo v šolo. Drža va New York ima postavo, po kateri se matere lahko pošljejo v zapor, akoravno žele, da bi otroci redno obiskovsli šolo, ker jo ue obiskujejo, ker morsjo pomagati prehraniti družino. Mesto pa ui-ma doati šol in sedežev v šoli ra vse otroke, ki ne obiskujejo šolo. Tako obtožuje Benjamin Antin iz New Yorka, predsednik senatne-ga odseka za javni poduk. "Težko imajo prostor v javnih šolah v večjih mestih za vae otra-ke, ki žele pohajati v Solo," je izjavil senator Antin. "Naši otft>ci hrepene po šolskem poduku, toda šole so prenapolnjene in mesta niso držala koraka z vznemirjajoče zahtevo za poduk otrok." KRUT IN NJEGOVI NAMESTNIKI. AMERIŠKA DELAVSKA BRANKA PROTESTIRA FBO- TI OKUPACIJI RUHRA. PROTI PROBOIOUI Albanjr, N. T. — Zakonodaja-ec Louis A. Couvillicr predloži esrislaturni sbornici rezolueijo, ki preklicuje odobrenjc federel-o« sra prohibieijoniškega amend-»ents. Prohibicljonieti ao zaradi tega kar iz sebe. Couvillicr jim pa odgovarja, da njegova resolucija ne uatvarja n»vega precedenta, ker je bil preredent že etorjen ▼ letu 1870, k<» je legielatura sprejela rezolu-f'i<>. v kateri je preklicele odobritev petnajetega emendmenta ^ ustavi, ki ga je legieleture odo-^fils v letn 1869. Anglija ttrja dolžalke London, 8- 'ebr. — VUde Veli Britanije nemerava vaak čaa Pilati noto Franciji, Belgiji. Ita-Hji ia drugim drževam Evrope a Pozivom, noj začno misliti na odbila dolgov. Anglija obvesti dolžnike, da je erenširele Planila svojih dolgov Združenim rfrtsva« in zdaj zahteve, de tudi dobi svoje. Noie bo poelens 13. februarjem, ko se otvori ing'eški parlament, "" l Minneapolis, Minn. — Minnc-sota jc država, v kateri je smrtna kazeu odpravljena. To pomeni, da ima ta država visoke civilizato-rične cilje. To pa nekaterim lju dem ni všeč ni zahtevajo, da se uvede zopet smrtna kazen. Ako bi smrtno kazen zahtevali ljudje na nizki stopinji izobrazbe, bi bila ta zahteva razumljive. Ampak med ljudmi, ki zahtevajo smrtno kaze«, ae najdejo tudi duhovni, ljudje, ki pravijo, da so nasledniki Krista, ki jo učil, da sc odpušča svojim sovražnikom, in ki je celo razpet na Križu prosil za svoje mučitelje rekoč: "Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delalo." In tako je nastopil pred klubom Commonwealth v hotelu Dyckman dr. W. B. Rilejr, župnik prve baptistovske cerkve in priporočal, da se smrtna kazen zopet vpostavi. Ko je izmotal splošne fraze brez vsakih štatiati-enih podatkov, s katerimi bi podkrepil svoje trditve, se jo poslu-Žil še biblije, da dokaže, da sam Bog zahteva, da se uvede smrtna kazen. In tako jc dejal: "Biblija zopet pravit "Kdor z mečem končuje, bo z mečem končan." To ao pa besede, ki jih je spregovoril Krist, ko je posvaril tre, ko je izdrl meč, da maščuje svojega mojstra, da ni pričel z mečem mahati okoli sebe in ubijati. Citiranje teh Kriatovih besed pok a zu je, da bi učenemu župniku, nič ne škodilo, da nadaljuje študijami o bibliji, menda se končno vendar prepriča, da Krist nI nikjer v svojih naukih priporočal smrtne kazni. Zdi se, da jc to isti učeni 'doktor' bogoslovja, ki je nekoč priporočal, da se naj odpravijo na-uki o Darwiuovi razvojni teoriji iz javnih šol. PREDLOGA ZA USTANOVITEV DRŽAVNE POLICIJE NIMA VELIKE PODPORE. Springfield, Ul. — Privatni biz-niški interesi niso nič kaj zado-voljni, da je bila v senatu ia zbornici predložena predira, ki določa, da naj gre posebna komi-sija v države New York, Ne»y Jersey, Pcnnaylvania in Michi-gan in sc na mestu prepriča, sko jc državna policija res koristna naprava. Privatni bizniški inte-resi menijo, da je bila ta pred-loga predložena, da se predloga o ustanovitvi državne policije za- ^Naaprotniki državne policije izjavljajo, da jc v legislaturi toliko nasprotnikov državne policije, da predloga ne bo sprejeta. Ampak oni žele, da gre posebna komisija v države, v katerih že imajo dr-iavno policijo in se tako na lastne oči prepriča, da državna poli-ciia kot ustenove niina nobene, g. haska za Ijodstvo v Illino.su. Povišani bodo davki m nekaj ljudi bo imelo službe ne rsčuo davkoplačevalcev, ki vodo sevede podpireli tiato stranko, katera tw slučajno v sedlu. Boj aa volilno vrrico na Japon- Tokijo - (Federeted Prees.)-Splošna in neomejen, volilne Pra-Vics za moške je letos nejvatoe^ zadeva pred jeponsko sb Stranke, ki podpiraj« volilno re-formo, pripravljejo mnoge de-monetraeije. Oponnje K tu " delu. Viskont Takaheš.. *'*jjo ■trauke "seijukej" (skrajni nek New Vork, N. T. — Poročeno je že bilo, da js Ameriška delavska federacija protestirala proti okupaciji Kuhra po Franciji. Temu protestu se zdaj prufrušujc tudi Ameriška delavska stranka. Sprejela je posebno resolucijo, v kateri obaoja okupacijo Ruhra, Iti prinaša novo vojno. Protestno resolucijo je izdelala eksekutiva Ameriške delaveke stranke, *ki poleg izjavlja, da sc skupna akcija organiziranega de-lsvstva, radikalnih in naprednih organizacij vpričo položaja v Ruhru, smatra za značilno znamenje, kakšni bodo stiki ameriškega do-lavstva v bodočnosti s evropej-skim delavstvom. "Francoska politika as jc pokarala kot načrt, po katerem postane Nemčija tako šibka, da ne moro plačati kaznjive odškodnine, ki jo tirjajo od nje zmagovalci, in po katerem ac še naprej u-ničuje Nemčija, ker ne moro plačati. Poeledica takega postopanj* bo," pravi resolucija, "da se spremene mase nemških delavcev v trsjno tlačene francoskih bankirjev in industrijskih magnetov in da se to tlačanstvo issili s bajoneti . . . Ameriška delavska stranka protestira proti taki obsodbe vredni, politiki in epelira na vse delavske organisacije, da se pridružijo protestu in da pomagajo končati francosko agresivnost in imperialistično lakomnost po moči in plenu." Centralni strokovni in delevaki svet Greater New Yorka je odposlal delavskim organizacijam v Franciji, Belgiji in Nemčiji brzojavke, v katerih iz srca odobrava njih proteste proti francoski okupaciji Ruhra. Brzojavka tfravi, da okupacija krši mednarodno pravo in končuje: "Petioijonirali smo ns kongres Združenih drŽsv, da vporabi svoje dobre urade, da se francoske čete umaknejo iz RHi-nelanda. Mi občutimo, ako ae to ne izvrži, da vodi do drugega uni. čujočega boja ljudstev ns svetu." RESNICO JE POVEDAL ŽELEZNIŠKIM MAONATOM. Decatur, IU. — "Prokleti naj bodo prof iti, delajte", je odgovoril polkovnik Frank L. Smith, predsednik illlnoUke trgovske komisije na zahtevo želcznlžkih magnetov, da ae naj poviša voznina, ko je govoril pred Farmskim žitnim trgovskim komitejom. Povdarjal je, da je raspsd ameriških železnic najvažnejše vprašanje pred ameriškim ljudstvom, izjema jc le še tihotapstvo a c-pojniini pijačami. Ta razpad ae lahko le vstavi, ako železnice izvrže več dela in manj kriče po večjih profitih. Povedal je, da . se železniški podpredsedniki shajajo pri obedih, kjer spuščajo v javnost go-vorancc, ki govore, da gospodje žele pomnožiti evoje prof i te s povišanjem voznine. Menil jc, da naj goapodje malo več delajo ln malo manj prirejajo bankete, ps bo šlo. Naglašal je, ako več (fro-fitov pomeni povišanje voznine, tedaj naj vrag vzame vse profi-te. Fermarji ao napravili len izgled železniškim družbam. Želez-niške družbe naj izvrše več dela in apolnijo naj svoje dolžnosti, ketere so obljubile, de jih Izvrše. Nasprotniki delavoev so povsod Aucklsnd, Nova Zelendije. — (Fedeaetod Presa.) /— V zaduji volilni kampanji je imela stranka konservativcev ekoro vse časopise na svoji strsni. Časopisi so pissli skrsjno protidelavsko. Delavsko stranko so Istovstili s boljševlško in cele mesece so premlevali frazo "krvave revolucija". Den pred volitvsmi je "The Nsw Zeelend Herald" čez celo prvo strsn ne slov sledeče vsebine: "Kdor glasuje za kandidate Delavske s' nn- Kljub AMIElSKI LETALBO NA po TU V EIO DE JANBIR0 Rio da Janairo, Brazilija Ameriški letalec lajtnant Walter Hinton in njegov tovariš ata do apela s letalom na rt Frio, kl je oddaljen le 125 milj od Rio do Jeneira. Prihodnji dan poletite v glsvno mesto Brasilije. Sk?cs«li Narodu lUt.M.vl O. april« Poiporu Jedstti w aroavi essaavis« generalna stavka fran coskih rudarjev. (Nadaljevanja a prve atranl.) Barmeu, Soliugen in Remsoheid, kjer eo velike tekstilne tovarne. Ruhrski premog ue odhaja nikamor — ne v Francijo in ne v ne okupirano Nemčijo. Na tiaoče tou nakopičenega premoga vlaži pri šehtih in okrog tovarn. Okrog 30,000 rudarjev v drŽav nih rovih je bilo včeraj na štiriin dvejseturni proteatnl atavki radi aretiranja šeleanlčarja, ki ni kotel dati Francosom sahtevanega o-i^dja. Francozi ao vseli pod svojo kontrolo celo želesniško, omrežje v Palatinu a arodiščem v Ludwigs-havenu. Železniške avesa s Koli-nom, kjer so angleške okupaoijako čete, js tudi pretrgsns. Dan sa dnevom so Anglešl bolj izolirani in obkroženi od francoskih čet. Angleške poveljnike je pričel skrbeti ta manever Francosov. Kakor javljajo is Pariza, jo franooaka vlada aklenila popolnoma reorgeniairati vea šelesniški sistem okupiranega teritorije.' Nemško šeleaniee se uključijo v francoako omrežje šelesnic v severni Franoiji. To pomeni, da bosta Ruhr In Porenska gospodarsko odtrgana od Nemčije in priključena Franciji in Belgiji. < GLAVNI »TAN. »SST Se SO. LAWNDALK AV1M CHICAGO, lLLINOtf. ItvrŠaralni odbor: UPPRAVNIODSEKt PpMmik VUimkI C^akar, p*4,f*4-4mlk A>4r*» VMvUk. R. F. O. T, »•m 01. Msotvi, P«., irl. ui»lk MaMbe« Tavb, lajolk ksialiksfa illiS i al; bl.c.j.ik Jok.« V.trUi. m~imlk |Util. M* fUtil« FUV Go*M. POROTNI ODSEKi Ukm UUww*U, preM.tk. 407 W. H«y Si., SprieafMd. 1H., Marti« teUsMlkar. B«i 1TS. EarUrU«, OKU. \ r+4 A. VM»r, B.* OTS, Ely, Min«., T*r*«IJ, B«« aa, H~e.rM.vUU, Pa., Uhm G.rA.k, 414 W. VUf SariafHsId, III. BOLNIŠKI ODSBKi OSREDNJE OKROUEt IIm SCST-ae Se. U.U.I. Aa. VZHODNO OKROEJEi jA^I aJiH.SU, Imi SOS. Mm, Raa. Pa. ZAPADNO OKROUEi Am*m šiU.r, B.« 104, SCI. R.m., aa Ja^aa^ad. M«. M.r«, kaa t M, B.kl, Ml..., m seeeeeespaš Mik. 2«|.l, S4SS S. Wl.,kHl*r Si., M.rrsy, Utak. Nadaorni odbor: Peaak Z.AU, ar^MŠaik. aatS W. Mik Si., Cklsa«.. IU.. Fraak vak. SaOO Pro...r A..., CUr.U.4, O.. WUIU» SAlUr, 0404 Si. CbAw CUT«U.J, OkU. Združitveni odbori . Predsedalkt Fr..k AM, SIS4 S«. Crawfeed Ave^ CkU.e«. IU. J»ik. Or.., aasa W. saik Si., Ckiaaga. IU. Jm. Sk.k, 1101 R. Slrd Si., Oevelaai, Okle. VRHOVNI ZDRAVNIK* Dr. F. J. Kera, SSSS Si. Oale Ao. Oevalaad, O. POZOR I Kwnpwks*» s fl. .4k.r»lki, M dsUja e flavaeai aeada« •• rrAJ Uktki VSA PISMA, kl m >«>»k|« aa p.»U ml. »r^edalba se sssUvei Pr>š«ešalllv S. N. P. J., Hirll S.. Urdil« Av... CUeeoa, M. NAZNANILO. Biabop, Fa. ~ Članom društva "V boj za slobodo", št. 203 S. N. P. J., naznanjam, da se prihodnja aeja vrši dne 11. februarja, katere ae vsi polnoštevilno udeležite. Na dnevnem redu imsmo zelo vsžno sadevo, ki jo je treba rešiti. Poaebno posivljam bolniške oblakovalee, da se udelešijo seje tsr poročajo reenieo, kako je a stanjem bolnikov. Po peavilih jednote je vaakemu, ki ja javljsn bolnim, strogo prepovedano o« previjati kako delo. V slučaju, ds ja kateremu članu dokaaano, da je samo ia osebnega sovraštva nasprotoval nakasilu bolniške podpore, društvo postopa s njim strogo kot pravila sahtevajo. Člani, vpoštevejte to naznanilo in pridite vsi na sejo dne U. februarja.'—'Mike Koše var, tajnik. NAZNANILO IN ZAKVALA. S tužnim srcem naznanjam vaem eorodnikom, znancem ln prijateljem žalostni veet, da je preminul moj preljubljeni soprog, oziroma oče, FRANK KOVAČ. dne 22. jenuarja, 1923, je šel zdrav ns delo v premogorov v nadl, da bode zadovoljil svojs draga s svojim prislužkom, a popoldan ob dve uri ga je doletela nesreča, namreč v rovu se je vtrgale plast in ga podsulo, kjer je ostal na mcetn mrtev, Pokojnik je bil mirnega snačaja, dober goepodar in selo prlbljubljen pri ljudeh. Rojen je bil v vssi Draga št. 23, l>ošte 8t. Rupert na Dolenjskem. V Ameriki je bil okrog 10 let, bil je star 32 let. Tukaj v Ameriki sa-pušča mene šalujočo soprogo s dveletnim sinšekom in eno seetriš-no v Clevelandu, Oblo. V sUrsm kraju pa zapušča ste riše, tri brste in eno sestro. Najlekrenejše se za hveljuj«»m vsem, ki so ase tolažil! v uri šaioetl. Hrčna hvala njegovi ••eetrični in njenem soprogu, ki ata prišla tako deleč iakasati avoje eo-želje in pološile kraeni venec ne krsto pokojnika. Najlepše hvala društvom in organisaeijem, k ka- ke, glaeuje aa rueki teror temu je bilo v Aueklandu, kjer iz-_____________________ beje U list. Izvoljenih pet delev- ^g ^pHp^dal pokojnik. katOfO skih posleneev in aamo šUrje kon w mu ^ vnU darovale krae- servetivci. V splošnem je bilo iz- nt fmm % bUf| ^jguljaki spo voljenih 38 konservetivcev, ^ JO m||| m ^ ||a|, dru4trg "Z«aga" liberalcev in 17 poslancev Delev- ^ m H N p j in ^ m H g •ke stranke. p. g pokopan je bil po katoliškem „ . . . obredu na pokopališče v Ind is ne, Nemci zaprli Rahr prod poljskimi ^ r||kftt ^ U|M |,vaU ,ki V«, ki ste se vd*le*Jli pogrebe Berlin, 8. febr. — %U> poljskih emigršbtov, ki so rekli, de gr<-do v Ameriko, je bilo ustevljenih v llammu in prisiljenih, da so se vrnili na Poljsko. Poljaki ao bili tio »umu. da gredo v Ruhr kot •tavkokazi. iHejset drugih Polje- VSR ZADEVE ROLNISKE PODPORE SB NAŠLOVRi BelaUke lai* •Rtv. S. N. P. J., aeST-SS S«. Uw»4.U Ar... ckleaaa. m. DENARNE POŠIUATVE IN STVARI. U .. tIŠaja al. le^«^alM«a ra la JmU.I. v«Ut m m«Uv«i T.iatlir. S. N. P. L SoST4t Be. Lawa* . dale Ar.., CkU.«., III. ^ ' VSR ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU se pošiljaj« aa »ulevi RI.gftj.Utv« S. N. P. J., aaST-aa S«. Uwadal« Av.., CkUag^ III. v M Mrll.fck. gl.4. ■••lor.nj. v gl. ImlmlaM *4k.r. se aej o^lljajo Peaak Zallaa. ar«Šmšalim aadaara^ift adkava, šlgar aaslev je ageeaj. Vel pvMvl aa gl. e«r.|iU m4Uk — aaj palUjaj« aa mmUvi Joka Uodec 40T W. Hftjr Si., SpH.gfUld. IN. Vel šsplil la dragi aplel, aasaaalla, eglasl, aarašalM^ ts^spUk f. Har Sl.. SgH.ffUM. III Isl I« dragi spUl, aMa.aU |m^y^^^sslls^>da»le^aaj se r^llj. aa aaslevi potrebujemo srednje starosti šenske sa Ishka tovarniška dela; ni treba stati; morate imeli seboj šksrje. 1024 Vickroy Htreet, Pittsburgh, Pa. (Adv.) ISGB se služkinja sa domača hišna dela. Plača po dogovoru. Oglasite sc osebno ali pismeno pri: M. Koder, 2332 Ho, Avers Ave., Chicago, 111. (Telefon Lawndals 3319.) ^ (Adv.) ZA KUHANJE PIVA DOMA Imamo v salagi slad. hmelji sladkor ln vse (iiuir«- potrebščine. Poskusite la se pr«i>i Imejte, da Je doma pri naa, kuhani vedno le najboljši In najee-aMi* Dohiti j* tudi sbirko sodov, httkifnlc ia rasnih lonsev. Itd. Mi vam duatsvimo narošile po H' iti, točno v vse kraie. t (irurcrljmn, .U(^l#arjem la v pro-•Ujidno Šelesnlne d«mo primeren popust pri vešjih nsruetVh. Pišite pe Informaeljs nai I » FRANK OGLAR, 0401 SttJIBfltf AffRS9| CliffliR^i Ot Inf luenca napada ljudi e valiko hltrico. Hud problsd, bolečino v glavi, hrbtu ln drugih dolih, bolečino v mišicah, mrslioR in aplošna onamogloat ao naktars anamenia ta bolosnl. Ksj naj aa atori aa to T Oatanlta v postal ji ali doma doklor ata bolni in vsemite SEVEROVE TABLETE ZA PREHLAD IN GRIPO Ravnajte aa po navodili, kl m dobo v omotu. Cona 80c. Organov aa dihanje ao najraje prime ln valod toga jo vatno, da Imate vedno doma pri rokah SEVEROV BAISAM ZA KAŠELJ Cona 25 ln SO centov. Grlo jo vočkrat Bolno in pokvarjeno, pomoč dobite ako rabite SEVEROV ANTISEPSOL za Č :a grgranja v grlu in sa ispiranjo noaa, a čamur drtito isti prShod ln proet nalasjlvih bacilov. Cona 86 centov. Gornje sdravlls se dobe v prodaj v lekarnah. Vselej eprašejte po "SEVnovni" la ae jemljite drugik. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. KAKO LAHKO POTUJETE V STARI KRAJ _PREKO TRSTA ZA 170.00. PIIITR TAROJ ZA POJASNILA NA ' EMIL K1SS, bankir, 133 SECOND AVENUE, NEW YORK CITY. Cene sa predalsfsne listke (sa najprej pteleae karte) od Zagreba do Nrw Yerke lioft,— ln sa osebni davek I Pošiljam« denar v dossevlno! Plešama 4*i obreeil ns vlgge! ia me tolešiH. Tebi n<*poeaba! so prog la oče želim pofivsj mimo, lahka ne j ti bo^le sm^rišks grada. ^InKi *<«U< Marija Kovaš, M>prog« Frank Koval Jr., sinšek. V (rtareoi kraja Frank Rova/:, oče, NOVO LETO, NOVE URE, NOVE CENE. 0*IM m« r Mtae« »»•• ftft^S« jO mn, kf ■• jStm«.. HrfeS B firJ^T lira M »M hmIivImm, Irt. rrarj Im 4» wIh4« I. inAm h mimmMtmmm. c— pm m Mh U Mil Velika BRlofB pravih glaenih Coluaabia Gramofonov .»k.. M»n. i. .M» iNisik rtoss« h —i «• mm «4to/' č* • tmmm mt« fiim C4mm*im I>wi IVAN PAJK, 24 Maifl Straat, PA. Fren/iške Kovač, meti. Jaaepb, "i^L rdini nasjirutujrjolkov, ki eo io«li froaooeks potne 4okn |ft Ant bratje Koše, ee- nonerrt, ki ac je bilo prijetih v KlUrMdu ........................................ COLUSIBIA GRAMOFONE od $30.00 $250.00. VELIKA ZALOGA PLOSC V VSEH JEZIKIH. cenike debke pri l VICTOR NAVINlEK, Ul On*r* St-. CeasaM«ib. tm. ....................................... I ZAgltTS TA KOPON IN CA POŠLJITE NATIONAL BO V ALTI SS COMPANV. 100» Pm^M Mmmk B«Ma|, PUukv.k. P«. Cenjeni: Ahe »1 Uhko dokažete vm Ur tU ti resložlli, tedaj j« to reealšao dobrs IrtmUcU« pojMfllb • tM, ni MoJ« In* j*................................................................. J UP« £ Josip Jurčič Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povost is 14. stoletja. , (Dalje.) "Lepa je ps vemisr, sli ne T" vpraša ces nekaj časa. "0 psč t Ali ie h pis bi se mi zdela, ko bi ne biia tega sodnika hči. Tega ne morem videti", pravi Turjačan. "To bi tudi jaz rajši videl, zakaj ta lisjak tako varuje avojo mladico, da skorsj ni moči priti blisu nje. Komsj dvskrat sem govoril i njo, nikdsr pa nisem mogel ukresti se tako ali tako v hišo, vselej me je stsrec prestregel in odpodil." "Ali ste govorili ie ž njimi" "Že toliko sem se ponišal, da aem se najprej trudil, njega pridobiti. AH stari "cerberua" je takoj vedel, kaj bi rad. Zabodel bi ga bil na mestu, kskor se je nosil proti meui. Zdi se mi, da ai je Ubral zeta, debcloglavega kramarja kislega obraza. Ime sem šs pozabil, pošten jezik ga ie izgovoriti ne more." "Kaj pa deklica f Ali ste si njo pridobili f" "Vaaj menim, da sem jo, če vse znanje moje Ženske nature ni prazno. Ko bi le starca ne bilo, potem bi smel upeti nekoliko sladkih uric." "Le čakajte, bova še naredila, da bo dobro. Jaz avojim prijateljem rad pomagam, soSebno bom Vam v tej reči, ker si morem misliti, da tega sodnika ne bo nobena reč bolj jezila. Da Vam lahko pomagam, tega se bodete prepričali kmalu. "Kaj je nam zato, še atarega tako ali tako ukrotimo ss nekaj čaaa, na primer, Šs gs vtsknemo v ksko Inknjo, ds ne bo nekstere dni videl soln-os. Potem bo krotsk ln obljubil bo msrsiksj." Med tem pogovorom je bil trop jesdecev še preeej dsleŠ od-jahal od aodnikove hiše. Helena, ki je bUa zopet priato-pila k oknu, je spremljfla jezdece z očmi, dokler ae niao skrili ss oglom. In še potem js dolgo dolgo slonels ns oknu. Psč so morebiti lepe ssnje rojile po nje nI glsviei, srce je hrepenelo po nečem, po neki srešl, ki nI bils srečs, domišljije si je slikala po dobo, lopo podobo t Uboga dekli ss, ki aveta ne poznaš, ki ga me rtš, da v lepi vnanji podobi mo ra prebivati blaga dufol Zakaj ti nI bilo dano slišati nekaj bese di In kako drugače bi bila aanja rila! Nikdar ae Heleni ni sitnejšo sdelo, ds pride Simon k njej, kskor js slišala v tem hipu ss hrb tom njsgov glss, hi ji je bil posebno sdsj zoprn, dssl je Orni. ščsk gotovo potrudil ogovoriti jo, ksr* je nsjlepše znal. "Ksj sts tsko zsmsknjeni, He lensf" vprsis Simon. "Ksj bi rsdif" pravi Helena ae ravno prsv prijssno. "No, sdsj Vam lahko razložim, kako je bilo in vse. Le tu sedite, malo lepše me pogledlte in poslušajte. Ob. ko bi vedeli, da me tako sbode, kadar me tako hudobno pogledeto — —" "Pustite me vendar sdsjle" — pravi dekliea nejevoljna — "glava me boli." "Glavica Vaa botlf Ko bi Vam aMNnaRmMMMHBHM Kako posamezniki tako narod. BESEDNJAK aagieSko — slovenski Vam bo pomagal prt Isobrasbl udimi sebe, pri Mtanju fasoplsov In knji«. Obeega okoli U.OOO snatdtkih besed s ligo-verjsv.., Dreetavljenlh na slovenske. Oena š.oo. Naročite rs sdaj sa upo rabo V st makih veterih. Naročilo po-Aljlte na DR. F. J. KERN, SSSS Sl. CUlr Aee^CleveUad. ObU. re fte ni ms te Zormanovlh naj ne-vsjeth slovenskih pesmi (cena 11.26), Jih Uhko naročite a besednjakom vred. Cena obem knjitam Je fe.OO. jez mogel pomagati, iz ar ca bi rad. Pa zajcaj ob aolneu gledate skozi oknof To ni prav, bolni bo-ate še bolj. Bea, ko bi Vam mogel pomagati, rad bi. fte svojo zdravo glavo bi Vam za U čaa poeo- dil in bi Vašo boleči vzel in prav rad bi trpel, ko bi se dalo zamenjati." ."Lepo ae Vam zahvaljujem za Uko zameno. Vaše gUve ne bi nosiU še ponoči ne!" To je bilo pa Simonu Grnišša-tu vendar preveč. To je bilo zadosti jasno izpovedano, da ga ne mara. Žalosten povesi gUvo in ko se mu celo debeU solza prikrade v oko, se obrne in gre meni nič tebi niš naravnost Is sobe. Helena je spoznaU, da je nepremišljeno poštenjaka preveč raslaliU, zsto ga je klieaU, naj ne odile UkŠen, da mu ima še nekaj povedati itd. Ali dasi todi je )il zdaj njen gUs skoraj mehak in nežen, Simon ga ni poslušal, zaprl je duri za seboj in naglo stopal po stopnicah doli. Dekliea je slišaU, da ga je na stopnicah vabil njen oče, naj ostane do poldne pri njem, pa Grmiščak tudi prijatelja svojega in namišljenega očeU ni poslušal. "Kej ai mu storila f" vpraša sodnik, stopivšl v sobo. "Ničeear!" odgovori ona, toda na rdečem licu in povešenem očesu se je bralo, da laže. . Sodnik jc nekaj časa molčal, potom pa dejalr "Helena, Helena, povem ti naravnost, da nisem zadovoljen a tvojim vedenjem proti Simonu. Jaz ti ga ne bom vrival, ali spoštovati ga moraš vsaj kakor pri-jatelja mojega. Dasi bom pustil svojo voljo v tej stvsri, vendar U tvojs voljs tudi ne sme hiti brez mej. Zs to morsm skrbeti kskor tvoj oče, ki bo odgovor da-jsl o tvoji sreči in nesreči Prsv nejevoljo sem dsnes zapazil, da me ne ubogaš. OdzdraviU si one mu potepilnemu in malovredne mu Cirijaniju, dasi sem ti prepovedal, da ga nimaš pogledati." ■"Saj morem za to, če me pozdravljat" pravi deklica. "In te ga tudi ne moreU reši, da js ms lovreden. Jez gs ne branim, nimam ga zsksj, ker ml jc mslo sli nič mar--" , Nejevolje zbere očetu obrvi vkup. (Dslje prihodnjič.) ' —— Zgodbi • »katerih krftaatkih čcdiottih ia aežadaoitlh. IVO ftORLI (Daljo.) Pa je potok iz čiatoga srebra — ali za ree ali ne: sveti ae Uko — in brv sama čezenj je e srebrom okovana. In Še malo počakati morata, da jima tudi sto lička a are brnim i obroči okujejo, predno ac vsvedriu na Bredi tam. No, ubogi devetnjaki niso pomislili, da jih oemjaki lahko ociganijo prav Uko, kakor ao oni desetnjake. . . Niao še uživali svojih novih gostov dober teden, ko srečna naša rajnka še sedita na zUtih atoličkih nad zlatim potokom v oe-mem oddelku. . . In potem gre kar po vrati, lahko bi rekli, kar po leetvl t največ bo, če po človeški računamo, Šeat tednov, ko ju spremlja bivšega skromnega kramarčka in ponižnega kme&fa, cela čeU pra vih svetnikov božjih na biserno brv nad bisernim potokom v — tretjem oddelku svetega paradiža. . . • •— To je pa že preveč! Pri moji krščeni, da je preveč! Zdaj pa ie jaz pravim, da je prehudo! vzdihne s trepetajočim glasom rajnki Hudnik, ko se spusti na svoj nepopisno dragoceni stolič in malo privzdigne svoj z biseri naravnost pokriti čudešni plašč, da se še premočno zaUkre izpod njega briljantasti sandali. . . Tudi Rineš je ves omamljen, tudi njega skoro oči bole od tolikega sijsjs, in v ušesih mu zveni, kskor ds se mu resnično topi mrens od ne-znsnske miline te muzike nebeške; sli on že ve, ds bosta preneaU tudi to, če sta prenesU vse te Čudeže čez čudeže doslej*. — Saj ne govorigi radi Uga, da ne bova! u-govarja Hudnik — njegov glaa je kljub vsemu in tolikemu ponebeščenju sredi vseh teh presledkih glasov ie vedno le, kakor da greš a atresko čez ploh — in nič ne dvomim, da bova že jutri tukaj kar doma, kakor da sva bUa vsaj za nadškofa v Gorici. Ampak to previm, da ker je preveč, je preveč! Saj jih je bilo še med Četrtnjaki nekaj, ki imajo zlat obroč nad glavo — ti in jaz pa bi prej zaslužiU — no, že veš, kaj hočem reči. . . In tu Uh je najzadnji najmanj sa sveto vero kri prelil. . . —- Oh, kaj mora biti šele tam spredaj!. . vz-drhti Rineš. -— Ali boš tiho, ti baraba ti l se čez vse rez-hudi Hudnik. Ksj hočeš mords eelo v prvi oddelek med epostole in cvsngelisUf! Ali nUl slišal, da je že v drugi oddelek tekom zadnjih sto Ist prišel ssm Gospod dvskrst na isprehodf On, ki vss vidi. On, ki vse ve. . . „.. Meni se sdi, ds ii, hodi ie zmerom tvojs krsmsrijs in tisU stsrs tehtnieo te vrsti po glavi. . . se hoče ssemejsti Rineš, ko se nsenkrst obems besede sspshne. Zakaj, tfej — vraU is drugega oddelka še zdaj kar ni Stežsj odpro, In skozi nje se bližs s svečanimi koraki cela vrsU veličastnih postav. In vse kar papeške, cesarske palme in lilije v rokah. . . . Ali kaj pomaga vaa veličastnost s komaj zagleda naša dva etoličkarja, že zaigra hočeš nočeš tu Umu, Um onemu okrog ustnic veeel nasmeh. . . In glej oni tam z zlatim krožnikom zlatih jabolk v rokah ae ne more ali se neče več premagovati : udari se po stegnu in se na glaa zasmeje. Pa je bilo treba aamo enemu začeti, da na mah aediU naša možakarja kakor dva puaU Bredi vae-ga tega žUhtnega veaelja. — Le dobco ae drži in trdo gleda j pred ael brižno pošepeče Rineš. Naj se smejejo — bodo že nehali I Toda še je ta prijasni škof z jabolki v rokah pri njima in ju gUde čisto od blizu. — Torej bosta vzdržaU? Na vekomaj amen T ju vpraša in kroti smeh. — Bova, če Bog da! ae Hudnik trdno odreže. Svetnik pa že kar ne more več. O ti aeme, ti t vzklika in kar poskakuje, Ti seme, ti! To meram pa res tudi Gospodu pokazati! — Ne, prosim gospod škof presvetli! ves prestrašen ugovarja Hudnik. Za takšno pa midva nisva! Oe sc hoččte smejati vi drugi, nič hudega; ampak sa naprej stvar ni! In za norčije tudi ne — midva imava za res! -V Saj to je, aaj to je! se smeje svetnik, da mora sesti na velik diamant za seboj in ae mu dvoje jabolk zakoUli kar po tleh. Kdo bi se vama drugače smejal, če bi ne imeU sa res! In neprestano hihitajoč s svojimi tovariši nekaj šušlja. Jezus! ti pa res menda špekulirajo, da bi naju spravili še naprej, vzdrhti Rinež. Zakaj, čeprav je od potega oddelka še najbolj on rinil dalje, teh papežev, kraljev in cesarjev sc je vsaj za hip le malo zbal. — Tam bi biU ostaU, kjer sva bila! To je vae od tvoje trme trmaste! sikne Hudnik. — O, od moje T Umakniti ai se moral, če ti je žal. Ampak ja* pravim, da ti ni treba biti. Kaj pa je bilo Um sedaj f Sama prst in voda, kakor da sva na zeUlji! Pa oblečen sem bil tudi komaj bolje, nego kadar sem nosil na njivo. Ne, jaz sem že zadovoljen Uko. Navzdol se boj Iesti, navzgor nikoli! Tudi če prideva do aamega Boga —- ali ava midva kriva? Oni naj gledajo, ki so ne ju spravili naprej I — Saj ne rečem, meni Hudnik že nekam bolj miren. Samo toliko ti povem, da se bom vssj jsz domenks držsl! Zdsj so se svetniki dogovorili, in prijazni škof stopi naprej in jima bolj pomežikne, nego pove, ali bi ne marala kar ž njim. . . — Ne, preevetli gospod škof! trdno odgovori Hudnik. S trojaki amo se domenili, da ostane-va pri njih in--- ' — Kristus! Pa sc vendar ne boš s svetim Mi-lavžem prepiral! vztrepeta Rinež. In potom svetniku: — Preevetli gospod! Pusti naju vsaj še kak dan tu! Najprej se morava vendar malo raz-gledati. Človek naj se tudi boljšemu iele privadi, me jc učiU moja ranjka mati. (Dalje prihodnjič.) Najboljše Cigarete DR. A. M. SOUKUP, PHVSICIAN AND SURCEON 3«3f W. S2ad SU ~r. MUUrd A« ---III. ^ Ako t i vite v bližini pridite k tem zdravniku, ako živite dsleč piiiv njemu in opišite vešo bolezen. Oi bode poslal potrebna sdravil« i m Meee*MM»M0«M0»e»frw+ i Zapomnite si! PoslnšujU se pri Vaših denarnih pošiljatvah vselej nafte banke, katora slovi radi svojega točnega poslovanj* ia najnižjih cen ter iasa najbolje in najožje svese s staro domovino. : VASI PRIHRANKI obrestujejo se s 4% letnimi obrestmi, sko jih vložite pri "SPECIAL INTEREST ACCOUNT'. Prodajamo iifkarte sa vse Unije. Preskrbimo potne liste sa izseljenes in "sffidavits" u novo-naseljence. Pišite po navodiU glede potovanja. ! FRANK SšKSER STATE BANK ga Certkudl lt>—I. New York, N. T. 1 dava« utmmmk, • Jadransko Baske ♦eeo»eeteeeeeeeeeeeoe»

NATIONAL ROYALTIES COMPANY Plačuje redno dividende od 3 do 5% vsak mesec« Tu je prilika sa inveatiranje onih, ki so oprezni, kjer denar ni le varen, temveč investirana vloga prinaša tudi vam enake obreHti že v prvem mesecu, kot bl jih prejeli za vse leto na banki. »??? Kako zamora ana royalty kompanija zakonito plačati 3 do 5% meaečne dividende? 7? • • . v Millivi« *mtvj nviiivniiijo m ■nuiii.v fiavau u" v uivavvii« UITIU vilUv A I t | Da ae razume to je potrebno vedeti kaj Je prav zaprav rovalty trgovina. Kadar ee kje odpre novo poMa za olje, laatnik zemlje js navadno po j JUGOSLAVIJO »er«iM največkrat kmet, k) pa redko kedaj ima denar zd vrtanje vrelcev, ki naj bi producirali olje. On mora dobiti človeka, ki se bavi z vrtanjem vrelcev za olje.in za najemnino, da sme vrUtl na njegovi zemlji, navadno plača po eno oemJnko olja ali za enako vrednost olja v denarju kmetu za najemnino. In U oaminka deležev podjetja ee imenuje "Royalty". The National Royalty Company ja v trgovini, da kupuje take Roynlty pravice od kmetov aU lastnikov zemlje po znižsnih cenah. Naša trgovina je komaj oeem mesecev aUra ln vendar do danes smo Še vedno plačali vsak mesec S to 5% dividend. Mi imsmo Royalty pravice na 131 produktivnih oljnih vrelcih v najboljših krajih sa olje. Da raztolmačimo, kako Uke delne lastnlnsske pravice "Royaltiea" delujejo, bomo vzeli za primero najemnino na oaem akrov z štirimi vrelci, ki producirajo po SO sodov olja vsak, ali skupno po 200 sodov na dan. Ena osmenka tega, ali 25 eodov, pripada royalty lastnikom. Vzemimo, da Royalt,v družba želi kupiti te royalty pravice na teh oaem akrov zemlje in olja. Potem ko amo ae prepričali, da zemlja reanlčno vaebuje ln daje ali bo dajala po 200 eodov olja dnevno, kar značl, da je royalty laatnik deležen pet in dvajset sodov olja na dan, tedaj se ml hitro pogodimo. Recimo, da je pogojena cena konečno sporszumljena za aedem sto in pedeset dolarjev gotovega denarja za vsak sod olja (kar je navadna cena.) Ker pa je royalty lastninska pravica petindvajaet eodov na dan ali $1.25 na vaak sod, ali $81.25 na dan, aU $937.50 na mesec, ali $11,000 na leto. Kar pomeni skoro šestdeset odstotkov dobička na inveetiranl denar, ker pa cena olju navadno raete se primeroma z ceno zvišsjo tudi naši dohodki. Povrh tsh štirih že Izvrtanih vrelcev na osmih akrih, ki že producirajo ob času ko smo mi kupili royalty lastninske pravice, ko zavrtajo še več vrelcev in produkeija naraste, naraetejo tudi dohodki na uplačano svoto na royalty, ker kadar družba kupi royalty pravice ne samo z najemnino, tsmveč z vsemi povečanji In na vsa vrtanja, ki se izvrže pozneje, da tako narašča vedno pri vsakem izboljAanju aU povečanju dokler se vse olje ns taki zemlji ne isčrpa. Cevne družbe imajo natančne podatke, koliko olja se producira za vsako najetje, ker olje teče skozi njih cevi. Mi izvemo iz njih zapiskov popolnoma nsUnčno kako velik je naž delež. . s Od 60% aplošnega dobička, ml prav lahko izplačamo našim delničarjem mesečne dividende od 3 do 5%. Kakor hitro mi aoreimemo vaš denar za inveetlranje, ea denar naloži na Uke royalty kupčije in vaš denar začne alužiti takoj od začetka investiranja. Pri teh kupčijah ni ničesar resklrsnega. Ml ne kupujemo nobene zemlie ali najetji, ml se ne spuščamo v nevarnosti za vrtanja vrelcev, kjer bl naleteli na suhe luknje Mi Imamo vedno ugodne prilika sa kupiti royaJty pi*vlce, na najboljših oljnih vrelcih za naš gotov denar. Za gotov denar ae pa vedno dobe izvrstno dobre kupčije. To kaže jaeno, da mi na špekuliramo. Vaš denar je pri naa dobičkanoano inveatiran. kakoršnih prilik imate malo na razpolago. Ml emo inkorporirani, in imamo še pol miljona dolarjev rednosti delnic na prodaj, za nadaljno nakupovanje visoko obrestujočih produktiv-n h royalty lastninskih pravic. Mi prodajamo te delnice vaakomur, ubogim in bogatim, vaakomur, ki ae zanima za to dobro plačujočo in zakonito, ter varno inveatiran j a, kjer so val nevarni špekulativnl elementi odatranjeni. Mi smatramo, da vsakogar denar je brez izjeme enak naj si bode domačin amerikanec ali ptujc. ^ ^/tt,«0 tt J1'50™*!"- Brezizjeme koliko jih kkupite dokler se ne razprodajo, pred pr/em v mesecu, bodete dobili vašo na-vedno S do 6% dlvidando, lMtfl drugi meseca, drugo ia notam okrok vsacegn 15stegr. vsak meser. kot ie pri nas v navadi, da izplačujsmo. Ml želimo> da kupite> nekoliko delnic od ta družbe, kupite kolikor vam je irogoče-po $1.60 za vssko dslnlco (vse so takozvaneTommon" vrsto). Vzemite ai dovolj čaaa za pretokavo našega podjetja do l&sUga drugega mescv*. ko bedelo )* lahko prejeli prvo dlvldendo. Ako niste ssdovoljnl. vrnite nam vaše delnice do dna 25 Utega meeecs in mi vam povrnemo vaš denar nazaj. To ie na*e Zastrto jamstvo Ako sU- eden rs« uiiko -pojMn,u ,n ^^—» Vam aa bo zdelo, da je U stvar sploh preveč dobra in olepšana, ter ekoro neverjetna kar na pogled. Mosoče ie vae to J« n«ks< ^r so redko kdaj pokaže na povržje, ampak oni. ki ao zmožni spoanati to priliko ao Usti. ki bodo investirali in nare*M velik densr brez viške riiike zgube enega aamega conU. Dane«! trcgatašl. eo tisti liudjs ki ao imsll enake prilike zs investiranje i« imeTi io dovolj uje vX zs r^mblU t«. Te delnico so posebno vsuis Indobijkanosme ter ee bodo kaj hitro rs sorod sle. VI sts izgubili že marsikatero Uko priliko! kerstebi?ipripo-čaani. Torej na isgnbite Aa to. VI lahko pošljete nam sa kolikor delnlfe hočete po $1.50 vaaka in čakato r.a vaše nrvo^^Hivi-nd« Wk« kot to drugI prejemajo, rodno vaak moaoc. klso kupili naša delnice že davno pre/e. Ako pa želite šs^več mIm^s ^nHa^ Pišite še dansa za rli pojaanila a tem. ds izpolnite tu spodnji kupon. ^ P Pojasnila predno inveetirate, tedaj nam