175. StBffflkB. I IJibllBBl, i pondBljek Z8. jollja 1919. Lil. leto. Izhaja mi dn iTićtr, ts-vseaUl aedelje hi srasnlke. Insaratl t Prostor 1 m/m X M m/m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav pop m l Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Dpr »vnlstvo „81ov. Naroda11 In „Narodna Tiskarna" Enaflota nlica s i. 5, pritlično. — Telefon it 90. m Slcvanakl Narod1' valja <# Llnbllanl In po poeti i v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 84*— polletno ...,...„ 42*— 3 mesečno ...,..„ 21'— 1 . ...... Novi naročniki naj po'.jejo v prvi* naročnino vredno QaajT po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. V lnoaaemalTfo s celoletno ...... K 95-— polletno ....... M 50*— 3 mesečno ...... „ 26*— m ...... m 9"—" Uredništvo „Slov. Naroda1« KaurJlova nllea si S, L nadstropje« Telefon eter. 34. Dopise sprejema le podpisane In zadostno tronkovane. Posamezna Številka velja 40 vinarjev. PrOf. -FMOBb! Ruski boljševizem. Uničenje fronte- Ruski boljševizem ima 'zahvaliti svoj postanek volji do zmage nemške vojaške stranke in zahtevi po zmagovitem miru nemške >industrijalne aristokracije«* Vsled tega je popolnoma >made in Germanvc, četudi se dolgo ne posnemanja vredno mojstrsko delo, produkt nemške duševne aristokracije-Ballod, redni profesor nacijonalne ekonomije in statistike na univerzi v j Berlinu, letskega rodu, ki je užival srednješolsko izobrazbo na nekem ruskem gimnaziju, je predaval meseca decembra 1918 v svoji domovini v zaupnem krogu o gospodarskem položaju Nemčije. Poslušalci so tedaj izvedeli, da je bila Nemčija že leta 1917. prisiljena, demontirati starejše oklopnice za vporabo jekla pri izdelovanju krogel« Nemčija že takrat ni imela dovolj municije, da bi nadaljevala vojno na dveh frontah* Morala se je torej — tako zaključuje pisec teh vrst — ena fronta za Nemčijo izločiti- In vemo: Nemčija se je odločila za iztočno fronto- Saj je vendar imela v ruskih bančnih in industrijskih akcijah investiranega ogromno kapitala- Natančnejši podatki o tem so razvidni v poročilih ruskih borznih posredovalcev in tudi v onih nemških trgovskih zborni c-L«ahko se reče, da je Nemčija kontrolirala večji del bank in industrijo glavnih mest v južni Rusiji. Enak pojav nahajamo ob Uralskem pogorju, ob reki Uralu, kaspiskem jezeru (Kaspic-koe more) in v Kavkazu, torej vzdolž cele iztočne meje evropske Rusije, samo da so si tukaj prilastili skoraj vse zemeljske zaklade in celo industrijo Angleži. Interesne sfere obeh držav so bile torej precej natančno določene- Za Nemčijo je prišla v poštev nadalje možnost enormnega razp ečavanj a gotovih fabrikatom v Rusiji, ki so ji postale potrebe večje in tudi kapital močnejši, dočim je v francoskih podjetjih placi-ran nemški kapital le v zelo majhni množini in se je tudi komaj moglo računati na večjo oddajo nemškega blaga v Franciji po vojni- Ko so torej dobili Ljenln, Zinov-Jev, Lunačarski, poznejši generalisim Krvlenko in drugi boljševik! od Nemčije dovoljenje, da se smejo vrniti iz švicarskega azila čez nemško ozemlje v Rusijo, so jih preskrbeli v Berlinu z dobrimi nasveti in obilnim denarjem-Posebni interes in prijateljski čut Nemčije za boljševike se da razlagati z namenom, okoristiti se boljševikov in si jih udinjati v treh smereh: prvič naj bi razrušili istočno fronto čimprej in čim temeljitejše, drugič naj bi se polastili vladne moči, da bi mogli potem tretjič skleniti na podlagi samoodločbe narodov poseben mir z Nemčijo- Boljševik! so prav dobro umeli, da se da doseči druga točka, ki jim je bila najljubša, le tedaj, če ni več ruske armade, zmožne nadaljnih akcij- Zato so sprejeli prva dva predpogoja tudi brez vsakega ugovora; drugače pa je bilo s tretjo klavzulo, kajti prepričani inter-nacijonalisti — kakor so to skoraj skozinskoz boljševiki — zamorejo govoriti o samoodločbi posameznih narodov le tedaj, če lažejo, česar pa sicer nikoli ne zametajo. Poseben mir z Nemčijo so si boljševiki vse drugače predstavljali, kakor pa ga jim je še zvitej-ša Nemčija predložila v Brestu Litovskem, potem ko so bili >pošteno« izpolnili prvi dve točki. Položaj Rusije spomladi leta 1917. je bil delovanju boljševikov izredno ugoden- Za strmoglavljenim carjem ni takrat nihče solze potočil- Kmetje v zaledju so menili, da je sedaj končno dospel čas, da udejstvijo stari kmečki program- Pričeli so si takoj >jemati prostost in zemljo«- Nova vlada ni imela dovolj sredstev, da bi se bila ustavljala po miru (občinski svet, ki upravlja in podeljuje občinarjem v začasno uživanje zemljišča- Opomba uredn-) na široko započeci konfiskaciji zemljišča, ako ne bi bila hotela fronte oslabiti, ki bi sicer za to novo nalogo ne bila dovolj zanesljiva; k temu je še prišlo, da ni nobena revolucijskih strank zanikala teoretične upravičenosti, polaščati se zemlje, pač pa je kriti-kovala način prehoda zemljišča od starega na novega posestnika. Staremu hrepenenju po zemljišču in prostosti se je pridružila neutešna želja po miru. Ljeninova stranka je torej zapisala krž tkomalo na zastavo geslo >.Zemlja, Prostost, Mir« (Zemlja, Svoboda i Mir) in je odposlala svoje agitatorje na domačo fronto, obljubujoč kmetom v vojaški suknji takojšnje iz-polnjenje vseh njihovih srčnih želja in še več — tudi ropanje, plenjenje >koi potrebno spr< *nstvo revolucije«- Onkraj žičnih ovir je organiziralo nemško vojno vodstvo praznovanje pobratimstva med sovražnimi armadami, — boljševiki so to prestavili z >bratanic«-Nemški vojaki in prostaki preoblečeni nemški oficirji so najprej posamič, potem f>a v masah obiskavali ruske strelske jarke, napivali bližnjemu miru >brez kontribucij in zavojevanj«, se poljubljali, dali si naznačiti po Rusih postojanke, špijonirali, kolikor jim bilo drago, in podpirali zatrjevanje svojega prijateljstva z malimi darovi in živahno izmenjevalno trgovino- Rusi so dajali, kar je Nemčija takrat tako nujno rabila- maščobe, milo, čaj, kakao, meso — sami pa so dobivali zato cenene žepne ure, žepno nože, doublirane medene prstane, šeetke za nohte — vse pa >made in Germanvo Tudi za duševno hrano je skrbel nasprotnik, ki je postal naenkrat človekoljuben; v" etotisočih letakih, pisanih v ruščini, da bi se človeku želodec obračal, ki zaslužijo istotako iz pravnega naslova pečat Made in Germanv, se je pojasnjevalo novim bratom, da je vojna na splošno zločin brez primere, da je vojna iznajdba perfidnega Angleža, ki naj ga bog kaznuje, in da samo An-glož želi, da se vojna nadaljuje- Pred vsem pa so vsebovali listi, padajoči z neba — širili so se ponajveč z zrakoplovi — debelo tiskano veliko novico (edino, na kateri je bilo nekoliko resnice), namreč da se je v zaledju že davno pričela delitev zemljišča in druge privatne zemlje, nerazdeljene je le še malo- Kdor bi torej hotel dobiti sploh se kaj zemlje, naj se le podviza in vzame nemudoma dopust na lastno pest. Strup te govorice je deloval. Na nasvet svojih novih prijateljev, zgovornih Ljeninovih agitatorjev, niso pozabili talci prostovoljni dopustniki vzeti s seboj z-za. vsak slučaj« vsaj svojo lastno puško, če mogoče pa tudi ono njihovega soseda, z zadostno množino municije- Kdor ni dobil več pr.ške, si je vzel cev strojnice — podstavek si je upal sam sfabricirati — raje še v nahrbtniku kolikor mogoče mnogo nabojev za strojnioe, in če ni bilo drugače mogoče, tedaj tudi brez potrebnih trakov- V domači vasi se jih ni sprejelo vedno prijazno; neredko se je zgodilo, da so izvršili tam stari kmetje na teh odraščenih. >na dopust« se vračajočih otrocih, proceduro, ki se drugače vpo-rablja pri otrocih v šoloobvezni starosti- Tako je torej dosegla zmagovita nemška vojska v zvezi z zvestimi boljševiki >uspeh«: iztočna fronta je pričela omahovati- Mm iz W' ■ nošo KohirosL Priobčuje I. M. Krfska deklaracija in Slovenci. (Dalje.) V splošni debati so bile zariimive razprave o teritorijalnem edinstvu jugoslovanskih dežel. V tej diskuziji je posebno Vošnjak z vso silo opozarjal, da je plebiscit edina mogoča rešitev spora med Jugoslovani in Italijo. Izvleček njegovega govora je v marsikaterem oziru zanimiv. »Potreben je korak, ki je predložen, to je, da srbska vlada skupno z jugoslovanskim odborom izjavi, kaj je njen jugoslovanski Drogram. Treba je, da srbska država izjavi napram svojim večjim suverenim sestram, da je njen državni program zedinjenje Stbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenci dobro vedo, da bodo zedinjeni z ostalimi Jugoslovani samo, ako Avstrija propade. Vsaka delna rešitev avstrijskega vprašanja, in to je pred menoj že izjavil g. Pašič, je izguba za Slovence. V tej strašni borbi za eksistenco morajo Slovenci biti hvaležni srbski državi, ki bo v deklaraciji prevzela slovensko vprašanje z aktiva mi in pasivami. Slovenci imajo svojo rešitev v načelu samo-opredelitve. Nobenemu narodu se ne sme odvzeti njegov teritorij in ako se hoče del naroda odtrgati od nje^rvih bratov, mora se ga vprašati. Ako se govori o plebiscitu, treba je razlikovati tri vidike. Prvič, ako gre za narodno edinstvo in ako je to. narodno edinstvo že jasno izraženo, ni treba nikakega posebnega plebiscita, ki bi še potrdil to činjenico edinsiva. Drugič mora biti izključen verski plebiscit. Tak verski plebiscit bi bil oni v Bosni in Hercegovini, ker bi to značilo za ali proti pravoslavju, za ali proti katoličanstvu. Tretjič bilo bi krivo, uporabljati načelo plebiscita, kjer so mase nezavestne. Samo tam, kjer se državljan v polnem obsegu zaveda svojega položaja v narodu in državi, je narodna konzultacija sprejemljiva. V krajih, kakor v Makedoniji, kjer ni jasno izražene narodne zavesti, plebiscit nima pomena. Čisto drugačen je pa slučaj tam, kjer si nasprotujeta dve tuji rasi, kakor na pr. v Primorju. Tu je narodna zavest živa in plebiscit ie Dotreben, da se reši primorsko vprašanje v pravičnem smislu: seve tudi tu ne more biti plebiscit pur et simple ,temveČ treba je kavtele. Ako bi se zgodila nesreča, da bi naše kraje okupirali Italijani, potem seve ni misliti, da bi se vršil plebiscit pod italijansko okupacijo, temveč uprava mora biti v rokah nepristranskega tretjega faktorja. Ker je nacijonalni značaj naših krajev vsled nasilne deportacije izpremenjen, bi moral vsak, ki je bival pred izbruhom vojne na Primorskem, pri plebiscitu imeti glas tam, kjer se najjaja. Vprašanje: unitarna država ali federacija? ni mogoče rešiti s teoretskega stališča. Prihajajo v obzir čisjto drugi razlogi političnega značaja. Ni dvoma, da mora stvoriti federacija nevaren konflikt hrvatskega in srbskega elementa. Samo v narodnem edinstvu najde nova zajednica predpogoje svoje eksistence. Pa vsaka od treh vej našega naroda mora žrtvovati nekaj svoje individualnosti in svoje modalitete. Pa vsakemu se bo stotero vračalo to, česar se je odrekel. Vsaki ima dati to. kar je najboljega v njem in zSjednica bo zlata čaša, v kateri so zedinjene vrline vseh. Padle so hetakombe žrtev, da se realizira narodno edinstvo. Sedaj, ko gre za priznanje našega zedinjenja pred internacionalnim forumom, spomini ajmo se onega skromnega pije- montskega vojaškega kontingenta v krimski vojni pred Sebastopolom, ki je omogočil da so velike sile priznale Pi-jemont kot nositelja zedinjenja vseh Italijanov. Srbija ima še večje pravo, da je predstaviteljica jugoslovanskega problema. Tudi za Jugoslovane veljajo Cavourjeve besede: »Samo ako se ujedini Italija, preneha nevarnost, ki more povzročiti v vsakem momentu svetovni požar.« Narodno zedinjenje kakega naroda se ne more nikdar rešiti delno. Plaz, ki je enkrat odtrgal ne miruje, dokler ne pride v dolino. Drug je evropski in svetovih vidik. Naše vprašanje ni niti notranje vprašanje Avstrije niti Srbije, ampak ono je skozinskoz mednarodnega značaja. Jugoslovanstvo je most med zapadam, in iztokom, med Evropo in Azijo, in Azija ni samo mrtvi iztok, temveč tudi najnaprednejši element žolte rase. Japonska. Naš čas zahteva nove metode politike in diplomacije. Demokracije kakor ona severne Amerike, so povsem predrugačile stare diplomatske metode. Pred nami je problem svobodnega društva svobodnih narodov. V tem društvu mora imeti prenovljena Rusija svoje odlično mesto. Naloge in cilji jugoslovanske politike morajo biti jasno izraženi napram velikim silam, ki odločujejo. Stožer vse jugoslovanske politike je sledeči: Srbska država mora reči velikim silam, da Srbija in srbski narod hoče popolno in nikakega delnega zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev.« V svojih izvajanjih o krfski deklaraciji, objavljenih v »Samoupravi«, je poudarjal ministrski predsednik Protič, da ni bilo v krfski konferenci nobenega pristaša federalizma, vsi so bili pristaši enotne države. To je na vsak način res. Priznati pa treba, da so bile precejšnje nuance. Od PaŠičevega centralizma, nasprotnega avtonomijam, pa do Trumbičeve in VoŠnjakove decentralizacije je bila precej dolga pot Hrvata, glede kojih bi se mislilo, da bode ta ko. ketirala s federalizmom, sta bila pretirana centralista. Franko Potočnjak je vsaj ostal dosleden v tej smeri, pa Hin-ko Hinković se je prelevil iz navdušenega rojalista in centralista, kakršen je bil na Krfu, v republikanca in federalista. Oba Hrvata, v svojem pretiranem centralizmu, sta delala velike preglavice obema zastopnikoma slovensko-hrvatske decentralizacije. Državno edinstvo je bilo na vsak način osnovno načelo krfskih pogajam* in enojrlasnost v tem smislu je claišala skupno delo. Pa dobro sta vedela predvsem Protič in Vošnjak, da je unitarna država brez samouprave provincij neizvedljiva. Protič je imel pred očmi predvsem angleško samoupravo, dočim ie bil Vošnjak nekoliko radikalnejši in ni iskal samo v parlamentarni Angliji vzor za bodočo ureditev Jugoslavije. Sicer sta pa Protič in Vošnjak že v avgustu LISTEK. Kako naj pospešimo kulturno edinstvo. (Referat prof- dr. Fr. Ilešiča) IL Dvomi o ciljih in metodah- Cilj, ki ga zasledujemo, je torej kulturno druženje in ujedinjevanje- Z vnanjo, politično sintezo naj gre roko v roki notranja, kulturna- Kar je bilo doslej kulturno raztrgano, razbito, to naj se sedaj integrira- I- Neki bi morebiti imeli pomisleke proti kulturni sintezi in integraciji; morebiti bi dajali večjo važnost analizi in diferencijaciji, ki specializira in individualizira* Faktično pa je 6tvar taka, da se oba procesa v razvoju kulture morata menjati; vpraša se le, kdaj je enemu procesu dati večjo važnost, kdaj drugemu. Moja trdna misel je, da je sedaj, ko nam je prva misel, očuvati in okrepiti državno misel, državno enoto, tudi v kulturi čas za čim krepkejšo sintezo, t* j*, za združevanje-Kultura in politika v težkih časih ne smeta iti vsaka za sebe, če nočemo, da bo škoda velika* Pride pa čas, ko bo Jugoslovanstvo politično in sploh v dušah povsem utrjeno, in takrat bo mogoče brez škode za celoto, stvarno delo zopet diferencirati- Za sedaj je unum necessarium: ujedinjenje, in to je treba pospeševati z vsemi sredstvi in povsod- Pa poreče kdo: >To je vse siva teorija; to je tvoje zanesenjaštvo!« Njemu odgovarjam: Organizacije našega kulturnega ujedinjevanja nam ne veleva le gonja za kakim kulturnim idealom — uverjen sem sicer, da je vsaka izmed zgodovinskih sestavin našega naroda sama za sebe preslaba za ustvarjanje popolne kulture, ki bi zadoščala sama sebi — marveč veleva jo tudi prav praktična korist* Naš človek iz enega dela države se v drugih delih ne sme čutiti tujca, ki le strmi ob novo-tah pogledov, ki pa potem rad in prisiljen beži domov, ker bi drugače moral pretrpeti vse neprijetnosti, ki človeka zadenejo v tujini; naš človek mora biti sposoben in pripravljen aa svobodno selitev in delovanje po vaej naši državi; posebe mora naše Šolstvo biti tako urejeno, da ee nas človek i deco lahko preseli kamorkoli, ne da bi pri tem naletel pri nje šolanju na nepremagljive ovire* n* Metoda- a) Ta ali oni bi rekel, da ni treba ničesar organizirati, da vse naj pride samo ob sebi, brez šolskih form- Ni dvoma, da bo skupno življenje rodilo tudi marsikak plod duševne (kulture) skupnosti- Osebne potrebe in prilike bodo storile mnogo- Zlasti preprosti krogi se bodo učili tako od slučaja do slučaja, po osebnem znanju in seznanjanju Če je svoj čas kraljevič Marko prišel iz Macedonije tudi v slovensko narodno pesem; zakaj 6e slično ne bi dandanes >motivi« selili, dandanes, ko se sicer ne bodo prerivali valovi Uskokov, pa bo zato med nami sto in sto drugih in stalnih in brzih zvez? Res je toroj, da bo dalo življenje samo mnogo; ali tako važne stvari ne smemo prepustiti tako zvanim zgodovinskim elučajem, ne smemo je pustiti brez organizacije takorekoč brez forme- Vemo, da so včasi tudi avtodidakti častivredni zastopniki svoje stvari, toda večinoma se jim pozna pomanjkljivost znanja in nemetodičnost mišljenja-Kar da šola s trudapolnim in podrobnim natančnim delom, to je trden temelj, na katerega si človek pozneje sezida čisto drugačno, trdnejšo palačo znanja nego avtodidakt- Nobena človeška stvar na evetn — izvzeta je morda le čista lirika, dete hipa — kijebrez organizacije, ni kos enaki stvari, ki je pa organizira* n a* Organizacija da korist in lepoto ob enem- b) Morebiti bi pa kdo rekel, da če se že kaj organizira, naj se vsaj organiziranje preveč ne forsira, češ, forsirano kulturno ujedinjevanje uničuje Bog zna kake >individualitete« in >historične razvoje«- Prijatelj, če misliš pri tem na kakšne grbe ali zastave ali historične upravne ali celo politične enote, potem ti moram reči: vse te stvari smejo izginiti, deloma celo morajo izginiti. Mi hočemo živeti sedanjosti in bodočnosti ter si v to svrho ustvariti močno državo; vse, kar je le zgodovina in nas moti ali celo ovira pri tem delu, vrženo črez krov* Da to zmoremo, nam je treba le nekoliko konservativnosti vreči s sebe, tiste konservativnosti, ki misli, da je Ie tako dobro, kakor je bilo; treba je le se malo rešiti tistega egoizma, ki misli, da je on in baš on središče in svetišče vsega sveta; treba je le nekoliko dobre volje, ki ne misli le na >jazc, ampak tudi na >ti«, ki je torej v pravem pomenu besede socialna- Toda so neki faktorji, ki niso le znak neumestnega konservatizma, ne le kaprica, ne le samo egoistični, am- pak objektivnost, ki bi čisto realno maščevala, če bi ne postopali ž njo previdno- Mislim tu na slovenski književni jezik in na srbsko cirilico- Kdor bi dandanes zahteval, naj se slovenski književni jezik opusti na mah, tako rekoč z oblastvenim odlokom, ali da naj se enostavno brž ukine vsa cirilica, bi zahteval nekaj nemogočega in že zato nespametnega, da, naravnost škodljivega, pa tudi v celoti nepotrebnega* Toda še huje bi bik>, na-> čelno nasprotovati vsakemu razumnemu koraku, ki se stori v smer jezikovne enote, in ne podpirati solidnih teženj, ki merijo na to stran- Pametno in modro je treba marveč podpirati take težnje, a glavno delo bo tu opravil razvoj sam, brez nasilja in brez škode. Kar se tiče Slovencev, je naravna rezultanta prirodnih in političnih sil naše vsesplošno nagnjenje, se učiti srbohrvaščine in cirilice; čisto v smislu teh občih naših dispozicij, ki (jih ni treba tajiti, še manj jih pa pobijati, je srbohrvaščina od prevrata lanskega leta že oblastveno obligatno uvedena v srednje šole ter se oficijelno ustvarjajo srbo - hrvatski jezikovni kurzi za učiteljstvo; naravnost veliko pa je število privatnih takih knraov* 1915 v dolgih diskuzijah, v dneh, ko je bila srbska vlada še v Nišu, nrerešeta-vala, katera ustavna oblika bi bila najbolja za bodočo državo, in sta prišla do zaključka, ki se skoro vjerna z določbami krfske deklaracije. Poleg Vo-šnjaka je sodeloval pri teh prvih ustavnih diskuzijah Laza Markovič in kasneje v Londonu sedanji charge" d' affai-res v Atenah, gosp. Gavrilovič. Poleg državnega edinstva je pa še drugo vprašanje našlo enoglasno rešitev. Vsi so bili prepričani, da sedaj bas ni mogoče misliti na drugo ko monar-hično Obliko. Tu ie bilo posebno odgovorno stališče Vošnjaka, ki je bil na Krtu edini zastopnik Slovencev. Zdelo se je tedaj, kakor da Slovenci ne silijo iz nkvira Avstro - Ogrske in majska deklaracija s svojimi Habsburgovci je bila javljena baš v onih dneh na Krf. Dobro se je vedelo, da je to taktičen manever, pa vendar so še mnogi Srbi dvomili, da se hočejo Slovenci združiti s Srbijo. Leto kasneje so vodili ameriški Slovenci, združeni v »Republikanskem združenju«, strastno kampanjo proti Vošnjaku in mu očitali, da ni imel nobene pravice. Slovencem vsil^i monarhija. Pa kasneiši dogodki so dokazali, da je Vošniak dobro predvidel želje in potrebe Slovencev. OConec prihodnjičj "MorsK! dosođUL O Mariborskih dogodkih se bo te dni pisalo več po inozemskih listih, nego pri nas. Naši nasprotniki bodo porabili te dogodke v svoje namene in jih bedo razlagah po svoje, kakor si jih — žele. Zato bo prav, da jih pojasnimo in jih tako pokažemo v pravi luči. Doslej se to menda še ni zgodilo in to pro-vzroča le nepotrebno šepetanje, skrivnostno zavijanje in svojevoljno pretiravanje. Potnik, ki je bil v Mariboru, nam poroča sledeče: ob 9. zvečer je počilo ob dravskem bregu nekaj strelov, ki smo jih smatrali vsi za kako šalo oz. zdravico za god. Streli so se kmalu ponovili in potem je pokalo bolj in bolj: tuintam tudi strojna puška. V presledkih je trajalo to pokanje do ene čez polnoči. Okna so se oovsod odpirala in vsak je hotel vedeti, kaj se godi. Reklo se je najprej, da so S£ uprli slov. vojaki proti nemškim oficirjem. Pozneje se je govorilo, da so vojaki nezadovoljni vsled znižanje plače. (Znižali so jim menda po 2 K na dan.; Obenem so šle seveda t. zv. grozne vesti: da je toliko in toliko mrtvih, da je vojaška revolta v vseh treh vojašnicah, da je dravski most ves krvav, da švigajo kroglie po vseh ulicah itd. Drugi dan zjutraj sem šel pogledat bojišče: še po poti so me ustavljali znanci češ: vse je krvavo. Nemci so stali v gručah in si šepetali, drugi so s povzdigni enimi glavami hiteli po ulicah. Pridem na Glavni irg. Vse je živo: kmetice in branjevke prodajajo, žene kupujejo- Ob trgu je pripravljena četa vojske, V »Veliki kavarni« sede vojaki s strojno puško obrnjeno na dravski most Gledam po hišah: niti eno okno ni zdrobljeno (oo noči so rekli, da je vse razbito). Grem čez most: na levi strani nikakih sledov. Na drugi strani je nekaj strelov v zidu hiše, ki stoji tik ob mostu. Grem nazaj: na treh krajih na mostu so sledovi krvi. To je vse. Ljudje obstojajo, gledajo in vsak odhaja naprej. Koliko je nirtvih? Nihče ne ve. Ponoči so rekli, da jih je .30, .zjutraj so govorili 6, Neki vojak pravi, da ni nihče mrtev. Čez trg peljaio, 50 razoroženih vojakov — šest mož ^raze zadostuje. Videti so potrti, utrujeni in udani. Odšel sem na kolodvor. Na ulici sem srečal srbsko četo, ki ie s ponosnimi koraki korakala v mesto. Vsi so jo pozdravljali in srbski vojaki so odzdravljali s svojim zdravim nasmehom. Kaj je bilo torej ono streljanje, iz katerega bo zdaj nam sovražen svet napravil »mariborske dogodke«. Ako bi to bil boljševizem, potem bi se bilo to zgodilo dan poprej, ko ie naše vojaštvo zvesto stražilo Maribor. Nemci so rekli, da je spopad med Hrvati in Srbi. Srbov tam skoraj ni bilo. Resolucije. Želeti in zahtevati je: 1- Da ima vsak naž izobraženi Človek znanje jezika, literature in kulture vsega jugoslovanstva, ne samo kake tretjine, kakor je bilo doslej; 2) da se more vsak naš človek vsled svoje izobrazbe čim svobodneje kretati, čim uspešneje delovati po vsej Jugoslaviji; — potem se bo mogoče, tudi nadejati, da bo enako ljubil vse dele Jugoslovanstva- Radi tega je treba: 1- Srbohrvatskih profesorjev primerno število že sedaj premestiti na Slovensko, a slovenskih v pokrajine s srbohrv- književnim jezikom; 2. je treba, da polagajo naši bodoči slavisti obenem izpit iz srbohrvaščine in slovenščine; izpit, ki jih bo usposabljal delovati po vseh pokrajinah naše države; 3- sploh naj imajo profesorji vseh strok oba knjižna jezika za učna jezika: 4- na vse to naj se pazi pri sestavi učnih knjig; 5- na vseh naših univerzah naj bodo stolice za srbohrvaščino in slovenščino; £. dijaštvu Je dati priliko, da pohala tekom svojih študij vsaj dve jogo-eferanaki univend. * ~" Preiskava je v teku in bo kmalu pokazala, kje je bil vzrok. Upajmo, da bo to poučno za gotove ljudi, ki ne marajo videti z zdravimi očmi. Ali je treba za to mariborskih dogodkov? AH res nismo zmožni vzgojiti si armado iz naših zdravih zavednih fantov, da bomo Donosni nanjo. Zakaj pustimo med zdravim moštvom hujskače, ki uničujejo disciplino. V Macedonijo ž njimi! Pravi se, da so te vrste elementi izrabili naše fante, da bi potem v splošni zmedi začeli ropati in krasti po trgovinah. Karlovški polk je naje zvesto izpolnil svojo dolžnost in je tako rešil mesto pred poškodovanjem. Ko se bo pojasnilo ozadje, bomo videli, kdo je bil kriv. Govorica je že danes mnogo večja, nego resnica, »Mariborski dogodki« so tu. Nemci in Italiiani jih bodo izrabili proti nam — mi pa jih izrabimo zase, t. j. da enkrat spoznamo svoje napake, da napravimo konec takim razmeram, ki nam uničujejo naše sile In — naš ugled. Ako bo vojaška oblast trpela nemškutarstvo v armadi, vlada pa bo podpirala boljševičke stavke — ne bomo s tem poka-zali, da stojimo trdno._ Politične vasti. Kaj poročajo nemški listi Iz Maribora. Graški in dunajski listi so priobčili to-le brzojavko baje iz Maribora z dne 24. t. m.: »Tekom včerajšnjega popoldneva je kolikor toliko zavladal mir. Srbsko vojaštvo je dobilo znatna ojačenja iz Radgone, Slovenske Bistrice in s koroške meje ter je zasedlo mesto s strojnicami. Mrtvece in ranjence, ki so ležali na dravskem mostu in na glavnem trgu, so Srbi večinoma pometali v vodo. Na raznih poslopjih zlasti pa na mestni hiši se opažaio Številne poškodbe, povzročene po strojnih puškah. V bližini artiljerijske vojašnice je več hiš poškodovanih, ker so jih zadeti artiljerijski strelu Od civilnega prebivalca ni bil, v kolikor se Je moglo dosedaj dognati, nihče ranjen. Iz mesta so izginile tri stotnije iz domobranske vojašnice in dva švadrona dragoncev. Pred svojim odhodom so si prilastili zaloge streliva. Več tolp so pripeljali kot vjetnike v mesto. Pričakuje se, da se proglasi preki sod. Jugoslovanski vladni komisar v Mariboru dr. Pfelfer je dal nabiti lepake, v katerih skuša predstaviti vojaški upor kot docela nedolžno stvar, ki se omejuje samo na zahtevo povišania pijače. Vojaki so baje streljali samo v zrak in posrečilo se je to gibanje takoj v kali zadušiti. Koncem svojega oklica navaja, da se uporniki postavijo pred vojno sodišče. Včeraj dopoldne so bile v Mariboru zatvorjene vse prodajalne«. — Da so te vesti prikrojene in pretirane, se razume samo ob sebi, konstatiramo samo, da v Mariboru izvzemši malega oddelka sploh ni srbskih čet. — Kasno spoznanje. »Der neue Tag« piše: « Jutri je obletnica, ko je bil stavljen Srbiji ultimatum. Pol desetletja je prešlo, kar nas je zadela nesreča. Stoj! To je bila fraza, katere smo bili navajeni. Nič nas ni zadelo, mi sami smo si takrat nakopali nesrečo. Da so avstrijski Nemci obkroženi od Čehov, Jugoslovanov in Poljakov, da imaio računati z eksistenco teh narodov, da imajo poleg teh sosedov žal še Ogre in Italijane, ta dejstva smo leta 1914. prezrli in to ie pogubilo starodavno državo. Leta 1919. ta dejstva nadalje obstoje in mi še vedno ne znamo pravih posledic izvajati. Sedaj imamo Ogre, sedaj Italijane za zanesljive prijatelje. Ne vemo, kako stališče naj zavzaroerjip napram Slovanom in še vedno nimamo pojmov o pravilnem razmerju sil. Tako nam gre vedno narobe in mi se zato pritožujemo.« — Dvojna igra. Romunski pisatelj M. D. Jancovici je izdal brošuro o življenju in delovanju romunskega državnika Take Jonesca. V tej knjigi so navedeni zanimivi podatki, ki stavljajo v zelo čudno luč takozvano »Nibelungen-treue« Nemčije in bivšega cesarja Viljema II. Med drugin navaja Jancovici po informacijah Take Jonesca, da ie po leti 1912 takratni nemški državni tainik za zunanje stvari izjavil romunskemu poslaniku v Rimu Diamandiju, da se nemška vlada zaveda, da ie razpad Avstro - Ogrske neizogiben in da se trudi ukreniti vse potrebno, da bi ta razpad ne imel za posledico splošno evropsko katastrofo. — Meseca avgusta 1914 pa je cesar Viljem II. dobesedno rekel princu Karlu romunskemu to - le: »Vaš stric kralj Karel Je napravil veliko napako, da se ni postavil na našo stran takoj prve dni, ko je izbruhnila vojna. Recite mu, da je še čas, da popravi to posrs^ško. Pridružite se meuj, jaz Vam dam Bejsarabijo in Odeso, ako jo hočete sprejeti. Kar se tiče Transilvanije in Bukovine, jih lahko od mene dobite najkasneje v 20. letih, ker je to najskrajnejši rok, do katerega še more obstojati Avstro - Ogrska.« — Tako so mislili o Avstro - Ogrski tik pred vojno In med vojno nemški državniki Jn cesar Viljem, kar jih oa n! motilo, da b! se Je ne posluževali kot sredstvo v borbi proti Rusiji, Franciji m AnrflJL Rabili so Jo kot zamorca, k! se ga spodi, 6hn le naoravi! svolo dolžnost Pravilno stališče* Z ozirom na "de-fgnko stavko dne 21- t* m* piše >Samo- upravac, glasilo ministrskega predsednika Protića. med drugim tudi to-le: >Kakor so v gospodarskem šivi j en jn nam potrebni delavci, tako je tudi delavcem potrebno delo vseh nas ostalih, ker tvorimo mi ostali ogromno večino našega naroda, saj je znano, da šteje v naši državi delavstvo samo 1—2% vsega prebivalstva. Manjšina pa mora spoštovati voljo večine vse dotlej, dokler ona sama ne postane večina* Komur v naši državi ne ugaja, In kdor neče izpolnjevati volje večine, se lahko izseli, kdor noče izpolnjevati sakonov, naj pi sam pripiše posledice- Vprašamo, da-11 je možna kakršnakoli urejena država, v kateri bi mogel vsak posamnik krojiti zakone po svoji volji? Na ta način bi bila onemogočena vsaka civilizacija-Radi tega je vsako taksno gibanje, ki računa s stavkami, korak nazaj v barbarstvo- Naglašamo vnovič; komur v nali državi ne ugaja, naj odide tja, kjer misli, da se mu bo bolje godilo- Naš narod je v svoji borbi za osvobojenje in ujedinjenje žrtvoval že toliko, da je naša dolžnost, da skrbimo za to, da ga v bodoče za vsako ceno obvarujemo vseh novih žrtev, ki bi lahko nastale zanj, ako bi trpeli razne nemire, izgrede in zmede- < — Koroški plebiscit Ko je napadel v francoski zbornici poslanec Chaumet Clemenceauja, mu je odgovoril ministrski predsednik, da je na mirovni konferenci zastopal francoske interese. To je bilo sicer znano, vendar je zelo čudno, da se upa izjaviti predsednik mirovne konference, da je zastopal kratkomalo samo francoske koristi. Naivni narodi so namreč pričakovali, da bo konferenca zastopala splošne človeške interese, tako pa je vsak gospod Četvorice videl samo svojo deželo, in ker so bili v tem odboru samo zmagovalci, se ni čuditi, da so rezultati prikrojeni po tem načrtu. O naii zapadni meji je imela odločati Italija, torci zmagovalka in zato tu ni moglo priti do ljudskega glasovanja — ker se temu upira italijanska korist. Ne, ne, pravijo gospodje, ne egoizem, ampak svetost pogodbe, Londonske namreč, katero je treba spoštovati. To je argument — in ker vedo, da ne stoji trdno — so ga podprli s kanonom! Na sever poglejte, pravijo, na Koroško, ali ne vidite tu zvišenih načel konference, ali ne vidite tu plebiscita? Tu smo Vam dali ljudsko glasovanje. Da, res je, dali so nam ga! Ali vedo sodniki, kako se je tu postopalo z našim ljudstvom? Vedo, ali vsaj morali bi vedeti, da nam je bila ta zemlja ukradena — zakaj nam ie enostavno" ne vrnejo, kot so vrnili Alzacijo Lore-no? Ker nismo v svetu Četvorice — ker nismo med zmagovalci! No, in ker nismo, se moramo zadovoljiti, da se bo Četvorica lahko ponašala s to deželo, češ: ecee homo, glej načela! Ampak stavili bi ponižno vprašanje: če nam že nočete vrniti tega, kar so nam ukradli, če imata po novejših nazorih lastnik in tat isto pravico, kje pa je ostala — Ziljska dolina, najlepši, najzavednejši kraj te dežele, kier se najmanj pozna tujčeva peta! Ziljska dolina seveda, spada med območje zmagovite države, ki je v svetu Četvorice, da zastopa tam svoje koristi! Plebiscit pa naj se vrši samo, kjer obstojajo spori med premaganimi državami, da se na eni strani uveljavljajo »zvišena načela« in na drugi — če mogoče — razpalijo strasti nanovo in obdržijo sveže tudi za bodočnost, ter tako odvrneio. pozornost od krivde, ki so jih zagrešile velike in zmagovite države, ki hočejo v miru vživatf svoj plen! . P. P. — Našf Internirane! na Koroškem. LDTJ. L j u b 1 j a n a, 26. julija. Primerno sliko o surovem in nečloveškem postopanju s slovenskimi interniranci od strani nemške »Volksvvehr« na Koroškem podaja nastopno uradno poročilo, ki se tiče internirancev iz občine Loga-ves: Internirancev tukajšnje občine niso sicer orožniki, ki so jih prijeli, dejansko napadli, toda grozili so jim, da se jjh mora natakniti na bodala, da se jim morajo rezati živim iermena s telesa in podobno. Pravi križev pot pa so doživeli, ko so jih peljali dne 2. maja ob 12. uri iz garnizijskega zapora v Celovec na kolodvor. Ko so prišli z dvorišča jezuitske vojašnice na cesto, se je vsula na nje množica, kričala in vpila nanje, zmerjala jih in pljuvala. Tepli so jih s palicami in metali nanje debelo kamenje. To huronsko vpitje in ravnanje Je trajalo do vlaka in so interniranci, ki Jih je bilo okoli sto, in med katerimi je bilo več vojnih vjetnikov, ki so bili v ravno-takem žalostnem položaju, že komaj čakali, da bi odpeljal vlak. Med potjo so bin* na posameznih postajah prav prisrčni sprejemi — V Vrbi je na postaji približno petnajstletni fant metal s pračo kamenje v vagone, da so se morali interniranci od okenj pritisniti k stenam vagonov, da so se zavarovali pred kamenjem. Ko je vozir vlak bolj proti Gornji Koroški, so taki sprejemi poienjavali in se je ljudstvo obnašalo napram Intemiranccm mirnejše. V Spitalu ob Dravi In v MilStatu se Je občinstvo obnašalo Človeška Tu to bili tri đn] .nakar so Jih poslali na koroško deželno pristavo Litzlhof, kjer so Jih pustili večkrat na prosto in se jim Je v tem pogledu nekoliko boljše godito kakor v Celovcu, kjer Jih je bilo zaprtih 33 v eni ječi, zasmrajeni s polnimi stra- niščnimi posodami. Hrana je bila popolnoma nezadostna in se je jetnikom zlasti gnusi lo smrdljivo konjsko meso, Id so ga v začetku dobivah v Litzmofu vsak dan za obed. NI torej čudno, da Je bilo več oseb črevesno bolnih. Se slabše kot v Litzlhofu pa se godi inter-nirancem sedaj v Trebesingu, kjer se nahajata od prejšnjih U internirancev iz tukajšnje občine sedaj Še dva občana in kjer so Že popolnoma obupani. — Imenovanje Aksamoviča za Škofa hi posledice tega Imenovanja. (DDU.) Povodom vesti, da je papež imenoval prof, Aksamoviča za djakovskega škofa na predlog katoliškega episkopata« toda brez obveščenja osrednje vlade, piše splitska »Nova Doba«: »Znano je, da so avstrijski cesarji dosegli od Svete stolice že pred stoletji pravico imenovati škofe. Po razsulu Avstrije pa nI več avstrijskega česana in tudi ne predstavništva avstro - ogrske države ter so ta prava prešla na nove države, ki so nastala na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, to tembolj, ker se je ob polomu izrecno povdarjalo, da ostanejo na teh ozemljih nedotaknjeni vsi dosedanji privilegiji. Kar pa ie papež dovolil avstrijskim cesarjem, tega nima pravice storiti posamezna stranka. Jasno je, da ta pristranski čin krši prava naše države in ne more resignirati pred takimi dejanji, ki lih imenujemo lahko revolucionarna. Jasno je tudi, da profesor Aksamovič ne more biti pripuŠčen, da vrši škofovsko službo, niti da uživa škofovske dohodke.« List pristavlja, da je Sveta stolica napravila ta korak |,od vplivom katoliškega episkopata. Da se tedaj pri takem ravnanju episkopata izognemo cerkvenim borbam, sta dani dve možnosti, ali svobodna cerkev v svobodni državi ali režim sporazuma. Težko odgovornost pred • cerkvijo in narodom so prevzeli nase škofje, ki so izzvali ta konflikt, ki more biti za cerkev usodnejši kakor pa za državo. — Bolgarski zastopniki. Vprašanje zbližanja med našo državo in Bolgarijo se je ventilirajo od različnih strani, udeleževala pa se ni, z malimi izjemami, teh debat — Bolgarija- Zato Je bilo upravičeno zanimanje, kdo bodo bolgarski delegati na konferenci, kakšna bo v bodočnosti orijentacija Bolgarije. Odposlanstvo govori ja^no. Glavna voditelja sta Teodorov in GeŠov, moža sladkih besed, vskočita, kadar je treba prositi in trositi pesek v oči nasproti zapadu, ki pa imata vedno pripravljena različne metode Radosla-vove, za slučaj ko je treba iti s severom. Je med njima tudi Stamboliiski, mož, ki se je upal javno groziti Ferdinandu v neki avdijenci pred vstopom Bolgarije v svetovno vojno. Zato sta ga iz previdnosti vzela s seboj, dasi nista bila njegovih nazorov v preteklosti in ne mislita biti v — bodočnosti! Kaj je mislil Teodorov v preteklosti, je dovolj jasno povedal 21. februarja 1916 v sobranju, ko je zaklinjal vlado in narod, naj ne pustita v boju na strani Osrednjih velesil proti Antanti. Vendar je med vojsko marsikdo govoril marsikaj, po čemer se ne sme danes soditi. !n mogoče bi bilo, da bi se bil tudi Teodorov spreobrnil. Vendar ne kaže. V mesecu juniju je izjavil dopisniku pariškega »Matlna«, da ne zahteva nič manj kot del Dobrudže, ki je bil odstopljen 1913. Romuniji, vso Macedonijo, ne da sploh c lenjal Tratijo, To pa je vendar malo dosti. Kajti Bolgarija se je ne samo borila ob strani Centralnih velesil, ampak je zagrešila v tej vojni grozovitosti, ki so celo nemške proti njim le kopija. In Teodorov ni hotel za te kraje prositi, ampak si jih je hotel — vzeti. Navzlic premirju je obdržal pod orodjem 10 infanterijskih in 8 kavalerijskih divizij; zastopniki Orlanda - Sonnina v Bolgari so mu dajali upanje, Teodorov je pričakoval italijansko - jugoslovanske vojne zato so delali bolgarski agentje nemire v Mali Aziji — da s tem odvrnejo del grške armade na drugo stran! To ie sicer žalostno — ampak resnično. Sedaj prihaja Teodorov na konferenco. V začetku bo sladko govoril, potem grozil, nazadnje sprejel vsake pogoje in iskal mesto sporazuma nad balkanskimi narodi perfidnih diplomatičnih spletk, ki mu bodo dajale nado na — revanšo! __P. P. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. MINISTRSKI SVET. LDU. Beograd. 26. julia. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Protlča je bila včeraj popordne seja ministrskega sveta. Razpravljala so se velevažna vprašanja o romunskih mejah, kakor tudi vprašanje glede postopanja v akciji madžarskih boljševikov proti Romunski. KRIVICA V VZHODNEM BANATU. LDU. Beograd, 26. julija. Povodom odločitve mirovne konserence, da se ima z vzhodnim Banatom priključiti Romuniji tudi Temešvar, čegar prebivalstvo Je prosilo za priklopitev k Jugoslaviji, opozarja »Trgovinski Glasnik« na krivico, ki se je zgodila s tem Jugoslovanom, zlasti z ozirom na dogovor, ki ga je imela Romunija z zavezniki, ki pa ga Je s predčasno in enostransko zaključenim mirom sama kršila. S tem dogovorom se hooa sedaj okoriščati v ogromno škodo Srbije, ki je za ceno dragih žrtev imela znaten del na zmagi zaveznikov. Da bo krivica še večja, mora Jugoslavija celo pomagati Romuniji v njenem težkem položaju, v katero jo je privedlo napadanje inadjarskih boljševikov. PROTEST PROTI VATIKANU. Spit 26. julija. *Nova Doba«« ostro protestira proti vmešavanju Vatikana v državno oblast z imenovanjem djakovskega biskupa Aš kamovi j a. RAZSTAVA SLIKARJA VIDO VIC A. Split, 26. julija. V kratkem sc otvori tukaj razstava slik Emanuela Vidoviča; kasneje namerava isti umetnik izložiti svoja dela v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. SHOD JDS V VIVODINL Zagreb, 27. julija. Danes ob 9. dopoldne je bila v Vivodini lavna ljudska skupščina demokratske stranke pod milim nebom. Na skupščino je došel narodni poslanec polkovnik Milan Pri-bičevič. SOCUOLOŠKO DRUŠTVO V OSIJEKU. Osijek, 27. julija. V Osijeku se je osnovalo socijološko društvo. Predsednikom je izvoljen gimnazijski ravnatelj Bosendorfer, tajnikom Jeni in blagajnikom Karel Vodička. BOLJSEVIŠKI PROPAGATORJL Zagreb, 27. julija. Današnji »Jutranji List« prinaša v uvodniku pod naslovom »Tamne sile« z ozirom na zadnje dogodke v Mariboru in Y.araždinu. da stoji za bolj še viško propagandno akcijo v Budimpešti bivši zagrebški odvetnik dr. Sachs, a upravitelj specijalne organizacije za propagando na Hrvatskem je nekdanji urednik »Hrvatske Novosti« Aladar pl. Kottas, čegar oče se je pred nekoliko dnevi zagovarjal v Zagrebu pred vojnim gojjgfign radi Špijonaže v korist Italiji. Kot »profesor« na šoli za izobrazbo agitatorjev za Jugoslavijo fungira v Budimpešti neki Ljustina. DAR AMERIŠKIH JUGOSLOVANOV. Dubrovnik, 26. JulUa. Parobrod »Kassa« je prispel v Split z veliko množino hrane, obleke in obuvala, ki jo pošiljajo naši izseljenci iz severne Amerike v dar svojim rodbinam. ARETIRANI BOLJŠEVTKL Zader, 26. Juliia. Tukajšnja italijanska oblast je aretirala desetorico zari erskih boljševikov. med nilmi vodjo Ghirina in Hrvata Zrinjskega, ZA INVALIDE. Sarajevo, 26. julija. O priliki nabiranja za invalide na Petrov dan se je nabralo v Sarajevu samem okoji 120 tisoč kron, v okraju Visoko pa nad 10 tisoč kron.__ IkoAAM tafflta. KOMISAR ZA SAMOUPRAVNE POSLE. Uradni »Osservatore« št. 163 z dne 23. julija 1919. objavlja odlok italijanskega vrhovnega poveljništva, s katerim določa: »Komisarju za vodstvo samoupravnih poslov dežele OoriŠke-Gradi-ščanske se poverja vodstvo deželnih samoupravnih poslov za one dele dežele Kranjsko in Koroške, ki se nahajajo tostran premirne črte. — SDU. KAKO JE BILO V TRSTU DNE 20. IN 21. JULUA. Iz nekega pisma: Poleg tega, kar so povedali socijalni demokratie, je imel štrajk v Trstu še drug poseben pomen. 2e celi teden dni se je v Trstu pripravljalov se na štrajk. Večer za večerom demonstracije in praske delavcev in takozvanih Neitalijanov (pod tem imenom razumemo v Trstu vse tisto, kar bi bilo Italiji hvaležno, če bi ga ne »rešila«). Pelo in vzklikalo se je tako — ponavljam le besede nacijonai-no - šovinističnega lista »Nazione« — kot na dan 23. maja 1915. Tako kot takrat se je vzklikalo v Trstu dan za dnem in vzkliki so bili: Abbasso f Ita-lia, fora le pigne itd. Pa ne samo to. Socijalno - demokratsko glasilo »Lavo-ratore« se je »zgražalo«, da še v Trstu večer za večerom v^ije celo »Voglia-mo la Jugoslavia«, česar seveda rečeno glasilo ne odobrava. »Nazione« je zahtevala, da kar je v Trstu »neavstrij-skega«, naj ne štrajka. Kar je za Italijo, naj izvesi laške zastave. — Ce si stopil prvi dan štrajka na ulico, se ti i e zdeto, da si sredi vojaškega tabora ali kje na bojišču. Na vsakem vogalu šest na juriš oboroženih vojakov pod poveljstvom dveh karabinjerjev. Na trgih Da je kampiralo vojaštvo. Seveda v največji meri je bilo preskrbljeno za mir in red na trgu stare mitnice, v čegar bližini se nahaja delavski dom. Tam so stale cele kompanije vojakov z uasaienimj bajoneti in strojnimi puškami. Enaka slika na Glavnem trgu, tam so stali oklopni avtomobili s posadkami. Iznad strehe Llovdove palače so kukale sjrojne puške. Tudi za sigurnost in obrambo poštnega poslopja je bilo dobro preskrbljeno. Delalo se ni nikjer, ne na suhem ne na morju. Celo na magistratu se ni delalo — vse je hotelo pokazati — ker Je ravno hotela »Nazione« vedeti — kako se v Trstu misli. In Trst ie pokazal, da Italije ne mara. — Prepovedana so bila zborovanja pod milim nebom* prepovedani obhodi, prepovedana zbiranla na ulici, prepovedane so bile celo rdeče socljalisrlčne zastave (kar se ni zeodilo niti pod avstrijskim terorjem), dovoljene so bije le laSke državne zastave In občinska. Ker le Mlo treba celo t% zborovanja v zaprtih prostorih dovolje- nja vojaških oblasti, se je soejjalno-de-mokratična stranka odrekla celo tudi zborovanju v zaprtih prostorih, Bile so le tu pa tam malenkostne praske, ki jih je povzročilo malce preveč' nervozno ali pa premalo obzirno vojaštvo. Železnica je vozila z malimi nedostatku Železničarji pa po veČini niso Tržačani, pač pa iz vseh strani Italije orivandrani in prignani Lahi. V nedeljo zvečer so razdeljevali irredentarji letake, ki so poživljali na delo, trdeč, da so sklenili Francozi, opustiti štrajk, da se V Italiji vsi povrnili na delo itd., pa vse to ni nič pomagalo — Trst ie imej »svoj štrajk«, to je štrajk proti Italiii. V ponedeljek slika mesta ni bila drugačna. Študenti so sicer hoteli manifestirati za Italijo, pa ni šlo. Vojaštvo ie razpršilo rudi te, čeprav so nosili v sprevodu dve laški zastavi. Cosa dira Petiti: to je namreč refren nove tržaške poulične pesmi, ki se glasi: Cosa dira Petiti, ve-dendo tanti bol^cevichl? Boljševikom se prišteva v Trstu namreč vsakdo, kdor se ne čuti odrejenega. — Kraljevi komisar ie irr 1 ti^ti dan. ko so se svetili po tržaških ulicah taionejj in delale red stroine puske in oklopni avto* mob:l\ vhod na mestni muujcinil. — Še ena: »Italijani zasedli Ljubljano«... in petnajst kilometrov naprej. Da bi se tržaško ljudstvo še bolj strahovalo, so si izmislili oficijozi in z vso naglico razširili po mest't vest. da so laške čefe prekoračile premlmo Črto. zase;!le T j'ibljano In šle še nernaist kilometrov naprej, hofee s tem prehiteti imroslovanske čete. ki so hotele o priliki generalnega stvo. Upal je, da bo s tem, ako bo Italija podpirala zedinjenje Nemška Avstrije z Nemčijo, pridobil zaščito proti zahtevam slovanskih sosedov po nemškf zemlji m da se bo s prijateljskim dog->-vorom našla za oba dela sprejemljiva rešitev južnotiroskega vprašanja. Upal je rudi, da bo mogla biti Nemška Avstrija posredovalka, da bi ves nemški narod zopet pridobil italijansko prijateljstvo. V tem njegovem stremljenju ga Je vzpodbujala cela vrsta dokazov naklonjenosti, ki jo je izkazovala italijanska vlada Nemški Avstriji pri razpravljanju raznih zadev. Svoje delovanje je torej osredotočil na to, da bi dosegel spo-razmn z Italijo v tirolskem vprašanju, ki je edino ločilo Italijo in Avstrijo. O tem delovanju je poročal narodni skupščini 7. julija, žaljbog pa je ostalo njegovo delo brezuspešno. Dne S. junija mu je princ Bonrhese. italijanski pooblaščenec na Dunaju, sporočil, da italijanski vladi ni mogoče spustiti se v diskusijo, k! bi utegnila omajati popolno suvereni-teto italijanskega kraljestva nad Alto Adjge. S tem je njegova politika propadla vsled intransigence italijanskega imperijalizma, kajti ako vztraja Italija pri aneksiji Nemške Južne Tirolske, ie ono iskreno prijateljstvo med Italijo in Nemška Avstrijo, ki je bilo smoter njegovih prizadevanj, za dogleden čas nemogoče. Italijanski imperijalizem sili torej Nemško Avstrijo na novo pot, za to pa, pravi dr. Bauer, on ni pravi mož. j Zato je dne 13. julija javil državnemu Štrajk? prikorakati v Trst. Vid;te, so se { bafeafi laški oficir!!, k^ko .mo močni. I K?ncleni! SVOJ sklep- da 0(11021 vodstvo Trsi 7Tnr> strahovati in še Jugoslavijo ž njim. Srveda da ni veriel tel vesti roben Tržačori. 5touezii!W. FRANCOSKA DEMOSU J7ACTJA. LDTT. tyOm, 26, Ptdfa. fBrez~rx" y) Francoski državni podtajnik v odseku za čer BizflcBo. Pe^rhamps. ie odredil, da bodo vojaki letnika 1010 odpuščeni od S. do 15. avgusta t. L, letnika 1911. od 16. do 22. avgusta fn vojak* let- i državnega urada za zunanje stvari. Državni kancelar ga je prosil, naj svoj sklep odloži, dokler ne bo dana možnost, se o zadevi pogovoriti ustmeno, kar se Je zgodilo 23. in 24. t m. v Feld-krchu. Državni kancler je njegovemu sklepu Pri trd'!. EKSCESAR SE NASTAjfl V ANGLIJI? Pariz, 26. julija. Dočim je prinesla »Chicago Tribune«, da je predlojjj ejvs-cesar Karel dr. Rennerju prošnio, da se mu dovoli povratek v Avstriio. jav- nika 1912 od 23. do 29. avgusta. Razen | *Ja *Le Journal«, da pojde Karel Habsburški v London, kjer ga sprejme krrlj T^.irij v avdijenci in da bo pri tei priliki prosil, da sme živeti v Angliji. RENTfER, AVSTPfJSICI ZUNANJI MINISTER. LDU. Dtmaf, 26. vilija. zahtevali izpolnitev vseh svrrih zahtev pozneje. POGODBA Z BOLGARIJO. LDU. Pariz, 26. julija. (Dnu. KU.) (»Agence fTavas.«) »Exzelsk>r« poroča, da je mirovna pogodba za Bolgarijo skoro že dogotovljena. Pogodba bo zahtevala nad eno milijardo odškodnine, j katere največji del dobite Romunija in Srbija, osianek pa Grška. LDU. Lvon, 25. intrja. (Brezžično.) Vrhovni svet zaveznikov se je sestal k seji v petek popoldne m je nadaljeval razpravo o določbah glede razorožitve ki naj tvorijo del mirovne pogodbe z Bolgarijo. Istj dan zjutraj je zborovala tudi komisija za otočje Spitzbergov. Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. PRISILNO POSOJILO V NEMČUL Frankfurt, 26. julija, »Frankfurter Zeitung« javlja, da bo Nemčija namesto velike oddale imetja razpisala dveod- j stotno prisilno posolilo y znesku 200 j milijard, kar bo zadostovalo, da se pokrije državni dolg m razna posojila. AVSTRIJA IN ITALIJA. LDU. Dunaj, 25. julija. (Dun. KU.) V : glavnem odseku narodne skuščine je prečita! predsednik Seitz pismo dr. Bauerja, v katerem le-ta izjavlja, da :e pridobiti Italijo. TRETJA ITALIJANSKA ARMADA RAZPUŠČENA. LDU. Reka, 26. julia. Po najnovejših vesteh iz Rima je razpuščena tretja italijanska armada, ki je imela sedež v Trstu in kateri so biH podrejeni štirje vojni zbori v Istri Poveljnik armade, vojvoda D' Aosta, je postal generalni inspektor pehote. To mesto ie bilo zanj posebej kreirano. Pri tej priliki je izdal na armado povelje, v katerem se zahvaljuje vojski za pridobljene zmage. PROBLEMI ITALIJE. MIlan, 26. julija, »Corriere jjella sera« od 25. julfja donaSa iz Pariza zanimivo informacijo svojega dopisnika Emanueia glede jadranskega problema. Tekom treh dni vrhovni svet aJtirancev ni imel nikake seje, ker nimajo ameriški delegati ki so ostali v Parizu, oblasti, da bi menjali kardinalne točke Wil- bHo načelo njegove politike, Hmm Avstriji ita£iaosfco prifefclh ^o fckatt to Be*e bl^ sonove rešitve jadranskega problema in morajo zato za vsako najmanjšo iz- Htjela oficijelno obvestilo, da »o zvišano telegrafični razgovori pa zelo zavlačujejo pogajanja. Ker je VVilson, predno je odpotoval, s čvrsto storjenim odlokom sporočil mirovnim delegatom svoje stališče, ie izključeno, da bi se moglo na njega tako delovati, da zmanjša svojo nepopustljivost. Italijanski delegati se nahajajo po pogodbi z Avstrijo še pred temi -Je štirimi problemi: pred jadranskim, maloazijskim, kolonl-jalnim in ekonomskim Glede Male A?i-ue se ne more nič defirdtivnega skleniti, nokler VVilson ne dobi dovoljenja ameriškega kongresa ža kandidatur^ ki jih je postavil glede mandata za Carigrad, Armenijo in druge dele Turčije. Kar se tiče kolonijalnega problema, vodijo se še pogajanja v francoskih kroeih; baje prevladuje ugodno razpoloženje o od-stopirvi Djibutija. Glede ekonomskega problema je došlo do povoljne tehnične pogodbe z Morganovo skupino bankirjev, manjka pa še privoljenje ameriške vlade. VVilson hoče, da naredi zaklju-* ček tega sporazuma odvisen od tega, da se doseže prej sporazum v jadranskem vprašanju v tem smislu, da ekonomski sporazum ne stopi prej v moC, dokler predsednik ameriške vlade ne najde zadovoljil i oče rešitve glede vj?rj|-šanja Reke in Dalmacije. ČRKOSTAVNI ŠTRAJK V RIMU. LDU. Trst, 25. julija. Listi poročajo iz Rima od 23. t. m.: Crkostavska stavka traia že 15 dni. Smatra se na vsak način, da ne bo mesto več dolgo časa ostalo brez časopisja, ker se zdi, da bodo podietniki najeli druge delavce, če se delavci Jutri ne povrnejo na delo. Z druge strani je za danes zvečer sklicano zborovanje rimskih časnikarjev, kjer se bo razpravljalo o položaju, ki ie nastal za časnikarie vsled črkostavske stavke. Siiomin^aite se zaklada „S!ov. sokolska zveze". Dnevne vesti. Petletnica. Danes je poteklo pet let, odkar je Avstro - Ogrska napovedala vojno Srbiji. Vladajoči krogi na Dunaju sc bili takrat prepričani, da bo Evropa mirno trpela avstro - ogrski pohod proti Srbiji in da ne bo niti s prstom ganila, da prepreči zarobljetije srbskega naroda. Tudi Dunajčani so pozdravili napoved vojne z največjim navdušenjem. Dunajski listi so takrat sanjali o razširjanju avstro - ogrskega območja doli do Soluna. Pri nas na jugu pa smo že takrat vedel, da je z napovedjo vojne Srbiji udarila zadnja ura stari avstro - ogrski monarhiji in da bo iz vojne izšla zmagovita ideja o ujedinjenju in državnem združenju vseh jugoslovanskih plemen. Načrt, da da se zgradi nemški most od Belta do Adrije in od Hamburga do Bagdada, je razbila svetovna vojna. Nemčija, ki je gradila ta most, leži ponižana v prahu, njena zvesta služabnica in pomočnica Avstro - Ogrska, ki je v svoji pre-šernosti in oholosti prva zažgala bakljo svetovnega požara, pa je zginila s svetovnega poprišča. Na njenih razvalinah je vzniklo sedaj kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, izšlo je iz ujedinjenja treh vej jedinstv. Jugoslovan-skega naroda. Cesto so preje avstrijski državniki izjavljali, da se more ujedinjenje Jugoslovanov izvršiti samo preko kadavra avstro - ogrske monarhije. In to se je tudi zgodilo. Avstro-Ogrska spada preteklosti, svetla bodočnost pa pripada Jugoslaviji in vsem onim na novo osvobojenim državam, ki so vznikle iz njenih razvalin. Geslo »Austrija erit in orbe ultima«, s katerim so stoletja varali in slepili zarobljene narode, se je izkazalo za neresnično. Avstro - Ogrska je propadla, kakor vsak drug organizem, čegar osrčje razjedajo razne notranje bolezni. Bil je to naravni proces, katerega so videli vst razun sleojh avstrijskih državnikov. V zadnjih petih letjh Je naš narod mnogo trpel in pretrpel. Često se je zdelo, da ne bo preživel svetovnega viharja, toda velika živi i en i-ska sila našega naroda je premagala vse in danes so uresničeni oni ideali, o katerih so stoletja sanjali najboljši kulturni in politični činitelji troimenskega našega naroda. Ko zremo nazaj v prošlost, se spominjamo v spoštovanju ne-brojnih onih žrtev, ki smo jih položili na Žrtvenik ujedinjene svoje domovine, istočasno pa zremo s trdno zavestjo in krepkim zaupanjem v bodočnost, ker smo prepričani, da mara biti ta bodočnost za naš narod in za našo državo samo svetla in sijajna. Z deželne vlade- Poverjenik za notranje zadeve ta teden ne sprejema strank, ker bo službeno odsoten. Kraljevska garda v Ljubljani. V pokrajinskih središčih, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani, se ustanovijo bataljoni kraljevske garde, za katere so že imenovani poveljniki' — LDU. »Marbnrger Zeitung"« pod državnim nadzorstvom. Vlada je dala pod državno nadzorstvo >Marburger Zeitung«. Za nadzornika je imenovan dr-Fran Lipold, odvetnik v Mariboru Inženirski izpSt Iz arhitekrarske-stroke je napravil na dunajski tehnični visoki §oli g. Kregar Rado. Oraginjske doklade državnih; uslužbencev in vpokojencev. Delegacija ministrstva financ je prav kar pre- doklade dovoljene ■ veljavnostjo od 1- julija t- 1- Odredilo se je, da se poviski kakor hitro mogoče, na vsak način pa v prvem tednu avgusta likvidirajo in nakažejo- Imenovanje v poštni službi- Za provizorična postna kondpista Anton Suhač in Joško Peršič pri poštnem ravnateljstv u Ljubljani- Poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Trboveljska pošta II. Skrbno poštno ravnateljstvo v Liubljani opozarjamo zadnjikrat, da naj nam že vendar enkrat izposfHJe redno poštno poslovanje alj se naj pa sploh pošta Trbovlje II. opusti. Vsak dan enkrat — velikokrat pa še to zelo težko — oddamo In dobimo naša pisma in denarne pošiljatve; kar pa je zavitkov m drugih težjih poštnih pošiljatev, moramo ali voziti pof ure daleč na pošto Trbovlje I. alj pa rja zopet po nje hoditi. In to v kraju, kjer je sedež županstva, župnega urada — orožništva — dveh 6razrednih šol in več trgovin. Pošta Trbovlje II. Je torej samo po imenu, od njenimamoničesar — torej proč ž njo! Zakaj, nepotrebnih stroškov? — Davkoplačevalci. t Htigon Mužlna. Mi vsi, ki smo čitali te dni smrtno poročilo, da je umrl klugo Mužina. asistent na češki univerzi, smo z žalostjo slišali to vest, kajti kdor ga je poznal, ta vč, da smo izgubili v njem mladega, nadarjenega moža, ki bi bil svoje dobre sile posvetil domovini. Izhajal je iz narodne goriške družine: njegov oče je bil nadpaznjk v Gradiški. Ob začetku vojne je morala družina pobegniti. Hugo je Študiral na če-£ki univerzi farmacijo. BU je v svoji stroki rojen talent in je dosegel ssvo-jlmi zmožnostmi velike uspehe, ki so vzbujali nade, da dobimo v njem dobro moč za svojo univerzo. Ako bi mu bilo dovoljevalo zdravje in čas posvetiti se bolj svoji stroki, bi bili imeli v njem kapaciteto, ki jo je kazal že sedaj pri svojih prvih začetkih. Kdor ga je videl lansko leto, ko smo se še shajali v »Vipavski vinarn?« na Vinogradih, je z žalostjo moral pustiti najlepše nade. kajti njegovo zdravje je bilo slabo. Bil je baš na koncu svojih študij in se Je pripravljal lesno za višji pokljc. Toda ni mu bilo dano. Bil je poštena slovenska duša, dober človek, zvest prijatelj. Slovenci smo izgubili v njem več nego enega iz onih naših najboljših ljudi, ki žive danes kot begunci, ali kot neodrešeni. On je bil oboje: goriško podnebje bi mu bilo dalo najbrže novih sil, da bi bil premagal smrt v tej dobi, ko je obetal tako mnogo. Tako pa se nam žalosti srce ob izgubi te lepe mlade slovenske sile. — N. v m. p.! »Wir smd boljševlkf!« Ob cesti v Rogatec, blizu Sotle, stoji na lepem kraju lepa vila, last narodne družine Klemenove. V ponedeljek zvečer je prišel pod okno tujec, s črnopobarvanim obrazom in je prosil za prenočišče. Ljudje so bili že pri počitku in domača hčerka ni hotela odpreti, ker se ji je zdel tujec sumljiv. Rekel ie. da je blodil po gozdih, da že več noči ni spal in da je večkrat zadel ob kako drevo, zato je tako črn. Ker ni bi! sprejet, je odšel in čez nekaj časa se je vrnilo 20 do 30 dobro oboroženih ljudi, s počrnjenimi obrazi. Začeli so razbijati na vrata in so zahtevali, da se jim odpre. Govorili so nemško. »Wir sind boljše viki« — so rekli. Ljudje so trepetali od strahu. Domača hči ie imela še toliko poguma, da jim je rekla, da naj gredo drugam, kjer je več bogastva. »Kommen auch die an die RenV« — so rekli razbojniki in so razbijati naprej. Ubogi prebivalci so se rešili na ta način, da so obljubili odpreti \ra-ta, da lahko tatovi pokradejo, kar hočejo, samo če jim življenju puste. Tatovi so to obljubili. Ko so vdrli v hišo, so zvezafi hčer in očeta, mati z otroci se je skrila v peč. Tatovi so razbili vse in kar so mogli, so odnesli. Škode je na tisoče. Orožništvo je Šlo zjutraj na sled in je nekaj ukradenih stvari našlo, ker lih menda tatovi niso mogli vleči s seboj. Sluti se. da so bili domačini. To so torej ljudje, za katerih čast in slavo je stavkal pošteni slovenski delavec in katerih »novi red« je deželna vlada odo-hravala s tem, da je pustila po Ljubljani kričati »žjvio njih zastopnikom Beli Kunu in Ljeninu!« Dan stavke so »boll-ševiki« porabili za nasilje in tatvino. Mislimo, da jma slovensko ljudstvo še toliko sile, da bo premagalo to zlo m naše oblasti toliko odločnosti, da se v deželi zagotovi varnost življenja In imetja. Po Tirolskem se ceni med in mleko- Tako vsaj nekako so hoteli povedati pred kratkim na§i Usti. Neki gospod, ki se je vrnil včeraj iz Inomosta, mi je pravil to-le: Meso dobiš po 10 K kilogram, toda vprašanje je, kedaj se to zgodi- Kajti danes se dobi od mesa v Inomosta samo predpisana cena in na teden aa osebo po 10 dkg, ki pa večkrat izostanejo- Danes n- pr se deli v Inomosta meso za pretekli teden- Da pa ne bi kdo mislil, da se nekaterim slojem prebivalstva mogoče v tem pogledu bolje godi, naj povem, da kuhajo tudi mesarji — prezganko- Nekoliko bolje je z jajci. Teb 9e namreč že dobi: Štiri aa 10 K, altroch^ po 20 v koa! Po restavracijah dobiš za kosilo krompir in zeJe*javo» zvečer za sprejnembo zopet — krompir in zelenjavo- Svinjina fn' mast je za Inomoet abstrakten pojem-Klobaee, ki jo je dotični gospod prin^ sel iz Jugoslavije, v Inomostu kmaln niso več spoznali, toda ne mislite, da mogoče radi tega, ker jo vsebovala ved" govedino kakor svinjino- — In fie nekaj kuhajo v Inomostu: velik ard ne le proti Italiji in Jugoslaviji, ampak tudi proti — Dunaju- Proti Dunaju pa zato, ker jim hočejo Dunajčani odnesti še onih par jajc, prinoeojo pa nikoli njfi prida- Italijanov mrgoli v Inomostu, vse restavracije so polne, mrgoli .pa tudi bivših avstrijskih oficirjev, ki nimajo sedaj nikakega posla* — Tirold so obdali svojo deželo s kitajskim zidom: brez posebnega njihovega dovoljenja ne sme nihče prekoračiti meje. V Inomostu se sme* muditi tri dni- Magistrat te ob zglasirvi pouči, kdaj je treba >verschwinden<- — Tako torej! In ti. ljubi sodržavljan, ko*al se y Ljubljani do sitega napil in najedel, Če tudi za drag denar, zabavljaj naprej; kajti ob polnem želodcu je to opravilo lažjo kot ob praznem* Dobrote boljševiškega gospodstva* Vojak, ki so mu je posrečilo u t oči Iz Budimpešte, pripoveduje, da vlada v BudimpeSti pod bolj^ovisko vlado tak glad, da plačujejo ljudjo porcijo kislega zelja po 22 K. Poziv zasebnemu n radništvu Mv5e Štajerske. Pozivamo tem potom vse zasebne uradnike In uradnice (t- j- vse one nastavljene© denarnih zarodov, trgovine, obrti in industrijo ter odvetniških in notarskih pisarn, ki so podvrženi zavarovalni dolžnosti) brez razlike političnega prepričanja, da nam takoj javijo po dopisnici svoj natančen naslov- Kjer jih je v enem podjetju več, store lahko to skupno v pismu- Sestaviti moramo natančno statistiko vsega zasebnega uradnistva* V ta namen bomo razposlali takoj, ko dobimo naslove, vprašalne pole z vsemi potrebnimi pojasnili glede nadaljnih korakov-Pokažite, da se zavedate svoje stanovske dolžnosti in da Vam ie pri srcu zboljšanje bednega stanja, v katerem ^e životari toliko na£ih kolegov in ko-leginj- Društvo zasebnega uradniitva, Celje. Narodni dom Kakšen namen imajo meščanske Sole? V Ljubljani se otvorijo že jeseni meščanske šole- Culi smo pa tudi že opazko: > Tulca j imamo vendar že dosti sol, čemu še meščanske? V vetjih mestih, kjer so srednje šole. imajo me-članske Šole v prvi vrsti nam on,razbremeni t i srednje šole, ter jim odvzeti vse tiste učeno©, ki nimajo resne volje ali pa jim manjka zmožnosti (zlasti jezikovnih) dovršiti srednjo Solo; potrebujejo pa vendar za svoj poklio nekoliko več znanja, kakor ga jim more dati navadna ljudska šola- Tako zaokroženo znanje dobe v meščanski soli, od katere imajo potem več dobička, kakor od par razredov srednje Solo. Meščanska šola jo torej šola za srednji stan, zlasti obrtni in trgovski- Absolventi meščansko sole pa tudi lahko vstopijo v obrtno aH trgovsko Solo V manjših mestih, kjer ni srednjfh fcol, pa nekoliko nadomeščajo tudi nižjo realko, oko ae vpelje kot neobligaten predmet francoščina, ki lih vsposoblja za vstop v višjo realko- S tem je starSam prihranjeno mnogo stroškov ter imajo tudi otroke več Časa pod svojim nadzorstvom. Vis- šol. svet poživlja s posebno odredbo u6iteljstvo. naj v počitnicah pripravlja učence ljudskih sol za vstop v srednje šole in na učiteljišča- — Gospodje pri Vis- iol svet«, bodite uver-jeni, da koroškemu učiteljstvu zgodovina ne bo mogla nikdar očitati, da se ni zavedalo svojih dolžnosti v času. ko je bila domovina v nevarnosti in ni mogla pogrevati nobenega svojih sinov- Smelo in ponosno trdimo, de dela koroško učitoljstvo več, nego bi se sploh moglo od njega zahtevati- — Za jugoslovanski del Koroške se Je konstituiral >Narodni svete, ki ima v vsakem večjem kraju svoje krajevne odbore. Gospoda, prepričate se vendar, koliko dela ima pri teh korporaoijoh učitelj stvo! — Z veseljem bi se žrtvovali do skrajnosti in prevzeli tudi delo, ki ga nam nalaga Vis- šol- svet % omenjeno odredbo, ko bi tega dela ne smatrali za popolnoma nepotrebnege: Ž nJim bi namreč le podpirali komoditoto srednješolskih učiteljev- Sedaj, ko moramo delati doslovno dan in noč, da rešimo vsaj cisto slovenski del Koroške, prihajate z zahtevo, naj bi dragoceni čas ubijali z analizo! Za slučaj, da je koncept omenjene odredbe prečita! tudi kak pedagog, si dovoljujemo konstatirati, da je prespal vsaj 20 let- Končno A© nekaj! Kadi bi vedeli, kdo je zagrešil to naredbo. Ali ne ve dorlčnlk, da mora biti sprejet v prvi letnik učiteljišča le oni. ki je dovršil spodnjo srednjo ali pa meščansko šok>? Ali mislite odslej sprejemati na učiteljišče absolvente ljudskih Sol? Zakaj ne poskusite rajši z absolventi otroških vrtcev? Prepričani smo, da g- E- Gangl, višji Šolski nadzornik za Koroško, ne ve nič o te$ odredbi- — Gospoda, če boste na tak način škodovali ugledu učiteljskega stanu, če boste grohokopi lastnega nt-poda^ se bo uprlo vee učiteljfltvojg* 4*- nes apeliramo na slovensko javnost, da nas podpira v tem boju za blagor naroda- Ivan Kobler f> Pogreb nadpaznika Ivana Koblerja, ki je bil od Italijanov v izvrševanju službe ustreljen, se je vršil včeraj ob K« 6- iz deželne bolnice-Toliko v vednost onim, ki bi se hoteli udeležiti pogreba- Bilo je namreč po-motno razglašeno, da se vrši pogreb šele 2S- t. n> Pogreb je bil naravnost veličasten- Udeležila so se ga vojaške in civilne oblasti ter vojaška godba, na grobu pa je govoril pokojnemu v slovo vojaški kurat- Ivan Kobler zapušča vdovo z dvema otroeieema, od katerih je eden 3 leta, drugi 1K meseca star-Prijatelji pokojnega so napravili zbirko, da pomorejo težko prizadeti rodbini v teh težkih časih, darove pa sprejema In izkazuje tudi uprava našega lista- Lastnikom avtomnJ)ilov in motornih koles- Opozarjajo se vsi lastniki avtomobilov in mot- koles na naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 16- aprila 1919 štev- 446 (uradni list 76)- Po mestu in deželi je še mnogo mot« vozil brez predpisane nove evidenčne številke. Varnostni organi imajo ukaz počenši s 1- avgustom 1919 nastopati najstrožje v smislu gori navedene naredbe- Okrajni fiziki. Razpisano je veliko število služb za okrožne fizike v vsem kraljestvu. Potreba je zelo velika, ker se širijo povsod nalezljive bolezni. Imenovanja izvrši sanitetni oddelek ministrstva za notranje stvari. Učiteiiski kongres v Beogradu. Srbsko učiteljsko društvo je pozvalo \s_e učiteb'e kraljevine SHS, nai pridejo v Beograd na veliki učiteljski kongres & se vrši dne 6., 7. in 8. avgusta t. 1. Na tem kongresu se bodo razpravljala sledeča vprašanja: 1. organizacija vseh učiteljev, brez ozira na vero v enotno društvo, čigar sedež ima biti v Beogradu; 2. padlim učiteljem naj se postavi spomenik in v ta namen naj se izvoli odbor, ki naj ukrene vse potrebno za nadaljno delo. Dijaki In vojaško službovanje. Vsled odredbe vojnega ministrstva se ne bodo rekrutirali dijaki, ki sedaj posečalp šole, a do danes niso izpolnili SVjq2£ vojske dolžnosti. Vpoklicani bodo v vojaško službovanje šele ootem, k^. dokončajo svoje študije. Vladna naredba se nanaša na vse kraljestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev in na vsa vsečili-šča. — LDU. _ . . Delegati dijaških stanovskih in podpornih društev se sestane}o na poziv društva >Jugoslavija« v Pragi dne 10- avgusta v Beogradu- Pri dohodu se je treba javiti pri g- dr- Coroviču, uredništvo >Demokratije<, Uskoška ul- 8, Beograd, kjer dobe nadaljnje informacije in navodila* Izpit iz francoskega jezika- Sporoča se nam. da je g- Josip Jeras položil s zelo dobrim uspehom izpit iz francoskega jezika na svenčilišču v Borde-auxu- Čestitamo! Odstavljen uradnik. Na tozadevno našo notico v 171. številki lista smo naprošeni, da pojasnimo, da Matic ni bil odstavljen od tukajšnje pokrajinske vlade, ker tudi od nje imenovan ni bil Pač pa ga ie imenovalo m odpoklical o ministrstvo saobračaja. Mogoče je, da je Matic zakrivil glede premoga anarhijo, ne more' se pa reči, da hi bil to storil za svojo lastno korist. Matic je bil vseskozi posten mož, toda samo malo neroden, ker je ravnal povsem kot vojak na povelie. ne da bi bil pomislil na končni efekt. _ Stavka v Fali je končana- Delavstvo je dobilo 30% povijanje plač- Da svet sliši tudi Iz Korotana gfa«, kako je našo slovensko prebivalstvo na Koroškem zavedno, Vas obvestimo, da J*e je na novo sestavil krajevni orl bor narodnega sveta za občino Labod. Za predsednika je Sil izvoljen enoglasno g- Glogovšek Anton, poštni upravitelj v Labodu, za podpredsednika g- Peter Tršlč. posestnik in gostilničar v DrumoljaH. za tajnika g- Stane Jer nej. postajenačelnik v Labodu in zTa-ven tega še 4- g- odborniki- Nadalje se je določilo, nedeljo 27- t. m- prirediti shod in vložiti oster protest z resolucijo in zahtevo na mirovno konferenco, da pripade Celovec našemu ozemlju in da glasovanja na naši sveti zemlji ni potreba- Se ne&aj o Milanu Gorupu* Res Je neverjetno, da bi bil Milan Gornp — slovenski legionar m udarnik — mori lec ruskega carja Toda mogoče ven dar le je in tudi časovno to ni izključeno; ker ruski car ni bil umorjen kadar so se bližali Nemci Kijevu, ampak pozneje- Ruski listi so prinesli že 1917. leta in v začetku 1918- leta vesti o umoru Nikolaja H-, vendar so se te vesti izkazale kot neresnične- Sele v poletju 1918 tega leta (datuma se več ne spominjam) so prinesli Usti v takrat že osvobojeni Samari vest, da je bil v Jekaterinb- umorjen bivši car s prestolonaslednikom, kamor so ga bili pripeljali iz Tobolska- Ker so bile talce m podobne cesti takrat pogoste, temu iz početka nihče verjel ni- Pozneje, ko Je bil Jekaterinbnrg ie v rokah' Cefio-slovakov, se je vest potrdila, na aan so - prišlo poleg tega še razne podrobnosti in okoliščine, v katerih je Nikolaj umrl- V tem času Je bil Milan Gornp že pri boljBevikih- Da M bil Milan Gornp pri Samari res- Pri Samari je bilo vjetib okoli S kom šolskega leta 1919/20. Njega bistvo 1228 boljševikov — prava boljševiška ! je to - le: srednja šola bo obsegala zmes. Tu si videl poleg Rusov še Po- ! osem let (tudi realka!) Razredi L—III. liakp. TatArfv Kitaice. Madžar* itd-, naj so do celi kraljevini enotni, in sicer ljake, Tatare, Kitajce, Madžare itd-, ;oda Slovenca nisem našel nobenega* Vstreljenih je bilo samo nekaj Madžarov in eden Ceh iz Moravskoga- Zakaj je bil poslednji pri boljševikih, se vidi iz tega, da je na vprašanje, zakaj se je boril proti svojim bratom odgovoril, da se za >peneže všecko udela«-Vse druge smo odpravili v samarske zapore- Torej Gorup kot vjetnik ni bil vstreljen, k večjemu je mogoče, da je padel v boju, ali pa utonil pri begu v reki Samarki, ali v ondotnem močvirju. Izključeno tudi ni, da je bil morda kje drugje vjet in vstreljen (v bojih za Je-katerinburg)- Slovencev je res malo v boljševiških vrstah, toda tu pa tam naletiš na kakšnega, v Penzi n. pr- smo v jeli enega, ta je pozneje pristopil k nam in bil dober vojak- — V- D- Bohinjsko jezero je pravi biser v kroni Jugoslavije- Primerja se lahko najlepšim jezerom v Alpah; ima pa to prednost pred njimi, da je ohranil Se vso svojo romantiko, ker ga ne obdaja venec bogatih manj okusnih vil in hiš-Ako hočeš videti pravo, pristno in nepokvarjeno planinsko krasoto pridi v Bohinj- Kakor nedolžen otrok v mater-nem naročju tako počiva jezero sredi nehotičnih gora- Svetni šum ne sega sem. Tu pozabiš na vse skrbi in neprilike, ki jih povzroča sedanje moderno življenje- Ako bivaš tu le par dni, vrneš se že okrepčan v svet- Dasi gleda s Crne prsti pohlepni Lah v zeleno dolino, so ti vkljub temu na razpolago najlepši izleti in najkrasnejše daljše ture-Po zložni poti prideš na planino na naj so po celi kraljevini *« „4*,w se v I .uči samo materinščina (5 ur), pa verouk (2), zemljepis (3), prirodopis (2), matematika (4 ure), vsega skupaj 16 ur na teden. Torej nobenega tujega jezika ne, niti latinščine niti ne modernega. V II. razredu se začne s francoščino (3 ure), a vseh ur bo le 17 na teden. V III. razredu se prične tudi z zgodovino (predvsem jugoslovansko), po 3 tedenske ure. Do tu so vsi srednješolci čisto enako uČe in vzgajajo. V IV. razredu (ko bodo starši že nekoliko presodili, za kaj ima učenec več smisla), se bodo ločili: eni bodo privzeli k dosedanjim predmetom latinšči-po 3 tedenske ure. Do tu se vsi sred-bodo privzeli angleščino (eventualno nemščino po 3 tedenske ure, realci). Oboji tudi kemiio (po 2 uri na tedenT. Načrt računa s tem, da bodo po IV. razredu mnogi ostavili srednjo šolo. S IV. razredom neha tudi pouk v vero-nauku (ako ne bosta država in cerkev v poedinih slučajih drugače določili). V V. razredu se bodo gimnazijci spet ločili: eni bodo začeli z grščino (humanisti, po 4 ure), drugi pa z angleščino, oz. nemščino po 3 ure, realna gimnaziia). Matematika bo od 21—30 ur. Odbor Društva profesorjev se mora čim orej o načrtu izjaviti. Imel bo dne 1. avgusta ob 3. popoldne sejo o tem na nrvi SHS - gimnaziji. Iziave gg. tovarišev do tedaj dobrodošle! Načrt se Inhko podrobno pregleda pri tajništvu društva. Jesenski semenj v Lyonu* Ministarstvo trgovine in industrije v Beo-Kraju, kjer leži cela vas. kamor so si 1 gradu naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da so naši producenti in importerji povabljeni, da se hodili vojaki s Krna odpočivat- Triglavska jezera, Triglav sam in njegovi sosedje te vabijo, da jih obiščeš- Po vsaki turi te čaka potem dobra in cena postrežba v planinskem hotelu »Zlatorog«, in kako krasna je kopel po daljšem izletu v svežih jezerskih valovih! Poročil se bo danes gospod Zdrav-ko Koren, z gospo Fani Konci-1 j o . gostflničarko >pri Ančniku« v Spodnji Šiški- — Čestitamo- Mno^o pozdravov iz daljne vroče Italije pošiljamo vsem Jugoslovanom, posebno čitateljem »Slov- Naroda« in našim mladenkam spodaj podpisani: Cetovodja Javoršek Dominik, Avsec Leop- Desetnik Medvešek Jos., Petrič Anton, MakŠe Anton, Homšek Ivan-Pešci Korošec Miha. Šume j Jurij. Sam-sa Rud-. Bezek Anton. Mrvar Fran«. Jakše Anton, Klopčič Ferd-, Klopčič Alois, Hafner Alois. Hegler Anton. De-jak Jože, Hribar Alois, Erazem Jožef, Šebenik Martin, Bnh Janez, Stakl Matija, Pavlic Anton. Ranjer Fortunat In Kastelic Franc- Upajmo na skorajšno { džarske, — LDU. udeležo letošnjega jesenskega Lyon-skega semnja, ki se prične 1- oktobra in traja do 15- oktobra t- 1. Ker je zbornica naprosena, da nabere udeležnike in druge potrebne podatke, vabi po tem potu interesente, ki se nameravajo udoležiti tega semnja, da ji nemudoma prijavijo svojo udeležbo ter hkratu sporoče, kaj nameravajo razstaviti in koliko prostora potrebujejo v stojnicah (barakah). Pripominja se, da je cena za eno stojnico 600 frankov- Pripadniki kake Francoski sovražne države niso pripušČeni na semenj- Razstaviti in prodajati se sme le lastne izdelke- Slabo žigosane krone. Ministrstvo za železnice je izdalo naredbo na vša želzniška ravnateljstva, da se v bodoče vplačevanje vseh pristojbin mora izvršiti samo v kronah, ki so j asu o žigosane. Ta naredba se je zaraditega izdala, ker se je v poslednjem času v prometu pojavilo velikansko število j kronskih bankovcev Iz Avstrije in Ma- veselo videnje pri dobri volji- Spominjate se nas s pošto- Darilo »Slovenski Matici«. Gg. pisarniški oiicijanti so ob priliki, ko so bili imenovani za uradnike, zložili na poziv offctjala okrajnega sodišča, gosp. Frana Petrovčiča, svoto 630 K in jo darovali »Slovenski Matici«. Za ta rodoljubni čin bodi izrečena vsem skupaj iskrena hvala! Volkovi. Gozdarji gospoda Franc Galeta veleposestnika v Bistri pri Borovnici in gospod Anton Hren, gozdar pri gospodu Josipu Lenarčiču na Verdu pri Vrhniki pripovedujejo, da so zasledili v tukajšnjih gozdovih volčje sledove- Po njih mnenju bi morale biti to stopinje treh mladih volkov- Nadalje pravijo, da so jim izjavili delavci, ki so zaposleni s pripravljanjem oglja v bližini vasi Zavrh, da so včeraj med 2 in 3 uro zjutraj slišali tuliti volkove- Ga-letovi gozdarji pravijo, da so našli v svojem lovskem revirju 14 raztrganih srn, kar naj bi bili učinili volkovi- Podrobnosti se bodo še poročal e- Jsolana cvete drugič koncem juliia na vrtu gosp. veletržca Fr. CuČka v Ptuju. Cvet te Jablane smo dobili na ogled. Cvet koncem julija v letošnjem \ izredno neugodnem vremenu je gotovo redkost Pozor pred nakupom konj- 2 kanja ukradena rdeča s črnima repoma eden konj 156 cm visok z znpkom bela noga čez bincel eden konj 139 cm visok na hrbtu beli znak pod sedlom, na sumu tatvine so cigani. Ker pa je dotična lastnica konj jako revna, se da onimu, ki zasledi konje 300 K nagrade- Frančiška Kastelc, Lnearjev - Kal p- Zatič-na, Dolenjsko* Umrl je v Litiji višji sodni oficija! v pokoju in hišni posestnik g- Jakob Roglič-N-vm-p-1 Kulturo. Koroška Slovenija, spisal dr. X C* Oblak- Izšla je v komisijski založbi Lr S«*rwentnerja v Ljubljani brošura pod tem naslovom, spisana od dobrega poznavalca koroških razmer- Brošura ki obravnava na 50 straneh najvažnejša aktualna vprašanja Koroške in Celovca zlasti z ozirom na sklepe mirovne konference, stane 8 K 60 v in 10* dravinjskega pribitka; po pošti 4 K 20 ▼• Novi očal načrt za srednje šole , . . fračrta za učiteljišča nimamo v rokah) j Poljubno je, ali se potuje skupno v kraljevini SHS, naj bi se po želji pro- ^ posamno; takisto je čas potovanja ratofcta rooUavS z zatet-1 poljuben. Gozdne uprave. V ministrstvu za šumo in rudarstvo je izdelan zakonski načrt o organizaciji gozdnih uprav za vse kraliestvo SHS, na podlagi katerega bodo v bodoče izvrševale svoje dolžnosti okrajne in okrožne gozdarske uprave. — LDU. Dovolftev za nakup živil. Ministrstvo za prehrano m obnovo dežel v Beogradu je izdalo nastopne dovolitve za uvoz živil v STovenfjo: Antonu Ko-lenc v Celju 10 varronov koruze In 1 vagon ovsa, tvrdki Franc Vošnjak In stn v Šoštanju 1 vagon ovsa, Francu Lešniku v Celovcu 200 q olja, premogokop-nl družbi v Trbovljah 1 vagon ovsa. Petru Majdfču v Celju 66 vagonov pšenice In 50 vagonov koruze. Janku Pono-vič v Ljubljani 100 prašičev, 100 glav goveje živine In 2 vagona masti, Kolin-ski tovarni v LJubljani 25 vagonov sladkorne repe, tvrdki Balkan 6 vagonov ječmena, tovarni drož v Račjem 130 q sladnih kali, Maksu Lajovcu v Litiji 1 vagon moke m 1 vagon koruze, Gospodarski zvezi v Ljubljani 40 vagonov pšenice, gozdni upravi grofa Thnrna ▼ Pliberku 2 vagona koruze, pivovarni Union v Ljubljani 8 vagonov ječmena. Društvene vedi in prireditve. Krajevna organizacija za 8t. Pe~ terski okraj v Ljubljani vljudno vabi vse odbornike na odborovo sejo, katera se vrši v torek, dne 29- t« m- ob 8-uri zvečer v posebni sobi gostilne Banko na Martinovi cesti- Dnevni red: 1« Promotri van je poročila tajništva JDS. 2- Blagajnikovo poročilo- S- Poročilo narodnega poslanca dr- Pavel Pestotni* ka- 4- Slučajnosti. Društvo slovenskih tobotehnikov vabi svoje člane na izvanredni občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 30- t- m-ob 18- uri v restavraciji >Novi Svet< na Marije Terezije cesti. Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani javlja, da je ministrstvo obračaja v Beogradu na prošnjo društva za prosto vožnjo dovolilo za 40 društvenih članov enkratno vožnjo v Zagreb, Beograd in Sarajevo (tur in retur) *a polovično ceno- Gospodje tovariši, ki se žele poslužiti te ugodnosti, naj nemudoma javijo društvu svoje ime, značaj in zavod s pristavkom, ali nameravajo obiskati tudi Sarajevo, da se jim morejo poskrbeti in dostaviti lzkaz- Ljutomer. Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru ie na svojem zadnjem izletu v Slamnjak k Fricu Dijaku nabralo po g. Veselicu za družbo sv. Cirila in Metoda 50 K, kateri znesek se je izročil tukajšnji podružnici Ljutomer. Slovensko pevsko, društvo v Ljutomeru priredi ob 251etnlci svojega obstanka dne 17. avgusta velik koncert, na kar se opozarjajo že zdaj sosedna društva. Sodeluje iz prijaznosti umetnik-goslar gosp. Fr. Serajnik. Najnovejša poročila. (Naša Izvirna poročilaj MINISTRSKA KRIZA. Beograd, 24. julija. V petek ie prišlo med ministri, ki pripadalo starora-dikalni skupini, oziroma demokratski zajednici, do tako ostrih nastopov, da se splošno sodi, da je nemogoče spor poravnati. Pričakuje se, da stopi sedaj na površje novo koalicija, ki naj bi obsegala staroradikalce, Narodni klub in skupino dr. Korošca, čigar stališče z »ozirom na krizo še ni jasno precizirano. Demokratska zajednica bi- imela tedaj preiti v opozicijo. Pakt med staroradi-kalcl in Narodnim klubom ie gotova stvar, ni pa še gotovo, ali obstoja pakt med radikalno in Koroščevo skupino. (Ta vest po naših informacijah ni povsem točna. Uredništvo). KRIZA CELOKUPNEGA MINI-STVA. Beograd, 27. julija. Do danes ni izšel še noben uradni komunike o stanju ministrske krize. Ministrska seja, ki se je včeraj vršila, je potekla povsem mirno. Reševala so se tekoča vprašanja. Beograjski časopisi pišefo jako malo o krizi. Edino le »Epoha« se spusti v raz-motrivanje o vzrokih ministrske krize ter pride do zaključka, da se bodo to pot izvršile resne izpremembe v ministrskih portfeljilL Danes krožijo v beograjskih krogih vesti, da se je ministrska kriza tekom včerajšnjega m današnjega dne p o os t r i 1 a. Nikakor pa ni mogoče dobiti od poučenih krogov zanesljive vesti. Do sedaj se varuje o tej stvari popolna tajnost Pričakovati pa je, da se bodo v ponedeljek torej danes vršila v ministrstvu in v posameznih klubih važna posvetovanja. Od teh sklepov, bo nadaljni potek ministrske krize odvisen. ITALIJANSKI IZREDNI KOMISARJI. Trst 27. julija. Brzojavka Agenzie Štefani javlja, da le bil Imenovan Luigi Credaro za izrednega komisarja za Trentino in Augusto Ciuffelll za izrednega komisarja za Venezio Giulio. Ko nastopita novoimenovana službo, ponehajo funkcije vojaških guvernerjev ra-zun v nekaterih vprašanjih, ki so odvisna od posebnih razmer z ozirom na premirno cono. Kakor javljajo listi, pride Ciuffelli prve dni avgusta v Trst, da prevzame mesto guvernerja za Venezio Giulio. V njegovem spremstvu bo razen drugega štaba raznih referentov tudi commenclatore Berio, ki prevzame funkcije vice - guvernerja. Kakor se čuje, bo novi guverner pozval tukajšnje stranke, da Imenujejo po gotovem ključu zastopnike v posebni avtonomni sosvet ki bo Imel v upravnih zadevah glede Julijske Benečije posvetovalen glas. NEMČIJA PROTI SOLIDARNOSTI Z AVSTRIJO GLEDE NJENIH FINAN-CIJELNIH OBVEZ. Berlin, 26. julija. V nuTovnlh pogojih za Nemško Avstrijo le ena točka, kateri se v Berlinu energično upirajo. Ta točka se glasi: »Ako Avstrija ne izpolni financijalnih obvez, dolžna Je Nemčija, da ona izpolni te obveze. DELAVSKI IN VOJAŠKI SOVJETI V NEMČIJI RAZPUŠCENL Berila, 26. julija. Delavski in vojaški sveti so razpuščeni, ker so socijalisti izstopili iz njih z motivacijo, da zaprečuje sedanja vlada konsolidacijo dežele. RESKI DOGODKL Pariz, 26. julija. Vesti, da je mednarodna anketa o dogodkih na Reki dovršila svoje delo, niso istinite. Anketa nadaljuje zaslišavanje prič in Je verjetno, da bo trajalo to dek> še dalje časa. ODGOVOR HTNDENBURGU- Pariz, 26- julija- Na ponudbo maršala Hindenburga naj se njega pozove na odgovornost mesto bivšega cesarja Viljema, je najvišji zavezniški svet odgovoril, da ne more sprejeti njegove ponudbe, ker je nedopustna v procesu vsaka substitucija, svobodno pa je maršalu, da se predstavi sodišču kot razbremenilna priča. Za ta slučaj pa ee mu ne more dovoliti nobena Imuniteta, ker bo sodišče postopalo tudi proti njemu, ako se izkaže njegova krivda- ITALIJANSKI LISTI O MARIBORSKIH DOGODKIH. Milan, 26* julija- Italijanski Usti priobčujejo o dogodkih v Mariboru tele brzojavke: »Slovenski vojaki so se uprli kličoč »doli s kraljem Petrom, naj živi republika«. Vse mesto je bilo po-zorišče ljutih borb, v katerih so se vojaki posluževali strojnic, ročnih granat in tudi topov* Uporniki so naskočili tudi vojaške zapore in osvobodili Sloven- ce. Generala Maistra U bili tako} Hučali, ako bi bil padel v njihove roke-Ubitih je bilo ved kakor 100 oseb, ranjenih pa preko 200- Srbe in Hrvate so izgnali iz mesta* Glasom madžarskih vesti je izbruhnila na Hrvatskem revolucija* Hrvatske čete so proglasile republiko v raznih mestih* Na raznih točkah so prekoračile demarkacijsko črto proti Ogrski in so se bratile z madžarskimi komunisti- (Ptiobčujemo te vesti italijanskih listov, ker se ii njih razvidi, kaj bi naši neprijatelji želeli, da bi se godilo v naši državi- Odveč se nam zdi, da bi zavračali te be-dastoče*) Milan, 26- julija* Tukajšnji listi priobčujejo tole brzojavko baje iz Pariza: >V Mariboru 60 se doigrali krvavi konflikti med srbskimi in slovenskimi vojaki- Našteli so okrog 100 mrtvih-Slovenci so si priborili nadmoč in so prisilili Srbe, da so zapustili mesto in se umaknili v gore- Globoka nasprot-stva med Srbi, Hrvati in Slovenci so povzročila, da je Korošec izstopil iz jugoslovanskega ministrstva* SPOMENIK JUDEŽU ISKERJOTU- Pariz, 26- julija- Iz Bukarešte brzo javi j a jo, da je boljševiški mestni občinski svet v Tambovu v Rusiji v slovesni seji sklenil postaviti spomenik — Judežu Iškerjotu- V to svrho je občinski svet votiral kredit v znesku skoraj 100-000 rabljev- Vesti LDU. PROTI OGRSKIM BOLJŠEVIKOM. LDU. Lyon, 28. julija. (Brezžična) Včeraj zjutraj se je vrhovni svejt zaveznikov posvetoval o madžarskem problemu in o vprašanju, kako naj se pomore Romuniji v njenem boju proti boljševikom, Svet je sklenil, potom brezžičnega brzojava obvestiti Belo Kuna, da pri vsej svoji miroljubnosti napram madžarskemu narodu ne more sklepati miru z drugačno vlado, kakor s tako, ki predstavlja v resnici voljo naroda In ld drži svoje obveznosti. Vlada Bele Kuna pa ne odgovarja tem pogojem' zato si vrhovni svet alijran-cev priržuje pravico, da ukrene* kar se mu bo zdelo umestno. Kakor pravi »Petit Parisien«, je potrebno, da Sfi eventualne vojaške intervencije proti Madžarski udeleže s primernimi kontingenti vsi zavezniki brez izjeme. BOLOARSKA DELEGACIJA. LDU. Lvon, 27. juHja. (Brezžično.) Člani bolgarske delegacije, ki Je pozvana v Pariz, da sprejme mirovne pogoje, so dospeli v Pariz v soboto zjutraj ob 8. Na kolodvoru Jih je sprejel polkovnik Henry, nakar so se v avtomobilih odpeljali v madridski grad v Neuillv. LDU. Lvon, 27. julija. (Brezžično). Vrhovni zavezniški svet je končnove-ljavno določit mirovne pogoje vojaškega In pomorskega značaja, ki jih bode naložil Bolgariii. Izdelal Je Se tudi določbe glede bolgarskih vojnih ujetnikov. Kakor pravi »Homme Libre«, bo znašala vsota, ki jo bo morala plačati Bolgarija za odškodnino in obnovo, nad 3 milijarde. Gfasom istega Ifsta so pri določitvi mej ponovno vprašali za svet Venlzelosa; mirovno pogodbo bodo podpisale tudi Zedinjene države, dasi-ravno niso bile z Bolgariji v vojnem sta- »Zdl se, da vrhovni svet al Hran cev dokončati čimprej svoj posel z Bolgarijo. Kakor pravi »GaukMs«, je pričakovati, da bo mirovna pogodba izročena Bolgarom v osmih do desetih dneh. — Publicist George Bonrdon razpravlja v »Elgaru« o poročilu, ki ga je predložila konferenci medzavezniška komisija za preiskavanje kršitve mednarodnega prava po bolgarskem vojaštvu v MacedoniJi. Navaja uradni dokument bolgarskih oblasti in pravi, da pomeni ta dokument za Bolgarijo obtožbo, katere ne bo mogra izlepa izbrisatt; tako, kakor so postopali Bolgari z deportirane! iz VzshodnJe MacedoniJe, ne bi si upala nobna civilizirana država ravnati z največjimi zločinci. Vse te grozote so se pa godile namenoma in po načrtu. H koncu prav! pisec, da tako brezvestne in verolomne vlade, kakor je bila bolgarska za vojne, sploh ni mogoče primerno ožigosati. Poizvedbe. Najdenih je bilo pet fotografij, ki predstavljajo mater, sinčka in hčerko. Lastnik jih dobi nazaj v magistralnem popisovalnem uradu* V soboto, 26- julija 1319 dopoldne je bil pozabljen na trgu dežnik pri neki ženski, ki je vagala krompir* Dežnik je bil skoraj nov, črn, s zaokroženo kljuko, konec kljuke je bil bel-Oseba, ki je dežnik vzela, je precej znana, ker jo je prodajalka krompirja opazila, ko je dežnik vzela- Dotična oseba naj bo tako prijazna in naj vrne dežnik na Emonski cesti 10, da ne bo treba nadaljnega poizvedovanja- Pogreša se od 19- Julija t- m. eno deževno ploho, ki je bržkone padla iz voza na potu od dolenjskega kolodvora do Grosuplja, poleg tudi pol mernika vreče ovsa- Izdaiatell in odgoveroi urednik; Valentin Kopitar. i^^fnlm in tiftfc »Narodne (liirennHi « 175. štev. »SLOVENSKI NAKOP" dne 28. julija 1919. Stran 5. Primio Mleto gfrgjM^ Proda h lepa perzilsKa preproga. Kje, pove uprav. Slov. Naroda. 7368 Rnhirin ,iie sln2be za samostalno go-ftUliallUj spodinjstvo na deželi. Po- nudbe pod .Marjja/7369" na upravništvo Slovenskega Naroda. 7369 Drifiam va8on 8tare Se dobro obdari flUflUl njene strešne opeke. Vilko Knkec U\tc. 7344 Mi tapir! na drobno in debelo od postaje Pragersko Jote! Jeglič, Pregersko. 7284 fftinnr3 za posebno fino mehanično fijculd stroko z dobro soisko izobrazbo išče tvrdka The Re* C«., Ljnb-rjaia, Gradile 10. 7349 DofUttUfl v Golem bfdu 15 Medvode rLsUMiu se da v najem ali tudi proda. nianina eden *rn edcn r'av na pluliiHu prodaj. Na vpogled pri A. Babka, Kongresni trg 13. 7240 MM Mndi se ku^J° v vsaki mno UiSiiUfl luUUl zloL Ponudbe na L Jn ijoslovanski anr.nčni in in'ormačnf zavod BeseJjak & RožaHC, Ljubljana, Frar.čevo nabrežje 5. 724- Soslna sela, popolnoma nova, motor-I, no kolo (Neckarsulm), žična mreža, počinjena, raznih dimenzij se co ugodni ceni proda. Srebot-njak, Kolodvorska nlica 31 7245 MfiSmi r socJin in pločevinastih ro-HviauL sodah ima naprodaj Družba ?a promet petroleja z. o. z. Podružnica : Maribor. 7264 URnnnunrfin vještu bilanciranju na-«vfi*!yuiDII|U dalje kompfcjarisMcu koja je i na knjigovodstvu radila treba'uz dobru nagradu event. hranom u naravi tvorničko poduzeće Joyo Gigovič Novo građiika SlarooIJa. 7292 *BffiT izu^en avtomonter, trezen in za-u-LlEl nesljhr, zmožen vseh popravil, z večletnimi spričevali še iz mirnega Čast, želi službe. Ponudbe pod .Šofer 7365" na uprav. Slov. Nar. -.365 Maribora, Celja ali Ptuja. Natančne ponudbe pod .Agronom' 50.0007222' na uprav Slov. Naroda. 7222 Rmja m črna etamlnasta (reformna) r*!liMu dc obleka credvojno bl2go za K 350*— In dve beli platneni še novi riuhi. Poizve se na Sv. Petra nasip št. 55, pritličje desno. 7350 Tel m strej, venskimi) kot nov, na prodaj. Ponudbe pod .10,000735t" na uprav. Slov. Naroda. /351 0?2 selonsMI saroitari sta št. 9. I. nadstropje. 7352 Hm\ 1 izurjena kieparfti pomoč- nilm se spre'meta takoj v trajno delo UlnU proti dobri plači. Sp rejme 2 vajenca ooštenih staršev pri Fran GTadi-šarfn. Rimska costa 14. 7353 Zdrav in raotaTfant, £1 " ki ima veselje do trgovine, se išče pri tvrdki Leocaard del Cott, Brežice ob Savi. 7096 Drva cele vagone in tudi na m3 oddaja Gospodarska zveza v Ljubljani, in sicer: dne 28. julija ponedeljek, 1. agusta petek, 4. avg. ponedeljek 9. avgusta soboto in 11. avgusta ponedeljek. 7361 Hi se stanovanje s orano z?3 '*£ deklici. Prosi se skrbne in stroge odgoie. Po možnosti klavir za uporabo. Naslov pove unrav. Slov. Naroda 7289 rizling in črno dalmatinsko od mu. 55 litrov naprej ter sadjevec in kislo vodo se razpošilja no najnižji ceni od podjetja Silva vrelec. Gnštanj. Kupijo se stari zamaški. 7269 Velika izbira pokrajinskih umetniških in drugih Narodna knjigarna, Prešernova ulica 7. Velika registrirna blagajna ua poštni predal št 73. Spspoolfoa išče sobo t kapi.— Ponudbe 7233 v mettu. Ponudbe pod „Soba postno leteče, Ljubil 7297 Pes doaermaa. EL."«, upravniStvo Slov. Naroda. 7291 Šivilja sprejme očenke. Turjaški trg 6, I. nadstr. __________7277_ Sffi tO ktni za vozove In konje ter IX ic mE, kovaški vaienec; hrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru. Zglasiti se je: Cesta na Kode-lJeAO it. 8. Ljobljana. 7257 Rdeče iSiia^^SŽS ska in komisijska del. družba Ljubljana, Dunajska cesta 33. Prosi se natančne pismene ponudbe. 7151 Lesena tttti io barab solidno izdelane kupuje Zagrebački paio i umjetni mlin v Zagrebu, kamor naj se ponudbe naslavljajo. 7378 n-Aijn ?a po nizki ceni 112 m razne-riUuU K, ga manufakturnega blaga. Prekupčevalci izključeni! Naslov v uprav. .Slov. Naroda*. 7382 IriRflf fnfvnrl Prvi hrvatski mlin na »llijdl IfllHJ čigre d d. u Karlovcu traži vrtljara potpuno vještog voćarstvu a osobito povrćarstvu sa nastupom za odmah. Stan i svjetlo u naravi, plača prema pogodbi. Ponude slati na upravu gornjeg mlina. 7347 Romisijfta trgovina i*2ZXS* cesta 6, priporoča svojo bogato zalogo manuf3kturnega b'aga: cefirja, tiskovine hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, gumbov, pritiskačev, rinčič za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa. 7376 lwm letaniiaija£K?**79 sarniškega uradnika. Ponudbe z navedbo plačilnega zahtevka, dosedanjega službovanja, je vposlati na Peter Majdfč. Celje. 7379 ja za na deželo, ki Uju zna kuhati in ki se razume na živino in poljska dela. Nastop 15 avgusta, ter plača rn dogovoru. Dopisi pod .Gorenjska 7SS3" na uprav. Slov. Naroda. 73S0 Radi popotovanja se tafioi proda v Sp. Šiški pri Ljubljani nahajajoča se, popolnoma nove. dvonadstropna hiša z vrtom in dvoriščem. Prcdajni pogoj? so na vpogled v odvetniški pisarni dr. F. ffovaka in dr. A. Kobala. v Ljubljani. Dalmatinova iL Št 3. 7261 m stanovanie l^L^iT' za svojega 10 letnega sina pri kakem pedagogu. Deček je bil do zdaj v nemškem zavodu Piaristov na Dunaju in bo pohajal v Ljubljani v 5 razred ljudske šole Ponudbe pod šifro .Blizo šole 1909 7220" na upr. Slov. Naroda Statiki poay, ka, vožnje in ježe vajena, poleg tega tudi pripraven voziček in oprema, se proda ali pa zamenja za večjega konja. Kobilica je posebno pripravna za otroke, ker je krotka ko jagnje. Kje, pove upravni-žtvo Slov. Naroda. 7283 Spreten oozrJsr bn'štvu rudniškega in fužinarskega obrata v Mežici na Koroškem (Kr. S.H S.) Prošnje s prepisi spričeval, o dosedanjih službah in strokovni Šoli ter o zm< žnosti se naj naslovijo na Državno nadzorstvo in upravništvo v Mežici kr. S.H S. 7299 letna ttra J^JS*™ & de profil 18 7 5 1 mtr dolge, 1 koma-! da profil 24 po 6.50 mtr. dolge in 3 komade profil 30 po 5 mtr. dolge, in 3 komade večjih zatvernic (rolbaiknov za vcCja vrata ako tudi že rabljeno, kuDi takoj Rudolf Dergan. trgovec, Laški trg. 7265 Naročite ai in berite ah« kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Poni NajzabavnejŠe berilo za samske in p ročene! Cena s poštino K 450. Na roča se v Narodni knpgaraf v Linb'.ianf. ■ Brez pssebRcga obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, skrbni oče, stari, oče, tas: in brat, gospod višji sodni oficijal v p. in hišni posestnik dne 28. julija ob 8. uri zjutraj v 71. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Litiji, dne 30. t. m. ob 4. u:i popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Bodi mu ohranjen bteg spomin! Venci se v prid narodno dobrodelnim namenom hvaležno odklanjajo. V Litiji, dne 28. julija 1919. Belldainaiftvljintovi!St5cind.irv trgovini Toni Jager. Židovska ulica 5. 7307 Fraitt it 101». tesao. ftfai otvori diplomirana ICU| učiteljica. Prafaksvi al. 7319 Kopi se dobri ohranjen pletiloi stroj (Strlck mase hine). Ponudbe pod Albina Zakotoik, Zg. Siska 36. 7331 Pozort Kmetovalci - lirlnoreldl! Proda se kobila olemenjakinja z 2re-bico, dve krasni rohievni živalci. Naslov v uprav. .Slovenskega Naroda.* Drfifh ?0 veC mo§ke obleke, nov so-rlfUd *C, kolski kroj s čepico, športna obleka, salonska obleka, nova ža-ketna obleka. Poizve se: Kolizejska ul. 12, nasproti I. drž. gimnazije 7310 Bila na VrhniKl nazeloprometnem kraju poleg faine cerkve se radi selitve proda. V mej se nahaja trgovina mešane stroke, trafika ter gostilna. Natančneje se poizve v trgovini M. Bučarjevi na Vrhniki 5t 268. 7268 Hopnjem smrekov les. iSSŽŠ si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vacon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko- odvcom, Ljubljana. 2048 IffO CQ KOITlPanJon» trgovsko dobro Izo-UiX )w bražen, z manjšim ali večjim kapitalom. Prodajalniške oro>tore imam v sredini mesta v lastni hiši. Prosim ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja In natančnim naslovom pod .Dobra trgovina 7318* na nprav. Slovenskega Naroda poslati. 7318 PrnflS *q. prvovrst čelo, moška zlata IUuQ JC . ura z verižico, velika potna košara, nepremočljivi lovski škornii š:. 42, kratke hlače za turiste, 4 letniki »Lovca« in več lovskih in športnih knjic:. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7370 ■ a«4 *riftini" rnora biti absolven-i\'JliiJlUiII!{Q9 tinja trgovskega tečaja, vešča strojepisja, stenografije in knjigovodstva išče Josip Rajšter, tovarnar kandltov in slaščic* v Šoštanju. Reflektira samo na samostojno moč. Ponudbe naj se opremijo z izpričevali o dosedanjem službovanju in šolski izobrazbi ter zahtevki plače. Nastop takoj. 7384 line zaokroženo posestvon škem. 44 oralov (johov) na desnem bregu Drave tik kolodvora, se zamenja za enako ali tudi manjše posestvo v ljubljanski okolici, kamniškem ali kranjskem okraju eventualno tudi za hiš o ali vilo v Ljubljani. Ponudbe na poštni preda! 123 Ljubljana. 7372 PnfnfHtaia za samostojno gospodini-uUrfJUrllJd stvo v Ljubljani, ki .e razume na vsa hišna dela in kuho ter nekoliko na vrt, se spreime takoj. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7373 Kapi se niše ali vila zini z vrtom, v ijubjanskem predmestju ali v bližnji okolici. Eventualno sa tudi zamenja za hišo v Srod. Š:ški. Ponudbe pod .Vila 1001/7474" na upravništvo »Slov. Naroda« 7374 POZOR! POZOR! Na zalogi ima Jos. Rajšter. tvornica kandit in slaščic v Šoštanju, Slovenija, raznovrstne kandite in slaščee, kakor: maline, limone, roks-drob?., jačalicc, sadje, medene Itd. ter slaščice vseh vrst, kakor čajni keks, biskvit, man-deljnove izdelke, medene kolačke, itn po niski ceni. Na željo prospekti. 7159 r Filip Pečenko Ljubljana, Dunajska c. 6 naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril Prvi {ngoslovanskl zavod sa tzdelovanfe kefirja In joghnrta. Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim i. t. d. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor od-rastle. Kefir uniči vse človeškemu organizm škodljive bac le. Pri rednemu uživanju kefuja dosežete visoko starost Uspeh zajamčen s 1000 K. RazpoSiIja se tudi na deželo. Kupim po najviljih dnevnih cenah vsako mnolino lepega flfeU letine 1918, ako in zdravega lltM mogoče postav-Ijeno v Ljubljano, večje množine pfe-vzamem tudi na železniških postajah Uven LJubljane. Pošljite takoj ponudbo s natančno navedbo množine fižola, zadnjo eeno, vrsta In prevzemna postaja, pod JNiol lete 1918 7371" na upravništvo .Slovenskega Naroda-. 7371 ienltna ponudba! sarednik, 45 let star, samec, se želi eznaniti z mlajšo, pridno pešteno, popolnoma neodvisno šiviljo brez otrok Lepota, premoženje in narodnost po-ranake reči. Ponudbe pod .Dradaik 45 7360* na upravništvo »Slovenskega Naroda*. Tajnost zajamčena. 7360 Resna ženitna ponudba. Gospa s podpisom cJugoslovanka», ki ie pisala meni pod šifro .Kornjlč 7047* na upravništvo »Slov. Naroda», se naproša, da se na istem mestu blagovoli pismeno Izjaviti natančneje, m z bolj razločnim naslovom radi sporazuma do 10. avgusta 1919. 7354 Zenitbenn ponudba!!! Mornariški podčastnik, (začasno v mornarici), izobražen, ki ima veliko veselje do trgovine ali gostilne, Je pa brez sredstev, išče tem potom znanja s premožno gospodično radi ženitbe. Za tajnost se jamči. Ponudbe če mogoče t sliko pod naslov: Janko Sever SHS .Car Maz* Tlvat-Boka Kotorski. 7345 Strešnik, fino glaziran, iz Ia materiiala, prodajam dokler traja zaloga. Cevi za kanale, plošče za tlak, podboji (ban-gerji) vedno v zalogi. Sprejemajo se naročila na vse druge betonske izdelke in popravila. Betonska tvornica Jos. Cihlaf, Ljubljana, Dunajska c Brošara o vseh doslej izšlih znamkab ee •• i n n ri .n nn i lin •• s klišeji vseh znamk in znamk na pis mih itd. in popisom mojega 58 dnevnega potovanja po Ukrajini poštnine prosto proti vpošiljatvi ene (nemške; marke ali 2 K, kateri znesek se pri prvem naročilu na te znamke povrne. Poštnino prosio pošljem vsem zbiralcem svoja fllatelistična sporočila (Mit-teilungen) s seznamom zaloge. Legitimiranim kuočevalcem moj cenovnik za na debelo. Novi pogoji za zalogo no--osii zastonj. Joaef Baumgarten, Markenhaus, Dunaj L (Wien) Wollzeile 32, Abt. 33. 7357 i papirnatega s-blaga prodaja se samo na debelo. Bogata izbera pismenega, uradnega, konceptnega, za pisalni stroj, ovojnega in risalnega papirja vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Dalje krasna izbera umetnih ljubljanskih in božičnih razglednic, ročnih in tržnih torbic, denarnic listnic itd. Cene primerne. Marija Uran trgovina ■ papirjem, Mestni trg štev. 11. (Preje Franc Iglic.) 7101 Najnovije! Izašlo je iz štampe Aleksa Stelanovlć sudiia negotin. suda ..Pravosodji! d opit. jodovima" ručna knjiga za opStinske delovodje •O istupnim de- €Postupak oblima u kriv. Stinskih sudova Zakoniku* u gradj. radnicama i postupak izbranih sudova*. Cena 10- din. Pavle Popovio prof. oaiverziteta „lz književnosti" Iz na§ih narodnih pripovedaka. — Proučavanje dubrovačke književnosti. — Branko Radtčevič. — Franja PreSern. — Matija Ban. — Tirun Pabris. — UroS Trojanović. — Mita Kalić. — Alfred Jensen. — Srpska Književna Zadruga. — Nikola Antula. Cena S din. 7182 Pavlo Popovio prof. unlversiteta JiooslBienila litimi Cona CIO din. Avgnste Bopo fran. poslanik na srp. Dvom ,,Za srpskom vladom od Niša do Krfa 20. oktobra 1915. — 19. januara 1916 preveo s francuskog Daiaa L. Gjokič Cena 4 din. Porudžbine valja slati izdavačkoj Knjižainici ■!•€• Kom — Beograd 5tJk fm*a maline ** kupilo v vseh mnogi UC BIllUC linah. Ponudbe na Destilacije esesc le tztfeJevaaje setev Potsik Sreike, IJabljess, Slenstevs ul. itev. i7. 7251 MAST = hljđi. litti, mt*U, lirUa taj« trtfine, pr*pred zAJtnplJoJ« krrl la «p«ridj€. VpoiDJa um« proti BrntpUffta franio R SSO >■ 1 tfoio tftralca Tbkrrj-Ja t Prtgrmtft li gla«. uloga t Ijnb- ijani tetama R> SuSolk, Marijin trg 5 mmmm— ta m tngt kkam. ___ se ss Korespodentkinja Triži se korespodentkinja, potpuno vješta hrvatskom ili slovenskom te njemačkom jeziku, stroleplsu te hrvatskoj i njemačkoj stenografiji. Plaća prema pogodbi. Ponude slati na Prvi hrvatski mlin na tigre dioničarsko druStvo. 7348 Ilija Paranoi trgovec v ftabcu v Srbiji, ima naprodaj večjo množino rumene in zdrave koruze In pšenice in sicer franko Slep Sabac Bče direktne zveze za prodajo živil tudi za v bodoče. 7359 so spreime, neoženjen lahko s hrano in stanovanjem, oženjem pa s stanovanjem. Poizve se Jeraoova ulica II. 6986 Jajca sveia, kupi v vsaki množini ln prosi m ponudbe eksportna trgovina 7342 Cd. Supponz v Prislovi 6 H P, 2 cilindra, po-9 popolnoma nov, se proda. Cena po dogovoru. Naslov pove: I. Jugoslovanski onončni In infor-mačnt zavod Beseljek d Rožanc Liu-bljaaa, Frančevo nabr. 5. 7314 Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem dobrosrčnemu zdravniku gosp. dr. Le*! pajnetu, ker mi Je v moji budi bolezni in muki podal zdravila. Hvaležni 7363 Janez Bo zle, Sp. slika. Večjo množino transportnih vrčev kapi Mlekarna v donovi vani p. St. Vid, Dolenjsko. 7*43 Zo bo tehnik operativen, samostojen, se sprejme takoj. Večji trg v Sloveniji. Cenjene ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda' pod „Zoboteheik 7358". Pletilje :: 2—3 izurjene in pridne za Izdelovanje nogavic sprejme proti hrani, stanovanju in dobremu plačilu I. Mariborska strojna plerllalca Ivan Bar ta, Hav-rlhor Pfarrhofgasse 6. 7383 Knjigovodja slovenskega, nemškega, hrvaškega ln italijanskega jezika vefč, stenograf in' strojepisec, želi »premeniH dosedanjo1 službo. Cenjene ponudbe pod „B. L", na Anončno ekspedicijo Al. Matelič v Ljubljani. 7367 Knjigovodja Prvi hrvatski mlin na čigre d. d. n Karlovcu traži knjigovodju, perfektnog bi-1 lene! s ta, potpuno vještog a svim konto-' arnitn radnjama, sa potpunim poznavanjem hrvatskog IH slovenskog te nje-' mačkog jezi! i uz nastop službe po mo-i gućnosti za odmah. Plača prema pogodbi. Ponude slati na upravu gornjeg mlina 7346' Zajamčeno čista, (ni nadomestek takoj dobavna v saki množini Bohm & Piehl, Dunaj, (VVien) XV. Toldgasse Nr. 8. 7356 Kupujem staro lito železo vsako množino. Ponudbe pod šifro; „Liio žbleso7362" rta upravništvo Slovenskega Naroda. 7362 BJJ» 1 • v •■ Jugoslovan, 39 let iu!i79rf i/i n n iti n r n u ^ llll/fll lil I II II tlill I III it dela v kaki tvorni-IIIILUI If 111 IJUIIIULUIU9 ci v Jugoslaviji. Ponudbe na „K. F." Dunaj, (W1od) Z. Trosigasia ite?. 125, HIB-_7355; tovarn t Večletni slovenski strokovnjak cementne industrije in vodja večjih cementnih tovarn mora kot Slovenec zapustiti Nemško Avstrijo in želi v Jugoslaviji sprejeti vodstvo cementne tovarne pod garancijo za izdelovanje najboljše vrste Portland in Roman cementa. Naslov. se izve v upravništvu Slovenskega Naroda. 7385 Tvrdka Toni Jager trgovina z ročnimi deli, Židovska ulica št. 5. ostane radi dopustov osobja zaprta od 1. do 20. avgusta t I« Po naročena dela, ki se v tem času potrebujejo, naj blagovolijo priti cenj. odjemalci do 3L Inllja 1019-_7308, Priporočava svojo vedno veliko zalogo slivovke, ruma, oja, rozin, riža in drugega špecerijskega blaga, ■aV~ Samo na debelo 1 ~aK| Ljubljana, Cesta na Rudolfovo žel. 7: T81T. Naiveija slovenska hranilnica! LJUBLJANA, Prešernova ulica št 3 K 80000DOO'-r m 2500-000-^ 199 le imela koncem leta 1918 vlog • . . rezervnoga zaklada ———— Sprejema vloge vsak delavnik. - Hranilnica ie pupilarno varna Za varčen je ima vpeljane lične domače hranilnika, Dovelinie poselila na zemljišča in poslopja proti nizkemn obrestovanjn in obligatornemu odplačevanja dolga« V podpiranje trgovcev in obrtnikov Ima netaaovijeae Kreditno društvo 17 LLF HB 017^ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Peiniika gavnica 15,000.000.- kron. Stritarjeva ulica štev. 2. Resorni fondi 4.000.000.« kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. W Sprejema "9JI vloge na knjižice in tekcči račun proti ugodnemu obrestovanju Kupuje in prodaje vse vrste vednostnih papirjev, valu t in dovoljuje vsakovrs^a KREDITE Importira se iz Nemške Avstrije različno blago v Lfubliano. — Punudbe na postni predal 157, Ljubljana. z/o e e e e mestna stavbenika in sodno zapr. cenilca, Ljubljana, Troovski pristan 14. prevzemata In Izvršujeta vsa stavbena dela, kakor tudi vsakovrstna projektiranja In napravo načrtov in visoke stavbe, cerkve, javne šole, nadalje cenitve, tehnična ■menja i. t. d. — Ob jednem imata tudi oblastveno dovoljeno zasebno posredovalnico zti nakup in prodajo posestev, kakor hiš. zemljišč, gozdov i. t. d. 930 Iona »ft- ' n r0* nese tanoS° rednosti, tako t zdravstvenem kakor LcUn CvH ilružahnein odra. Fellerjeva pooolnoma neškodljiva preiiku-J^na „Elsa" "orcrda. za obrarovatrje in rMjovanje kože, odstrani nećist»st tože. ojetfa nrišće, brani proti sehtarici. solnčnlm pegam. bori. raikavostl, velosti Lonček kože. i . nčefc močneje \rste 8 R. Omoti in poštnina se računa nosebe! najceneje. Namesto škodljivega mila S'KSlŠK: nj. ro je danes še zelo drago aH ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojco. Boljše in ficejše za negovanje kože t današnjem času si niti misliti ne moremo. PlliPO "O se more ioSii* **!n0 5 rellerjevo „Eha"-TwohiM pomado L-U Ji' ti sC5c za rast S as. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in oslvetost. Lonček močnejše vrste 6 F. Gnot in pošcclna se račnna pose^ei na'-' ceneje. Za i/sakdaaie negovanje telesa *!£FZ*g*Z tmiranje telesa, otroške kopeli, kakor za nsiao vodo itd. Cena kartonu K i *5- Sr -.U*- ir^«r m ftvsai v lepi atsn ae mm |aQ aVantftC* iai JSUU* VLMlt iet, osveiujoč Pdhtjcf ,E!za- raentoiri migrenski črtnik. V leseni cevki K 2*—. Imsten proti glavobolu in migreni. Rabi se tudi proti vbođljaju {n ranitvi. Voda za. odi (corivrics) 2*50 K. Kapljic« prot! roboboln K 2-50. Pravi zagorski prani sok nroti kaliju steklenica -t K.' Franeovo Igan'e v stekl. 6 In 16 K. 7» *5**š!nrlfir Pm* šveiska tinktura, Tei. stekL K 10, balzaa (melen)-L&. ^dlOUCL, mali stekl 2 K. Ifllria nrOCa odstrani Ure: bolečin Fellerieva turist, tinktnra .Elsa IVU 11*3 ^ULBdu (tekočina) skupaj s čopičem 4 K in turist, oblij po * K Proti potenju telesa in nog t^reV |e r*'.:er!ev »Elss" rrašek z vsipom K 2-—. ^žBjTV/ Krmilni prašek za živino davno pozuanf se zopet dobi. Karton K t. Omot In poštnina se računa posebej i$ najceneje. Kdor naroči več, nraogo prihrani, zaročiti je treba pri lekamaju A Evganu V, Felfer S