induplati LETO XXIX MAREC 1981 Za stopnjo ali dve preskromno je minil letošnji praznik žena. Zelo zamotana gospodarska situacija usmerja našo pozornost drugam. K vsakdanjemu delu, k nuji po večjemu delovnemu učinku, k stabilizacijskim prizadevanjem, ki se vse prepočasi kažejo. Prav zato, ker smo se odločili za enakopravnost, so naše žene sprejele izziv in se lotile nalog, ki jih življenje od njih zahteva. Ne gre za pretrde besede. Niti k izmikanju pred odgovornostjo ne namigujem. Vseeno bi želel z besedo opozoriti na vlogo, ki so jo žene imele v vseh časih. Ta vloga ni zmanjšana, morda nasprotno, še večja je. Zakaj bi zato ne soglašal z mnenjem našega uredništva, da napiše ta uvodnik za spremembo moški. Zakaj bi se ve vse enkrat ne poveselile ob svojem prazniku, tudi tista, ki bi bila po zastareli miselnosti zadolžena, da bi napisala uvodnik k 8. marcu. Spoštovane žene, drage tovarišice! Iz vsega srca vam naknadno čestitamo k vašemu prazniku. Tudi darilo vam je kolektiv namenil. Skromno, pa vendar. Ko je že beseda o darilih, bi bil takoj za to, da se to podarjanje ukine. Zakaj bi namreč dobile tiste, ki že imajo več (mislim na žene v drugih, predvsem Praznik bogatejših kolektivih), dobile še bogatejše darilo samo zato, ker si to lahko dovolijo. Tam pa, kjer je treba dinarje ustvarjati s trdim delom, ob ropotu strojev, v potu svojega obraza, pa je bogato obdarovanje zgolj želja, ja, potem sem za to, da boste enakopravne za vaš praznik šele takrat, ko boste tudi dobile vse enako. Morda je zdaj pravšnji čas, da bi začele pri ničli. V izogib nesporazumom — sem za odpravo vseh nagrad, na drugi strani pa zagovarjam pošteno nagrajevanje dela. Tudi to je le moje mnenje, zato bi bilo — in je bilo — prav, da vas je kolektiv nagradil. Vaše poslanstvo ni omejeno zgolj na tisto delo, ki ga vidimo in merimo, ampak tudi na materinstvo. Otroci so naše bogastvo in le ve nam jih dajete. Morda zato ni odveč pripomba, da bi se morali mi moški boriti za enakopravnost z vami. Toda, do tega ne bo nikoli prišlo, ker je jasno, da mi ne bomo z vami nikoli enakopravni. Vaša naloga je velika, in mi jo lahko le občudujemo. V sredini, kjer ste v večini, vam izrekam čestitke za letošnji praznik. Rož je bilo tokrat malo manj, zato pa so ostale želje, da bi družno Z vami slavili nove delovne zmage. -r Rezultati poslovanja v Združene TOZD in DSSS so v letu 1980 dosegle naslednje rezultate poslovanja: TOZD PROIZVODNJA: celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen 93%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je presežen za 18%. Dohodek je v primerjavi s planom dosežen 99 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je presežen za 8,5 %. Pri doseženi rasti dohodka v primerjavi s preteklim obdobjem v višini 8,5 % smejo, po določilih resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, sredstva za osebne dohodke naraščati po stopnji 12,2 %. Iz podatkov je razvidno, da so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim obdobjem porastla letu 1980 za 7,8%, kar pomeni, da so naraščala počasneje, kot bi po določilih resolucije in dogovora smela. V TOZD Proizvodnja je v strukturi 33,7 % dohodka porabljenega za skupne in splošne družbene potrebe, 49,7 % za osebne dohodke in 16,6 % dohodka za sklade. Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je bilo v dejavnosti 012521 (Nadaljevanje na 2. str.) Rezultati poslovanja v (Nadaljevanje s L str.) Proizvodnje bombažnih tkanin, v 9 mesecih leta 1980 porabljeno za osebne dohodke v povprečju 44,7 % dohodka, za osebne dohodke in skupno porabo pa v povprečju 53,4 % dohodka. Iz podatkov je razvidno, da je TOZD za osebne dohodke in skupno porabo porabila več dohodka od povprečja v panogi in sicer: za osebne dohodke 49.7 % dohodka, kar je za 5 odstotkovnih točk več ter za osebne dohodke in skupno porabo 58,3 %, kar je za 4,9 odstotkovnih točk več. TOZD KONFEKCIJA: celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 5 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 33%. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 12 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 25.7 %. Pri doseženi rasti dohodka v primerjavi s preteklim obdobjem v višini 25,7 % smejo, po določilih resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, sredstva za osebne dohodke naraščati po stopnji 21 %. Iz podatkov je razvidno, da so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim obdobjem porastla za 17 %, kar pomeni, da so naraščala počasneje, kot bi po določilih resolucije in dogovora smela. V TOZD Konfekcija je v strukturi 21,5 % dohodka porabljenega za skupne in splošne družbene potrebe, 56,3 % za osebne dohodke in 22,2 % dohodka za sklade. Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je bilo v dejavnosti 012624 Proizvodnja težke konfekcije, v 9. mesecih leta 1980 porabljeno za osebne dohodke v povprečju 46,1 % dohodka, za osebne dohodke in skupno porabo pa v povprečju 53,5 % dohodka. Iz podatkov je razvidno, da je TOZD za osebne dohodke in skupno porabo porabila več dohodka od povprečja v panogi in sicer: za osebne dohodke 56,3 % dohodka, kar je za 10,2 odstotkovni točki več, ter za osebne dohodke in skupno porabo 66,3 %, kar je za 12,8 odstotkovnih točk več. TOZD MALOPRODAJA: celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 9 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je presežen za 24 %. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 16 %, _ v primerjavi s preteklim obdobjern pa je presežen za 38 %. Pri doseženi rasti dohodka v višini 38 % smejo, po določilih resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, sredstva za osebne dohodke naraščati po stopnji 24 % Iz podatkov je razvidno, da so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim obdobjem porastla za 23,8%, kar pomeni, da so naraščala v skladu z določili resolucije in dogovora. V TOZD Maloprodaja je v strukturi 24 % dohodka porabljenega za skupne in splošne družbene potrebe, 23,2 % za osebne dohodke in 52,8 % dohodka za sklade. Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je bilo v dejavnosti 070121 Trgovina na drobno s tekstilom, v 9 mesecih leta 1980 porabljeno za osebne dohoke v povprečju 47,9 % dohodka, za oseb. dohodke in skupno porabo pa v povprečju 54 % dohodka. Iz podatkov je razvidno, da je TOZD za osebne dohodke in skupno porabo porabila znatno manj dohodka od povprečja v panogi in sicer: za osebne dohodke le 23,2 %, kar je za 24,7 odstotkovnih točk manj ter za osebne dohodke in skupno porabo 27,3 %, kar je za 26,7 odstotkovnih točk manj. TOZD RESTAVRACIJA: celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen 97%, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa je presežen za 21 %. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 6 %, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 30 %• Pri doseženi rasti dohodka v primerjavi s preteklim obdobjem v višini 30% smejo, po določilih resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, sredstva za osebne dohodke naraščati po stopnji 23,7 %. Iz podatkov je razvidno, da so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim obdobjem naraščala po stopnji 23,4 %, kar pomeni, da so naraščala v skladu z določili resolucije in dogovora. V TOZD Restavracija je v strukturi 28 % dohodka porabljenega za skupne in splošne družbene potrebe, 52,4 % za osebne dohodke in 19,6 % za sklade. Po podatkih repu- DS so ugotovili, da so delavci TOZD in DSSS na svojih zborih v času od 24. 2. do 27. 2. 1981 z večino glasov vseh delavcev v posameznih TOZD in DSSS sprejeli delitev dohodka TOZD in DSSS v predloženi obliki. Obrazložitev poslovnih rezultatov TOZD in DSSS ter skupno za DO in njihovih zaključnih računov je podala tov. Francka Marinšek, šef finančno^računovodskega sektorja. Ugotovljeno je bilo, da je bilo po- letu 1980 bliškega zavoda za statistiko je bilo v dejavnosti 080123 družbena prehrana, v 9 mesecih leta 1980 porabljeno za osebne dohodke v povprečju 63 % dohodka, za osebne dohodke in skupno porabo pa v povprečju 73,2 % dohodka. Iz podatkov je razvidno, da je TOZD za osebne dohodke in skupno porabo porabila manj dohodka od povprečja v panogi, in sicer: za osebne dohodke 52,4%, kar je za 10,6 odstotkovnih točk manj ter za osebne dohodke in skupno porabo 60,7 odstotka, kar je za 12,5 odstotkovnih točk manj. Delovna skupnost skupnih služb: celotni prihodek je bil dosežen s svobodno menjavo dela, to je s plačili posameznih TOZD za izvršena dela in z lastnimi prihodki. Lastne storitve sestavljajo storitve, ki jih opravlja OEOP za SOB Domžale, Napredek Domžale in Papirnico KOj ličevo ter storitve plačilnega prometa hranilnih vlog za LB Domžale, ki jih opravlja finančno-računo-vodski sektor. Doseženi prihodek je za 1 % večji od planiranega in za 13 % večji od doseženega v preteklem letu. Iz celotnega prihodka delovna skupnost pokrije materialne stroške, ostanek pa predstavlja dohodek. Materialni stroški so v primerjavi s planom za 6 % nižji, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 4 % večji. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 3 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 15 odstotkov. Dohodek delovne skupnosti se razdeli na prispevke, ki se plačujejo iz dohodka od brutto osebnih dohodkov in čisti dohodek. Čisti dohodek je namenjen le za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. Jože Klešnik slovanje vseh TOZD v DSSS v preteklem letu sicer pozitivno, vendar pa, da so bili doseženi rezultati izpod pričakovanih. Predvsem je prišlo v zadnjem četrtletju pri obeh proizvodnih TOZD — in sicer zlasti zaradi naknadnih velikih podražitev surovin in repromateria-lov, kakor tudi manjše realizacije — do večjega izpada dohodka, ki je bistveno vplival na končni poslovni rezultat. Poslovni rezultati (Nadaljevanje na 3. str.) Skupno zasedanje DS Dne 28. 2. 1981 je bilo skupno zasedanje DS DO, DS TOZD Proizvodnja, DS TOZD Konfekcija in DS DSSS ter njihovih odborov samoupravnih delavskih kontrol. Na dnevnem redu zasedanja je bila ugotovitev sklepov zborov delavcev o delitvi dohodka za leto 1980, potrditev stopenj za obračun amortizacije za leto 1981, sprejemanje planov za leto 1981, sprejemanje ukrepov za omejitev določenih stroškov in izdatkov v prvem tromesečju leta 1981, potrditev samoupravnih sporazumov LB in SIS in še nekatera druga vprašanja. Skupno zasedanje DS (Nadaljevanje z 2. str.) navedenih TOZD, kot so bili ugotovljeni po devetmesečnem obračunu leta 1980, so bili namreč bistveno boljši. Delavski sveti so ugotovili zaključne račune TOZD in DSSS v predloženi obliki. K sklepoma DS po prvi in drugi točki dnevnega reda so odbori samoupravne delavske kontrole TOZD, DSSS in DO soglasno ugotovili, da na ta sklepa nimajo nobenih pripomb in da v celoti soglašajo z njima. Delavski sveti so nato potrdili stopnje za obračun amortizacije za leto 1981 v skladu s predlogom tov. Francke Marinšek, šefom fi-nančno-računovodskega sektorja. Obrazložitev predlogov planov TOZD in DSSS za leto 1981, ki so bili, v javni razpravi, prav tako na zborih delavcev od 24. 2. do 27. 2. 1981 je podal tov. Jože Kleš-nik, šef ekonomsko-analitskega sektorja. V razpravi je bil izoblikovan predlog, da se pri planih popravi načrt izrabe letnega sklada delovnega časa (delovni koledar) tako, da se kot delovne sobote določijo obvezno vse prve sobote v posameznih mesecih, ne glede na to, če padejo na državni praznik. Z navedenim popravkom so DS sprejeli predloge planov za leto 1981. Šef E AS, tov. Jože Klešnik je obvestil člane DS, da so v prvem tromesečju po zakonu omejeni posamezni stroški in izdatki, tako zlasti potni stroški na službenem potovanju (dnevnice, nočnine, povračilo stroškov prevoza), izplačila po pogodbah o delu, stroški reklame in propagande in drugi stroški. Med temi omejitvami stroškov nas najmočneje prizadevajo omejitve izplačevanja kilometrine, to je nadomestila za uporabo lastnega avtomobila, saj morajo biti ta izplačila za 30 odstotkov nižja kot so znašala v istem obdobju lanskega leta. V tej zvezi so nastopili največ ji problemi pri naših trgovskih zastopnikih in naši montažni ekipi. Tov. Klešnik je predlagal, da se iz teh razlogov zniža kilometrina od sedaj veljavne v višini 6,30 din na 5,20 din za prevoženi kilometer. Člani DS so navedeni predlog sprejeli. V nadaljevanju zasedanja so člani DS sprejeli samoupravne sporazume o temeljih planov LB združene banke in LB Domžale ter spremembe sporazuma o združevanju v LB Banko Domžale ter sporazum o temeljih plana SIS na preskrbovalnem območju Elektro Ljubljana. Na predlog vodje službe za investicije tov. Alojza Puš-larja so člani DS TOZD Proizvodnja sprejeli predlog o nabavi 5 komadov listovk od OZD Svilanit Kamnik za skupno ceno din 145.000,00. Dalje so člani DS obravnavali predlog za obdaritev žena za 8. marec oziroma za praznovanje osmega marca in se pri tem odločili, da se v TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS da delavkam vrednostni bon za 500,00 din vnovčljiv pii trgovskem podjetju Napredek, Domžale; delavkam v obratu konfekcije Mokronog vrednostni bon v isti višini, vnovčljiv pri trgovskem podjetju Dolenjka Novo mesto. Člani DS so nato obravnavali tudi vprašanje nadaljnje organizacije zdravstvenega varstva naših delavcev. Tov. Paš jih je obvestil, da je bila v naših sporih z ZD Domžale dosežena poravnava po pogojih, kot so bili določeni v predhodnih sklepih DS. Za naprej pa smo se dogovorili, da bi se za določen čas (leto in pol) organiziralo zdravstveno varstvo naših delavcev v okviru nove obratne ambulante DO Slovenijales Radomlje. Ta obratna ambulanta naj bi pri- čela z rednim delom v mesecu marcu letos, obratovala pa naj bi za obe delavni organizaciji vse dni v tednu. Končno so DS tudi določili nove uporabnine za nastanitev samskih delavcev. Ingo Paš OBČNI ZBOR IGD INDUPLATI JARŠE Kakor vsako leto, tako smo tudi letos dne 20. 2. 1981 imeli gasilci občni zbor društva, tokrat v sejni sobi podjetja. Občnega zbora se je poleg članov IGD udeležil tudi predstavnik Občinske gasilske zveze tov. Jože Škofič, vodja kadr. službe tov. Matjaž Pavlin, vodja investicij tov. Alojz Pušlar in vodja vzdrževanja tov. Viktor Marinšek. Na zboru smo sprejeli nov statut, katerega smo dobili od Občinske gasilske zveze. Pregledali smo poročila poveljnika, tajnika in blagajnika. Pregledali in ocenili smo delo v preteklem letu in sprejeli plan dela za leto 1981. Za novega predsednika smo izvolili tov. Alojza Pu-šlarja. Vsako leto znova ugotavljamo, da je vedno manj aktivnih članov, celo občnega zbora se ne udeležijo vsi. Naša želja je, da bi se naše vrste pomladile, saj ne moremo zahtevati, da opravlja delo le nekaj dolgoletnih aktivnih članov društva. V bodoče moramo organizirati več vaj, da bomo bolje pripravljeni če bo potrebno. Ali bo moral biti res »ogenj« tisti, ki nas bo vzpodbudil za resnejše delo. Požari v zadnjem času (skladišče Centro-merkur, Dekorativna) so lahko samo opomin, kaj vse se lahko zgodi. Zato bodimo pripravljeni prej, preden bo prepozno. Spomnimo se nekaj let nazaj, ko so naši gasilci vsak mesec imeli vaje pred gasilskim orodiščem. Svoje delo so opravljali z veseljem. Osvajali so prva mesta na raznih tekmovanjih če ne verjamete, si to preberite v knjigi »NA POMOČ«, ki je izšla letos. V tej knjigi so opisani delo in uspehi naših gasilcev. Naši gasilci želijo imeti svoj prapor, tudi o tem smo se pogovarjali na občnem zboru — vendar samo pogovarjali, ker smo kmalu ugotovili, da za nakup nimamo sredstev. Naj zaključim z željo vseh članov IGD, da se v vrste gasilcev včlani čim več mladih, ki bodo pripravljeni žrtvovati kakšno uro za varnost našega premoženja. Naj jim pozdrav »NA POMOČ« da voljo, da bodo pomagali varovati našo družbeno lastnino. M. K. Program ukrepov za zboljšanje poslovanja in uresničevanje ciljev določenih v planu za leto 1981 Za izboljšanje poslovanja v združenih TOZD in DSSS in zagotovitve možnosti za uresničevanje is (planom za leto 1981 predvidenih ciljev predlagamo naslednji program ukrepov: 1. V TOZD in še posebej v DSSS se je treba pri zaposlovanju skrajno racionalno obnašati, v celoti spoštovati določila ustreznih družbenih resdlucij in planov in v prvi vrsti zagotoviti kar najboljšo izrabo delovnega časa in si prizadevati za dvig produktivnosti. Predvsem ne predvidevamo v letu 1981 nobenega povečanja števila zaposlenih, marveč prej njegovo zmanjšanje, še posebej na delih oz. nalogah, ki niso neposredno proizvodnega značaja (na takoimenovanih režijskih delih). Izjemoma predvidevamo rahlo povečanje števila zaposlenih le v TOZD Konfekcija, in sicer izključno na neposredno proizvodnih delih (težka konfekcija, oddelek konfekcije Mokronog). Seveda pa je prišlo od 1. 1. 1981 do ustreznega povečanja zaposlenih v TOZD Maloprodaja zaradi otvoritve nove prodajalne v Sarajevu._ Praviloma tudi ne bomo nadomeščali kadra na režijskih delih, razen če v resnici ne bo mogoče z racionalizacijo in prerazporeditvijo del ter drugimi organizacijskimi ukrepi zagotoviti nemotenega poteka poslovanja. Odgovorni nosilci za izvedbo naloge so vodje TOZD, šefi sektorjev ter kadrovsko-organizacij ski sektor. 2. Spričo ugotovitve, da je v obstoječi sistematizaciji del in nalog bistveno prevelik delež režijskih del v primerjavi z neposredno proizvodnimi, mora biti opravljena analiza vseh del in nalog delavcev, ki so na ta dela in naloge razporejeni it er izdelani predlogi za ustrezno spremembo teh del in nalog in prerazporeditve teh delavcev. Rok za izvedbo navedene naloge je najkasneje do 30. 3. 1981. Odgovorni nosilci za izvedbo naloge so vodje TOZD, šefi sektorjev ter kadrovsko organizacijski sektor. 3. Kar najbolj je treba racionalizirati porabo energije in materialov. Odnos do materialov in izdelkov je treba izboljšati, da ne bo prihajalo do njihove poškodbe ali uničenja iz razlogov nepazljivosti, malomarnosti ali celo zaradi namernega škodljivega ravnanja. V primeru, da ustrezni vzgojni ukrepi — to je opominjanje — ne bi zalegli, je potrebno uveljaviti določila našega pravilnika o materialni odgovornosti. Odgovorni nosilci za izvedbo navedene naloge so vsi organizatorji dela (mojstri, obratovodje, vodje TOZD, vzdrževalci ter služba za gospodarjenje z osnovnimi sredstvi). 4. Izvesti je treba pregled obstoječih meril za ugotavljanje količi- ne in kvalitete dela (normativov časa in materiala) in jih v vseh primerih, kadar je po objektivnem strokovnem postopku ugotovljeno, da ne ustrezajo, popraviti. Prav tako je treba ponovno proučiti obstoječi sistem nagrajevanja po navedenih merilih in izdelati potrebne predloge za njegovo izboljšanje. Rok za izvedbo pregleda meril je 30. 4. 1981. Nosilci izvršitev te naloge so vodje TOZD in tehnični sektor. Rok za izdelavo predlogov za izboljšanje nagrajevanja po navedenih merilih je 30. 5. 1981. Nosilci za izvršitev te naloge so vodje TOZD, tehnični sektor, kadrovski sektor, ekonom-sko-analitski sektor, sindikat. 5. Izdelati je treba strokovno tehnološko in ekonomsko analizo naših proizvodov in pri tem uporabiti za njihovo izbiro celovitost meril: — možnost nabave materiala — možnost proizvodnje — možnost prodaje — s posebnim ozirom na možnost prodaje na tujem trgu. — akumulativnost. Rok za izvršitev naloge je 30. 5. 1981. Nosilci za izdelavo naloge so: nabavni sektor, komercialni sektor, tehnični sektor, ekonomsko-analit-ski sektor in delavci v razvojni službi. 6. Nabavo surovin in materialov V novih je treba v 'kar največji meri zagotoviti od domačih dobaviteljev na osnovi skupaj spoznanih dolgoročnih interesov. Pni tem pa ta oskrba ne sme iti na račun ‘kvalitete, njeno dinarsko in devizno pokrivanje pa je lahko le v okviru družbeno priznanih normativov in ekonomske upravičenosti. Za popolno uresničitev naših planskih izvoznih ciljev je treba zagotoviti strogo disciplino v proizvodnji, izpolnjevanje posebnih kvalitetnih zahtev in dosledno izdobavljanje v dogovorjenih rokih. Planski izvozni cilji morajo biti doseženi, po možnosti pa tudi preseženi. Odgovoni nosilci za izvedbo nalog pri nabavi surovin in reproma-terialov: vodje TOZD, tehnični sektor, nabavni sektor, razvoj. Odgovorni nosilci za izvedbo nalog na področju izvoza so vodje TOZD, tehnični sektor, komercialni sektor. Naloga vseh zaposlenih je, da v letu 1981 skrbimo za dosledno izpolnjevanje naših delovnih nalog in da izboljšamo delovno disciplino ter na vseh ravneh skrbimo za izvajanje varčevalnih ukrepov, še posebej kar zadeva porabo energije in materialov. V letu 1981 morajo biti naši poslovni rezultati vsaj nekaj nad povprečjem poslovnih rezultatov delovnih organizacij iz naše panožne podskupine. prostorih V preurejenih prostorih stare osnovne šole v Mokronogu smo že od sredine novembra lanskega leta. Za nas, zaposlene v obratu, je bila ta preselitev pravi praznik. Velika šivalnica, krojilnica, skladišče, jedilnica, garderoba, sanitarije, kakor tudi mehanična delavnica in nazadnje obratna pisarna. Tega v starih prostorih obrata še zdaleč ni bilo. Težko smo čakali te prostore, v starih smo bili nezadovoljni, utesnjeni in raztreseni po več poslopjih. Ko pa smo se preselili, smo se delu tu privadili in ne moremo si več predstavljati dela v prejšnji obliki. Čeprav prostorov res ne moremo primerjati s starimi, pa se še vedno najdejo pomanjkljivosti. Ne moremo še koristiti tople vode, kljub postavljenim bojlerjem, pa tudi okolica stavbe še ni urejena, česar pa je bila kriva zgodnja zima. V teh nekaj mesecih smo spoznali, da je deilo v novih prostorih bolje organizirano in razporejeno, se pa pri vsakdanji proizvodnji srečujemo tudi s težavami, ki jih sami in s pomočjo predpostavljenih rešujemo po svojih močeh. Izdelujemo več različnih tipov šotorov za izvoz, ki se sorazmerno hitro menjavajo. Pride primer, ko pri izdelavi šotora ugotovimo, da je med našim in nemškim vzorcem razlika v načinu izdelave, v prorabi materiala ipd. Zaradi takih malenko- sti večkrat trpi redna proizvodnja. Pripombe imamo tudi na domači material, ki ni vedno dovolj kvaliteten. V obratu se zavedamo, da je izdelava šotorov za izvoz zelo odgovorno delo. Trudimo se, da bi delo opravili v dogovorjenih rokih in čim bolj kvalitetno. Zaradi potreb se dogaja, da delamo tudi v podaljšanem času, ob prostih sobotah ali določene faze dela celo ob nedeljah. V zadnjem času smo imeli obisk članov občinskega komiteja ZK Trebnje. Člani komiteja se zanimajo za naše delo. Imteresira jih, kako je z našim obratom v srednjeročnem planu in kako daleč smo z organizacijo TOZD. Vodja obrata Stane Štih Kvaliteta izdelkov v letu 1980 Ob pregledu in analizi kvalitete po posameznih grupah tkanin, kakor tudi skupnih rezultatov v letu 1980, lahko ugotavljamo precej močno nihanje v kvaliteti. Z doseženimi rezultati seveda ne moremo Vsi navedeni rezultati kvalitete in vrednostni popusti so ugotovljeni za gotove tkanine, ki so bile ad-j us tirane za prodajo ali predelavo v naši konfekciji. S tem so seve- biti zadovoljni, zato bomo morali vprašanju kvalitete v letu 1981 posvetiti veliko več pozornosti. Če pogledamo, kakšne rezultate smo dosegli v letu 1980, lahko ugotovimo naslednje: da pri nekvaliteti udeleženi vsi proizvodni obrati, od predilnice preko priprave za tkalnico, tkalnice in op-lemenitilnice. Iz rezultatov kvalitete je razvidno, da je bilo nihanje razmeroma majhno do oktobra meseca. Ti rezultati se praktično pokrivajo v skoraj vseh grapah ktanin, kot tudi v skupnem rezultatu. Naj slabša kvaliteta je bila dosežena v oktobra in novembra, medtem ko se pojavlja v decembru zopet trend izboljšanja. Rezultati po posameznih grapah kažejo, da je dosežena kvaliteta daleč pod normalo v grapi bombažnih tkanin, pri rustikalnih zavesah in bombažnih sintetičnih tkaninah. Prav v grapi bombažnih tkanin in rustikalnih zaves bi praviloma morali doseči več kot 90% tkanin v I. kvaliteti. Vzroka za tako veliko nihanje kvalitete tkanin prav gotovo ne moremo iskati samo v slabši kvaliteti osnovnega materiala, ampak tudi v delu samem. Trdim lahko, da imamo rezerve za izboljšanje kvalitete tudi v grapi sintetičnih tkanin, ki je po količini in vrednosti najmočneje zastopana. Izboljšanje kvalitete v letošnjem letu je naloga nas vseh, in sicer od prvih faz v predilnici do zadnje faze, to je Masiranja in adjustira-nja tkanin. Iz analize napak je namreč razvidno, da nastajajo napake v vseh fazah tehnološkega procesa. Osnovne napake predilnice so preveč zadebeljena mesta, zamazana preja od predilnih in sukainih strojev, rok delavcev, predvsem pri belih tkaninah, in od aluminijastih zabojev. V predilnici so bili že uvedeni določeni ukrepi, kot npr. lakiranje zabojev in uporaba čistilcev pri previjanju na XCevke. V pripravljalnici in tkalnici se ponavljajo stare standardne napake, kot so redke in goste proge, slab krajec, slabo pripravljene osnove, votek, napake zaradi nečistoče (prah, vlakna), umazano blago (oljni madeži, madeži od rok), progasto blago zaradi neegalnega iz-barvanja preje, votkovni in osnovni pretrgi. Napake oplemenitilnice so predvsem madeži od olja, madeži ap-reture, slabi 'krajci (sušilno razpe-njalni stroj), padanje tkanine iz prižem, napake, ker se ne uporablja igle (temnejše izbarvanje), slabo barvanje preje (posledica navijanja preje), materiala ali netočnega tehtanja barvil in kemikalij oz. celo zamenjava le-teh. Pri Masiranju tkanin je osnovna napaka v neenakem kriteriju, pri ocenjevanju in označevanju napak. Na tak način je tkanina mimogrede klasirana v nižjo kvaliteto.^ Napake nastajajo tudi pri označevanju za rezanje tkanin. Ne sme nam biti vseeno, kje se ustavi znak za rezanje, posebno še ob koncu ali začetku komada. Računati moramo namreč s tem, da že 10 cm po nepotrebnem odrezane tkanine predstavlja izgubo 10—30 din. Če upoštevamo take izgube skozi celo le-(Nadaljevanje na 6. str.) Gibanje prve kvalitete po posameznih grupah izdelkov je bilo naslednje v %: — bombažne tkanine 68,7—89,3 — sintetične tkanine 77,0—88,2 — bomb.-sint. tkanine 59,0—98,6 — pollanene tkanine 68,1—93,2 — rastikal zavese 61,0—93,0 Tkanine skupaj: 77,2—85,0 Povezava dveh visokogorskih šotorov »Stenar« po zamisli našega kreatorja tov. Pisiaka 1. Dosežena kvaliteta po grupah izdelkov, skupno dosežena kvaliteta in kvaliteta po stopnjah je bila: Grupa izdelkov I. kvaliteta II. kvaliteta III. kvaliteta IV. kvaliteta Bombažne tkanine 81,5% 12,2 o/0 4,0 o/o 2,4 «/o Sintetične tkanine 82,6 o/0 8,9 »/g 43 o/0 4,0 o/o Bombažne sinit, tkanine 72,2 o/o 16,7 o/0 7,4 o/„ 1,4 «/o Pollanene tkanine 81,5 o/o 123% 4,0 o/o 2,4 «/o Rustikal zavese 81,9 o/o 8,9 «/o 33 o/0 5JO/o Skupaj tkanine: 823% 9,6 o/o 43% 3,6 0/0 2. Vrednostni popusti zaradi slabše kvalitete po posameznih grupah so bili naslednji: — bombažne tkanine 1,954.153,81 din — sintetične tkanine 11,151.062,80 din — bomb.-sint. tkanine 63.696,03 din — pollanene tkanine 203317,18 din — rustikal zavese 1,536,174,81 din Skupaj popusti: 14,908.933,20 din LETO 1981 MEDNARODNO LETO INVALIDOV (21. MAREC MEDNARODNI DAN INVALIDOV) Javno mnenje je bilo do nedavnega, da je invalid de človek, ki je slep, brez roke, noge — skratka telesni invalid. Duševno prizadet človek pa je bil tre tiran kot nevzgojena osebnost oz. problem samo njegove družine. Z razvojem družbenih odnosov do prizadetih se to stanje in miselnost v zadnjem času le spreminjata v pozitivni smeri. Tako tudi Generalna skupščina OZN temelji na dveh resolucijah: prva je Resolucija o pravicah duševno prizadetih, ki je bila sprejeta leta 1971 in druga resolucija o pravicah invalidov, ki je bila sprejeta 1976. leta. Zvezni izvršni svet je na koncu leta 1980 imenoval jugoslovanski odbor za izvedbo programa mednarodnega leta invalidnih oseb. Odbor šteje 35 članov, predseduje mu član predsedstva ZK SZDLJ Risto Džu-novič. V odboru so predstavniki družbeno - političnih organizacij, upravnih organov, samoupravnih intresnih skupnosti, invalidskih organizacij in drugi. Zagotovljena so tudi sredstva za izvedbo programa. Naloge pa bodo izvajali: Zvezni 'komite za delo, Zdravstveno in socialno skrbstvo v Beogradu ter Odbori v republikah in pokrajinah, ka- terih predsedniki so hkrati člani jugoslovanskega odbora. Povsod po svetu pripravljajo v tem letu tudi akcije, skladne z geslom: popolno sodelovanje in enakost invalidnih oseb. V centru OZN v Ženevi pripravljajo za 21. marec tudi veliko proslavo, med najpomembnejšimi pa bo svetovna konferenca samih invalidnih oseb (verjetno tudi staršev invalidnih otrok) na kateri naj bi sami ocenili delo strokovnjakov in služb terpostavili svoje zahteve; predvsem želijo delati svojim sposobnostim primerna dela. Želijo si občutkov lastne koristnosti in ohranjen j e pridobljenih znanj, družbenega varstva in družbi vsaj delno vračati vloženi trud ter izpolnjevanje osnovnih človečanskih, ustavnih in zakonskih dolžnosti družbe. Napovedana je tudi tretja Evropska konferenca na Dunaju z vodilno temo: Invalid v družbi. Tam bodo pomembni svetovni strokovnjaki in prvenstveno invalidi, opozorili na položaj prizadetih v sodobni družbi in kaj je treba storiti, da bi se njihov položaj nenehno boljšal, predvsem iz nerešenega statusnega vprašanja duševno prizadetega mladostnika. Majda Škrinjar Kvaliteta izdelkov v letu 1980 (Nadaljevanje s 5. str.) to, pridemo že do milijonskih vrednosti. Posebno poglavje v naši TOZD je notranji transport. Ne Skrbimo dovolj za čistočo prostorov, kjer odlagamo blago, stopa se po blagu, kar povzroča madeže. Poleg tega tudi pri samem transportu pride do madežev in pretrgov tkanin, kar tudi povzroča precejšnjo škodo. Če hočemo izboljšati kvaliteto, moramo močno spremeniti naš odnos do dela, do materialov, čistoče v vseh proizvodnih prostorih in čistoče naših strojev, transportnih sredstev in transportnih poti. Bolj je potrebno kontrolirati kvaliteto že na strojih, ne pa v zadnji fazi, to je pri adjustiranju. Skrbeti je treba za redno in pravilno vzdrževanje strojev in pravočasno odstranjevati napake, ki so sicer malenkostne, vendar pa nam povzročajo nekvalliteto oz. napake v tkanini. To so predvsem razpenjalci, lučalnice, pikerji, osnovne zaustavke, škarje in navijalne naprave Unifil. Za snemanje kosov oz. stroja moramo organizirati deflo tako, da tkanin ne odlagamo na tla, ki so običajno prašna in polna oljnih madežev, ampak bi marali komade tkanin odlagati direktno na mesto, ki je pripravljeno za ta namen. Še nekaj besed o odnosu do vlakna in preje, če le malo pogledamo okrog sebe, bomo lahko ugotovili, da s temi materiali ne ravnamo tako, kot bi morali. Materiali nam padajo na tla, s tem jih zamažemo in postanejo neuporabni za kvalitetno proizvodnjo. Votek ob tkalskih strojih ni zaščiten in se zato na njem nabira prah. Votek na votkovnih navitkih leži po tleh in ga velikokrat niti ne poberemo. Vprašljiva je tudi dolžina rezerve votka. Verjetno bi z optimalno dolžino le-te lahko prihranili precej kilogramov preje v enem letu. Tudi vprašanju navijanja dodatnih osnov bomo morali posvetiti več pozornosti. Vsi namreč vemo, da imamo precej zastojev zaradi tega. Tako si moramo zadati tudi to nalogo, da materiale, ki jih dobimo, tudi maksimalno racionalno izkoristimo. Ob zaključku naj povem še to, da ni moj namen kritizirati delo. Namen tega članka je v grobem prikazati napake, ki nastajajo pri našem vsakdanjem delu. S tem pa seveda opozoriti nanje in spodbuditi našo zavest, da bomo v naših stabilizacijskih naporih gospodarstva bolje delali in v okviru danih pogojev dosegli tudi boljše rezultate dala. Vsi vemo tudi to, da je od kvalitete dela odvisen tudi naš osebni dohodek. Naši napori za boljšo kvaliteto dela naj bodo naša stalna naloga, ne pa akcija kampanjskega značaja. SONČNI KOLEKTORJI Naftni šok leta 1973 je prebudil znanstvenike, da so pričeli pospešeno iskati nove vire energije. Najmočnejši vir energije je sonce, ki pošilja na vsak kvadratni meter Zemeljske površine okrog 1100 W moči, kar ustreza 946 kilokalorijam v eni uri. Seveda pa niso vse dežele enako obdarjene s soncem. Na severu je mnogo manj sončnih dni kot na jugu v Afriki. Slovenija ima približno take sončne razmere kot srednja Evropa. Precej na boljšem pa so kraji ob Jadranu. S pomočjo sončnih kolektorjev lahko ogrevamo stanovanja in pripravljamo toplo — sanitarno vodo, z ozirom na to, da je investicija draga, so se naprave omejile le na pripravo tople — sanitarne vode. Ogrevanje pa se je omejilo le na nekaj poskusov, ki so jili v svetu financirale države. Za pripravo tople vode v štiričlanskem gospodinjstvu potrebujemo okrog 8 m2 kolektorjev, ki morajo biti nameščeni na strehi, na južni strani, tako, da imajo sonce ves dan. Kolektorji so običajno izdelani iz aluminijeve ali bakrene pločevine in preprečeni s tankimi cevkami v katerh je voda, ki jo ogreva sonce. Kolektorji so pobarvani črno, da bolje absorbirajo sončne žarke, spodaj so izolirani s stekleno volno ali s poliuretansko peno, pokriti pa običajno z dvojno šipo. V spodnji del kolektorja vstopa hladna voda, zgoraj pa izstopa ogreta voda, ki jo vodimo v toplotni akumulator — bojler. Od lege bojlerja je odvisno kako bo tekla voda v bojler če bo bojler postavljen nad nivojem kolektorja, bo to potekalo z vzgonom termo-sifonsko, sicer pa bomo morali montirati obtočno črpalko kot pri centralni kurjavi. Površini kolektorjev 8 m2 ustreza bojler vsebine okrog 4001, da bo lahko akumuliral nekaj vode za čas ko ne sije sonce. Bojler pa moramo opremiti tudi s klasičnim grelcem npr. električnim, ki bo vodo dogreval takrat, ko je premalo sonca. Naša naprava pa sedaj še ni popolna, manjka ji še temperaturna regulacija in sicer diferencialna t. j. taka, ki dela na razliko temperatur vode v bojler ju in vode v kolektorjih. Namen te regulacije je vklopiti obtočno črpalko takrat, kadar je temperatura vode v kolektorjih višja od temperature vode v bojlerju, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi npr. ponoči pošiljali toplo bojlersko vodo na streho hladit. Po prevodu pripravil Ivan Slabe Pogovor z Janjo Koncem februarja sem se pogo dela na delovnem mestu referenta je tekla beseda, čeprav je bilo do sedaj ta dan že za nami. Pomen 8. marca je bil pred časom večji, kot je danes, je začela razgovor moja sobesednica. Drugače smo gledale na pomembnost tega dne. Včasih so se naše predni-„ ce borile za ta dan, za svoje pravice. Danes je ta del boja zaključen, zato je tudi pomembnost praznika manjša. Ostaja nam bolj spomin na zgodovinski začetek toda, o tem smo že večkrat pisali. Danes imajo žene svoje mnenje; samostojne so v odločanju. Življenje in njegov potek si krojijo same. Morda velja naglasiti, da se enakopravnost kaže že v družinskem krogu, kjer so bile žene včasih le gospodinje in vzgojiteljice otrok. Vse delo je bilo omejeno na opravljanje domačih del. Danes si družinski člani vse bolj delijo delo in so za opravljeno tudi enakovredno odgovorni. Žene nastopajo danes v javnem življenju, žene so zdravnice, vodje gosporarSkih organizacij, politične in državne voditeljice. Vse to so dosežki evolucije žene, ki je zavidljiva. Kjer pa se o teh stvareh še zatika, tam so rešitve odvisne od posameznic. Ne spominjam se, je naglasila tovarišica Majdičeva, kje te zadeve še šepajo. V mojem ožjem okolju in v javnosti so žene dosegle stopnjo, ki jih enači z moškimi. V pravicah in v dolžnostih. Ko je govorila o položaju žene v delovni organizaciji Induplati, je rekla, da so mlajše žene vezane na svoje mlade družine, kjer so osrednja točka majhni otroci. Pri otrocih pa vedno primanjkuje časa, zato ga za sestankovanje v prostem času sploh ni. Odtegnjenost in delovanje v družbenem okolju je zato razumlhjiva, ali bi naj vsaj bila! Prepričana pa sem, da so vse predstavnice sposobne delovati povsod tam, kamor smo jih izvolili. Sama v vodstvih samoupravnih organov ali v družbenopolitičnih organizacijah sicer nisem delovala, ker sem si kmalu po nastopu dala v Induplati, s sklenitvijo zakona, ustvarila družino, ki odpira problem, o katerem sem pravkar govorila. Kako pa delujejo naše predstavnice v samoupravnih organih in v sindikatu ter drugod, to nam je poznano. Včasih so stališča žena jas-snejša, včasih pa ne. Vedno pa gre za sporazumevanje, kjer upoštevamo tudi želja širše skupnosti. Vemo, da je lahko samo ta pot v boljši jutri. Zanimive so bile misli Janje Maj-dičeve o vlogi žensk pri teritorialni obrambi in krajevni samozaščiti. To je povedala: »V primeru, da bi morale braniti naše meje, so naloge žensk jasne. Vse sposobne bodo delovale povsod tam, kjer bi se za to pokazala potreba. Seveda je varjal s tovarišico Janjo MAJDIČ, ki za študij dela. O pomenu 8. marca tega praznika še enako daleč kot je treba upoštevati pri tem tudi strokovno usposobljenost za opravljanje določenih del. Vsekakor pa bi bile njihove naloge kurirske, delo Janja Majdič na telefonskih centralah, opravljanje del vodnic, pri nudenju prve pomoči, gasiti požare ter sesti za razna vozila in opravljati šoferske poklice. Seveda je treba pomisliti v primeru daljšega trajanja izrednega stanja tudi na vzgojiteljske naloge, na poučevanje ipd. No, največ kar pa lahko zahtevamo od žene bi bilo, da se v sili izenači z moškimi in skupaj z njimi stopi v vrste aktivnih braniteljev naše svobodne domovine. Kat ženska in predvsem kot mati dveh otrok sem prepričana, da ženske ne bi nikdar in nikjer začele vojne. Sicer pa, kaj bi dolgovezili, tiste države, ki se štejejo med velike in močne, in ki občasni rožljajo z orožjem, imajo danes enakopravnega nasprotnika v neuvrščenih državah, ki striktno zagovarjajo željo po miru. Neuvrščene države so sposobne ohraniti mir, toda, biti moramo vedno pripravljeni tudi na najtežje trenutke. Na koncu sva se z Janjo pogovarjala še o aktualnem vprašanju, o cenah. Višje cene so v stabilizacijskih prizadevanjih neizogibno žilo, je povedala in nadaljevala, da so cene tiste, ki se najprej odražajo v tem težkem položaju. Razumljivo in nerazumljivo pri tem je, da splošno višanje cen ustvarja še večje socialne razlike, ker so naj- bolj prizadeti tisti z nižjimi in najnižjimi osebnimi dohodki. S tem pa ruš mo že dosežene uspehe. Soglašala bi s privijanjem davščin za luksuzno blago, za kozmetične izdelke in podobno. Tudi kakšno obleko na leto bi lahko kupili manj, pa čevlje bi lahko dalj časa nosili. Ne strinjam pa se z vedno višjimi cenami za živila, za elektriko, za prevozne storitve in podobno, kar je za vskadanje življenje nujno potrebno. Otrokom ni mogoče reči, da tega ali onega ni zavoljo stabilizacije, ker otroci pač to in ono rabijo (ne govorimo o vojnem stanju, tam je vse to postavljeno še bolj na ostrino). Višje cene izvirajo samo iz večjih davščin, te pa bi naj povečali samo za tisto blago in storitve, ki ne ogrožajo našega obstoja in razvoja. Na koncu je tovarišica Majdičeva naslovila na ženske v Induplati tale poziv: Kmalu bodo zopet volitve. Takrat, drage sodelavke, izvolite ženske kandidate in naj gredo tiste volitve v pozabo, ko smo izmed dvajsetih kandidatov črtale npr. dve ženski, čeprav jih je bilo na listi petnajst in le pet moških. Nas je v tej delovni organizaciji 75 % in bi bile zatorej sposobne izvoliti vse predlagane kandidatke. Če same ne zmoremo tega, je to dokaz, da še nismo zrele za uveljavljanje pravic, ki nam gredo in ki jih že imamo. Pogovor je vodil O. L. Krvodajalska akcija za DO Induplati Jarše: 1. IV. Peče-konf., 2. IV. Slamnik-konf., 9. IV. Induplati in Konf. Radomlje, 10. IV. Induplati Varstvo pri delu v DO Induplati Jarše v letu 1980 Poleg ugotavljanja različnih kazalcev poslovanja v preteklem obdobju kot so produktivnost, proizvodnost, ekonomičnost poslovanja itd., je potrebno ugotoviti tudi, s kakšnimi nevarnostmi za zdravje in poškodbe nas samih, smo se srečevali pri delu, za doseganje zgoraj navedenih delovnih rezultatov. Iz zasledovanih statističnih podatkov je razvidno, da je bilo v preteklem obdobju v vsej delovni organizaciji 59 nesreč pri delu. Od tega jih je bilo 13 na poti na delo, 4 na poti domov in 42 nesreč na delovnem mestu. Zaradi nesreč so bili ponesrečeni v bolniškem staležu 633 delovnih 77 78 79 60 loto 1. Diagram nesreč po letih — upoštevane nesreče: na delu, na poti na delo, na poti domov 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 leto 2. Diagram nesreč v podjetju na delovnem mestu 70 71 72 73 7» 75 76 77 78 79 80 leto 3. Diagram nesreč na poti na delo in domov dni. V te nesreče so vštete tudi nesreče na poti na delo ali z dela, ki jih je bilo 17. Zaradi teh 17 nesreč so bili ponesrečeni 178 delovnih dni v bolniškem staležu. Samo z evidentiranja števila nesreč pri delu v podjetju ne moremo objektivno oceniti stopnjo varnosti. Objektivne j še merilo daje izračun pogostnosti nesreč pri delu. Pogost (P) je pokazatelj, ki pove, koliko nesreč se je pripetilo v določenem času in je obenem tudi glavno merilo za primerjavo stopnje varnosti v delovni organizaciji, katero tudi uporabljamo kot pokazatelj stopnje varnosti na leto. Lahko tudi primerjamo z drugimi podjetji ali gospodarskimi panogami. Drugi parameter, ki ga računamo, je resnost (R) poškodb, ta nam pokaže bolniške dneve, ki so bili izgubljeni zaradi nesreč pri delu. Rezultati, ki jih dobimo, je povprečno število izgubljenih dni na eno nesrečo. V našem primeru nam pokaže, da je zdravljenje ene nesreče v povprečju trajalo 11 delovnih dni. Če pa primerjamo še posebej resnost nesreč, ki so bile v zvezi z delom v DO, dobimo, da je resnost (zdravljenje ene nezgode v povprečju) 11 delovnih dni in resnost nesreč na poti 10 delovnih dni bolniškega sta-leža. Če pa izračunamo odstotek z ozirom na zaposlenega, koliko jih je bilo ponesrečenih, dobimo podatek: to je 6 %. Pri evidentiranju nesreč pri delu sem upoštevala naslednje: Za nesrečo pri delu velja vsaka poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kakor tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadna obremenitev telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu ali z delom oziroma z dejavnostjo, na podlagi katere ima poškodovanec lastnost zavarovanca. Za nesreče pri delu pa se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredno in izključno posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med delom oziroma dejavnosti, kakor tudi poškodba, če jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega kraja ali nazaj, na poti za izvrševanje delovnih nalog ali na poti, da nastopi delo, ki mu je priskrbljeno. Za nastale nesreče so vzroki največkrat neupoštevanje navodil za varno delo (poseg z roko v nevarna območja med obratovanjem stroja, čeprav to ni dovoljeno, neprimeren transport materiala, neuporaba sredstev za osebno varstvo pri delu), pomanjkljiv nadzor nad delovnimi pripravami glede rednih pregledov in vzdrževanja. Nikolič Ismeta, dipl. ing. NESREČE PEI DELU IN ČAS TRAJANJA ODSOTNOSTI Z DELA PO TOZD Nesreče TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4 DSSS Skupaj Nesreče v zvezi z delom 21 1 3 16 1 42 Nesreče na poti 12 4 1 17 Skupaj : 33 1 3 20 2 59 Izgubljeni delovni dnevi Izgubljenih del. dni zaradi nesreč pri delu 248 1 20 167 19 455 Izgubljenih del. dni zaradi nesreč na poti 107 36 35 178 Skupaj : 355 1 20 203 54 633 Spoštovane tovarišice, cenjeni tovariši! Po moj em prepričanj u izkoriščam ito edino priliko, da naslovim na vse vas nekaj besedi, ki bi jih rad izrekel ob priliki mojega odhoda v pokoj. V štirih desetletjih delovne dobe je najlepši tisti čas, ki sem ga preživel v vašem okolju. Ponosen sem, da sem bil član kolektiva, ki ima dozorele samoupravne organe in vodstveni kader, ki so znali ne le planirati, ampak tudi ustvarjati pogoje za uresničitev načrtov za povečanje in modernizacijo proizvajalnih kapacitet. Dandanes sploh ne moremo primerjati izgled, velikost in strojne kapacitete nasploh s stanjem, kakršno je bilo pred 18 leti, ko sem postal član vaše delovne organizacije. Res je, da se je bilo treba v tem času 'kdaj tudi odreči željam, toda težnja po ustvaritvi sprejetih nalog je tekla naprej. Pri tem je igrala vidno vlogo zavest delavcev, ki so doumeli premagati vrsto težav, ki so se pojavile. Rezultati takšnega dela in gledanja so postali vse bolj očiti. Tekom opisanega časa sem zastopal Induplati na področju SR Hir- vatske in si prizadeval, da prodam kar največ izdelkov in tako še bolj učvrstim ugled podjetja, ki ga ta ima še od prej. V kolikšni meri sem bil pri tem uspešen, povedo najlepše finančni pokazatelji ter enakovredno dobri in zavidljivi sti- ki, ki j h i mamo z našimi kupci. Zavedam se, da to ni le moja zasluga, da teh rezultatov ne bi dosegel, če ne bi stal za menoj celotni kolektiv, ki je dnevno izpoljnjeval zahtevne delovne naloge. Do uspehov je pomagalo tudi zelo dobro sodelovanje pri reševanju tekočih vprašanj, bilo med vodilnimi osebami ali med sodelavci na drugih delovnih mestih. Rad hi se za to zahvalil vsem, s katerimi sem kakorkoli sodeloval, za korektne odnose kot tudi za veliko pomoč, ki ste mi jo vedno dajali v vsem možnem obsegu. S tem bi se rad še enkrat zahvalil vsem za prelepa darila, kot tudi za poslovilne besede, ki ste mi jih povedali ob priliki odhoda v pokoj. Darila mi ne bodo le dragi spomini, pač pa bodo tudi nenehna vez do nekdanjih sodelavcev in na čas, ko smo bili eno. V želji, da bi delovni kolektiv Induplati deloval tako uspešno tudi v naprej, se poslavljam od vseh s prisrčnimi pozdravi. Tibor Milakovic, 1. r. Trinajsto srečanje samoupravijalcev v Kragujevcu V dneh 15. in 16. februarja je v Kragujevcu potekalo 13. srečanje samoupravlj alcev. Letošnja tema srečanja je imela naslov: Samoupravno sporazume- vanje v procesu vzpostavljanja in razvijanja družbenoekonomskih in dohodkovnih odnosov v združenem delu. Slovensko delegacijo, katere članica sem bila, je na tem srečanju sestavljalo 42 delegatov in 6 gostov iz marksističnega centra Edvard Kardelj in Gospodarske zbornice. Delegati smo bili iz vseh sredin: iz združenega dela in družbeno-poli-tičnih organizacij. Slovenska delegacija je odpotovala v soboto dopoldne z Brnika. Po pristanku v Beogradu smo najprej obiskali »Hišo cvetja« na Dedinju, nakar smo z avtobusom nadaljevali pot proti Gragujevcu, kjer smo se namestili v hotelu »Kragujevac«. 13. srečanje samoupravlj alcev se je pričelo 15. februarja ob 9. uri zjutraj s svečanostjo v čast prvih delavskih demonstracij leta 1876. Nato je sledila prva plenarna seja, kjer je uvodni referat podal tov. Vojo Srzentič, predsednik CZ ZK Črne gore. Popoldne tega dne se je delo nadaljevalo po komisijah. Delegati smo delali v treh komisijah. Delo vsake komisije se je pričelo z uvodnim referatom na temo, ki jo je obranavala komisija. Bila sem v drugi komisiji, kjer je bilo osnovno vodilo dela: »Samoupravno sporazumevanje v procesu vzpostavljanja in razvijanja druž-beno-ekonomskih in dohodkovnih odnosov v združenem delu«. Na to temo je bilo napisanih preko 80 referatov, ki so obravnavali praktično dohodkovno povezovanje med TOZD znotraj OZD, med OZD znotraj SOZD, na bazi samoupravnega sporazumevanj a, postavljanje standardov in metodologije za vloženo delo in sredstva. Obranavano je bilo tudi dohodkovno povezovanje prometnih OZD s proizvodnimi TOZD. Delegati so bili v večini primerov mnenja, da je na tem področju še vse premalo narejenega. Ni izdelanih meril za ugotavljanje udeležbe prometne OŽD pri skupnem prihodku. Razporejanje dohodka je ostalo pri tem, da je določen odstotek udeležbe prometne organizacije pri ti. »skupnem prihodku«. To v bistvu pomeni, da je samoupravni sporazum samo preobleka za prejšnje •kupo-prodajne odnose. Drug problem, ki je bil naglašen, je dohodkovno povezovanje med dobavitelji repromaterialov in predelovalnimi organizacijami združenega dela. Na tem področju je še premalo izdelanih meril in metodologije za stvarno ugotavljanje udeležbe v skupnem prihodku. Dobavitelji repromaterialov običajno — vsak po svojih merilih — zahtevajo »devizno pokrivanje«. To udeležbo »deviznega pokrivanja« preoblečejo v samoupravni sporazum o udeležbi v skupnem prihodku. Povzetek dela komisije je bil, da je zaslediti kvalitetne premike v dohodkovnem povezovanju med toz- di, ki so povezani v OZD, kljub objektivnim težavam, ki nastajajo da pa je potrebno še dosti naporov za izdelavo standardov in metodologije pri samoupravnem dohodkovnem povezovanju med proizvodnimi organizacijami združenega dela, kot tudi med proizvodnimi in prometnimi OZD. Karolina Puhan Filip Gril s svojo mobilno napravo za varjenje Odločiti se bomo morali Vse večji delež v ceni naših izdelkov zavzemajo tudi stroški za nabavo energije. V tekstilni tehnologiji potrebujemo poleg električne energije tudi veliko toplotne, katero pridobivamo v kotlarnah, kjer jo s pomočjo pare in vode po cevovodih prenašamo v barvalne aparate, škrobilne stroje, sušilnice preje, širinsko razpenjalne stroje in v radiatorje za ogrevanje prostorov. Vidimo, da je kotlarna s svojimi napravami nekakšno srce, brez katerega si ne moremo zamisliti dela v tekstilni tovarni. Naša kotlarna je bila zgrajena pred 13 leti in so njene naprave, posebno pa parni kotel, že precej dotrajane. Za gorivo uporabljamo premog, katerega dobivamo iz Ba-novičev in iz Trbovelj. Pred leti, ko je bila nafta cenejša, so gradili pri nas predvsem toplarne na mazut in lahka kurilna olja. Ker so v zadnjih letih močno poskočile cene vsem energetskim virom, predvsem pa nafti, in ker moramo izdati za njen uvoz velike vsote deviz, so pri nas prepovedati gradnjo energetskih objektov, v katerih uporabljajo za gorivo mazut ati kurilno olje. Tako se sedaj spet vračamo k črnemu zlatu, katerega pridobivanje smo v preteklih letih močno zanemarili, kar nam hodi sedaj hudo narobe. Ker vemo, da bomo morati tudi v naši DO kupiti nov parni kotel in da so težave z nabavo vseh energetskih virov, ki so vedno dražji, smo se začeti dogovarjati s Slovenijalesom iz Preserij, da bi skupno vlagali v toplarno, v kateri bi uporabljati ostanke lesa in premog. Toplarna naj bi imela kapaciteto povprečno 8,5 pare Ti, maksimalno pa 9,5 pare,/h. Parni kotel bi bil visokotlačen in bi imel prigrajeno parno turbino ati parni stroj za pridobivanje električne energije. Ta rešitev problema oskrbe z energijo se zdi privlačna iz več vzrokov. Za toplarno bi uporabiti, če je le mogoče stavbo, dimnik, deponijo, seveda z gotovimi dograditvami naše obstoječe kotlarne. Za gorivo bi uporabljali lubje in cenene lesne odpadke, v bodoče tudi lubje in žaganje lupilnice hlodov, ki jo namerava zgraditi lesna industrija s področja Kamnika in Domžal. V zvezi z lesnimi odpadki naj povem, da 3,7 kg lesnih odpadkov nadomesti kilogram mazuta. Proizvajati in uporabljati bi svojo električno energijo, ki je mnogo DOPISUJTE V NAŠE GLASILO cenejša od tiste iz omrežja. Zmanjšati bi število dimnikov, namesto dveh toplarn bi imeti eno in v kolikor bi s toplo vodo ogrevati še bližnja naselja, kot delajo to v Železnikih, kjer so zgraditi podobno toplarno, bi imeti v naši okolici tudi mnogo čistejši zrak. Zaenkrat smo naročiti v IB Ener-goprojekt o tej združeni energet- ski enoti idejne tehnološke rešitve. Za to študijo bosta vložiti sredstva DO Induplati in Slovenijales Radomlje. Ko bodo znani rezultati te študije, se bomo dokončno odločiti, ati gremo v investicijo ati ne. Vendar pa sem prepričan, da bodo rezultati pozitivni za obe delovni organizaciji. A. Pušlar Trnova pot — brez manipulacij s čustvi K odgovoru na pisanje tovarišice škorjančeve v Konoplanu me je navedlo polno neresničnih podatkov, s katerimi je lahko manipulirati, če pred objavo nihče ne preveri ile teh in je takšna kritika osebno obarvana. Takoj bi omenil, da smatram Počitniški dom na Mali Planini za družbeno lastnino, za katero odgovarjajo delavci TOZD Restavracija pred vsemi delavci DO in pred celotno družbo. Medsebojne dolžnosti in pavice pa so določene s samoupavnimi akti DO, pripominjam pa, da je posamezni delež prispevka za ta »dom« kot tudi za ostalo skupno porabo enak za vse delavce DO, to pomeni, tudi za delavce v restavraciji, in je vsako manipuliranje z raznimi »kdo je kaj dal«, nepotrebno. To sem omenil zato, ker me predvsem moti beseda »naš«, 'ko