PROSVETA glasu.o slovenske narodne podporne jednote ******........""*****fri'rfrrfrrrfiwiL Uredniški in upravnilkl proatorl: 2067 8. UvuuJale Av«. Office of Publlcatton: 2067 South UwndaU Av«. TeloBhpa«, Kockwell 4004 ......*"********rffrtrriiuxrrjiijj| CHICAGO, ILLn PONDEUEK. 14. OKTOBRA (OCT. 14), 1*35. Sotsertotloa 16.00 Turlj. Acooptaa— for znailin* at spadal raU of STKV—NUMIIEK 200 narodov b_____ sinijo z bojnim materialon tnortdod for ta -etkm 1106. Act of Oct 6. 1017, authoriiad o« *ao 14. 1910. to odredbo je razglasila embargo na gvoz orožja Italiji. Prva kolektivna sankcija proti Italiji v smislu XVI. člena kovenanta. V Franciji prevladuje mnenje, da je Italija že izgubila vojno v Afriki. Poročila o velikih italijanskih zmagah v Abesiniji pretirana POLOŽAJ NA FRONTI I: Addis Ababe in Rima po [ nitjo o velikem gibanju abe-tttkih čet na jiizni fronti. Cez #0,000 Abesin^ev se pomite v Ipt-mfi' Ogaden južno od Ha-Lrja proti 15,000 Italijanom. [jVi uverni fronti, je bilo vče-nj tu soboto le bombardiranje I ji trtica. I: Diibuta poročajo, da so I itUjmke bombe iz zraka uni-j alt Da/not in pobile ter ranile |iin>i/ 10,000 Abesincev. Ženeva, 13. »kt. — Generalni Lige narodov, odbor ftest-itih, ki izvaja sankcije, je » odglasoval soglasno za Ifkien finančni bojkot Italije. J h krediti za Italijo morajo biti | ■Uvijeni. ženeva, 12. okt. — Liga naro-|iov je včeraj odglasovala za nbargo na uvoz orožja in mu-icije Italiji, zaeno pa je pre-Iklicala embargo na uvoz orožja Abesiniji. Petdeset izmed 52 dr-hi, ki so reprezentirane v ko-litejii za izvajanje sankcij, je •dobrilo resolucijo, vsebujočo ta Amerika odrekla kredit Mussoliniju Račune za nakup blaga mora plačati v gotovini Washington, D. C., 12. okt. — Po poročilih, ki jih je prejel federalni trgovinski department, bo morala Italija plačati vse račune za blago, ki ga naroči v Ameriki, v gotovini. Ameriške .banke, ki so doslej financirale take transakcije, so odklonile nadaljnje kredite Italiji. Da bodo to storile, so namignile že pred izbruhom sovražnosti v Afriki. ExportnIm-port banka je že- v avgustu naznanila, da ne bo nudila kredita Italiji v svrho nakupa ameriškega blaga. To pomeni, da bo morala Italija plačati vse račune v gotovini, drugače ne bo dobila ameriškega blaga. Johnsonoy zakon, ki je, bil sprejet na zadnjem Domače vesti Milwauške novice Milwaukee. — Zadnje dni so bili poročeni Frank Sagadin ml. in Mary Potisk ter Rudolf Benda in Ann Grabner. — Tr slovenske družine, in sicer Rudolf Ajdišek, Frank P. Plesnik in Jos Zupan, so zadnji teden dobile vsaka po enega sinčka.— Med sto milvvauškimi gostilni čar j i, ki so bili opeharjeni po sleparskih "federalnih detektivih", kateri so kolektali globo zaradi neobdavčenega žganja, je bil najbrže tudi kak Slovenec. Avto usmrtil Hrvata Cleveland. — George Slobod-njak, 62-let ni Hrvat, je bil zad njo sredo smrtno ponesrečen na cesti. Ponesrečenec je bil oče Williama Boyda (Boiča), državnega poslanca v ohijski zbornici. V Ameriki je bil 40 let in zapušča ženo, dva sinova in pet hčera. Nov grob v Penni Willock, Pa. — Dne 8. oktobra je umrla Antonija Mora-vec, stara 64 let in doma iz Sot le pri St. Rupertu v krškem o-kraju. Bila je članica društva 149 SNPJ. Dvojna poroka Willard, Wis. — Pred nekaj dnevi sta bili hkratu poročeni dve hčerki farmarja Petra Žagarja, Micka in Ana Žagar. Micka, ki je stara 17 let, je vse ., . . - i -r--.— na zadnjem zasedanju HJok. Ogrska se je vzdržala gla- ■ kongresa, prepoveduje posojila -nnja, reprezentant Albanije državam, ki niso poravnale in i bil navzoč. Izvajanje tega nočejo poravnati svojih obvez- »sedaj zavisi odpoeamez- nosti * ^vojnimi posojili, j la vdovca Emila Mecha,' ki ima • 410 odobrIle jih dobile v Ameriki. MedJ ge***-*** (hčerka je starej- temi državami je tudi Italija in ša od nove mame), Ana pa Ma iz tega razloga ne bo mogla prodajati svojih zadolžnic ameriškemu ljudstvu, kakor so delale zavezniške države v dobi svetovne vojne. Ta zakon, pravijo v Washing-tonu, pa ne ovira aktivnosti korporacij, ki iščejo kredite v Ameriki. (Italijanski koncemi iščejo kredite v Ameriki, toda uspehi zadnjih mesecev so bili neznatni. V soglasju z Rooseveltovo proklamacijo, « katero je prepovedal izvoz orožja in drugega vojnega materiala Italiji in A-besiniji, je državni tajnik Hull posvaril ameriške trgovce, naj ne pošiljajo blaga Italiji. Sprejetje resolucije pomeni jrvo kolektivno sankcijo proti ■liji na podlagi XV. člena Lite kovenanta. Tej bodo sle-& druge sankcije ekonomske-p tnačaja, a katerimi upa Liga *odov prisiliti Mussolinija na mik. Delegat je Velike Britanija* naznanili, da bodo predlogi resolucijo, vsebujočo zahte-Ma vse države, včlanjene v "ti narodov, bojkotirajo uvoz ttJijanskega blaga. Tu prevladuje mnenje, da o-»embarga na uvoz orožja in J«J»cije ne bo dosti škodoval ■jui. ker ima dovolj tega ma-JU«, vseeno pa pripisujejo "»Ji nar(xlov velik po-*»• Italijanska delegacija ni Posebnega vznemirje-viaradi preklica embarga na ** orožja Abesiniji, ker se za- da afriška država ""J*, da bi kupovala ^nal v tujezemstvu. *'l"Uristični strokovnjaki v Jr"1 ^Pečejo o velikih potež-na katere je naletela ita-armada pri prodiranju »Mranj^t Abesinije. Nenad-maršala Pietra Bado- J*jk v Afriko J^nja, da j«. ■^"fiioi nima bojni smatrajo za nekaj narobe. —» je vrhovni poveljnik wan*ke oborožene sile. * 'z Pariza se glasi, da je £ vrhovnega štaba r*'*^ armade Mussolini že J*" vojno v Afriki. Italijan-J »rmada j« W«žkoče naletela na veli-pri prodiranju v tlk^r A,H*inii*, kar vpli-*oaijiio na moralo italijan- iu^l v v*eh bltklfch med četami in abe-% A 1 vojaki so slednji poka- " »MkriljuJeJo črnosrajč- t«. V Ur B 1 f ifl( ht^, * ItaJ i j|. H> Alolsi. načel-<• delegacije v Ze-,r*j s aeštimi čla-vrnil v Rim. Musaoliniju o C'J zadnje dni našli še štiri mrliče, kar znači. da Je rszstrelba zahtevala enajst človeških irtev Rim, 12. okt. — Medtem, ko je Liga narodov odglasovala za izvajanje sankcij proti Italiji, Mussolinijeva armada počasi prodira v notranjost Abesinije. Uradni krogi so naznanili, da je njih cilj okupacija Abesinije, katerega bodo dosegli kljub akciji Lige narodov, ki se je izrekla za sankcije proti Italiji na podlagi Ligine pogodbe. Italijanska armada utrjuje zasedeno ozemlje v Abesiniji in se pripravlja na nadaljnje prodiranje v notranjost dežele. Izgube, ki jih je utrpela italijanska armada, ao malenkostne. U-bita sta bila le dva častnika in okrog sto mož ranjenih v doae-njih bitkah, dočlm ao abesinske izgube v prvih spopadih velikanske. Poročila, ki ao dospela v Rim, a front«', se glase, da je italijanska armada zasedla okrog štiri ti loč kvadratnih milj abesinske-ga teritorija v zadnjih petih dnevih prodiranja Na tem teritoriju je večje število malih mest in vasi, ki so prišU- pod italijansko kontrolo. Italijanska vlada Je i>oalala nadaljnji dve ladji v vzhodno To sta bila parnika He-loan in Biarira Mano, ki sta od-a iz Neapolja z < krof štiri RUSUA POZIVA DELAVCE NA BOJ Z ITALIJO Komunistična interna cionala žigosa nezmožnost Lige narbdov urgiRa Kampanjo proti vojni Moskva, 12. okt.—Icvršnj od bor komunistične internaciona-le je pozval transportne delavce vsega sveta, naj bojkotirajo pošiljanje blaga Italiji z namenom, da ustavijo njeno milita-riotično kampanjo v Abesiniji. Odbor poudarja, da je bil ta poziv potreben, da se ustavi pošiljanje vojnega materiala in drugega blaga v Italijo, ker je Mussolini provockral vojno v vzhodni Afriki. Komunistična internacionala dalje apelira na delavce vsega sveta, naj takpj organizirajo kampanjo proti vojni, in vabi na sodelovanje,,vie delavske or-ganisacije—telovadne, kulturne in strokovne. t Sklicujejo naj masna sborovanja in protestirajo proti fašističnemu imperializmu. Oklic vsebuje obtožbo proti Ligi narodov, "ki je pod kontrolo imperialističnih sil in sebičnih interesov pokazala svojo nezmožnost in noče odločno nastopiti proti fašistični vojni v Afriki." Nemčija, je rečeno v pozivu, skuša izrabiti afriško vojno v ovoj prilog in ne pripravila na napad na Litvo. Ona. Poljska in Ogrska formirajo blok, ki se pripravlja na napad na teritorije vzhodne Evrope. Militaristične komplikacije v Evropi nudijo ugodno priliko Japonski za okupacijo nadaljnjega ozemlja Kitajske, nakar, co bo dosegla ta cilj, bo skušala iiveljavitl svoje načrte proti Sovjetski uniji. "Izvestija," vladno glasilo, je objavila članek, ki ga je spisu! Mikhail Tanin, v katerem pravi, da je ameriška vladu podprla igo narodov s tem, ko je prepovedala pošiljanje orožju Ita-iji in Abesiniji. "To,M piše Tu-nin, "še ni rešilo vprašanja, ku-(O daleč je ameriška vladu pripravljena iti v slučaju, du IJku narodov ne bo moglu lokulizi-ratl vojne v Afriki. Amerika je zavzela srednjo pot v sedanjem talijansko-abesinskem konfliktu, toda nobenega znaku ni, du tx> nu'tej poti vztrujalu, Če se bodo iz afriške vojne razvile nove komplikacije." Grški parlament odpravil republiko Bivši kralj Jurij pozvan domov Atene. Grška. 12. okt —Nova monarhistična vladu je včeraj objavila proklamacijo, v kateri poveličuje bivšega kralja Jurija, ki se nahaja v izgnanstvu zadnjih dvanajst let, kot očeta in zaščitnika vseh Grkov. Proklamacijo je podpisal general Kondylis, vojni minister, ki je zadnji četrtek Uvedel puč in strmoglavil republiko. Atenski časopisi so včeraj izšli v posebnih izdajah in objavili so naznanilo, da se bo kralj Jurij vrnil v Grčijo v novembru. Atene. 12. okt.--£rški parlament je zadnji Četrtek odglaso-val za restavriranje monarhije In pozval bivšega kralja Jurija, ki se nahaja v izgnanstvu v Angliji, domov, da zasede prestol. Kljub tej akciji parlamenta, no poslanci odloČili, da ljudstvo izreče svojo besedo glede restav-riranja monarhije pri plebiscitu, ki se bo vršil 3. novembra. General Kondylis, ki jo live-del puč, Je bil Imenovan ta regenta in bo kot tak opravlja) prestoine posle, dokler sn kralj ne vrne v Grčijo. Parlament je z odobritvijo odredbe nove vlade, ki je vzpostavila mortarhijo, formalno odpravil republlčansko ustavo In uveljavil ono iz 1. 1911. ^ Rojalisti, ki so zusedli vse sedeže na galeriji, so navdušeno pozdravili restavriranje monarhije, ki je bilo izvedeno z dramatično naglostjo. General ICon4yll* je prisilil pre^Usti* Tsaldarisa na resignacljo, pro glasil obsedno stanje in postavil vojaške straže pred vsa vlndnu poslopja. Predsednik grške republike Zaimis še ni predložil svoje re-signacije, todu njegov urad je bil odpravljen, ko je parlament prisegel zvestobo kralju/ Vse to je bilo izvršeno v naglici in ljudstvo je bilo presenečeno, ko so listi naznunili odpravo republike in restuvriranje monur-hije. Urudni komunike poudurju, da je bilu Tsuldurisova vladu strmoglavljena, ker ni pokazulu dovolj energije, da izvede plebiscit glede vzpostavitve monarhije. Vlada je sedaj pod popolno kontrolo regenta Konoyll*u, voditleju monurhistov. l/ondon, 12. okt—Bivši grAki krulj Jurij, ki živi tu v i« gnan-stvu, je naznanil, da se ne bo vrnil v Grčijo, dokler ljudstvo ne rsloliri ukcije Kondylisove vlade, ki je odpravila republiko. On želi, du ljudstvo pri plebiscitu Izreče svoje mnenje, če gu hoče 7.n kralja. Predsednik Green deživel prvi poraz na konvenciji Slo je za notranji spor med stavbnimi unijami in konvencija je zavrgla njegov odlok. Prvo , uradno priznanje, da socialno zavarovanje počiva. Velik napredek železničarskih organizacij. Pristaši industrijskega unionizma so dobro prpravljeni Kaj čitajo Italijani o afriški vojni j V o I i t v e v Angliji pridejo vnovembru Parlament bo razpu- Ameriški trgovci ponovno posvar jeni Prevzeti morajo riziko poslov z Italijo na svoje rame Wa*hlngton. D. C.. 12. okt.— Kot odgovor na kritiko ameriških eksporterjev, ki se ne strinjajo z Rooseveltovo proklamu-cijo, da bodo Združene državo ostale nevtralne v sedanjem 1 tali jansko-abesinskem konfliktu, je državni tajnik Cordell Hull ponovil Rooseveltovo svarilo, da jih vlada ne bo protektlrulu, če bodo še nadalje trgovali z vojskujočima se državama. Hull je bil informiran, du newyorškl trgovci ne bodo prekinili poslovnih zvez z Italijo kljub Iiooseveltovl proklamariji nevtralnosti in zato jih je opozoril, da ne morejo prlčakovutl, du jim bo vladu priskočila nu pomoč, če zabredejo v neprilike. Hull je dejal, du je cilj Rooseveltovo proklitmacije, preprečiti vstop Amerike v vojno.. Malo prej je biro za notranjo In zunanjo trgovino objavil poročilo o ameriHko-italifanski tr«< govini. V dobi prvih osmih mesecev tega leta so ameriški turisti potrošili okrog $ft0,(KK),(MM) v Italiji, itulijunske purobrodne družbe, kuterih pariti k i vzdržujejo promet med Ameriko in Italijo, -janov, ostali so pa afriški do ; oblaščena. du lahko izvaja sank-mačini iz Kritreje. Ranjenih Je i rije v sporu/umu z IJgo na ropa bilo samo 70 mož, med kute-( dov z vsemi sredstvi, tudi z ol*»-rimi je 20 Italijanov in fVO do roženo silo, če bo treba, bo pur-mačinov. I lument razpuščen. To se naj* Uradno poročilo se dalje gla-( brie zgodi še isti teden, v kate-al, da je abesinskj glavar, ki jej rem bo skliran. Volitve »u novi sorodnik neguša (abesinskega parlament »**lo ruzpiaane za cesarja), prestopil na italijsn- tretji teden v novembru rin tis« možmi in v ga materiala. »I i ko zalogo pri- sko stran z "več tisoč možmi." Vse, kar poročajo inozemski li* stj glede dogodkov na abesinski fronti, je "sama gola laž." Italijanska armada ima vsega dovolj, zdrava je ko riba in z veliko ' hitrleo prodira v sri«dišče Abe-1 sinije , . • Volilna kampanja delavske stranke v Angliji je že v polnem razmahu. Stranka je že postavila kandidate brejr. malega v vaeh volilnih okrožjih v trdnem pričakovanju, da osvoji 2fr0 do TVKi mandatov v zbornici ln pre* t zame tlad«, Tahaiiofer je važna priča proti Zengeju Chicago, VVilllum Lelnert, taksišofer, ki je usodnega jutru 31. juliju vozil Mundevilleju Zengeju po Chicugu in s katerim je Zcitge Hkleiiil prijateljstvo ter mu marsikuj zu upal, je zudnji petek presenetil obtožencu, ko je nustopil pred sodiščem kot držuvnu priča proti njemu, l/einert. je pričal, Ha mu je Zen-ge povedal, da Je "obrezal" dr. Ituoerja, todu ni gu mislil umoriti. Priča je dulje povedala, da je (»omagala Zengeju uprizoriti "samomor" na mestnem |s»mo-lu, nakar gu je i>d|>eljulu v skri-vulišče nu zupadni struni mestu, kjer je bil Zengi kmalu (sitem aretiran, ^.daj je prišlo nu dan. da Je on, I lelnert, informiral |s> lirijo, kji gu lahko dobi. Lei- j nertovo pričanje Je |s»vzročjlo veliko senzailjo pred s«sliščem in vsekakor je zadalo *mitni udarec obtoženčevi obrumbi.j Zehge Je obtožen umoru prve vrste s kustriranjem dr. Itauer-rnludega profesorju kemije Mm,, iz maščevanja, oornikov rudarske unije I ' M VV A, ki je predlagal, naj se zadeva upornega sedežu odloži nu kasnejši čas. Green je forsirul glusovunje z "da" in "ne" ter naznanil, da Je VVilli-ums dobil sedež. Tedaj je o|>o-ziciju zuhtevula poimensko gla suvanji in gu tudj dobila Pri jtoimenskem glasovanju je o|n>-žirija /mugulu Z IH,WJ glasovi proti (0,603. Dvanajst manjših stavbnih unij Je glasovalo z o-k a ter a je uključevala 'itdurskih In oblačilnih Ja iz Kirkvili«, ker mu Je to < nke pozi« 1 Ji de leg u t unij. Zude na, iaii fekt, ki dust rij sto. ■vu je notranjega pome-iko pu Ihi imela velik udar prnle vprašanje in-skega unionizma tta vr- <1/4 j« wi tlraatj p»o>y»t» Hm m PROSVETA thH enliliitenmbnt GLASILO IN I.ASTSINA ftl.oVSNBSB NARODNI PODPORNE JEDNOTR Narvtbiui h Mrvi*m 4rU«« ((»»•» CIlIlUl) I* K>—4» W M a« isto. II N m pt«J WU. II M m frtrt WU; aa C)itca«o te CteM Mit m Mte teu. MU «• »4 tetet m ImmmIn II« »uterrlptioa rila; tur Um Unite4 »Utaa Inf«! CMaag«) CaaaAa M M jmt, Cl .ra*u a«4 Ctecru |T.M p«r Miatriea fS.M pm* yr*t Oni ml—» P« 4«fa»oru lUtpM ta miiinlnlli inf riba or> Hrirmail Ma»ua«rlpU o/ e*jajm u n 1-•*U»M *»4 UMolfcrlfd trtul« «111 a«t k« rHar—4. Oikar nimiMflptt, iwh m atesta«, ptor» t »—S. atr . vili k« ratur—d Naatev ta vaa. kar Ima atfli • litima l PKOHVKTA MIJ-M k LavaAal« Ara^ Ctaaag«. UIU.U MCMRCR Or THE fEliCRATKD PSBSS - 0 ■**; £ IZ L3S Raženj je katoliška institucija! Klerikalni Amerikanski Slovenec je zadnje dni Mpet hudo pojamral. Kadar ta list takole obupno jamra, je nekuj narobe v Izraelu, namreč v njegovem taboru. Kaj bo zdaj narobe, ne vemo, a nekaj je, ker drugače ne bi cvilil in obračal pozornosti svojih ljudi na — socialistično "krvoločnost" . . . Amerikanski Slovenec je kakor Aepav konj, ki kaže rebra, vleče po uiici modernega mesta svoj polomljeni in predpotopni voziček ter je samo v napotje avtom, ki se morajo ogibati te starinske nadlege, če je nočejo suniti v jarek. Odkar se vleče ta časnikarska mrhovina naokoli, se ni spremenila niti za las: eden in isti način itrapanja, ena in ista forma. Novega življenja nič ne kaže, le staro pogreva. Tudi v bruhanju na socialiste ne pokaže nič novega, prav nič duhovitega In originalnega, le htare fraze pograva in stare kravjepa-stirske laži. V izlivu hudega jamranja se joka nad kstoličani v Mehiki In servira svojim bralcem izmilljotine, ki jih razAIrjajo po Ameriki fanatični Kolumbovi vitezi. Slovenskim katoličanom na Primorskem se danes prekleto slabo godi — več tisoč Je bilo pognanih v pekel v Afriki, potem ko jim Je fašistična duhovščina požegnala Mussollnlje-ve puAke In sablje -r- toda ta zanikrni Čafcopis nima glede njih niti ene Jokajoče besede. A nI treba Iti na Primorsko. V Ameriki, doma. Je dovolj trpljenja ln revščine med slovenski-mi katoliškimi ljudmi, delavci, toda jamrovci pri A. S. ne vidijo tega trpljenja, pač pa te reveže plašijo s Ae večjim "i>osmrtnim trpljenjem" in z — "mučenjem", ki jih čaka od slovenskih socialistov, če kdaj dobe nad njimi oblast! Jamrovci pogrevajo staro jamrovščino, kako straAno hudo se godi cerkvenim odborni-kom pri SNPJ, kjer ne smejo priti v društvene odbore, nakar pišejo: "Kaj hi ti Ijiulje (namreč mtcialinti) počeli itle : duhovniki in katoličani Mploh, če bi kdaj priti i kje do kake politične oblast iT! Da bi VHakrgii, ki Iti ar ;a katotiitvo in :a h vojn vero postavU, na rainju vrteli, menda ni nič prt-več povedanega!" - Kjer je jaženj, je ogenj in kjer Je ogenj, je lahko grmada. Socialisti no že bili začasno in lokalno marsikje na krmilu, toda na grmadi še niso sežgali nikogar. Grmada, raženj, vrelo olje v kotlu, natezalnica, železni Akornjl in druge take krščanske reči ho — katolika Institucija, ne socialistična! Vse te nčl jclali*tJ, demokratični aocialisti, ao imeli oblast na Dunaju petnajst let. V tem času so poleg neštetih drugih socialnih in kulturnih reform tudi ogradili na Dunaju čez 60 stanovanjskih palač za delavske družine, kakršnih ni katoliška cerkev, niti katoliška vlada Ao nikjer do danes zgradila. toda v vseh petnajstih letih niso dunajski aoclalihti nikogar pekli na rsfnju. Katoliške organizacije, katoliAki listi a«, imeli *vot>odo. Kako pa so katoliški f«Ai*ti v Avstriji vrnili to svobodo socialistomS tem, da ao jih nasilno, krvavo atrmo-glavili, ko Jih na iniAten. demokratični način niso mogli i S tem, da ao jih oliešall, pobijali njih žene in otroke in s topovi razdejali delavske palače! S tem, da ao Jim Xtttr|i vse or-ganizncije hi časoplae! Tako j«* katcilišKi fašizem* v Avstriji poplačal socialistom njihovo demokratično postopa, nje. To ae je zgodilo In Ae ar tnali povsod, kjer je polit K ni katolicizem prišel do oblasti; povsod, je »tri demokracijo In z barbarsko, kr-vsvo ailo uničil svoje nasprotnke, KatoliAka c« rkt s ji bila in oatane do k< nca avojlh dni glavni in največji sovražnik demokracij«. Demokracijo hinnv*ko priznava le tam. kjer je v manjlini — kot v Združenih državah — čim pa pride do večin«, je takoj konec demokracijo in »v i »I od« nekntoli^ani Demokratični socialisti a niti. zato pa douledno ii Izpolnjena želja Wellaburg, W. Va.—2t dolge sva gojila željo, da bi obiskala naše stare znlnce in prijatelje na Thomasu, W Va. Sedaj se nam je nudila prilika, >o je dni Itvo Domovina št. 29 SNPJ praznovalo svojo M-letnJco. Zato smo sklenili, da gremo in ae udeležimo. Z našimi starimi prijatelji Kranjčevimi Iz Musa, Pa., smo se domenili, da gremo skupaj. Celih 14 dni je bilo lepo vre me, kot malo kdaj v jeseni, bal ko j« bil Čas odhoda v petek 27. sept., so pa pričele padati debele kaplje dežja. Toda naju niso oplaAile. Padalo je vso noč. Prenočila sva pri Kranjčevih na Musu. Zjutraj je Ae deževalo, mi pa smo se vseeno odpravili čez pennsylvanske hribe. Clm smo se bližali Morgantownu, W. Va., se je pojavila gosta megla, ko smo pa priAli do Kingwooda in Terralta, se je tako stemnilo, da so morali vsi avti prižgati čevima ae zahvaljujeva za pre-nočišče in postrežbo in želiva, da se zopet kdaj snidemo. Loviš in Frane«* Bartol, 853. PittsburAke vesti Pittsburgh, Pa. Četudi živi v tem mestu precej Slovencev, se vendar malokdaj čita kakšen dopis ii Pittsburgh a. Zato »am se namenil, da napiAem par vrstic, da boste vedeli, da Ae živimo in da nas še ni depresija po-polnoma uničila. Z delom ae ne morem dosti pohvaliti. Nekatere tovarne obratujejo prilično, nekatere pa bolj slabo. Tako, mislim, je tudi drugod, ali v«aj približno tako. Zima se je letos pojavila do- narice, oboja pa imajo njeni protfvsl bUiVoifft in njihovi za- članice, ki jo tvdHjo. Vse dri* ve so podpisale gotove sporazume, da ne bodo Al« v Vojno, ako niso napadene. Italije ni nihče napadel in tudi ona j« članica Lige, iste Lige kakor Abesinija. Kljub temu je Mussolini sada i zahrbtno napadel zadnjo, prav po barbarsko. Motno j«, da aa ta vojna razvije v svetovna klanje kar ni izključeno. Tedaj bo ta vojna najstrašnejša v zgodovini človeštva. ' ' * Kapitalisti, ki vladajo Ae večino sveta, se zavzemajo za osvajevalne vojne, za širjenj A imperialističnih moči. Zavedajo se, da se je svetovno delavstvo že naveličalo izkoriščanja, da se je že v dobršni meri vzelo socialističnih idej, pa so se odločili, da poženejo ubogo ljudstvo v vojno klanje in ga kaj hitro in v nedeljo 6. okt. se . , je že pokazal sneg, tako da smo **** po"*nei°* tlom '» že imeli priliko videti njegov le toAnji vzorec. Kot izgleda, bo mo letos Imeli dolgo zimo. Zato se je tudi treba pripraviti za e dolge zimske ve&Jre. NajrajA bi videl, da bi Prosveta izhajala luči pa voziti le od 10 do 16 milj s "aatohškf k tir alctr« a šteje za kat »muniate, fr li kot ileCfl M (bftiji t SAdUj. tega dobro zave-»vi*«d nasprotuj«*-Katoliški ljudje nami, ml amo v <aebno pa moji'sestri j aku, Polsnčevlm njihove-1 e šofiral. lu, Pun-Klev l*ar«| Nere.lo atu. Va« oMskatl e. K tanj 11 Prta« iz ptdiciVkega napada n« iKa^karje v MIKrauk^ej«. dolgo dobo. Toda pri tem se bodo uračunali, kakor so se uraču nali ruski tirani in izkoriAčeval ci delovnega ljudstva. Tako ne bo Alo več dolgo. Ljudstvo se bo dvignilo in obračunalo • svojimi krvoloki ter vzelo vlado svoje roka, uredilo ekonomske razmere tako, da bodo od njih imeli koristi vsi, ki delajo. Vsa znamenja kažejo, da je kapitalistični sistem prežive svojo dobo in na njegovo mesto bo priAel novi, bolJAi in poAta-neJAl sistem, ki t>o dal pravico onemu velikemu razredu ljud stva, ki dela in ustvarja in zato mu tudi gre največ pravic. Kri vični sistem se bo sam ugonobil, oziroma se je že, sedaj atra-Aijo po svetu le Ae njegov ostanki, ki pa so še tako močni da razAirjajo obilo smradu in povzročajo veliko bedo in mize rijo. Kapitalisti si ne morajo misliti drugačnega novega si stema kakor to, da se bi razdelil denar med vse ljudi enako, zato pa argumentirajo, da bi potem spet ljudje imeli priliko, da si bi nagrabili koše denarja na račun nevednih, Kakor se godi sedaj. Ne morejo umetl, da novi sistem ne bo dal takih pogojev' ne prilik nikomur, kajti njegovi temelji np bodo kapitalistični, temveč človečanski, v dobrobit vsega delovnega ljudstva. Joaeph Ute. Razmere in dolžnosti Bellaire, Ohio. — V tej ekonomski krizi, ki je noče in noče biti konec, revno ljudntvo največ trpi. Beda se veča, četudi nekateri trdijo, da je kriza že za nami. Da so te vrstice resnične, naj služi naslednje v dokaz. Rov At. 6, last Rail River Coal Co„ je popolnoma prenehal z obratom na 3. okt., s tem je nad bOO rudarjev prizadetih, ki štejejo z družinami vred okrog 2,-600 oseb. Pa baA sedaj, ko Je zima pred vrati. Omenjeni rov je obratoval 6 mesecev po 5 dni na teden od 25. okt. I. 1. To je bil ves zaslužek precejšnjemu številu rudarjev, ki amo bili prej zaposleni v dotičnem rovu. • Dosedaj se ie nič ne ve, kaj bodo z rovom naredili, ali ga bodo še obratovali ali zaprli kakor običajno. Lundeenov načrt za brezpo-selnostno podporo bi nam zelo prav priAel. če bi bil sprejet, a ni bil, četudi ga je podprla 0-gromna večina delavcev, ki so poslali v ta namen nad 2000 delegatov v Washington iz raznih krajev Združenih držav. Načrt, kakor znano, je pri glasovanju propadel, ker so bili goz- !1 in s mu alpu JohnnyJu, ki bratrancu I^oulsti Ra tarjevim, Grudnovim, Jevim, Nidmarjevlm vim. Rn|č«vlm In Ka- One, ki jih nUmo mogi prosimo, da nam opru SI stopMki Nekateri s« ogrevajo za Townaendov načrt starostne pokojnine. In kako nc bi 200 do-larjev pokojnine na mesec prav priAlo, kar je že nekaj, posebno če jih moraA sproti potroAiti. Ce ne bo vlada Imela dovolj denarja, bo prisiljana, da ga b* aa-tisniia, tako da ga ne bo zmanjkalo. Dobra in Jivafevradna seda je to, le če bo upoštevana. Ifeki dopisnik fe trmenju, da %fe lahko prične s petdesetimi dolarji aa mesec. to fa* dobrodošlo. Toda, dokler bodo o takem predlogu glaaofali v kongresu pod aodanjim sistemom demokratje in republikanci, bo ta načrt zadela teta laaia kot je zadela Lundeenov načrt. Propadel bo pri glasovanju. Delavci ZdrUlenlh držav predstavljajo 75% vaOh glasov, pa delavski glasovi Štejejo pri volitvah prav toliko ko en gla« multlmflijonarja. Torej nam ne preostaja drugega kakor to, da prt prihodnjih volitvah (Strnemo naAe moči in glasujemo kot en mož za naAe delavske kandidate v vse javne urade. Potem bodo odpadli mnogi predlogi delovnega ljudstva, kajti delavska vlada sama bo pazila in delata, da bo v njenih rokah, pod njeno kontrolo vsa produkcija in distribucija. Potem ne bo med naooi armade brezposelnih n« bednih, ker bomo vsi uživali sadove naAega skupnega dela. Lahko j« danes v tej dolgotrajni krizi priti na dan a koristnimi predlogi v prid delavstva, ampak moramo biti opraini kam ciljajo. Poglejmo v Californijo governerja Merriama. On jO bil tudi za Tbwneendov načrt in jo s tem dobil naklonjenost delavstva, da je bil izvoljen sa governerja z njihovimi glasovi. Prosvetin dopisnik pravi, da tu ne gre za kakina korita. Seveda tega noče nobeden javno povedati, ampak taki ljudje ie vedo, kaj delajo in s čim se v sedanjih mizernih časih najbolj prikupijo delavstvfa, sebi pa pribljejo en klin vllje na lestvi lastnih interesov, dokler ne pri* dejo do cilja, ki si ga Selijo. Nam delavcem ni treba preveč glav beliti, Ae maAj pa očitati nesposobnosti radi politike in radi mastnih predlogov na eni strani, dokler bo delavec, najsi* bo v tovarni aH rudnika povprečno zaslužil pri trdem delu 100 dolarjev, in to če slučajno dela 20 dni na mesec po 7 ur na dan. Louia PavHnlch, 258. ^ mmrnm^mmammm - •• » *•» Obnova aktivnosti Arma, Kana. — Par let je že minilo, odkar smo v Kansasu imeli prireditev s slovensko igro. Dramski odsek socialističnega kluba At. 21 J8Z iz Arme je prejAnja leta uprizoril več i« ger, s katerimi so bili udeleženci vselej zelo zadovoljni. Ta klub je pač edina skupina v kansaAkih slovenskih naselbinah, ki vsaj nekoliko Ae deluje na kulturnem polju. V tej sezoni obeta zopet več aktivnosti. V soboto večer 9. novembra se vrAi prva prireditev z lepim in zanimivim programom. Glavna a-trakcija bo slovenska Aaljiva igra, ki mora raztegniti na smeh Ae tako kisel obraz. Na programu bodo Ae druge zanimive točke. Ta prireditev bo obenem proslava dO letnice delavskega lista Proletarca. Podrobnejši program bo razviden iz poznejših naznanil in letakov. Vendar pa že sedaj vabimo vse naAe stalne obiskovalce in ljubitelje slovenskih' iger, kot tudi one, ki ae niso udeležili drugih naših prireditev; sploh vabimo vse zavedne delavce Iz okoliških naselbin, da pridete na to delavsko veselico na omenjeni večer. Zabavali se Doste kot le dolg« ne. VrAi se, kot navadno, v frontenaAkl dv. '^Suče-mo ae v starem kolobarju. Ko si na eni strani priborimo zvišanje plač. nam Rooaevslt vaame na dru#i strani a z višanje m cen," pravijo rudarji v Rilltonu. Pa. ii............g^MUg Abesinija in njeni prebiva trov Abesinija meri. 97,000 kvadratnih v■« >v in nima enotna ^-.TrT111*1 verovzhodni ln jugovzhodni de! torei £ fcŽao^V jUŽnLdeL ^lijansice Eritr^l na francosko, angleško in Julijansko^ fJeTn da je razvidno, da imajo največjo umrljivost ne, in sicer 19.2 primera smrti na 1000 p valcev. Sledita Lizbona in Carigrad, na trtem mestu je Madrid i umrljivostjo Te visoke umrljivosti razlaga Ortega i zdravim in nesnažnim življenjem, ned^tj kanalizacijo, stanovanjsko krizo in nlm truščem. Na petem mestu je B'«nar s 14.9 primera smrti ns 1000 prebivalcev, di BudlmpeAta s 13.2, nsto Pariz. Rim Varšava in London z 12.3 primera smrt, pridejo Kodanj (114), Praga iU *l (114), Berlin (11.1), Stockholm (11) Bruselj in Haag so najbolj zdrava gi mesta v Evropi, kajti njih umrljivost med 10 1 (Bern) in 9.8 (Haag) (Dstjt is prrt kaiu Lepi katoličanih* Odgovor si dajete sami Tone, po nepotrebnem? Dovolj f*r™ * tijairi v lastnem taboru — rit »*r ^ , organizacije In ne smešite « sociaiisUčnem "rainju"! Ml komi i; *' Vesti s Primorskega ^obsudb* kraških mlekark T* .ept. 1935.—Znano je, •^inanaSega podeželskega E redno in neposredno Se vedno |0tluiek pos na Trst možje U in največ deklet do-T^u skromno delo. Tudi • SrfUli pridelek sadja rrJa. po«ebno pa mleka L-Jmira tržaško mesto. Zna-fSe "brščice," ki z osli vozičkih transportirajo JLvieh strani in ga razna-po triaških hišah. Danes igo najhujše krize, ko možje dela pa je ravno mleko »lavnih zaslužkov našega ki je Se kolikor toli-*len. Govedo je sicer tež-KBjenjeno z davki, a mle-vedno ostane skoro navi-lačen produkt. Ven- k tfep ne davke za državo, provinco in občino, brez dvoma ne moreio mirno gledati tega početja in sato so vsi, ki prihajajo iz no-tranjosti Italije6 med nje do skrajnosti osovraženi. Radio še vedno motijo Postojna, sept. 1935—Kakor poročajo iz naših krajev še sedaj niso prenehali z motnjami naše ljubljanske radio-oddajne postaje. O tem smo svoječasno že poročali in ugotovili, da imajo italijanske oblasti več takih manjših postaj, s katerimi z raznim ropotanjem in sličnim motijo in onemogočajo našim radio-poslušalcem v Pri morju Čisto sprejemanje slovenskega radia. Zlasti močno prično motiti pri oddajanju raznih poročil, posebno onih, ki se tičejo položaja v Italiji. V zvezi z vedno bolj po- upravni odbor je dekanski občinski upravi v pondeljek odobril novo zadolžitev. Tudi vižinadska občins se je morala zadolžiti radi primanjkljajev v občinskem proračunskem gospodarstvu. "Corriere Istriano" ki poroča, da je pulski pokrajinski upravni odbor občini dovolil najeti posojilo, zneska novega dolga ne navaja. Nove nagrade za novoporo-čenee. Po vzgledu ostalih istrskih občin so te dni razpisale manjše nagrade za novoporočen-ce tudi občinske uprave v Plo-minu, Roču, Dekanih in Kopru. Plominski podestat je nagradil občinskega tajnika, ki mu je Žena te dni rodila otroka. Na Malem I^ošinju je občinska uprava brezplačno odstopila za-darski nadškofiji večje zemljišče v vasi Cigalih. Smrtna nesreča. V Vrtenigli v Istri se je amrtno ponesrečil Ludvik Radešič. Padel je z ne bomo iz naslednjega vi-, gkbljajočim se prijateljstvom kega sadnega drevesa in si zlo- P tudi to zgublja na vred-i„ da se ljudje na vse na-trudijo kako bi kaj več zali, četudi se poslužujejo pri ^dovoljenih sredstev. Ta-primer "Piccolo" in "Poldne 21. t. m. objavljata kolonah obsodbe 10 mle-in mlekaric, ki so proda-krščeno" mleko. Tožene _ podlagi kr. dekreta 9., 5., g 949, čl. 45, da so v Trstu p&vale posneto mleko, ki ImIo predpisane količine ma-ktr je ugotovil mestni hi-urad. Na podlagi tega »le kaznovane in obsojene osebe: Perac Stanislav na 110 lir, Bandelj Ju-iz Dutovelj isto, Stok a iz Dutovelj obsojena it na skupno 300 lir, Ob-Mtrija iz Dekanov na 50, Marija iz Bazovice na 60, ačič Franc iz Bazovice 00, Muha Ivana iz Herpelj \ Dolgan Antonija na 100, Frančiška iz Sv. Križa pri Kuna50. Poleg vsega so bile sjene še na povračilo sodnij-itroškov in na objavo ob-v časopisih, kar znese no u vsako osebo do 900 ..Kij pomeni ta vsota za reyr alekarico si lahko mislima »i je misliti kdaj bodo ti i posameznimi litri mle-iili toliko, da bodo lahko I tako ogromno kacen. omenjenih oseb sta bile I le Korjon Roza iz Be-in Renčelj Karla iz Dan M lir. - J "reveži" na Bovškem septembra 1935.—Na med nami in našo sosedo, bi to mil tilnik. Med prevozom v bol- je že precej doseljenih Večinoma so prišli krije revni in razcapani brei vsega, vendar so si «n tako opomogli, da bi tftoM rojaki, če bi se poja-njimi, gotovo ne spo-W to pa gre največ na •foin in občinskih blati »o i »ostale pod njihovim najbolj primeren vir brez dela. Naj ome-nekaj primerov itali-priaeljencev, ki dobiva-•bčin^kih blagajn podporo: *r A»noroso ima kar 3000 podpore, neki Om-kl "na avtotaksl, katere-JJ j' baje t »omagala kupiti ^hs h tal no podpor*; rrut('a- ki ima bufet v občinski hiši, i" a tovorna avtomobi-' ^ejšnjo podporo od ■»'J* neki brivec, ki je jVr,kt"ant Hektrarne in Overil precejšnji zne-">nog0 ukih prit(>. i'. brez v«ega k •Mr /.ivi j« HIMlaj mno. »lomačinov, ki mo-r preskrbo gara- 11 1» da občina r' \ in da vlada l, *v •'• («•. tako da . ' '-"laijne vsekakor lahko odpadlo. Kmetijske nagrade v Goriški pokrajini Za prihodnje leto se pripravlja v Goriški pokrajini nekaka žitna bitka. Namen natečaja je pospeševanje enotne žitne produkcije, zboljšanje zemljišč, zboljšanje travnikov in živinoreje in zboljšanje vrtnin. Splošni pogoj je, da mora biti vsa j 40 odstotkov površine posejane z žitaricami in vsaj 1 ha površine, ki se drži skupaj, posejan z eno samo žitno vrsto. Nagrade so od 1000 do 100 lir. Motorni vlaki na pulski progi V poslednjih letih so v Kam-paniji, Piemontu, Umbriji, Emiliji in Toskani uvedli v promet motorne vlake, ki vozijo na progah v skupni dolžini 27,000 km. Takih vlakov je po vsej državi okrog 180. Ze od vsega početka se je govorilo, da bodo motorni vlake postavili tudi na progo Trst4®ula, ki je spričo gospodarske krize in, ker je Pula po vojni povsem izgubila svoj vojaški značaj, le malo v prometu ter zato tudi zelo zapuščena. Vlaki r&bijo iz "Trsta v Pulo po tri in pol do štiri ure. To je nišnico je izdihnil. "Prijateljaka arečaM tudi na tforiškem. Pred dnevi smo poročali o opozorilih, ki sta jih dali občinstvu kvesturi v Puli in Trstu zaradi verige pisem, s katerimi so pocdinci špekulirali na protizakonit dobiček. Veriga se je sedaj podaljšala v goriško pokrajino in, kakor pravijo, tudi dalje proti jugu. Vzgledu policije v Trstu in Puli je sledila tudi goriška kvestura, ki pribija v svojem opozorilu, da bo strogo pazila na vsakogar, ki bi na tak način skušal izrabiti zaupanje sočloveka. Cerkljanski karablnerji so prijavili goriškemu sodišču 24-letnega Filipa Bertoča iz Spod-nje Tribuše zaradi bega čez mejo. V kratkem se bo vršil proti njemu proces. V V i polža h je spodrsnilo domačinu Ivanu Reji, da si je pri padcu pohabil nogo in so ga morali prepeljati v goriško bolnico. Na Dobrovem v Brdih je požar uničil gospodarsko poslopje posestnika Frana ReboliČa iz Flejane. Pogorelo je poleg stavbe tudi 30 stotov sena in poljedelsko orodje. V nevarnosti Je bjlo sosednje poslopje, ki so ga mnogo, če se pomisli, da meri pft požrtvovalni domačini pravo- vsa proga okrog 130 km. Obljube pa doslej niso bile izpolnjene. Zato so krajevne ob- časno obvarovali ognja. Na smrt obsojen ln oproščen. Pred letom dni se je moral pred lasti in stranka sprožile akcijo, | tržaškimi porotniki zagovarjati da bi se za potniški promet Marij Bregant iz Ločnika pri uvedli tudi na pulski progi moto-; Gorici. Zaradi roparskega umo-rizirani vlaki. Vprašanje je, ali ra je bil obsojen na smrt. Pri-bo ta akcija uspela, ker rabijo zivno sodišče Je obsodbo razve-taki vlaki mnogo bencina odnos- j Ijavilo in Izročilo zadevo porotno nafte, ki postaja za Italijo nemu sodišču v Vidmu. To Je vedno bolj dragoceno gorivo. Nabrežinski kamnolomi Zaradi krize je vsa nabrežin- gimi delavci pripravil mino v skalovju, je naboj prenaglo eksplodiral. Gec Je dobil zelo nevarne poškodbe. Pedaj ga zdravijo v tržaški bohiiH. V Roljuncu pri Trstu se je ponesrečil 27-letni delavec Ivan Cerkvenik. Na potu proti domu je padel s kolesa. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. Ljudsko gibanje v Istri. Ponovno smo že opozorili, kako na Tržaškem in Goriškem dežela po naravnem prirastku vedno bolj narašča, kakor njeno središče Trst odnosno Gorica. Popolnoma enak položaj je tudi v Istri. Ne glede na vsa pretekla leta kažejo to ie podatki, ki so jih listi objavili o rojstnih in smrtnih primerih za meseca julij in avgust tega leta. Tako je bilo v Puli julija 72, avgusta 82 novorojencev, umrlo pa je 68 odnosno 57 ljudi. Naravni prirastek je znašal 9 odnosno 25 duš. ♦ V ostali pokrajini se je rodilo julija 479, avgusta pa 476 otrok, umrlo je 185, odnosno 222 oseb, naravni prirustek prebivalstva pa je znašal 294, odnosno 254 ljudi. V Poreču so dobili novega po-destata. Na to meato je bil imenovan miličniški oficir Bruno Godeas. V Medulinu pri Puli so pričeli te dni graditi nov pomol za ribiške ladje. Pomol bo meril v dolžini 25 m. Stroški so proraču-nani na 80,000 lir. Delavska stavka. Večje število brezposelnih delavcev iz vi-demske pokrajine je bilo poslanih na delo k neki tvrdki v Po adižju. Ker je prišlo med njimi in delodajalci do apora, ao delavci pustili delo in se enostavno vrnili domov. Ko je to zvedel videmski prefekt, je odredil strogo preiskavo in odposlal na lice mesta posebnega inšpektorja * z nalogo, da dožene pravi vzrok stavke. Goriški delavci, ki so za posle-in pri javnih delih v vzhodni Afriki, so poslali v prvi polovhi meseca septembra svojim družinam skupno celih 3400 lir, ki so jih prihranili od svojega zaslužka. V poslednjih 6 mesecih so dobili ljudje v goriški pokra Jlni iz vzhodne Afrike dobrih 66,000 lir. V Gorici je mini potjo v bolnišnico 25-letna Marija Sfiligo-jeva rodila otroka. Z doma šo jo v zadnjem hipu z rešilnim avtom prepeljali v bolnico, zdravniška pomoč pa je bila spričo že izvršenega poroda skoraj da nepotrebna. V fiteverjanu v Brdih je Vin-cenc Muligoj pred domačo hišo cepil drva. Nesreča je hotela, da mu je drobec lesa padel v desno oko. Z rešilnim vozom so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico. Na Krasu iščejo vodo. Razni znaki kažejo, da teče okrog Grmade pod zemeljskim površjem reka. Ker nameravajo tam zgraditi počitniško kolonijo za šolsko deco, so poslali v vas stro- - K«t»r*U4 IMeUiraa Tom Moonev (zaznomovan s puščico) »e s svojimi odvetniki bori za svobodo pred vrhovnim sodiščem Callfornlje. Breganta sicer oprostilo, toda državni tožilec je vložil priziv, tako da je prišlo pred kasacijo do nove razprave. Najvišje so-ska okolica, ki živi skoraj iz-, diMe je priziv 2ttVfnj|0 ter p0. ključno od kamnolomov, hudo)trdUo oproMtilno razsodbo vi- prizadeta. Ze dolgo počiva sko- demHkih 1X)rotnikov. raj vse delo. Očividno pa tudi lImr, je tržaAki (KjVetnik Kv- podjetja ne morejo več zdržati Brunnttr> Bij najstarejši depresije. Pretekli teden je bi- č|an tržaAke odvetniške zborni- lo na dražbi kamnolom s *o pod-1 ce in v „vojih mi^jh Mih tudi jetje Karla Favettlja. Ta teden j tržaški mestni svetnik. V go- kovnjake, ki sedaj skušajo Iz- pa Je prišel na boben še kamno- „pocjar>oklice. Na istem sestanku je bil močan sentiment za ustanovitev samostojne delavske, politične stranke, ki jo urgira resolucija unije tekstilnih delavcev. Liga narodov bo zalagala Abesinijo z bojnim materialom (Nadaljevanj« a 1. strani.) Velika Britanija je bila prva, ki je začela izvajati aankcije, ko je prepovedala govor po radiu načelniku italijanske delegacije baronu Aloisiju preko njene ra-diopostaje v Rutfbyju, v katerem je hotel slednji pojasniti stališče Italije ameriškemu narodu. Posledica te akcije je bila, da Aloisi sploh ni govoril. Tri državo — Italija, Avstrija in Ogrska — so odglasovale proti sankcijam, za katere se je izrekla Liga narodov, vse druge pa so jih odobrile. Delegat je A-besi ni je so se vzdržali glasovanja. Rcprezentant Italije je posvaril Ligo narodov, da pomorska blokada proti njegovi državi pomeni vojno, zaeno pa je namignil, da bo Italija dobivala vojni material v Nemčiji, ki bo uradno Izstopila Iz Lige narodov 21. oktobra, ter v Avstriji in Ogrski, ki sta se izrekli proti sankcijam. Olje, katerega nobena teh ittžav nima v veliki količini, bo Italija dobivala v "neki drugi državi, ki ga bo pošiljala Italiji preko Nemčije." INred»wa, Abesinija, 12, okt. — Italijanska invazija Ala*ai-nije pomeni bolj hoj za vodo nego osvajanje teritorijev. Italijanska armada pod povelj ni-Atvom generala Graziana počasi prodira v provinci Ogaden. Kljub poročilom o velikih zmagah italijanskega vojaštva, se zanesijive informacije glas«-, da se s«« ni vršila nobena odločilna bitka. Aliesinskl vojaki si* počasi umikalo v gorovja in ae izogibajo spopadom. Po obrambnih načrtih, katere Je odobril cesar Melaaaie, se glavna bitka ne bo vršila v nižinah, temveč v gorovju, ki bo nudilo abesin-skim vojakom močno zavetje pred Ismihardiranje iz zraka. Ženeva, 12. okt. — Naslednje države so se izrekle za izvajanje sankcij proti llaliji: Afghanistan, Argentina, Avstralija, Belgija, Bolivija, Bolgarija, Kanada, f'lle, Kolumbija, Kuba,. Tehoslovaška, Danska, Ekvador, Kstoni-ia, Finska, Francija. Velika gvaja, Salvadora, Guatemale in Dominikanske republike so se vzdržali glasovanja glede sankcij. Proti sankcijam so glasovalo ltaliju, Avstrija in Ogrska. Abesinija je za strogo izvajanje sankcij proti Italiji, u-ključivši milltarlstične. 'Zaščitna mezda9 za delavce prenizka Brezplačna zdravniška oskrba za relifne delavce Chicago, 12. okt. — Ullnoiaka relifna komisija je bila včeraj informirana, da je "zaščitna mezda" $65 na mesec, katero je dulocila federalna administracija relifnih del za navadne delavce, prenizka za rednike dru* žin, ki so sedaj na relifni listi. Hatnuel Goldsinith, načelnik zdravstvene divizije Sveta socialnih ustanov, je is tega razloga priporočil komisiji, naj nu. di relifnim delavcem brezplač* 110 zdravstveno oskrbo. Goldsmith je dokazoval, da družine, ki so sedaj na relifni listi, prejemajo do $100 podpore na mesec. V tej vsoti je u-ključena stanarina, premog, obleka in zdravila. Vae te stvari bi odpadle, ko bo rednik druli-iie uposlen pri relifnih delih za mesečno plačo $55. On je argumentiral, tla Je v interesu javnega zdravja, da relifni delavci dobijo brezplačno zdravstveno oskrbo, da se prepreči širjenje nalezljivih bolezni. VVilfred S. l(eynolds, tajnik illinoiske relifne komisije, Je izrazil dvom, da bi federalna relifna administracija zvišala dajatve v svrho financiranja zdravstvene oskrbe relifnih delavcev. Unije še obračajo do ienšh in farmarjev / Atlantic ('ity, N. J. — Koti-vencija Union. Lalad depart-nienta ADF je sklenila pričeti z veliko kampanjo za mobilizira-nje dveh milijonov soprog organiziranih ^ delavcev v posebnih ženskih organizacijah za nakupovanje blaga z linijsko znamko. Department je sklenil tudi sporazum s Farmarsko unijo za medsebojno sodelovanje. Na podlagi I« ga sporazuma, ki se Izvaja že v sto okrajih, kupujejo farmarji linijsko blago, u-nlonistl pa pridHkc od domačih farmarjev. Stroji ne potre• huje jo penzij , . . Chicago Ker stroji ne |h>- Italijanski diktatur Mu^linl se «adi » ogrom- ^ hod«, njegovi tojaki »račall Iz Afrike. •treljasju. Tu »e>l»anje mu bu morila pra* pn-lo Britanija, Grška, Ifaiti, liondu-l ras, Indija, Irak, Irska. I.atvi- trebujejo penzij, bodo v Issloč« . I^HH. | i«. Liberija, Litva, Luksemburg, j rM(j| wkona za ais ialno zaščito več mesecev silo Vito napadajo Mehika, Mola »Hiška, Nova Ze. bolj Izpodrivali tklavce ko v razne patriotske organizacije, landlja, Nikaragva, Norveška, J preteklosti Tega mnenja Je predvsem pa burlsinski llear- i Panama, Perzija, Peru, Poljska, Kreiik C. Jones, predsednik stov tisk. lx>do imele zdaj opra- J Portugalska, Rumunija, Rusija, Natl,' Klectrical M<»nufaeturers viti tudi z nazsdnjaki v delaš- Mlam, Južna Afrika, Spanuka, M*odeodo akih vrstah. Učiteljica Helnu. švedska (z milltarlstičnlmi "" podjetniki raje instalirali nove ; Borchardt, delegat i nja Waah- i zervacljami), Turčija, Ursgvaj,, NiroJ«, vedno UljSe stroje, ka-ington Central LaUr unije, ka V<*fi»zuelM In Jugoslavija ku ,(|M, ,-vsli davek v sklad tera ima precej zaslombe pri Države zunaj Lige narodov J im brez^andnoslno »dporo in eksekutivi ADF, Je predložila,( Ja|*on*ka bo ostala nevtralna, pokojnino Onvidno misli, da toda možnost je, da t»o sodelo- Jim tudi davku ne bo treba pla« vala pri izvajanju sankcij proti 1 eevati za reiif. Italiji. ~ —— - Združene države bodo ostale f*0freš y H Uši ji { petde§et mrtvih Moskva, 12. okt.- liud potres )e včeraj /oimimI pokrajino T a« J • žekstan ob noji AfghauUtana v centi nlnl Aziji in. po prvem |»oročilu je tdlo 50 oseb ubitih jn okrog ranjenih. 8ovjet-sko tlsdu je brž |m»*IhIm tja vlak z zdravniki, zdravili In bolničarkami. '^resolucijo za izključitev vseh u čfteljev in učiteljic, ki tiče { "subverzlvna in neameriška na čela", Iz učiteljske organizacije lAeteOfUlindeMel delegatov aa indtmtrijalil unionisem Mlenlb i'\\y. IM*) — U** v«ftinštirid< sel delegatov, ki za ' stopajo na konvenciji ADF fe-detalne, mediiartNine in centralne delavske unije, je na skupnem sestanku 10. oktobra odo brilo resolucij«! za industrijski ' UNIOlllflll. Resolucija »c glasi, da jc-iz- nevtralne, tod* prefiovedale so (HišiljanJe oroija Italiji In Al>e uniji. Nemčija, ki uradno preneha biti članica Lige narodov 21. oktobra, l*» '»stala nevtralna, možnost pa Je, da >mi pove« sta trg za svoje blago v tujssemstvu zaradi oklica sankcij. lli azili ja »e ni |s»jasnila svo-ga stalila I K* i« ga t je Para- Dolina meseca ROMAN IfM J ACK LON DON—Peelerenil Vladimir Levstik mmm Tako zal j« bil in tako miren in tako mehko je govoril. In oči je imel prelepe in roke najbolj mehke in čiate, kar sem jih kdaj videla. Se dane« mi je, kakor da jih vidim pred aeboj. Časih ae je poigral z menoj in bonbončke mi je dajal in majhna darilca. Navadno je večino dneva prespal. Takrat ie nisem vedela, zakaj. Imela sem ga za preoblečenega pravljičnega princa. In tedaj so ga ubili, prav tam v točilnici; a poprej je sam ubil tistega, ki je njega ubil. Tak je bil konec te ljubezenske zgodbe. Druga je prišla po sirotiščnici, ko mi je bilo trinajst let in nem stanovala pH bratu — od tistih dob stanujem zmerom pri njem. "On' je bil deček, ki je razvažal kruh za neko pekarno. Skoraj vsako jutro nem ga srečala, ko sem šla v šolo. Pripeljal je po Wood Street navzdol in zavil na Dvanajsto. Morda me je mikalo to, ker je vozil s konjem. Vsekako sem bila menda nekaj mesecev zaljubljena vanj. Nato je izgubil alužbo ali kaj, zakaj voziti je jel drugi deček. In nisva niti govorila drug z drugim! "Potem Je prišel neki knjigovodja, ko mi je bilo šestnajst let. Videti je, da so mi knjigovodje usojeni. Tisti, ki ga je napadel Charley Long, je bil tudi knjigovodja, v naši pralnici. A tega sem srečala, ko sem delala v Hickme-yerjevi tovarni. Tudi on je imel mehke roke. A naveličala sem se ga kaj kmalu. Bil je . . . nu, takih nazorov kakor tvoj gospodar. In jaz ga niaem imela nikoli res rada, Billy, po pravici ti povem. od prvega trenutka sem čutila, da ni tak, kakor bi moral biti. In ko sem delala v kartnažni tovarni, sem nekaj časa mislila, da sem zaljubljena v nekega pomočnika iz Kahnove veletrgovine — saj veš, na Enajsti in v Washngtonov! ulici. Ta je bil spodoben. In prav to je bilo pusto pri njem. Kar preapodoben je bil, nič življenja ni imel v sebi, še toliko ne. Hotel se je poročiti z menoj — a kaj vem, jaz nisem niti opazila, da me hoče. To je dokaz, da ga nisem imela rada. Tako ozkoprsen je bil in suh in njegove roke so bile zmerom hladne in vlažne. Ali oblačiti se je znal — Bog nebeški, kakor da bi ga iz škatlice vzel. Rekel je, da se bo utopil, in kaj vem, kaj še, a jaz sem ga vendar pustila. "In potlej . . . nu, potlej ni bilo ničesar več. Menda sem bila postala izbirčna — skratka, srečala nisem nikogar, ki bi se bila mogla zaljubiti vanj. Bila je bolj nekakšna igra ali boj z moškimi, ki sem se seznanjala z njimi. In poštenja ni bilo nikoli, ne na tej ne na oni strani. Tako je bilo, kakor da sva imela zmerom oba skrite karte v rokavih. Namestu da bi bila poštena ali odkrita, se je zdelo, kakor da Izkušava prekaniti drug drugega. Nu pač, Charley lx>ng je bil pošten. In tisti bančni blagajnik tudi. A tudi pri teh dveh sem le še tem bolj občutila, kako težak je bil boj. Vsi so me naučili samo nečesa: da se moram varovati. Zakaj oni ne poznajo ozirov — to je bilo gotovo." Obmolknila je in se pazljivo ozrla na čisti očrt njegove glave, ko je pazil na konja in ju vodil. Napeto jo je pogledal. Itegnila je roke in njene oči so se zaspano nasmehnile njegovim. "To je vse." je končala. "Povedala sem ti vse, kakor še nikoli nosnemu človeku. Zdaj si pa ti na vrsti." "Nimam ti dosti povedati, 8axon. Za dekleta s«* nlaem nikoli menil — se pravi, ne toliko, da bi se bil maral ženiti z njimi. Zmerom so mi bolj ugajali moški — fantje, kakršen je Billy Murphy. Razen tega sem imel s treniranjem in boksanjem preveč posla in se nisem utegnil veliko ukvarjati z ženskami. Na mojo dušo, Saxon, čeprav nisem bil popolnoma spriden — haj veš, kaj mislim — vendar nisem nikoli v svojem življenju govoril kakemu dekletu o ljubezni. Nič me ni gnalo k temu." "A dekleta so bila vendarle zaljubljena vate," ga je podražila, čuteč, kako se ji je ob tej nedolžni izpovedi čudno razširilo srce. Billy je zamahnil v konje. "In koliko jih je bilo!" je pritiskala. Se vedno ji ni odgovoril. "Nu, ali mar ne?" "I, kaj sem pa mogel za to," je rekel počasi. "Ce so se rade ozirale po meni, je bila to njihova volja. In moja volja je bila, če sem se jih ogibal, ali ne? Ne moreš si misliti, Saxon, kako tiščijo za bokaačem. Časih se mi je kar zdelo, da nimajo dekleta in žene niti trohice prirojenega sramu. Oh, bal se jih niaem nikoli, verjemi mi, a hrepenel tudi nisem po njih. Mo<ž, ki se jim da kar takole ujeti, je pravi bedak." "Nemara ai pa aploh tak človek, da se ne moreš zaljubiti," je izzivalno dejala. "Nemara," jo je poparil. "Vsekako si ne morem misliti, da bi ae zaljubil v dekle, ki bi tekalo za menoj. To je za gizdaline, a kdor je pravi mož, ta ne mara, da bi se ženske podile za njim." "Moja mati je zmerom govorila, da je ljubezen vse na svetu," je rekla Saxon. "Se pesmi je zlagala o tem. Nekatere izmed njih so izšle v sanjoseškem "MercuVyju"." "Kaj pa ti praviš o tem?" "Oh, ne vem," ae je pohlinila in z novim lenim nasmeškom prestregla njegov pogled. "Vem samo to, da je lepo doživeti tak dan, kakor je današnji." "Pa tak izlet — da, prav imaš," je naglo dodal. Ob eni je Billy zavil s ceste in zapeljal na jaso med drevjem. < "Tu bova jedla," je napovedal. "Mislil sem, da je bolje, če imava sama svoje kosilo, kakor da bi se ustavila v kaki obcestni krčmi. In zdaj izprežem konja, da nam bo vaem prijetno in udobno. Saj imava časa več ko dovolj. Vzemi jedilno košaro z voza pa jo izprazni na pregrinjalo. Ko je Saxon odprla košaro, je kar ostrmela nad tolikšno potratnostjo. Izložila je neverjetno zalogo sandvvichev z gnjatjo in perotni-no, morskih rakov v solati, trdo kuhanih jajec, vloženih svinjskih nog, zrelih malin in kislih kumaric s koprom, švicarskega sira, slanih mandeljnov, pomaranč in banan ter več steklenic piva. Oaupnila je ni samo irinožina, ampak tudi raznoličje vsega tega. Bilo je kakor vratolomen poizkus, pokupiti celo trgovino z delikatesami. "Tako se ti pa res ni bilo treba oškodovati," ga je pokarala, ko je prisedel k njej. "Tega bi bilo dovolj za pol tucata zidarjev." "A v redu je, ali ne?" "Da," je priznala. "Saj to je tisto. Preveč v redu!" "Nu, tedaj je prav," je končal. "Moja vera je zmerom taka, da mora biti vsega dovolj. Ali ne bi pila malo piva, da si poplakneva prah iz vratov, preden začne v a? Na kozarca pazi. Vrniti ju moram." C Dal)« prihoda HI.) Nekaj spominov iz svetovne vojne Pišt Anton Potlnek, (Rillton, Pa.) (Nadaliovanje.) Na kmetiji amo počivali vso tira'- in naslednji dan. Ker smo bili ž<; blizu fronte, smo nadaljevali pot Me zvečer in na cilj smo prišli okrog |M>lnoči. Takrat je bilo bolj mirno" in streljanje se je slišalo le presledkoma. Do jutra smo korakali za fronto in bili niiio spet zelo utrujeni, nakar smo dobili počitek. Tu smo dobili druge oficirje; niti eden tistih, ki so •e z nami vozili, ni ostal Novi častniki so bili zelo sirovi. Držali ao nas kot rezervo in vsako n<»č so nas preganjali sem in tja in to je trajalo dva tedna. Nekega večera, ko smo hodili po hribu in je bilo dosti blata in snega. da smo kur padali v temi, nas je |h»vJnik stalno priganjal. Kdor ni hitro skodali nazaj V strelske jarke, so kmalu pribe-žali nazaj in povedali, da so jih Rusi zasedli. Mi smo jih naskočili in pričela se je bitka, zaeno pa so bili rezervni oddelki tele-fonično informirani, da ao Rusi v naših jarkih. Predno je rezerva priftla smo premagali Ruse, jih nekaj pobili in nekaj ujeli. Tisti večer je bilo spet mirno, ampak straža je dobila povelje, da mora biti bolj previdna. Ponoči nismo smeli spati, kajti niorali amo biti pripravljeni na vae, kajti razdalja med nami in sovražniki je bila le o-krog šesta t o korakov. Podnevi amo opazovali ruske postojanke u\ malo vasico, is katere ae prebivalci še niso umaknili. Bilo Je precej mirno in |tonoči smo večkrat slikali prepevanje ruskih ; vojakov, ki naa niao |w>«ebno dražili in tudi mi smo jih postili prt miru V teh strehkin jarkih amo ' bili kakih šest tednov m višjim se je menda zdelo, da je tam za Slovence premalo boja in premestili so nas v neko drugo mestece. Do tistega mesteca smo hodili vso noč in naslednji dan. Bili smo tako utrujeni, da nismo mogli več stati pokonci, nakar so nam dali vso noč počitka. Na glavni ulici smo videli dva bbešenca. Bila sta to brata, ki sta izdala naše vojake Rusom, da ho jih veliko ujeli in pobili. Nastanili smo se v praznih hišah, kjer smo polegli kar po tleh in trdno zaspali, čeprav so nas pikale uši, katerih smo se nabrali. Zgodaj naslednje jutro smo odkorakali na postajo, kjer so nas nagnali na vlak, ki nas je odpeljal, a nihče ni vedel kam. lKw|»ell smo v Budimpešto in še nismo vedeli, kam gremo. Na Ogrskem ni bilo snega in je bilo te vse v zelenju. Mučila nas Je ieja, in ko se je vlak ustavil, amo skočili k nekemu vodnjaku, da se napijemo vode, kar pa nam narednik ni dovolil. Ker ga nismo hoteli ubogati, nas je zato-šil pri poveljniku, ki je prišel In začel t jermenom udrihati po na&ih glavah. Oba amo ai dobro zapomnili in sklenili, da se Ik>-mo maščevali nad njima kje drugje. Vlak je vozil naprej in priAli' amo v hribe Vozili smo se pet | dni In m* i in Me zadnji dan . vožnje amo izvedeli, da ae pelje-I nio \ Karpate Ko smo izstopiti. MgHItl amo morali nadaljevati pot peš med visokimi hribi. Tako amo dospeli do velikega lesenega križa, na katerem 8o bila izrezljana imena padlih vojakov. Po dvadnevni hoji amo prišli do nekega posestva in šole, kjer smo dobili petnajst ur počitka. Tu je bilo treba spremeniti tudi kuhinje. Namesto kuhinj na vozovih smo dobili majhne kotličke, katere so noaili konji. Dobili smo povelje, naj vstopimo v vrsto k pregledu, da ae ugotovi, če imamo vai konzerve, ki smo jih prejeli. Kakih šest naa je bilo, ki smo vaak eno pojedli in za kazen smo morali viaeti privezani k hlevu. Potem amo dobili druge konzerve in zapo-vedali ao, da se jih ne sme nihče dotakniti, dokler ne pride povelje. IV Zvečer smo morali nadaljevati pot, ki je šla skozi gozdove, in četrti dan smo dospeli na cilj in že so nas pozdravile aovraž-nikove krogle. Dobili smo povelje za napad, da poženemo ao-vražnika nazaj in vnela ae je huda bitka, v kateri je padlo dosti sovražnikov a še več našifat Mnogo ao trpeli ranjenci v hudem mrazu; veliko jih je zmrznilo predno so jih odpeljali na malih sankah do ceste, kjer so čakali nanje vozovi. Potem smo šli po gozdu naprej kakih šest kilometrov, nakar smo ae ustavili in je bilo treba kopati strelske jarke. Tu smo ostali nekaj dni in sovražnik nas ni nadlegoval. Zvečer, ko je bilo mirno, ao nam prinesli kuharji večerjo. Ker smo bili raztreaeni po hribih, so določili par mož za prevažanje kotličkov od enega hriba do drugega. Ko smo se nekoliko zavarovali proti napadu, je poveljnik naročil poddesetniku, tistemu Kočevarju, naj izbere šest mož, da preiščejo okolico. On je izbral tudi mene, a sem se uprl, ker sem imel zamenjati stražo, nakar mu je poveljnik rekel, naj najde drugega. To je bilo zjutraj, popoldne pa je prišel poddesetnik sam nazaj. Njegovi možje so namreč naleteli na sovražnikovo atražo, ki je bila močnejša in je ujela vse naše, samo on je ušel. Poveljnik je poddesetnika ostro oštel, ker ni pazil na svoje može in je le zase gledal, da je utekel. Medtem t je naše vojaštvo ob levem krilu potisnilo »ovražnika nazaj in mi smo dobili povelje, naj gremo proti desnemu krilu. Patrulja je šla pred nami in na vsaki strani oddelka sta šla dva moža, da ga ščitita. Ko smo tako korakali, sva jaz in tovariš zagledala civilista, ki se je skrival v grmovju. Takoj je dvignil roke kvišku in prosil milosti. Med tem je prišel poveljnik, ki ga je preiskal in v njegovem žepu je našel zemljevide, nakftr ga je dal ubiti kot izdajalca. Približali smo se neki vasi v dolini in patrulja je naznanila, da je tam kakih tisoč kozakov. Pristavila je, da ni nevarnosti, ker se kozaki pripravljajo na u-mik, ker je levo avstrijsko krilo potiskalo sovražnika nazaj. Tam smo ae ustavili in izkopali jarke. Nekaj se nas je vtihotapilo do prve hiše, kjer smo kupili krompirja in naprosili žensko, da nam ga je skuhala, da smo si ogreli mrzle želodce, ker nismo že dva dni ničesar gorkega zavžili. Potem smo vzeli šop sena in ga nesli vsak v svojo jamo. Ker ni bilo slutiti nobene nevarnosti, smo se zavili v plahto in zaspali. Zjutraj, ko smo vstali, smo imeli vsi trde noge in nekaj časa sploh nismo mogli hoditi. Ko smo se nekoliko razgibali, smol se s|H«t i m xla 11 čez hrib v dolino, j kjer smo dobili tople hrane, kruha in vsak dve konzervi. K nam je dospelo tudi nekaj novih vojakov, ki so nadomestili tiste, ki so |wdli v bitki. Potem' smo odrinili v drugo smer med j hribovjem in po večurni hoji smo prišli do dveh stotnij naše-1 ga polka, kjer amo dobili petnajst minut odmora. Potem Je bilo treba nadaljevati pot nai hrib in oficirji so nam pripovedovali. da ao na vrhu hiše, kjer! ae lN.mii lahko ogreli. Na vrhi smo dos|*H okrog polnoči, toda I hiš ni bilo nikjer, le burja Je neusmiljeno razsajala in je zabrisala v*e sledove za nami' - (I>slj< prihodnji«.'.J VrvnehAine R K * NORMANDIE LAPAVETTE - -CHAMPLAIN ILE DE FRANCE - pojasnila la Tesal listek vprašajte: (VIAHAVR) " " - 23. oktobra 1935 2. novembra • 23.novambra 1935 9. novembra • 30. novambra 1935 - 16. novambra s 7. decembra 1935 LEO ZAKRAJŠEK, General Tr.,.i g«rvice( (Inc" ___ 3't moral tisti Član ti dotična droilne, ki je tako skupno naiVms ns Praaveta, to takoj natnaalU apravniltvu lista. In obenem depto«*' eaeto listu Proaveta. A*o tega ae store, tedaj meea upram.lt" datum sa to vaoto naročnika. Za Cleere la Chicafo 1 tednik la......... t tedaika la........ I tednike ia........ 4 tedaika la........ 5 tednikov ia ...... ........»M dessrls sli PROG VET A, SNPJ, M« 7 Se. Uvndale Ara, Ckirars. M Priloiene pošiljam aarečalne sa Met Preevete »eeU I ...... i) i—.......................................& 41 Naalev ....................................................jim Usta rito tednik In ffa pripIMta k meft aaračalal od sled** draftlae: ..........................................čl dra**» *• *« ............................................ČL dr«*'■ * " .......fr dra*»« * * ...G. droMrs * ■< Dršaee N«e