^UE. 21. MARCA 1975 - ŠTEVILKA 12 - LETO XXTX - CENA ? DINARJA glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske . konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Najprej opravičilo — v zadnji številki NT nam je tiskarski škrat zagodel pri objavljanju podlistka Desetletje uspehov in teSav kozjanskega šolstva. Danes s pod- listkom nadaljujemo in se bralcem ter avtorju opravičujemo. Svoj prostor v NT je dobil nov roman Hči grofa Blagaja. Boste videli, da vam bo všeč.. Težko je bilo izbrati, to sem že napisal, a najbolj smo se v redakciji ogreli za Hči grofa Blagaja. Pravočasno si oskrbite vsa nadaljevanja. Leteče uredništvo v Slivnici je uspelo. Kako, o tem pišemo danes v NT. Nagradna igra 10 X 1000 nam je odkrila kar precejšnje število novih sodelavcev. Moram reči — zelo smo zadovoljni. Le iz delovnih organizacij bi radi t>eč prispevkov. Prihodnje leteče uredništvo bo v Vrbju pri Žalcu. Vas urednik I ir S % M. ^ ^ % M ^^ 'v :: f iti iHk^^' Iv K . Ne gre toliko za tehniko, čeprav je v tem primeru začetek vsega in pogoj za dosego cilja. Važnejši je namen. ^Toda, ker sta obe komponenti neločljivo povezani, zasluti ■delo, ki ga opravlja služba za avtomatsko obdelavo podat- 'kop celjskega zavoda za napredek gospodarstva za ko-, -lektiv tovarne nogavic v Polzeli, vso pozornost. Delo teče že skoraj dve leti. Tiho, kakor da bi bilo nepomembno. Pa ni. Kakor da bi šlo za samo igro teh- nike, računalnikov. In vendar je tu najvažnejši človeški faktor. Tisti delavec, ki je šele zdaj začel bolj razmišljati in odločati o delitvi ustvarjenega dohodka. S pomočjo stroja, elektronskega računalnika, je dobil natančen po- gled v ustvarjeni dohodek. Nesporno je dejstvo, da ga prejšnja delitev dohodka ni povsem »usvojila«. Bilo je nekaj, kar je moralo biti in kar je šlo iz »drugega« žepa. In četudi ni bilo tako, se je njegov odnos do te delitve zdaj bistveno spremenil. Spremenil tudi zavoljo tega, ker neposredno posega v družbeno in drugo dejavnost, ker postaja soodgovoren za delo interesnih skupnosti in za rešitev številnih drugih vprašanj skupnega pomena. Od delitve njegovega ustvarjalnega dohodka zavisijo programi samoupramih interesnih skupnosti in še marsikaj. članom kolektiva tovarne nogavic v Polzeli je elek- tronski računalnik in nov način obračunavanja osebnih dohodkov odprl okno v ta svet. Obračunski listi dsebnih dohodkov jim vsak mesec sproti povedo ne samo to, koliko so zaslužili, marveč tudi, kakšne so prispevne stop- nje za posamezne dejavnosti, kolikšen je znesek, ki ga od bruto dohodka odvajajo za zdravstvo, šolstvo, kultu- ro... kako je z drugimi odtegljaji in podobno. Po zaslugi avtomatske obdelave podatkov so bolje seznanjeni z os- novnimi vprašanji svojega dela, vrednosti dela in delitve dohodka. Tako mu je avtomatski stroj omogočil, da v večji meri kot doslej uveljavi svoje samoupravljalske pra- vice tn dolžnosti. Po zaslugi takšnega načina obračunava- nja, po katerem je sleherni delavec do podrobnosti se- znanjen s strukturo svojega osebnega dohodka in z vsemi odtegljaji, prispevki in podobno, se tudi močneje kot doslej uveljavlja neposredno delavčevo samoupravljanje. fo zaslugi stroja torej kvaliteten premik v samoupravnih odnosih! V tovarni nogavic v Polzeli opravlja tak način obraču- navanja osebnega dohodka zavod za napredek gospodar- stva v Celju. In ko smo organizatorja in programerja tega dela pri zavodu Slavka Terčeta vprašali, kako to delo poteka, je orisal, ne samo tehnično, marveč tudi vsebin- sfco plat. Računalnik opravi to delo v razmeroma kratkem ^flsu. Za mesečni obračun osebnih dohodkov kolektiva iovarne nogavic v Polzeli potrebuje okoli dvajset strojnih Ce bi hoteli tak obračun uveljaviti po starem sistemu, ^očno, bi potrebovali ne sa?no več ljudi, marveč tudi ne- V^irnerno več časa. Vrh tega je zdaj zajamčena večja točnost izračunov, čeprav so napake, predvsem zaradi ^pačnih vhodnih podatkov, še vedno možne. Toda, navzlic temu jih je zdaj za okoli 95 odstotkov manj kot jih je ■ oiio prej. In še te, ki se morebiti pojavljajo, so manjše « ne vplivajo bistveno na dohodek. Pot, ki so jo v Polzeli ubrali s pomočjo celjskega za- ^da za ruipredek gospodarstva, je pomembna predvsem ^radi tega, ker so s pomočjo avtomatske obdelave po- ^^tkov, v tem primeru celotnega obračuna osebnega do- ''jodka, okrepili samoupravljalski položaj slehernega de- M. BOŽIČ Takšnih posnetkov, kot je zgornji, smo v letošnji zimi zeTo malo objavili ali pravzaprav nič. Razumljivo, saj ni bilo snega! Zdaj, ko štejemo prve dni cvetoče pomladi, pomešane z dežjem in snegom, pa nam je bila dana priložnost, da lahko kot spomin na »zimske« dni objavirho sliko, posneto na Golteh, kjer je v teh dneh prava gneča. To je razumljivo, saj želijo vsi ljubitelji belih poljan vsaj v pomladnih dneh ujeti nekaj tistega, kar jim prej ni bilo dano. Razumljivo je, da so zato tereni na Golteh v teh dneh polni. Smučarji prihajajo z vseh vetrov, samo da bi se malo podrčali po opojnem snegu. Na posnetku vidimo mlade tekmovalce, ki so nastopili na občinskem prvenstvu Žalca v veleslalomu. Veselje je bilo (zaradi zmag in snega) veliko, kar pa je tudi razumljivo. Ko bi le še ostalo nekaj dni tako, pa čeprav je pomlad! Foto: TONE TAVČAR RESEVNA PRED TRIDESETIMI LETI Prva proslava večjega obsega v okviru 30-letnice osvoboditve je bila planirana pri spomeniku na Resevni. Zaradi slabih vremenskili raziner, ki so onemogočile do- stop na Resevno, je bila proslava krajevnega praznika pred spome- nikom v Šentjurju. Kulturni pro- gram je pripravila mladina iz Kmetijske šole m iz osnovne šo- le, pozdravni govor pa je imel prof. dr. Marjan Žagar. Zakaj je bil 18. marec izbran za šentjurski praznik? V zarji svobode je na ta dan. pred 30-leti na bližnji Resevni, ki je znana po svojih obširnih gozd- nih kompleksih, prišlo do težkih in krvavih borb. Na tem področ- ju so se takrat zadrževali okraj- ni odbor in komite, nekaj članov okrožnega odbora za Kozjansko, zaščitni vod, specialni vod Kozjan- skega odreda in II. bataljon Ko- zjanskega odreda. 700 nemških vo- jakov je izvedlo manever in ob zori napadlo partizane, ki .tih je bilo skupno le okrog 200. Po celodntrvni krvavi t>orbi Je bil zvečer boj končan. Globača na južni strani Resevne, kamor je bil bataljon stisnjen, je bUa pol- na padlili borcev, med katerimi je bil komandant bataljona An- di — Sepetavec, kurirji, vsi bor- ci specialnega voda s komandir- jem PoUlijem Slapškom-Gajstom. Ob vrhu Resevne, kjer jc sedaj spomenik, je padla Cvetka Jeri- nova, članica oblastnega komite- ja SKO.I, in Uušan Lali, i>omoč- nik načelnika za veterino pri glav- nem štabu NOV Slovenije. LiO ijorcev je izkrvavelo, ko je večji del naše države že bil osvoIm)- jen. E. RECNIK PREDLOG UPOKOJENCEM ŠE 5% Predlog družbenega dogovora, s katerim naj bi se pokojnine po- večale še za 5 od-stotkov, veljale pa naj bi od prvega januarja le- tos dalje, pomeni realizacijo re- solucije družbenega dogovora o skupni in splošni porabi. Talco bo odpravljeno neugodno razmer- je med poprečno starostno pokoj- nino In poprečnim osebnim do- hodkom v republiki. S prvim januarjem !etoSnj«'ga leta so bile pokojnine povečane le v obliki akontacije po približ- ni oceni primerjav rasti življenj- skih stroškov in osebnih dohod- kov v lanskem letu. Tako so upo- kojenci dobili letos za 15 odstot- kov višje pokojnine ter 40 dinar- jev draginjskega dodatka. Ko bodo predlog družbenega do- govora, ki naj bi upokojencem zvLšal pokojnine za 5 od.stotkov, potrdile tudi ustrezne instituci.ie In izvršni svet, bodo upokojenci dobili povišane pokojnine. Izpla- čani od prvega januarja letos. 40-LETNICA ZLETA SVOBOD 30.000 LJUDI NA PROSLAVI Celje tx) 14. junija zbirališče delovnih ljudi iz vse Slovenije. Kar deset posebnih vlakov in več kot dve- sto avtobusov bo pripeljalo pribUžno 20.COO udeležen- cev iz vsakega slovenskega kraja na proslavo 40-letnice Zleta Svobod. Tako bo skupaj s Celjani in okoličani približno 30.000 udeležencev proslave. Urejeni bodo posebni zbirni centri, kjer se bodo udeleženci zbirali do 9. ure dopoldne, nato pa v orga- nizirani povorki krenili na prizorišče proslave v celj- ski mestni park. Več kot tisoč pevcev bo zajjelo na prostoru ob dr- sališču, ki je sicer namenjen gledalcem, za govornike pa bo pripravljen poseben oder. Nekaj tisoč udeležen- cev proslave bo našlo prostor še na obeh igriščih, ostali pa v njuni neposredni okolici. Proslava se bo pričela ob 10. uri, ko bo predvido- ma govoru Stane Dolanc, sekretar IK OK ZKJ. Organizator bo na proslavo povabil tudi vse še živeče udeležence Zleta Svobod, ki je bil 1. 1935 v Celju. Po proslavi se bodo lahko udeleženci »okrepčali« s toplim obrokom in zaplesali na dveh posebej priprav- ljenih plesiščih. V času pred proslavo in seveda na dan proslave bo v Muzeju revolucije pdprta posebna razstava, izdali pa bodo tudi brošuro s spominskim gradivom o Zle- tu Svobod. Celjani se vneto pripravljajo, da bodo kot doma- čini vestno iapolnili svojo vlogo. M. S. 2. stran -- NOVI TEDNIK §t. 12 — 27. marec 1975 ŠENTJUR .Predsednika skupščine občine Šentjur, VINKA JA- GODICA, smo vprašali, kaj meni o uveljavljanju delegatskega sistema v občini Šentjur pri Celju »Delegatski sistem v naši občini je že zaživel. Čeprav je še v povojih, se že odra- žajo njegove pozitivne last- nosti. Delegatski sistem se še prav posebno dobro uve- ljavlja po krajevnih skupno- stih, nekoliko manj intenziv- no pa po TOZD. Po zborih krajevnih skupnosti je zato moč opaziti izredno plodne in živahne razprave, ki iz- hajajo iz kolektivnih pogo- vorov med občani. Čutiti je tudi močno povezanost ob- čanov s krajevno skupnostjo in družbeno-političnimi or- ganizacijami. Aktivnost delegacij je čuti- ti tudi v TOZD. Vendar je ta dejavnost ob nekaterih splošnih zadevah še vedno premajhna. Nekoliko manjša je tudi aktivnost delegacij in delegatov po nekaterih manj- ših in bolj odmaknjenih ob- ratih. Sicer pa smo z delom delegacij in delegatov v naši občini zadovoljni, saj priha- jajo nekateri delegati na se- je skupščine pripravljeni in seznanjeni z vsebino celot- nega gradiva, ki ga predhod- no dobijo. Za gradivo sma- tramo, da je dovolj poljud- no, da ga lahko vsakdo ra- zume, razpošljemo pa ga že 14 dni pred sejo skupščine. Na sejah skupščine zastav- ljajo delegati zanimiva vpra- šanja, iz katerih je spet moč razbrati in zaključiti, da niso prišli na sejo zaradi seje sa- me. Največkrat zastavljajo delegati vprašanja s področ- ja razvoja posameznih pre- delov občine, kjer prihajajo do izraza zahteve po izena- čenju posameznih občin. Ve- lik pomen dajemo tudi izo- braževanju delegatov za ob- činsko skupščino in samo- upravne interesne skupnosti. Ena teh oblik izobraževanja je tik pred realizacijo. Celo- ten program pa je razdeljen na več skupin. Zavedamo se, da je izobraževanje delega- tov eden od osnovnih pogo- jev za uspešno delovanje zborov občinske Sikupščine in SIS. Delegati bodo pri- dobljene izkušnje s pridom uporabili neposredno pri svo- jem- bodočem delu. Letošnje leto lahko v uve- ljavljanju delegatskega siste- ma ocenimo kot prehodno obdobje, predvsem kot za- četek, soliden začetek. M. P. Vinko Jagodic VINSKI VRH POMOČ KOZJANOM Minulo soboto so delavci Splo.šnega gradbenega podje- tja Hrastnik, ki delajo na območju Vinskega vrha pri obnovi po potresu poškodo- vanih objektov v tej krajev- ni skupnosti, izvedli veliko delovno akcijo, katere izkupi- ček bodo poklonili krajevni skupnosti za popolno sana- cijo perspektivnih kmetij. To Je bila pr\a tovrstna akcija, ni pa bila edina akcija, s ka- tero so delavci tega zasav- skega podjetja pomagali i)o- tresnikom. 2e lani so delavci organizirali na lastno pobudo tri akcije, ki so lepo uspele in za katere so prebivalci Vinskega vrha izredno hva- ležni. Delavci Splošnega gradbene- ga podj<'tja Hrastnik uteme- ljujejo pomoč s tem, da menijo, da je krajevna skup- nost Vinski vrh dobila pre- malo sredstev za kompletno sanacijo poškodovanih objek- tov (800 milijonov). Zaradi tega so se odločili, da na svoj in edino možen način pomagajo kra,|evni skupnosti. Kmetje so sicer dobili pomoč za saniranje svojih kmetij, vendar s tem denarjem ne bodo prišli do konca, mi pa jim bomo na ta način po- m.^gali. pravijo, in še doda- jajo, da je na tem območju precej takšnih kmetij, ki bi lahko lepo zaživele. Zelo dobro napreduje tudi gradnja osnovne šole na Vin- skem vrhu, ki jo grade za- savske občine. Gradnjo je precej zmotilo deževno vTe- me, ki Je nekoliko zavleklo prizatlevanja pridnih Zasav- cer, MILEVKO STRAŠEK ŽALEC: ŠTU- DENTOV PA NI Siamoupravni sporazum « štipendiranju v občini Zalcc so slednjič podpisale oziro- ma dale svoj pristanek na podpLs vse temeljne in druge organizacije iidruženega dela v občini. Tako bo končno tudi v politiki štipendiranja v občini zavladal večji red. Imenovan je tudi enajstčlan- ski odbor podpisnikov samo- upravnega sporazuma, kj Je zadolžen za dodeljevanje .šti- pendij in v katerem so tudi predstavniki kluba študentov v Ljubljani oziroma Mari- boru . . . Odbor je minuli mesec po- delil 62 štipendij, pred dne- vi pa še 63, tako da sedaj skupno prejema Štipendije po novih merilih iz samouprav- nega sporazuma 125 študen- tov. - Trenutno no rešene ^-se prošnje za štipendije pri fseh tistih prosilcih, ki so imeli urejeno dokumentacijo oziro- ma dokazila, da ustrezajo merilom za dodelitev kadrov- ske ali socialne štipendije. Opozoriti pa velja na nekaj. V celotnem procesu sporazu- mevanja o .štipendijski poli- tiki, oblikovanju samouprav- ne^fa sporazuma in začetkih dela po novem so manjkali študenti. Kljub temu, da so jih pozivali k razpravam in sodelovanju. Tako Je v tej sklenjeni verigi sporazumeva- nja manjkal eden, morda najpomembnejši člen. Še to- liko bolj nerazumljivo Je zato, da Je vnovič slišati go- drnjanje zaradi štipendij in to iz vrst tktih, ki niso po- kazali interesa, da bi sood- ločali o svojem materialnem položaju oziroma svojih šti- pendijah. Vnovič se torej poitavlja stara zgodba o nezainteresi- rant>sti študentov, vkljub te- mu, da imajo 11 dobro orga- nizirane klube, ki aktivno delujejo. Morda pa nedavni sestanek predstavnikov klubov z de- lom političnega aktiva žalske občine le nekaj oljljublja? BRANKO STAMEJCIC PETROL IZOBRAŽUJE DELEGATE v iK>.slovni enoti Pctrol na celjskem območju je /iiijt)- slfnlii neliaj čez 200 delavcev. Kolektiv si priziuleva, da bi obogatil politično in samoupravno življc^iij«?. Zato so pred dnevi organizirali dvodnerai seminar la delegate In aktivne samoupravljalce. Okrog 30 slušjiU'ljev se je seznanilo s samoupravljanjem v delovni organizaciji, o delegatskem sistemu in o vlogi političnih organizacij. Z izobraževanjem nameravajo nadaljevati. SEMINAR ZA NOVOSPREJETE Prejšnji teden je komisija za idejna vpra.šanja pri komi- teju občinske konference ZKS Celje organizirala seminar za novosprejete člane ZK. Udeležilo se ga je 30 pretežno mladih komunistov. Poslušali so dvoje predavanj: organizi- ranosti ZK in o obnavljanju članstva ZK ter o odnosu so- cialističnih šol do cerlrve, vere in religije. Prihodnji semi- nar za novosprejete bodo izvedli v Celju v aprilu. ŠENTJUR KRITIČNI POGLED Zadnja, peta seja občinske konference ZK Šentjur, je bila dovolj kritična, da je lahko dala pregled nad delom članstva v šentjurski občini. V dokaj dolgi razpravi so šentjurski komunisti ugotovili, da še vedno niso zaživele ne- katere oblike partijskega dela in da bo treba močneje spodbuditi vse razpoložljive sile, če bodo h-^teli zadostiti vsem sklepom obeh kongresov, na pasivnost posameznih članov ter na preskromno Izobraževalno politiko. Dejstvo, da je število članstva v šentjurski občini majhno in da je bilo malo narejenega, da bi ga pomladili, obvezuje vse čla- ne ZK, da se na tem področju maksimalno angažirajo, predvsem pa, da delujejo tudi v sredinah, kjer sicer niso člani ZK, so pa tam nenehno prisotni — torej v domačem okolju. Nekateri člani ZK menijo, to pa je popolnoma na- pačno, da je njihova dolžnost delati tam, kjer so bili sprejeti v ZK, potem pa njihova obveznost do dela prene- ha — torej samo v delovni organizaciji, v krajevni skup- nosti, kjer žive, pa ne. Precej kritično so pregledali tudi sestankai-stvo in spre- jeli sklep, da morajo biti sestanki bolj akcijski in ne več tako šolski kot dosedaj. Tudi sama kritika ni dovolj, po- trebna so predvsem konkretna dejanja. Nekatere delovne organizacije v občini imajo do izo- braževanja mladih članov ZK nerazumljiv odnos, ko se gre za to, da je treba izobraževati mlade kadre, češ da je predrago. Po mnenju občinske konference bi morala vsaka delovna organizacija poslati na seminarje vsaj enega ali dva člana Z^, ki bi potem na ta način pridobljene izku- šnje prenesla v njihove delovne sredine. MILENKO STRAŠEK ŽALEC: SINDIKALNI SEMINARJI Na nedavni seji predsetjj^ va občinskega sindikalne^, sveta v Žalcu so sprejeli pf^^ gram družbenopolitičnega jj^ braževanja in usposabljanj, sindikalnih aktivistov, 2e , aprilu bodo pripravili sed nar v treh oddelkih za pre^ sednike in sekretarje osnod nih sindikalnih organizacij Predavanja bodo zajela teiq o sijidikalnem delu in nalj gah sindikatov po kongres^ v drugem delu pa bodo naj^ niii precej pozornosti še pn davanjem o samoupravljanj; v združenem delu, uvelja^ Ijanju delegatskih razmeri; kadrovski politiki in IjudsiJ obrambi ter družbeni sam zaščiti. Vzporedno s temi, osrej njimi seminarji, bodo pjj pravili tudi več predav^ za ostale delegate v izvršri odborih osnovnih organiza^ sindikata, predvsem z vidik nalog in delovanja osnovifi organizacij. B.i SZDL ŽALEC: NOVO VODSTV( Na zadnja seji izvršnega i nadzornega odbora občind konference SZDL v Žalcuj med drugim verificirali tii predlog odbora za kadiH; ska -vprašanja o evidentil nih kandidatih za vodil] funkcije v organih navq sestava obSinske konferenc Za predsednika vnovič pre lagajo Vlada Plaskana, i podpredsednika Janeza Ah čiča, analitika v Tekstilni I vami Prebold, za sekretar pa vnovič Ivana Robiča. V rificirani so tudi predlogi i predsednike svetov občinsl konference, koordinacijski odborov in komisij. B. ŠENTJUR: RK V AKCIJI v družbena prizade;an za stabilizacijo gospodarstv hkrati pa čuvanja človekom ga naravnega okolja, se m ra vključiti tudi Rdeči kri Tako je odbor RK v še tjurju sklenil, da organizi sistematično akcijo zbiran starega odpadnega papirj krp in oblačil. To naj bi bil prispevek stabilizaciji gospodarstva, S porabimo letno za uvoz ori njenih odpadnih surovi okrog 2,5 milijona lolarj«^ Poleg tega bomo z zbiranji starega papirja prihranili ® di dragocene surovine, ^ z eno tono papirja prihra« mo 3,5 m3 lesa. Koristnost te akcije je " di v ohranjanju čistega o^ Ija, saj vidimo odpadni !" pir povsod — kopiči se P kleteh, podstrešjih, smetiŠ^" Za to prosimo občane in^ lovne organizacije, da sO® lujejo v tej akciji. Papir, zvezan v snope, ko oddajo osnovnim orga^'^ cijam Rdečega križa alij v skladišče Občinskega čega križa Šentjur. Ta akcija bo trajna. ^ ska mladina pa bo pobii^ papir organizirano dvaK^ letno, in to 22. aprila in ^ oktobra. , Zbiralna akcija oblačii krp bo v mesecu maju. KOLMA.N IV^ SLIVNICA IN CELODNEVNA ŠOLA IVAN JAGER je ravnatelj osnovne šole Franja Vrunča v Slivnici. Naše »le- teče uredništvo« se je seveda ustavilo tudj pri njem, saj nas je zanimalo, kako teče življenje na tej šoli, s kakšnimi problemi se srečujejo in ne nazadnje — kaj meni o uvajanju celodnevne šole ter kakšne so možnosti za čimprejšnjo realizacijo nove oblike šole. »šola je centralna, vanjo pa priihajajo otroci iz bliž- nje okolice in tudi iz neko- liko bolj oddaljene Loke, Do- brine in iz Prevorja. Otroke pripelje v. šolo avtobus, saj peš ne bi zmogli poti 11 ali še več kilometrov. Prav ta vožnja pa ima velik vpliv na organizacijo in delo na šoli. Natančno moramo biti sezna- njeni, koliko časa otroci lah- ko ostanejo na šoli in kdaj morajo oditi. S tem so v ve- liki meri ovirane izvenšolske dejavnosti, čeprav se lahko FKJhvalimo, da na šoli dokaj uspešno deluje veliko število razli)5nih krožkov, mladinska in pionirska organizacija in šolska hranilnica. Šola še ni stara, saj bomo drugo leto slavili 10-letnico obstoja, vendar vse bolj ugo- tavljamo, da je pretesna, šo- la nima telovadnice in tudi jedilnica in kuhinja sta že zdavnaj premajhni. Ob takih pKJgojih je seveda težko razmišljati o celodnev- ni šoli. Toda planiramo do- graditev šole in seveda telo- vadnice in šele potem bomo lahko go'vorili o modernej- šem in kvalitetnejšem pouku. Za zdaj in do takrat pa bo moralo ostati po starem, če- prav si na vse načine priza- devamo, da bi čim manj za- ostajali za drugimi, sodobni- mi šolami v mestu. Moram pa reči, da kljub slabim po- gojem dela na šoli, dosega- mo lepe učne rezultate in le- pe uspehe pri izvenšolskih dejavnostih, še posebej pri športu. Pa vendar kljub slabim po- gojem razmišljamo o celo- dnevni šoli že od vsega za- četka. Celoten učiteljski ko- lektiv se temeljito seznanja z vsemi novostmi te šole. Napravili smo detajlno ana- lizo, v kateri smo popisali vse možnosti prehoda na no- vo obliko šolanja. Prostor je tisti, ki nas pri tem načrto- vanju najbolj ovira in preden ne bo dograjen še prizidek šoli, res ne bo šlo. Imamo sicer že idejni riačrt, toda do njegove realizacije je še da- leč. V najboljšem primeru bo objekt z^ajen do leta 1982. Veliko laže bo uvesti oelo- dneTOO šolo na podružnični šoli v Loki, ki je nova, saj je bila zgrajena po potresu. Treba bo bolje -urediti okoli- co šole z igriščem in v raz- dobju dveh let bi že lahko prešli na celodnevni poiik. Ne vemo še, kako bo mo- žen prehod na nov način po- učevanja na podružnični šoli v Prevorjih, ki leži na speci- fičnem področju. Veliko se pogovarjamo tu- di s starši, ki že razumejo, da bo nova oblika šole bolj- ša, da bo njiho-vim otrokom nudila več. Razčistili smo s starši mnog>3 dileme, saj so sprva starši mislili, da bo njihov otrok predolgo zdoma, da se jim bo odtujil. Menili so, da bo jjredraga hrana in da otroci ne bodo imeli več časa za pomoč pri delu do- ma, še ix)sebno tam, kjer imajo kmetije. O vsem tem smo s starši že razčistili in sedaj bi želeli, da bi čimprej uvedli to novo obliko šole.« M. P. KONJICE: 590 ČLANOV ZK Lani so sprejeli v občini Slovenske Konjice 106 novih članov v Zvezo komunistov. Od novosprejetih je 45 čla- nov mlajših kot 27 let, viso- ko kvalificiranih, kvalificira- nih in nekvalificiranih delav- cev so sprejeli 63, s srednjo izobrazbo 31, z visoko izo- brazbo 10, v organizacijo ZK pa so sprejeli tudi enega srednješolca in enega člana z nižjo ižobražbo. Kar 92 od novosprejetih članov je zap)0- slenih v gospodarskih orga- nizacijah. Po zadnjih podat- kih šteje organizacija Zveze komunistov v konjiški občini 590 člano/. D. S. Ivan Jager ftt. 12 — 27. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 CELJE: PODPIS ZA PORABO z včerajšnjim podpisom družbe- nega dogovora o oblikovanju in de- litvi dohodka za osebno in skup- no porabo ter nekaterih samou- pravnih sporazumov, je v celjski občini končano delo, ki je nekaj mesecev nazaj močno angažiralo vse družbene dejavnike in delovne ljudi. Sicer pa pomeni območni družbeni dogovor o skupnih obvez- nostih za uresničevanje družbeno ekonomskega Tazvoja, o ustvarja- nju in delitvi dohodka ter o skup nih izhodiščih, merilih in postopkih za uresničevanje nalog, ki zadeva- jo skupno porabo ter socialno in življenjsko varnost delavcev v ob- čini Celje enoten nastop na pod- ročju, ki bi ga sicer zajelo več takš- nih in podobnih dokumentov. Ko je podpis družbenega dogo- vora ocenil predsednik izvršnega sveta celjske občinske skupščine, Marjan Ašič, je med drugim dejal: »Ob podpisu bi rad opozoril na dve pomembni ugotovitvi. Prva je ta, da smo letos uspeli s široko jav- no razpravo zainteresirati vse de- lovne ljudi, da so tvorno sodelo- vali v razpravah o delitvi ustvar- jenega dohodka. V teh razpravah so samoupravne interesne skupnosti dobile vso podporo za svoje delov- ne načrte. To je prav gotovo kvali- teten napredek v uveljavljanju sa- moupravnih odnosov na področju skupne porabe. Druga, ki pa ni razveseljiva, je ta, da smo imeli pri dogovarjanju na nivoju občine premalo samostoj- nosti in da smo se srečevali z neka- terimi nesamoupravnimi odnosi v vertikalnem smislu. Pripričan sem, da bomo pri na- slednjih razpravah prvo pozitivno izkušnjo izboljšali, drugo pa pov- sem odpravili. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem do- govarjanju, še zlasti odboru pod- pisnikov družbenega dogovora o skupni porabi ter članu izvršnega sveta Mitji Pipanu, ki je to delo uspešno pripeljal do zaključka.« M. B. INVALIDI NE IZ O' LACIJA v okviru mednarodnega ckieva invalidov, 23. marca, ki smo ga v Slovendji praz- novali že petič in je pote- kal tokrat pod geslom »Ne izolacija, marveč integracija«, je društvo invalidov Celje sprejelo na svojem zadnjem občnem zboru bogat delovni načrt. Letošnje geslo tudi nalaga vsem članom obvez- nost, da se bore za uspešno in enakopravno vključevanje invalidnih otrok. Ta cilj je treba doseči v proizvajalnih, dnižbenopolitičnih, kulturnih in športnih organizacijah, pa v krajevnih skupnostih, te- meljnih organizacijah zdru- ženega dela in posameznih interesnih skupnostih. Sto- piti je treba iz okvira inva- lidskih organizacij na vsa samoupravna torišča, poseb- no tja, kjer se ustvarja in odloča. To je hkrati tudi najboljša pot za pravilno in hitro reševanje perečiih in tudi novih problemov invali- dov ob pritegnitvi vseh od- govornih družbenih dejavni- kov — od občana do njego- vih samoupravnih organov. JAVNEMU DELAVCU Ginekološko porodniškemu oddelku celjske bolnišnice Pred dvema letoma je konferenca za Inižbeno aktivnost žena pri SZDL v Celju začela zbirati de- nar za nabavo aparata za zgodnje odkrivanje laka na dojki. Vemo, da se je v ta namen nabralo oko- li 20 starih milijon<>v. Ve- liko žena ne ve, ali je bil ta aparat kupljen ali ne. Malce nas Je zmedla nabiralna akcija ob letoš- njem osmem marcu. Celj- ska bolnišnica se je obr- nila na delovne orgamza- oije s prošnjo, naj bi se žene odpovedale darilom za osmi marec ter sred- stva, ki naj bi služila te- mu namenu, nakazale za nabavo aparata. Nekatere so to naredile, menile pa so, da gredo za omenjeni aparat. Ker pa Je poteka- la akcija z vaše strani za nabavo aprarata, ta bi služil na va5em oddelku pri odkrivanju ploda in hitri urgenci pri ;norebit- nih komplikacijah v no- sečnosti, danes 5ene ne vedo, kateri aparat se na- bavlja in za katerega se sredstva zbirajo. Na zdnjl seji občiriske zdravstvene skupnosti je delegatka Ivanka Bajug iz EIMA za- htevala odgovor na to Vprašanje. Zahtevala je čiste račune, zlasti zato, ker so to prostovoljna sredstva, za katere se že- ne odločajo same. V IMENU ŽENA ZDEN- KA STOPAJEJ LETO BRIGADIRJEV Prejšnji teden je bil v Ro- gaški Slatini medobčinski posvet predsednikov in se- kretarjev ZSMS iz celjske re- gije. Mladi so se odločili za programsko usmeritev delov- nih akcij, ki se bodo odvija- le letos v SR Sloveniji kar na štirih področjih. Zvezna akcija Kozjansko 75 se bo pričela že 27. aprila in bo trajala do 18. maja 1975. V prvi izmeni mora celjska re- gija skupno X Ljubljauio, po- slati na Kozjansko 140 bri- gadirjev, se pravi iz vsake regije po 70. Akcija je zvez- nega značaja, kar pomeni, da morajo tista mesta, ki ima- jo pobratena mesta po dru- gih republikah, zagotoviti udeležbo brigadirjev iz teh občin. Ostale akcije, republiškega značaja, pa bodo potekale v Brkinih, Halozah in v Suhi krajini. V te mora celjska regija poslati 240 brigadir- jev. Na posvetu so se dogo- vorili, da bo komandant bri- gade celjske regije Polde ši- lec iz Občinske konference ZSM Šmarje pri Jelšah. Pred odhodom brigade na Kozjansko bo v šmarski ob- čini zbor vseh brigadirjev, na katerem se bodo dogovo- rili o vseh tehničnih in or- ganizacijskih podrobnostih, tako da bo brigada prišla na Kozjansko moralno, politič- no in akcijsko sposobna. M. P. VELENJE ZA PODALJŠANJE 20. aprila letos se bodo občan, velenjske občine od- ločili na referendumu, ali so za podaljšanje samopri- spevka ali ne. Zdajšnji samoprispevek, ki so ga izgla- sovali 22. marca 1970, se počasi izteka in ugotoviti je treba, da je dal velike rezAiltate. Tako so v obdobju petih let s pomočjo kraje^nag-i samoprispevka zbrali 31,013.503 sredstev. Ker se je v sklad nateklo več sred- stev, kot je bilo prvotno predvideno, je upravni odbor sklada naknadno vključil v program financiranja oziro- ma sofinanciranja nekaterih objektov, kot so otroški vrtec, IV. osnovna šola, tehnična šola in večnamenska hala. Tako so z zbranimi sredstvi sodelovali pri 17 Solh in kulturnih objektih, 16 cestah, 16 objektih sploš- nega pomena in petih objektih, ki so bili naknadno vključeni v program. Kljub*temu pa so se ?.e začele pojavljati potrebe po novih objektih ki bi jih bilo treba zgraditi v nasled- njih letih in ki bi prispevali k hitrejšemu razvoju ve- lenjske občine. Podaljšan. samoprisi)evek bi potekal nekoliko drugače kot prvi, saj bi vsaka .krajevna sku- pnost razpolagala z njim za svoje potrebe. Torej, de^- nar bi se zbiral v krajevni skupnosti in občani sami ^ se odločali, kaj bodo iz tistega denarja gradili. Pač Seveda tisto, kar najbolj potrebujejo. Tudi tokrat bo- ^o prevladovali objekti, kot so šole, vrtci, razna ig- rišča, ceste in podobno. Občinska konferenca SZDL je že skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijilrni ter krajeraimi sku- pnostmi dalj časa v akciji za pripravo referenduma, ^orej, 20. aprila se bodo občani velenjske občine odlo- ^a-li za podaljšanje samoprispevka, iz katerega bi zgra- dili objekte, ki so nujno pogrebni. T. VRABL PREMALO ZNANO DRUŠTVO ' Ali veste, da v Franciji po- nujajo pašteto iz slavčkov, da v Italiji pojedo na stoti- soče ptic, da je pri nas sla- vec pel nekoč sredi mestne- ga parka, danes pa smo sreč- ni, če ga slišimo v hribih en- krat v življenju. Ptice so ogrožene. Zaradi strupov, predvsem herbicidov, zaradi hrupa in vi*veža, za- radi zračniih pušk, zaradi lov- cev in preprodajalcev, mačk, okuženega zraka in rastli- nja ... V Jugoslaviji je 28 društev za varstvo in vzgojo ptic, od tega jih je 12 v Sloveniji. Celjsko združuje prijatelje in vzgajalce ptic v celotni celj- ski regiji (razen Velenja, vključno s posavskimi obči- nami. Ne bomo tokrat pisali o vzreji sobnih ptic, čeprav so tudi na tem področju člani društva zelo uspešni (na zvezni razstavi sta Jože Za- bukovec in Cedo Bojevič do- bila visoki priznanji). Raje bomo povedali, da so člani društva to zimo pokrmiU zu- nanjim pticam okoli 2500 kg semen, da so naredili veliko valilnic v krajih, kjer pticam primanjkuje naravnih pogo- jev za gnezdenje,, da so so- delovali z zinanstvenimi insti- tucijami pri iskanju najraz- ličnejših podatkov, da so vse to in še marsikaj storili z denarjem razmeroma visoke članarine in s prispevki ne- katerih, žal preredkih, de- lovnih organizacij. Društvo, katerega skrb je tolikanj pomembna za člove- kovo okolje, za čuvanje nara- ve, je premalo znano, prema- lo poznano. Tudi v šolah pre- malo storijo pri vzgoji otrok, da bi bili pticam prijatelji, ne pa trinogi. Skratka, na- daljnja dejavnost društva bo morala biti usmerj'eaia k šir- ši afirmaciji, k razširitvi nji- hovega poslanstva na širši krog, predvsem pa na turi- stična društva, na bodoče in- teresne skupnosti za varstvo človekovega okolja, predvsem pa na šolsko mladino. Na letni konferenci, ki je bila v soboto v Lašk^, so sprejeli takšne sklepe, ki naj zagotovijo društvu večjo družbeno pomoč. RazdeMli so tudi priznanja ob 30 letnici osvoboditve in 15 letnici ob- stoja društva, in sicer Vladu Sajevicu, Francu Starčku, ter Francki Lampeto\i. Priznanja za uspešno vzgo- jo sobnih ptic so dbbili: Ce- do Bojevič, Jože Zabukovec, Stane Požun, Zvone Lončare- vič, Milan Šanca, Martin Gor- šek, Ivo Matuša, nadalje pa še Mladen Ilič, Cveta Kuz- min In Olga Dolenc. Toliko zaenkrat o društvu, ki mu slavospevov in zahva- lo zaenkrat po jo le njih per- nati prijatelji. J. KR. OTOK CELJE SPRE- MEMBE 2e lani so se v krajev- ni skupnosti Otok v Ce- lju odločili za spremem- be, ki bi naj omogočile boljše možnosti za nepo- sredno samoupravno živ- ljenje in delo 9000 obča- nov. Na referendumu so izglasovali predlog o usta- novitvi treh krajevnih skupnosti, namesto prej- šnje ene. Tako je sedaj prejšnji Otok razdeljen na KS Karel Destovnik-Ka- juh (Otok I), KS Otok Savinja (Otok II) in KS Slavko šlander (Otok III). Teritorialna porazdelitev pa sedaj zahteva tudi spremenjeno družbenopo- litično organiziranost. ZK je že organizirana po novem, že nekaj časa pa se v vseh treh KS pri- pravljajo tudi na ustano- vitev treh krajevnih kon- ferenc SZDL. Delovne sku- pine pripravljajo pravila krajevnih organizacij SZDL, statutarne sklepe o sestavi in delegiranju de- legatov v krajevne kon- ference, evidentirajo kan- didate za delegate in se vsebinsko ter organizacij- sko pripravljajo na po- membne spremembe v or- ganizaciji političnega živ- ljenja v vseh krajevnih skupnostih. Pred ustanovnimi konfe- rencami se bodo sestali člani SZDL v vsaki KS in razpravljali o predlaganih dokumentih, spremembah ter predvidenin kadrov skih rešitvah. V teh dneh so delovne skupine za pripravo usta- novnih konferenc SZDL zaprosile osnovne sindi- kalne organizacije naj iz- volijo delegate za konfe- renco. Ce bodo sindikati skrbno opravili to nalogo, potem v pripravi konfe- renc na Otoku ne bodo imeli prehudih težav. Krajevna razdelitev Oto- ka, nova delegatska, poli- tična in samoupravna or- ganiziranost občanov pa nedvoumno potrjuje pre- cejšnje spremembe v druž- benem življenju vseh treh krajevnih skupnosti nek- daj prevelikega Otoka. 4. stran -- NOVI TEDNIK §t. 12 — 27. marec 1975 POLZELA Tovarna nogavic na Polzeli je ena izm^d vodilnih proiz- vajalce/ nogavic v Jugoslavi- ji. Že lansko leto je proizve- dla več kot en par na prebi- valca v Jugoslaviji. Glavni del proi5wodinje pa so ženske hl-ačne nogavice. Ostali del proizvodnje je samo dopolni- lo asortimenta po želji kup- cev. Ti pa so po raznih na- ših republikaih. Lani je 1014 članski kolek- tiv, ki zaposluje predvsem delavke (saj jih je 778) ust- varil 213 milijono/ celotnega dohodka in s tem tudi reali- ziral plansko proizvodnjo za to obdobje. Kolektiv je po- skušal s povečanjem produk- tiTOosti omiliti izreden po- rast cen preje za izdelovanje nogavic (indeks 155), ter ta- ko vsaj za hlačEie nogavice obdržati iste prodajne cene. Za leto 1975 ne predvideva- jo povišanja prodajnih cen kljub napovedanim podražit- vam in 20 odstotnemu dvi- gu osebnih dohodkoir. Za mo- dernizacijo tovarne so v pre- teklih štirih letih vložili kar 100 milijonov dinarjev, v glavnem za nove pletilne stroje, barvne aparate in pa- kirne stroje, saj dnevna pro- izvodnja doseže že 100 tisoč enot.. Letošnji plan predvideva 28-odstotno povečanje plas- maja glede na preteklo leto, s tem, da bodo povečali iz- voz na zahodno tržišče. Po- leg tega, da tovarna veliko daje za svoj razvoj, skrbi tu- di za razsvoj Polzele, saj , lahko bi rekli, skora neiz- črpen vir sredstev za krajev- ne potrebe. Razumevajoča pa je tudi do sosednjiSi krajev- nih skupnosti — letos bo ve- liko pomagala Krajevni skup- nosti Andraž nad Polzelo, kjer bo praznovanje občin- skega praznika Žalec. Tekst in foto: TONE TAVČAR LAŠKA KOMUNALA ZDRUŽITEV Dosedanja komunalna dejavnost v občini La.ško kaže na vrsto perečih problemov. Vzrok — predvsem stihij, sko reševanje teh vprašanj. Z opravljanjem komunal, nih dejavnosti se borijo vse krajevne skupnosti ter Komunalno podjetje Laško in Stanovanjsko-komunalno podjetje Laško. Ze tako pičla sredstva, namenjena za komunalno dejavnost, so tako močno razdrobljena, da nimajo pravega učinka, včasih pa so tudi nenamensko trošena. Te ugotovitve je sprejel na zadnji seji občinski ko- mite ZKS Laško, ki je prav zjiradi širšega družbenega pomena te dejavnosti obravnaval ta vprašanja in za- vzel ustrezne smernice. Da bi zagotovili čimracionalnejše trošenje zbranih sredstev, čimboljše izkoriščanje delovnih strojev in pri- pomočkov in čimbolj načrtno delo, je prevladalo mne- nje, da bi se komunalne dejavnosti v občini združile pri enem od podjetij, ki že sedaj opravljajo to dejav- nost v ožjem obsegu. Ker so te dejavnosti širšega druž- benega pomena, bodo pri upravljanju tega podjetja so- delovali predstavniki krajeraih skupnosti, samoupravne stanovanjske skupnosti in občinske konference SZDL. Dejavnost tega podjetja bo obsegala: oskrbovanje z yodo, čišeonje javnih površin In odstranjevanje smeti, vzdr- ževanje in urejanje ulic, trgov, cest, tržnice na drobno, pokopališč, parkov in zelenic ter športnih in otroških igrišč, javne razsvetljave, pogrebne dejavnosti, urejanje mestnega zemljišča in podobno. Seveda se stvari ne bodo smele reševati šablonsko, saj je treba upoštevati, da so nekatere komunalne de- javnosti takšnega značaja, da bi njihovo delo preko Komunalnega podjetja bilo občutno dražje in težko izvedljivo. Zato bi moralo imeti podjetje, ki bo pre- vzelo vse komunalne dejavnosti, možnost dogovarjanja s posameznimi krajevnimi skupnostmi, da bi skrbele za ta dela. Pri tem je mišljeno predvsem urejanje in vzdrževanje pokopališč v manjših in oddaljenejših kra- jevnih skupnostih, manjši vodovodi, ceste in podobno. Iniciativni odbor za ustanovitev komunalneiga pod- jetja bo na osnovi zaključkov javnih razprav, ki so po- tekale v vseh krajevnih skupnostih v občini do 20. marca, in pogovorov z obema podjetjema snrejel c»d- ločitve o načinu organizirsinja komunalne deiaTOOsti v občini in njenem nosilcu. A. MAVRT 100 LET RUDNIKA VELENJE Vsako leto 3. julija pra- znujejo velenjski rudarji svoj praznik. Letošnji bo še toliko bolj svečan, kajti pra- znovali bodo sto let, kar v Šaleški dolini organizirano kopljejo danes tako cenjeno rjavo zlato — premog ali ve- lenjsiki lignčt. Rudarji so se odločili, da bo leto slavja več ali manj delovno, kar so pokazali že v začetku leta, ko so z dne- va v dan postavljali nove re- korde pri kopanju premoga. Znano je, da je njihov pre- mog izredno cenjen, še naj- več pa ga potrebujejo v šo- štanjski termoelektrarni za dajanje dragocene energije, ki jo je še vedno premalo. Znano je, da sta termoelek- trarna Šoštanj in Rudnik li- gnita Velenje že dalj časa eno, saj sta združena v Ru- darsko - elektroenergetski kombinat Velenje. Do tega je prišlo v želji, da bi s skup- nimi močmi dajali več pre- potrebne energije. Zdaj, ko gradijo novo termoelektrar- no IV, ki bo zahtevala že več premoga, morajo svoje narediti tudi rudarji. Mo- dernizirajo rudarska čela, da bi s stroji in ob zmanjša- nem naporu rudarjev dose- gli večji izkop. Sicer pa ni namen današ- njega sestavka govoriti o tem, ampak o začetkin ru- darjenja v šaleški dolini. Sto let poteka "letos, kar so zače- li z organiziranim kopanjem premoga. Ob letOvšnjem slav- ju bodo izdali tudi pf:>sebno knjigo, v kateri bodo zbra- ni v glavnem vsi dosegljivi podatki o začetkih m kas- nejšem razvoju rudnika. Gradivo za knjigo, ki bo ime- la okoli 150 ^strani teksta in 50 različnih ' fotografij ter diagramov, zbira ing. Anton Seher. Vam je zaupana naloga zblran.ja .gradiva. Kako po- teka delo? »V zvezi z rudarstvom v šaleški dolini je bilo že na- pravljenih nekaj zapisov, ki pa so nepopolni in zdaj, ko računamo, da je minilo sto let, ko smo začeli eksploata- cijo našega glavnega sloja v šaleški dolini, menimo, da je prav, da te podatke dopol- nimo in tako dobimo kom- pletno sliko o tem, kaj je bilo v teh preteklih sto le- tih narejenega. Vendar pri tem obstajajo tudi razn: po- misleki ali je prav, da to leto 1875 označujemo kot za- četek del, ki se nanašajo na industrijsko eksploacacijo premoga v šaleški dolini. Mnogi namreč poznajo po- datke že o tem, da so pre- mog v tej dolini kopali že poprej. Tako poznamo zapi- ske, ki so govorili o kopanju premoga v šaleški dolini tu- di že iz leta 1767, ko so pri- šli biologi ali podobni stro- kovnjaki tudi v ta kraj, na šli v šaleški dolini premog, in sicer, kot se vidi iz zapi- sov v Pesjem. so o '"em na- pravili poročilo celo sami cesarici na Dunaj, ^ako da se iz tega vidi, da je država takrat želela najiti vire nove- ga goriva, predvsem za že- lezarstvo in tudi drigi in- dustrijski razvoj.« Prve raziskave so bile za- radi nipprimern\h mest in de- beline neuspešne. Kdaj se je začelo pravzaprav zares? »Šele leta 1875, ko so z vr- tino odkrili glavni sloj. in sicer južno od škalske cer- kve v globini sto metrov, ki bi omogočal razvoj večjega rudnika. Za odpiranje jame so se odločili šele potem, ko so izvrtali dodatne vrtine in te vrtine so bile izvrtane, bilo jih je skupno petnajst, v skupni globini tri kilome- tre. S temi vrtinami so ugo- tovili, da sloj ni debei samo 37 metrov, ampsk celo sto metrov. Videli so, da je tam močno ležišče, ki dovoljuje investiranje v začetek grad- nje rudnika. In s tem so tudi začeli.« Koliko premoga je bilo v teli sto letih nakopanega? Od leta 1875, ko smo na- šli ta premogov sloj, pa do danes, vidimo, če pogledamo celotno delo rudnika, da smo s tega področja dobili skup no okold 67 milijonov ton premoga.« Kdaj se je začela glavna proizvodnja premoga? »Vsekakor takoj po vojni, ko. smo leta 1945 nakopali okoli 300 tisoč ton premoga lani pa že blizu štiri milijo- ne, kar bo letos preseženo.« In koliko je še premoga na vašem področju? »Za eksploatacijo preko tristo milijonov ton.« Vsekakor bo potrebno veli- ko napora, da boste s sode- lavci usiK'Ii zbrati vso gradi- vo. ki govori o bogati zgodo- \''mi kopanja premo.ga v Ša- leški dolini. Kje dobite naj- več podatkov? »S tem je pravzaprav tež- ko, kajti veliko gradiva je bilo zaradi določenih situa- cij uničenega. Pomagamo si s tem, kar imamo, obiski po muzejih (zlasti Dunaj) in seveda za novejše obdobje z izjavami ljudi.« Tako bo poleg ostalih pri- reditev ob letošnji stoletnici organiziranega kopanja pre moga v šaleški dolini zagle- dala »luč sveta« tudi knjiga, v kateri bo zbrano gradivo o tej pomembni panogi, ki nam zlasti še v zadnjem ob- dobju izredno veliko pome- ni. Tekst: TONE VRABL Foto: I/>JZE OJSTERŠEK Anton Seber ŠOLSKI CENTER ZA BLA(^VNI PROMET V CELJU razpisuje VPIS v Poslovod«ko tn Komercial- no šolo za šol. leto 1975/76 za absolvente Šole za pro- dajalce. Piijavi naj kandidati priložijo kolek za 2 din, za- ključno spričevalo šole za . prodajalce, potrdilo delovne organizacije o delovnem sta- žu v blagovnem prometu, izjavo o plačilu šolnine in dopisnifX) s kandidatovim naslovom. Rf)k za prijave do 31. marca 1975. šolski center za blagovni promet vabi k sodelovanja v novem šolskem letu: diplomirane ekonomiste ir. ekonomiste, profesorje zgo- dovine—zemljepisa, nemške- ga Ln angleškega jezika, bla- g^znanstva, obrambe in za- ščite. Informacije v tajništvu šolskega centra, tel. 21-930. ŽALEC Minuli teden je bil na obi- sku v žalski občini član Iz- vršnega komitejia CK ZKJ general-polkovnik Ivan Ku- koč, v spremstvu s članom CK ZKS Alojzem Briškim, sekretarjem medobčinskega sveta ZK celjskega območja Janezom Zahrais-tnikom in drugimi gosti. Obisk je bil posledica po- trebe, da dobijo v najvišjih organih ZK čisto sliko o uresniče\'-anju tistih določil naše ustave in sklepov 10. kongresa ZKJ, ki zadevajo podiročje ljudske obrambe tn samozaščite. Na seji širšega političnega aktiva žalske ob- čine so zato govorili o na- črtih za uresničevanje druž- benega dogovora o samoza- ščiti, ki ga je sprejela ob- činska skupščina v januarju. Ta temelji na pKJtrebi po razvijanju varnostne kulture med občani in vsemi nosil- ci samozaščite, TOZD, samo- upravnimi interesnimi skup- nostmi, krajevnimi skupno- stmi in drugimi. Družbeni dogovor o samo- zaščiti v žalski občini točno opredeljuje naloge vseh teh nosilcev, predmete in dejav- nosti, načine in smotre drui bene samozaščite. Visoke goste so zato se znanili s pripravami na ures ničevanje družbenega dogo vora. V občini se namrei prijsadevaijio, da bi uresničil že letos vsaj nekaj najbo! neodložljivih nalog s poč ročja samozaščite, predvset naloge organizacijske nan ve. Gre za sprejem aktov S organizacijskih oblik samo zaščite v kra.jevnih skupne stih in TOZD, izbor in se stavo odborov, ki bodo sle beli za uresniče\'anje določi družbenega dogovora, te usposabljanja teh kadrov. To bodo najprej storili ' krajevni skupnosti Prebold nj'ihovi akti in organizacij ske oblike pa bodo vzor« za podobne akte in oblii^i tudi v drugih krajevni! skupnostih. Opozoirili pa so na neo(3 ložljivost ' uresničevanja t« nalog in na nujnost, da z dfl sedanjiimi napori in delf^ nadaljujejo. Vsekakor drfl da so v žalski občini na OT bri poti in da je njihova s* m.ozaščita vzgledno urejen!' BRANKO STAMEJCI' KONJICE NOVA POSTAJA Po večmesečnih razgovorih so prejšnji petek podpi- sali v Slovenskih Konjicah samoupra\ni sporazum o financiranju gradnje nove transfurinatorske postaje- Sporazum so podpisale vse večje delovne organizacij? na območju občine skupaj s TOZP Elektro iVIaribor. ki bo tudi izvajalec del. Za .gradnjo nove transforma- torske postaje so se v Konjicah odločili zato, kei se- danji dotok električne energije ne zadostuje potreba»fl imlustrijskih organizacij in zasebnih odjcmaleev. P®" sebej pa je postala gradnja nove transformatorske P"' staje nujna tedaj, ko so nekatere konjiške industrij- ske organizaci,je razširile svoje proizvodne obrate i" s tem sevetla povečale porabo električne energije. Novo transformatorsko posta.io bodo pričeli v K"' njicah graditi že v prihodnjih mesecih, računajo 1'*» da bo zgrajena do konca iea se lahko med dmgim pohvali tudii z dejstvom, da je znalo pritegniti v svo- je vrste mlade. Zato tuda dva mladin- ska aktiva pod njegovim okriljem — v Podlogu in Šempetru. Društvena aktivnost v minulem letu se nd ustavljaila samo pri organizacij- skih nalogah — zdaj imajo že 252 čla- nov — marveč še zl^ti v prizadevanjih za čim lepši napredek kraja. Zato so se lotili cvetlične akcije, opozarjali na varstvo in urejenost okolja, skrbeli za zelenice i>a tudi za razne prireditve in podobno. Delavni so bili v propagandi in vzorno i>oskrbeli za vzdrževanje in nadaljnjo ureditev antičnega parka v Šempetru ter jame Pekel. Turistični delavca v Šempetru si za- služijo posebno pozornost tudi zaradi doslednega izvajanja letnah in dolgo- ročnih društvenih načrtov. Več kot zanimiv je zlasti ^tletnd delovni na- črt, saj med drugim predvideva na- daljnja dela tako v antičnem parku kot v jami Pekel, opozarja na ureditev rimskega vrelca z bazenom, na re- kreacijski center ob Savinji, na nujno ureditev novega kloštra in še na mar- sikaj. Občni zbor je izrekel zasluženo pri- znanje društvenemu predsedniku Ivu Kuharju za dosedanje delo. Sicer pa so mu najodgovornejšo funkcijo za- upali budi za prihodnje mandatno ob- dobje. Na uspelem zboru so podelili tudi priznanja najbolj marljivim gojiteljem cvetja. Tako so izročali deset priznanj celjske turistične zveze naslednjim: Ve- ri Božič, Nadi Druškovič, Mariji Gru- šovnik, Manci Hadulin, Jožefi Gorič, Štefki Kodra, Julči in Martinu štor- man, Nadi Sardini, Mariji Volk in Pav-' M Volk. Trd priznanja dontočega dru- štva pa so dobili: Slavka Pegan, Mari- ca Verdov in Zvonka Krt. In končno so podeldli tri priznanja za najlepše urejeno kmečko dvorišče: Ivan inOvet- ka Svet, Jože in Zofija Rojnik ter Šte- fan in Ana Cetina. Na zboru pa so izročili še tri bro- naste znake Turistične zveze Sloveni- je: Jožefu Goriču, Francu štormanu in Alojzu Urankarju. M. B. NA DOBRNI KORAK NAPREJ Izvršni svet ceij&ke ob- čmske skupščine je spre- jel sklep o javni razgr- nitvi spremembe zazidal- nega načrta za Dobrno. Sprememba je vezana na odločitev zdraviliškega kolektiva, da prične čim- prej z gradnjo novega ho- tela. Kolektiv je namreč zaprgsil za i2xiajo lokacij- skega dovoljenja. Ker pa graditev novega m nujno potrebnega objek- ta zahteva večji odmik od zazidalnega načrta, je se- veda nujna pono^ma jav- na razgrnitev. Lokacija za novi hotel je izbrana ta- ko, da obstoječe kapaci- tete poveže v enoten or- gan. Hotel bo imel štiri naxistropja, pokrili bazen, kegljišče in vse druge prostore, ki jih zahteva visoka kategorija. Dovoz do njega pa bo s prestav- ljene ceste Dobrna—Klane, Četudi postopek za iz- dajo lokacijskega dovo- ljenja še ne pomem za- četek gradnje, je vendar- le pomemben korak na- prej v prizadevanjih zdra- vilišk^a kolektiva, da za- čne s postopno moder- nizacijo in obnovo svo- jih zsmogljivosti. Dobrna brez novega hotela ne more računati na bistve- ne premike naprej, saj je že zdaj dosegla svoj vi- šek. MB NA GOLTEH IDEALNA SMUKA Na Golteh je en meter snega. Tu in tam celo več. Na vsak način pa toliko, da so vsa smučišča odpr- ta in da je smuka povsod vama. Ne samo to, pod spomladanskim soncem je tudi najbolj mikavna, pri- jetna. Svet pod Medvedjakom je doživel svojo zimo na začetku pomladi. Prepoz- no. To zamudo bo obču- til zlasti kolektiv. čarji pa fmajo priložnost, da prav zdaj izkoristijo zamujeno. JUSTINA KOLOBAR Med nagrajenci »Svobo- de« s srebrnim listom je letos tudi Justina Holobar. Najbrž ga ni Žalčana, ki ne bi vedel, kako je nje- no življenje tesno pove- zano s kulturno prosvet- nim delom v žalski obči- ni. Se ko je hodila v os- novno Š0lo v Grivah, je že stopila kdaj pa kdaj na odrske deske, zlasti pa na učiteljišču v Maribo- ru. V tistem obdobju je ^ sodelovala kar v treh zbo-' rih, pozneje, ko je dobila službo, pa se je bolj po- svetila organizacijskemu delu z otroki pa tudi od- raslimi. Njeno prvo službeno mesto je bilo v Grobljah, v Beli Krajini. Na to me- sto je čakala pet let. In pet let je bila v službi, ko je tudi naše kraje za- jela vihra druge svetov- ne vojTve. Ze v začetku le- ta 1942 je bila aretirana. Najprej je bila v tabo- rišču na majhnem otoč- ku Ustiki v Sredozem- skem morju blizu Sicili- je in pozneje v Froscati v severni Italiji. V tem taborišču je našla veliko slovenskih deklet in žena, predvsem Primork, člo- vek je zmagal nad vsem, niti jeklo niti smrt ga nista premagala. Tako je bilo tudi z Justino. Pri- morke je učila slovenšči- ne in ustanovila je pevski zbor, kjer so peli parti- zanske pesmi. Po vojni se je takoj vrnila v Belo kra- jino s partizani, koncem 1945 pa se je dokončno vrnila v Savinjsko dolino. Po štirih dneh je že začela z delom. Spet je bila tu- kaj nepogrešljiva drama- tika, potem pa akcija usta- navljanja pevskih zborov. Najprej je vodila pevski zbor v Grižah, pozneje pa na žalski osnovni šoli. Naj. več dela je posvetila or- ganizaciji prirejanja pev- skih revij. Bili so to časi, ko so se mladi pevci ■vo- zili na sposojenih tovor- njakih, ki so jih dala po djetja. Avtobusi takrat ni- so tako pogosto vozili kot danes. Tudi ženski pevski zbor v Žalcu je lep čas umetniško rastel pod vod- stvom Justine Holobarje- ve. Tudi knjižnica Svobo- de v Žalcu je v glavnem njeno delo. Zdaj Justina opravlja posle tajnika ob- rčinskega sveta Zveze kul- turno prosvetnih organi- zacij v žalski občini in je vodja komisije za vokal- no glasbo. Delo govori o človeku, ki ga ustvarja. In ni ga moglo, ko se ozremo na doslej prehojeno pot pro- svetne delavke in pred- vsem prizadevne borke za idejo in namen, da mora kultura do slehernega med nami in obratno. Se bolj vzpodbudno pa je, da Justina še ni odložila svojega orožja in da v tem trenutku z vsemi mo- čmi pomaga v kulturnih akcijah in je vesela, ko vidi, kako pevski zbori v občini oživljajo svoje de- lo, pa tudi kakovostno ra- ven. In skromna je — komaj sva se dogovorila za pogovor. To ji je tuje — da pride v časopis. Ljudje, ki leta in leta raz- dajajo svoje moči za de- lo, predvsem za kulturno prosvetno delo, so nava- jeni biti tihi in skromni. DRAGO MEDVED 6. stran -- NOVI TEDNIK §t. 12 — 27. marec 1975 STANOVANJSKA POLITIKA ' v resoluciji o dolgoroč- nem razvoju SR Sloveni- je je zapisano, da je sta- novanje kot trajna eko- nomska in socialna dobri- na eden osnovnih elemen- tov življenjske ravni. Na tem področju se bodo vse bolj uveljavljala ekonom- ska načela: za stanovanje sikrbi predvsem porabnik sam, družba pa mu pri tem pomaga. Mnogo je -pri nas gradi- teljev individualnih hiš. Kakšna so njihova občut- ja, kako jim gradnja us- peva, na kakšne težave naletijo pri tem, so nam povedali ob kratkih sreča- njih nekateri graditelji v mozirski občini. Ivan Mori, upokojenec iz Ljubnega ob Savinji 122: »Z ženo sva se odlo- čila za gradnjo hiše zato, da bosta^ imela otroka svoj lastni dom. Sedaj stanu- jemo v zdravstvenem do- mu na Ljubnem, kjer je žena zaposlena kot babi- ca. Največ težav je bUo okrog odkupa parcele, saj sva nanjo čakala šest let, ker lastniki zemljišč zem- lje niso hoteli prodati. Po- leg tega se je preveč dol- go zavlačevalo s tretjo va- rianto urbanističnega načr- ta za ureditev tega nase- lja, kar se nam še danes pozna v žepu. Zaradi za- vlačevanja sprejetja tretje variante urbanističnega na- črta na Ljubnem nas je gradnja že v prvi etapi stala trikrat več kot bi nas sicer. Hiša, ki sva jo z ženo začela graditi leta 1972, bo stala 40 milijonov starih din do fasade, do vselitve pa bo preteklo še eno leto. Hišo gradiva iz lastnih sredstev oziroma prihrankov in s posojilom. ■2 milijona starih din, ka- tere je dobila žena pri zdravstvenem zavodu.« Stane Kerč, avtoličar Mozirje: »Smo štiričlanska družina in živimo pri že- ninih starših v eni sobi. Za graditev hiše sem se odločil zaradi prostorske stiske in cilja, ki sem si ga zastavil sploh kdaj v življenju — priti s svoji- mi rokami do lastne hiše. H gradnji sem pristopi] leta -1969 in me je stala do- sedaj okrog 16 milijonov starih din s tem, da ne račimam svoje in ženine delo. Do vselitve mislim, da bo treba odšteti še 12 do 13 milijonov din. 2ena je dobila pri trgovskem podjetju Savinja Mozirje kredit 2,4 milijona starih din. Problema v nabavi gradbenega materiala ni, problem je le v denarju, ki ga vedno zmanjkuje, če bi cene gradbenemu mate- rialu ne rasle tako astro- nomsko, bi bila gradnja naše hiše t glavnem že končana.« Alojz Romih, avtoprevo- znik, Vrbno 25 pri Šent- jurju: »Z ženo in dvema otrokoma stanujemo pri starših, kjer živita še brat in sestra s svojima druži- nama. Zaradi prostorske stiske sva se z ženo odlo. čila, da si bova postavila svoj dom. žal pa sva ča- kala na gradbeno dovolje- nje kar šest let in s tem izgubila precej dragocene- ga časa in tudi možnosti cenejše gradnje. Ker sem- po poklicu avtoprevo2aiik, delam v glavnem sam. Gradbenega materiala je dovolj, samo denarja ne. 2ena je dobila pri Merxu Celje 5 rhilijonov starih din kredita, saj je pri tej delovni organizaciji za- poslena že trinajst let. Do vselitve menim, da bo po- teklo še štiri do pet let, graditi pa sva začela leta 1970. Največ težav je ok- rog delavcev, katere človek težko dobi, poleg tega pa so njihove usluge zelo dra- ge. Kljub temu pa nimaš druge izbire, kot da jim plačaš, če hočeš kaj ime- ti.« Alojz Kotnik, pleskar Preserje: »Ker sem zapo- slen v privatnem sektorju, nimam možnosti in pogo- jev za pridobitev družbe- nega stanovanja. Z druži- no živimo pri ženinih star- ših v eni sobi. To dejstvo me je prisililo, da sem za- čel razmišljati o lastni gradnji. Tudi za parcelo ni bilo treba odšteti de narja, ker*jo je dobila že- na od staršev. Največ del opravim sam s pomočjo* prijateljev, zato računam, da me gradnja ne bo toli- ko stala kot sicer, žena dela v Gorenju Velenje in je dobila samo en stari milijon posojila zato, ker stanuje zunaj občine Vele- nje. Za ta denar sva ku- pila peč za centralno og- revanje. Največ kritike bi podal na račun dviganja cen gradbenemu materia- lu, ki presega že vse me- je. Doslej nisem kupil po enaki ceni še nobene stva- ri. če vse skupaj premi, slim, mi je pravzaprav žal, da sem h gradnji sploh pristopil, saj bi za ta de- nar, ki ga vlagamo v hi- šo, lahko moja družina živela tako, da bi imeli kaj od življenja.« Ludvik Ugovšek, dela- vec v OZD GLIN Nazar- je: »Zelo mi je žal, da se nisva z ženo odločila za gradnjo hiše že takrat, ko sva se poročila. Tako bi bila lahko že zdavnaj na svojem. Vrsto let sva ži- vela pri starših, nato pri sorodnikih in leta 1971 sva začela graditi hišo. Za Nazarje sva odločila za- radi službe, ker dela žena v Elkroju Mozirje, jaz pa v GLIN Nazarje. Z dru- žino smo se preselili v novo hišo že leta 1973, ven- dar še ni čisto dokonča- na. Gradnja hiše je stala dosedaj okrog 30 starih milijonov din. Denar sem hranil v ta namen že de- set let pred začetkom gra- ditve. Ogromno del sva opravila z ženo sama, do- bil pa sem tudi 1,4 mili-' jona starih din posojila pri svoji delovni organiza- ciji.« To je le n6kaj misli, ki so jih nanizali naši sogo- vorniki in že te kažejo na celo vrsto problemov, ki jih morajo graditelji pre- magati, preden postanejo sanje o lastni hiši resnica. LIZA PODPECAN PREDLOG NI KONJ Kot cestarja me naj- bolj zanima organizacija cestne slUžbe. V Sloveniji je cestna služba zelo ne- enotna. Z republiškimi cestami upravlja in jih fi- nancira republiška skup- nost, vzdržujejo pa jih tudi cestna podjetja. Ob- činske ceste financirajo občine in jih ponekod vzdržujejo krajerae skup- nosti, ponekod pa tudi cestna podjetja. Predlagal bi, da bi ustanovili v Slo- veniji enotno samouprav- no interesno skupnost za vse javne ceste, ki bi bila prist>ojna za odločanje o vzdrževanju vseh javnih cest, od magistralnih do regionalnih in lokalnih. Taka Je moja misel in predlog ni konj. Leopold Maček Kladje 8, Laško SENCA NAPREDKA v naši krajevni skup- nosti Ostrožno rastejo hiše koit gobe po dežju, čisto drugače pa Je z na- šimi cestami. Te so polne lukenj in kamenja in ob dežju komaj prehodne. Vprašali boste, kako je z našimi igrišči? Ko ti ime- li vsaj kakšen travnik za igranje nogometa, da nas pri tem ne bi preganjali lastniki? Edino, kar je vredno pohvale, je ulična razsvetljava in pa odva- žanje smeti, kar pa ne poteka preveč redno. Po- nos naših gasilcev je star okrušen gasilski avto, ki rjavi za gasilskim domom. No, toliko sem vam napi- sal iz naše krajevne skup- nosti in lep pozdrav. Karel Zupan Ostrožno, Celje Ivan Mori Stane Kerč Alojz Kotnik Ludvik Ugovšek Alojz Romih GIMN.\ZIJA CEL.TE prireja ob XO-letnici ML\DINSKEGA MEŠ.4NEGA PEVSKEGA ZBORA SLAVNOSTNI JUBILEJNI KONCERT za vse nekdanje pevce v ^ petek, 18. aprila, ob 19.30 uri v Narodnem domu v Celju. Vstopnice rezervi- rajte do 15. aprila v taj- ništvu gimnazije. DESETLETJE USPEHOV IN TEŽAV KOZJANSKEGA ŠOLSTVA PISE: LEOPOLD 2 VEBER s temi novogradnjami bodo rešeni trenutno naj- težji problemi. Brez odlašanja pa bo treba pričeti z gradnjo nove šole v Rogatcu, ker stara šola že davno ne ustreza več osnovnim delovnim pogojem. Temeljita adaptacija je potrebna v šoli Polje ob Sotli, v Ko- strivnici in Bučah pa bo verjetno primernejša novo- gradnja, kakor popravilo starih in dotrajanih stavb. Dozidava šole, kakršno že izvajajo v Šentjurju, je po- trebna tudi v Slivnici. I2^1eda, da je tudi gradnja telovadnice v Podčetrtku neposredno pred začetkom. Takšna je situacija na pragu leta 1975 glede osnov- nih pogojev za šolsko delo. Z vsemi gradnjami, ki so že v teku in z ostalimi, ki so še potrebne, pa na vseh večjih šolah še ne bomo povsem odpravili dvodzmen- skega pouka, zato tudi še ne bomo imeli najosnovnej- ših pogojev za uvajanje celodnevne šole. Enoizmenski pouk imamo le na podružničnih šolah, kjer Je število otrok minimalno. Žal je bila tudi pri načrtovnju no- vih šol, ki se sedaj gradijo, predvidena le ena igral- nica za predšolske otroke, niso pa bile upoštevane zahteve koncepta celodnevne šole, ki bo morala imeti razen učilnic še druge dodatne prostore. Bojim se, da borno te pomanjkljivosti prav kmalu obžalovali, ker v prihodnjih letih najbrže ne bo manjše stiske za de- nar, cene za razne dodatne gradnje bodo pa višje. Ne bilo bi prav, če bi celodnevno šolo v improvizirani obliki uvajali za vsako ceno, da bomo pa lahko ustva- rili zfanjo ustrezne pogoje, bo minilo veliko časa in zopet nas bodo drugi prehiteli. Želim, da bi tudi otroci na Kozjanskem imeli vsaj tako hitro kot drugod take pogoje za izobraževanje, kot jih pričakujemo od celo dnevne šole. V25poredno s povečanjem šolskih kapacitet in Iz- boljševanja delovnih pogojev se je spreminjala tudi šolska mreža. Okrog leta 1960 so nastale prve centralne šole, y katere so se prešolali učenci višjih razredov manjših obrobnih šol, ki so bili doslej v neenakopravnem polo- žaju, ker v kombiniranih oddelkih teh šol niso mogli dobiti ustreznega' znanja. Treba je bilo često premago- vati hude ovire zaradi stare miselnosti staršev, ki so se »borili« za obstoj svoje šole, nemalo je bilo težav na centralnih šolah s kadri, z ureditvijo primernih prostorov, s prevozi učencev in podobno. Prve central- ne šole (Podčetrtek, Bistrica, Planina, Šentjur, Roga- tec) so imele še zelo skromne delovne pogoje, ki so se pa do danes bistveno izboljšali le tam, kjer smo zgradili nova šolska poslopja. Centralne sole so nastale tudi v krajih, kjer so zgradili nova poslopja (Lesično, Kozje, Slivnica), saj je bilo treba najprej ssagotoviti osnovne pogoje, to Je dovolj primernih učilnic. V na- slednjem obdobju Je tudi šola Šmarje kot centralna Sola postopno zajela učence višjih razredov svojih ob- robnih šol (Šentvid, Kristan vrh, Lemberg, Sladka gora), čeprav prostorski pogoji niso bili najbolj ugod- ni. To in še nekaj drugih, prešolanj na že obstoječe centralne šole (iz Dobja na Planino, iz Kalobja v Šentjur, iz Dobovca v Rogatec) Je narekovalo tudi vedno večje pomanjkanje ustezno usix>sobljenih učite- ljev za pouk v višjih razredih, če pa so jih tu in tam le imeli, ni bilo dovolj ur za njihov predmet tn s<} morali iK>učevati vse od kraja. Končno je bila tudi slaba opremljenost manjših šol z učili in učnimi pripomočki vedno večja ovira za uvajanje .sodobnega pouka, čeprav imajo nekateri učenci še vedno težave s prevozom na centralne šole, je to manjše zlo, kakor če bi s pomanjkljivim znanjem zaključili šolanje v domačem kraju in bi jim bila pot do nadaljnjega izobraževanja mnogo težja ali celo zaprta. Tako pa opažamo, da sedai iz leta v leto prav iz teh krajev vedno več učencev uspešno nadaljuje šolanje v poklic- nih in drugih srednjih šolah. Zaradi izrednega zniževanja števila šolobveznih otrok so bile v zadnjih desetih letih dokončno ali vsaj za- časno ukinjene šole Bohor pri Planini, Sodna vas in Olimje, v tem šolskem letu pa tudi Dobrina in Vir- štanj. Morda bo pri dokončnem oblikovanju šolske mreže taka usoda doletela še katero šolo, saj je šte- vilo učencev v kombiniranih oddelkih ponekod že tako nizko, da Je za red neracionalno, če poučuje ena učna moč v takem oddelku 10 do 15 učencev dveh razredov, drugod pa tarnajo zaradi pomanjkanja učiteljev. ftt. 12 — 27. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 POZIV TEMELJNIM SAMOUPRAVNIM ORGANIZACIJAM IN SKUPNOSTIM, DA NAROČIJO GLASILO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE Skupščina SR Slove- nije je v začetku le- tošnjega leta aačela iz- dajati »Poročevalca« kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih sa- moupravnih skupnosti in organizacij. Njego- va naloga je aa zgo- ščen način ■ in pravo- časno posredovati sku- pnostim m delegacl-' jam skupščinsko gra- divo, o katerem dele: gati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne tnfonnaci- je iz dela Skupščine, njenega Izvršnega sve- ta in upravnih orga- nov. Poleg tega bo »Poročevalec« po do- govoru med Skupščino SFRJ in skupščinami republik in poKrajin prinašal na snak na- čin obdelano čudi nje- no gradivo, saj izhaja- ta obe skupščini iz eno- tne delegatske osnove »Poročevalec« bo iz- hajal dvakrat na me sec, po potrebi pa tudJ v posebnih številkah. Gre pMDtemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu Infor- miranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo de- lo tako v delegacijah kot v konferencah de- legacij, v Dočinskih skupščinah, v republi- ški skupščini in Skup- ščini SFRJ. Z njim si bodo delegacije poma- gale pri opravljanju dolžnosti, ki jim jih nalagajo delovni ljud- je in občani, n pri uresničevanju njihove pravice, da so obve- ščeni o vsem, -».ar je predmet razpravljanja in odločanja v skup- ščinah. Upoštevajoč doseda- in izkušnje, stališča družbenopolitičnih or- ganizacij , predvsem pa ustaTOO določilo o tem, da so temeljne skupnosti dolžne za- gotavljati pogoje za us- pešno delo — JI ob- veščenost sodi med ta- ke bistvene pogoje, so- dimo, da smo s skup- nimi močmi Skupščina SR Slovenije, Skupšči- na SFRJ in temeljne skupnosti dolžni zago- toviti, da se U pogo- ji uresničijo tudi na ta način, da bo »Poro če- valec« redno na foljo vsem, ki ga potrebuje- jo. Zato pozivaniv« de- lavske svete cemeljmn organizacij zdnožeiicga dela, svete krajevnih skupnosti, vodstva sa- moupravnih interesnih skupnosti, vodstva dru- ibenopolitičnih organi- zacij, občinske skup ščine in druge inteie- sente, da se nanj na- ročijo, in sicer ua na- ročijo toliko izvodov, kolikor je po njiho- vem mnenju potrebno za zadostno informira- nost njihovih skupno- sti in delegacij. »Poročevalca« naro- čite na naslov: Skut»- ščina SR Slovenije. Subičeva 4, 61000 LJu- bljana. Začasna letna naročnina znaša din 80. »Poročevalec« bo na voljo tudi v oroda- ji po 3 din ia redno številko. Prosimo za natančne naslove skup nih in posamičnih na- ročnikov. Predsedstvo skupšči- ne SR Slovenije Izvršni odbor repu- bliške konference soci- alistične zveze Sloveni- je Izvršni odbor pred- sedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Išče se zapisnikar Nalašč sem naslov zapisal v napačni slovnični rabi, da bi zbodla v oči. Zbo- dla tako, kot zbode primer, kako so v eni od primestnih krajevnih skupnostih razpravljali o kandidatih za delegate v krajevno organi^cijo SZDL. Povsem normalno je, da so vodstva političnih organizacij v skrbi, da bi najbolj iz- postavljene funkcije v krajevni orga- nizaciji SZDL bile zasedene s sposobni- mi in dela voljnimi krajani. Seveda so pri tem govorili o konkretnih ljudeh. Toda pri razpravi, kdo naj bi bil se- kretar izvršnega odbora krajevne kon- ference, se je malce zapletlo. Medtem ko so nekateri predlagali za sekretar- ja občana, ki ima v krajevni skupno- sti že ugled in je s problemi dokaj te- meljito seznanjen, so drugi silili s prav- kar priseljeno občanko, ki ima trgovsko šolo in baje odlično obvlada stenogra- fijo in strojepisje. Utemeljevali so, slednji namreč, da je kot nalašč za sekretarja, ker bo lahko zelo dobro pisala zapisnike. 2e to je narobe, da nekomu priso- dimo samo sposobnost zapisovanja mi- sli in besed ostalih občanov, ne pa . tudi, da bi utegnil biti tudi sicer ust- varjalen v kreiranju krajevne politike. še bolj i>a je narobe, kako si pred- stavljamo vlogo in odgovornost sekre- tarja izvršnega odbora SZDL v kra- jevni organizaciji?! Ce namreč misli- mo, da je pisanje zapisnikov njegova poglavitna dolžnost, ix)tem hudo malo vemo o tej zadevi. Organiziranost SZDL se po svoji obliki, vsebini in metodi z občinske ravni nadaljuje tu- di v krajevno organizacijo. Predsed- stvo kot najvišji organ SZDL v kra- jevni skupnosti oblikuje poliitko, na- črtuje, sprejema in potrjuje program dela, razpravlja o poglavitnih vpraša- njih interesov in družbenega življenja občanov v krajevni skupnosti. Zato je sestav konference tudi delegatski, taiko po teritorialni, kot po vsebinski raz- vejanosti interesov in tudi v povezo- vanju vseh političnih organizimov v krajevni skupnosti. Izvršni odbor pa je uresničevalec sklei>ov konference in zato brez divoma veliko bolj operativ- no in nujno tudi veliko bolj delovno politično telo. Zatorej je p>oložao se- kretarja v tem telesu, njegova naloga neprimerno bolj zapletena, kot je pi- sanje zapisnikov. Najbrž bo sekretar organizacije tisti, ki bo moral posred- no ali neposredno biti v tesnem stiku s svetom kraje\'ne skupnosti, z dru- štvi, organizacijami, z delegacijo kra- jevne skupnosti za skupščino občine in z delegacijo za samoupravne inte- resne skupnosti. Pravzaprav je pred- vsem učinkovito funkcioniranje samo- upravnih organizmov v krajevni skup- nosti ena poglavitnih dolžnosti iizvrš- nega odbora, da ne omenimo vseh os- talih dolžnosti — od socialnih, pretko kmetijskih problemov, organiziranje so- lidarnosti občanov v skupnih akcijah in tako naprej. V vsaki krajevni skupnosti bo treba skrbno iskati pravega človeka za fimk- cijo sekretarja izvršnega odbora, ki p>a naj bi ne pisal zapisnika sam, če bo hotel dobro vodati seje. Saj nismo v času, ko je bila pismenost redikost?! JURE KRASOVEC ŽALEC: ZANIMIVO VPRAŠANJE Na zadnji seji vseh zbo- rov občinske skupščine v 2alcu je delegat občinske konference 2SMS zastavil izredno zanimivo delegat- sko vprašanje. Zanimalo ga je, kako bo vplivala gradnja dimnika za trbo- veljsko cementrno na či- stost ozračja -v Savinjski dolini in ali analiza o gradnji tega dimnika re- šuje tudi to vprašanje. Kakšen bo odgovor? B. S. KONJICE: IS O PORABI Konec prejšnjega tedna je bila v Slovenskih Konjicah seja izvršnega sveta občinske skup- ščine, Člani so razpravljali o osnutku odloka o odpravi občinskih skladov ter predlagali, naj bi sklade prenesli v domeno samoupravnih in- teresnih skupnosti. Le nekateri skladi, kot na primer komunalni in gasilski sklad, naj osta- nejo v domeni sicupščne ^e tako dolgo, do- kler ne bodo ustanovljene interesne skupnosti za ta fKKiročja. Člani izvršnega sveta so na svo- ji seji obravnavali tudi osnutek samoupravne- ga sporazuma o ustanovitvi sveta osmih občin, predlog sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva, govorili pa so tudi o proračunski porabi občine Slovenske Konjice za leto 1975, Razpravljalci so predlagali nekatere spremembe pri predle^ izdatkov občinskega proračuna, med drugim pa so predlagali tudi dodaten člen v predlogu, ki naj bi začasno ome- jil proračimsko porabo v višini 2 odst, O tem, kot tudi o vseh ostalih predlogih izvršnega sve- ta, bodo danes razpravljali tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine. D, S. DELAVCI VCOMETU ZA DOBRO VSEH Konec lanskega leta je bila dograjena nova upra- vna stavba organizacije združenega dela Comet iz Zreč, v kateri so poleg poslovnih prostorov ure- dili tudi kuhinjske pro- store in opremili novo je- dilnico. Tako so v Come- tu dokončno uredili druž- beno prehrano svojih de- lavcev, ki lahko v lepo urejeni jedilnici s svojimi družinskimi člani tudi ko- sijo. No, kljub temu me je zanimalo, kako v Cometu, skrbijo za družbeni stan- dard svojih delavcev. Ka- ko rešujejo stanovanjske probleme svojih delavcev, kako je poskrbljeno za njihovo rekreacijo, kako organizacija rešuje prob- leme otroškega varstva svojih delavcev in drugo. O vsem tem sem se pogo- varjala s predsednikom sindikalne organizacije v Cometu, Dragom Klimo ter z Barbaro Potočnik in Srečkom Pečem. Posluh za probleme Kako sindikalna organi- zacija v Cometu rešuje življenjske probleme svp- jih delavcev? Drago Klima: »V naši organizaciji združenega dela pK>skušamo dvigati življenjski standard delav- cev na več načinov. Tako smo v novi upravni stavbi uredili prostore Jedilnice in s tem zagotovili druž- beno prehrano za delavce. Poleg tega poskušamo v Cometu organizirati tudi rekreacijo za svoje delav- ce, saj se že pogovarjamo z osnovno šolo v Zrečah, da bi nam nekaj ur teden- sko odstopila svojo telo- vadnico. Mislim, da bo za rekreacijo delavcev po- skrbljeno tudi v novem domu teritorialnih enot, ki ga gradijo v Konjicah in v katerem bodo organizi- . rali rekreacijo za delavce vseh konjiških kolektivov. V program sindikalne or- ganizacije smo si zadali tudi nalogo, da bomo ure- dili letovanja naših delav- cev. V ta namen gradimo manjšo brunarico na Rog- li, v načrtu pa imamo tu- di odkup hiše na morju, ki bi služila trem ali šti- rim družinam naših delav. cev m ugodno letovanje. Moram povedati, da je naša organizacija združe- nega dela prisluhnila tudi problemom otroškega var- stva delavcev. Ker se za- vedamo, da veliko naših delavcev p>otrebuJe varstvo za svoje otroke, smo pri- spevali določeno vsoto de- narja za izgradnjo novega vrtca v Zrečah. Letos gra- dimo v Zrečah dva stano- vanjska bloka sa delavce Kovaške industrije In na- še organizacije. Ml smo v teh blokih odkupili 17 stanovanj in tako rešili prav vse stanovanjske pro- bleme naših delavcev. Mi- slim, da smo za družbeni standard naših delavcev že veliko storili, upam pa, da bomo v prihodnjih le- tih storili 5e več.« Stanovanjska stiska Ste ena tistih delavk, ki nujno potrebuje stanova- nje, Se stanovanja zelo veselite? Barbara Potočnik: »Mi- slim, da bodo s tem, ko bom dobila stanovanje, re- šeni vsi moji problemi, Z možem stanujeva v stano- vanju, ki Je zelo majhno, poleg tega pa tudi vlažno. Zato, da sploh lahko sta. nujeva v njem, morava lastnikom tudi pomagati na polju in v hiši. Imava otroka, ki je trenutno v varstvu pri starših, vendar pa si močno želiva, da bi ga dala v vrtec, kjer bi bil v družbi s svojimi vr- stniki. Tudi o rekreaciji in letovanju se zaenkrat ne morem pogovarjati, kajti za oddih sploh ni- mam časa. Res, vsi moji problemi bodo rešeni ta- krat, ko bom dobila sta- novanje!« Ali ob svojem delu po- trebujete tudi rekreacijo za boljše počutje? Srečko Pec: »Mislim, da bi moral sindikat čimprej organizirati rekreacijo za svoje delavce, V Cometu je zaposlenih tudi veliko mlajših delavcev, ki potre- bujejo rekreacijo in bi enkrat tedensko z vese- ljem obiskovali zreško te- lovadnico, Vendar pa se mi zdi pomembnejše to, da bomo v Cometu čez nekaj mesecev rešili živ- ljenjske probleme naših delavcev, kajti zgradili bomo stanovanja in poskr- beli tudi za varstvo otrok v novem vrtcu v Zrečah, šele nato, ko bodo osnov- ni življenjski problemi de- lavcev rešeni, bomo pri- stopili k boljšemu orga- ndziranju rekreacije in le- tovanj delavcev.« DAMJANA STAMEJ<5IC Drago Klima Barbara Potočnik Srečko Pec 8. stran -- NOVI TEDNIK §t. 12 — 27. marec 1975 Evropa poje v Celju čez dobra dva meseca, to je 29. maja, se bodo v Celju zbrali Številni mladi pevci ie vse Jugoslavije ln mnogih evropskih držav. S celjskim Mladinskim pevskim festiva- lom pa ne bo živelo samo naše mesto Celje, paC pa vsa Slovenija, saj bodo gostje koncertirali v mnogih krajih. Razširjena seja prireditve- nega odbora Mladinskega pevskega festivala, ki je bi- la prejšnji teden v Celju, Je pokazala, da^ priprave iia fe stival dobro tečejo. Nastopi- lo bo 25 zborov iz Jugoslavi- je in 6 iz tujine, vendar še pričakujejo prijave dveh zbo rov iz tujine. Glasbena ko- misija je poročala o ostalih koncertnih srečanjih, sreča- njih glasbenih pedagogov, razstavi glasbene literature in drugem. GospodarsKa ko- misija je letos zaprosila raz- ne tovarne in podjetja za pokroviteljstvo nad posamez-" nimi zbori. To bo vsekakor vplivalo na zbližanje pevcev z delovnimi ljudmi, m bolj- še spoznanje, saj si oodo ti tovarne in proizvodnjo ogle- dali, pa tudi zapeli bodo ver- jetno kje ob kakšnem manj hrupnem siroju. Precej no- vega je tudi v pripravah in delu komisije za tisk in pro pagando. Njihov predlog je, da bi učenci po vseh šolah pisali spise o pomenu MPF, najboljši spis pa bi bil pre- bran na masovnem nastopu. Svoj delež k prazničnemu vi- dezu Celja naj bi prispevali tudii najmlajši le otroških vrtcev, ki naj bi dan pred prireditvijo, na temo MPP, porisali z barvnimi kredami celjske ulice. Med festivalskimi dnevi bo izhajal Festivalski bilten, ki ga bo urejal prof. Gustav Grobelnik. Veliko dela ima tudi sta- novanjska komisija, saj ne bo lahko nastaniti toliko pev- cev naenkrat. Kljub temu, da bodo vsi celjski domovi pripravljeni na velik dogo- dek, bodo velik delež pri- spevale družine celjskih mla- dih i>evcev, ki bodo sprejele na dom mlade goste. S tem pa bodo tudi prii>omogle k majhnemu »priboljšku« šol- skih blagajn, saj bo organi- zator šoli gostitelja plačal majhno odškodnino v znesku 20 ND za pevca. Festival bo trajal od 29. maja do 2. junija 1975, ter obsegal naslednje prireditve: prvi dan zvečer bo slavnostni koncert, ki ga bodo .zvedli naslednji celjski zbori: otroški zbor glasbene šole, mladinski zbor III. osnovne šole, dekliški zbor PŠC in mešani zbor gimnazije. Na- slednji dan bo zvezno tekmo- vanje, na katerem bodo so- delovali mladinski zbori iz: Celja, Dobrove, dva iz Lju- bljane, Maribora, Sežane, Slov. Bistrice, Zagorja ob Savi, Zagreba, Bečeja, Niša, Kotorja in Skopja. Dekliški zbori iz: Celja, Velenja in Niša. Mešani mladinski zbori iz: Celja, Celovca, Kopra, Za- greba, Dervente, Zrenjanina, Ni&a in Kavadarcev. Tretji dan bo mednarodno tekmovanje mladinskih zbo- rov iz Bolgarije, Madžarske, CSSR, Holandije, Avstrije ter DDR. Na tem tekmovanju bodo sodelovali tudi štirje jugoslovanski zbori, k bodo prejšnji dan osvojili zlato plaketo. Prvega Jimija do- poldne pa bo množični kon- cert mladinskih zborov na Muzejskem trgu v proslavi- tev 30-letn:ce osvoboditve, kjer bo sodelovalo najmanj 1000 pevcev iz Celja in oko- lice. Takoj za tem nastopom bo v parku mednarodno sre- čanje pojoče mladine, po- poldne koncerti v dvorani kina Union in Narodnem do- mu, ter zvečer zaključni kon- cert in razdelitev diplom, na- grad in plaket. Torej, priprave na festival tečejo v najlepšem redu, mi vsi z organizatorjem pa upa- mo, da bo s tem festivalom ugled Celja v svetu še večji. R. V. Ob 30. letnici zbora gimnazije Leitos praznuje mladin- ski mešani pevski asbor celjske gimnazije trideset- letnico dela in obstoja. To je dolgo obdobje, v kate- rem so se zvrstili številni pevci pod vodstvom Ego. na Kuneja, zadnja leta pa ixxi vodstvom Cirila Vr- tačnika. Se živo pomnimo izreden uspeh mladih pev- cev v Belgiji. Pravzaprav se ne da povedati, koliko dela in truda je bilo vlo- ženega v vse generacije tega zbora, ki Je ohranil živo kontinuiteto dela. Tu- di ko so mladi odhajali naprej v visoke šole, so našli svoje mesto v aka- demskem pevskem zboru. 2al so nastale določene prekinitve ob njihovi vr- nitvi ob koncu študija. Veiiko jih najdemo v Moš- kem komornem zboru ali T Prešernovem mešanem pevi^em zboru. Zdaj je pred nami jubi. lej dela, naporov in zado- ščenja. 18. aprila bo ob 19. uri v Narodnem do- mu v Celju slavnostni kon- cert, posvečen vsem dose- danjim in sedanjim pev- cem tega zbora. Spet bo- do p>od umetniškim vod- stvom profesorja Egona Kuneja. 22. aprila pa bo koncert za javnost, kajti vsi naenkrat ne bi mogli v dvorano Narodnega do- ma. Na slavnosti bodo tu- di skladatelji, ki so naj- več napisali za zbor; Pe- ter Lipar, Slavko Mihel- čič. Rado Simoniti ter oba ravnatelja iz prejš- njega obdobja: prof. Tine Orel in dr. Pavle Blaznik. ladali bodo tudi sp>omin- sko brošuro in značke. V Celju se nam obeta torej Se en velik kulturni dogiKlek. Pevska kultura je živa na na- •sera območju. Dokaz več za to. je jubilej mešanega mla- dinskega pev-skega zbora celj- ske gimnazije. Srečanja nek- dai^ih pevcev (to so še zdaj) a v nekdanji sestavi, bo ne- dvomno veliko doživetje zanje, » tudi za nas in seveda tudi priložnos-t, da jim izreče druž- ba iwtrc7.no priznanje za res- nično veliko in kulturno pos- lanstvo. »ft.UX) MEDVED Jubilej celjskega godalnega orkestra če pomenijo razne obletni- ce pevskih zborov mejnike v razJTOju našega glasbenega življenja. Je Juhilej godalne- ga orkestra toliko pomemb- nješi, ker je redek ix)jav in važno dopolnilo celotni glas- beno kulturni dejavnosti. Ce- ljani so pozitivno ocenili pri- spevanja Celjskega godalne- ga orkestra, ko so v sredo, 18. marca prihiteli v dvorano Narodnega doma, da poča- stijo nj^ovo 30 letnico. Ro- dil se je takoj zatem, ko se je umirila vojna vihra, i>od vodstvom Dušana Sancina, ki mu je bil mentor in vodnik četrt stoletja. Popeljal ga je iz Celja v Trst, v Beograd in številne bližnje in daljnje kra- je, kjer je dosegel v vrsti ama- terskih orkestrov prva rtiesta. Zadnjih pet let ga vodi Val- ter RateJ, ki je sestavil, zvest tradiciij in zmogljivosti tega glasbenega ansambla, spored, vreden lepega Jubileja. Uvod- nemu »Largu« Handla je sle- dila Simfonija št. 3 v D du- ru Luke Sorkočevlča ter »Di- vertimento« za klavir in go- dalni orkester Matije Brav- ničarja. Drugi del sporeda je izpolnjevala I. simfonija v C-duru L. v. Beethovna. Godalni orkester sestavlja 16 violin, viole, violončelo, kontrabas in klavir. Vsi so domaSini, učitelji glasbene šole, bivši in sedanji mlajši učenci. Za Beethovnovo sim- fonijo Je bilo treba orkester pomnožiti zlasti z nekaterimi pihali in trobili. Nekaj god- benikov se Je našlo v naši sredini, drugi so prispeli iz Ljubljane. Tak sestav malega simfoničnega orkestra je do- stojno izjvedel Beethovna, pri čemer so se prve violine le- po in enotno uveljavile, pi- hala pa se niso vedno ujela, verjetno zaradi mlega števi- la skupnih vaj. Posebno dob- ro so zazveneli Bravničarje- vi »Divertimenti«, originalni skladbi, ki Je kot naiašč pi- sana za celjski orkester. Prav dobra je bila tudi klasicistič- na simfonija Luke Sorkoče- viča ter široki, spevni Han- dlov »Largo«. Svečanosti trenutka je pri- spevala podelitev zlatih, sre- brnih in bronastih Galluso- vih odličij, ki Jih Je Izročil zasliižnim članom orkestra tov. Meglič v imenu Zveze kulturno prosvetnih organiza- cij Slovenije. V imenu Kul- turne skupnosti je čestital orkestru prof. Anton Aškerc, v imenu občinskega sveta ZKPOS pa Vid Marčen. Števil- ni šopki cvetja, prisrčno odo- bravanje publike so ustvarili v dvorani slavnostno razpo- loženje. Po močnih ovacijah je dirigent ponovno stopil pred pult ter ponovil zadnji stavek Beethovnove simfoni- je. V zaporednih dveh dneh je igral orkester trikrat za celjsko mladino, za katero je bil to zaključni abonmaj- ski koncert v tej sezoni. EGON KUNEJ Gledališče: o krstni uprizoritvi tragifarse Borivoja VVudlerja PERPETUUM MOBILE na Odru Herberta Gruna, o dvodejanki Gospoda in Gospe, ki preživljata konec življenja v popolni odsotnosti vsega, so dejali: »Oder Herberta Griina je bil v celjskem gledališču ustanovljen pred nekaj leti, in sicer v spomin na tragič- no preminulega Herbtr'rta Griina, ki je bil v 6 letih ne- kaj let zelo uspešen drama- turg, novator. Oder Herberta Griina ni poseben oder. Vključen Je v naš redni re- pertoar, saj vsa dela uprizar- jamo na istem odiu, kot ves drug abonmajski repertoar. Na tem odru pa izključno uprizarjamo slovenska dela, slovenska novitete, ki imajo karakter eksperimentalnih del. Ta oder sedaj obstoja že tri leta. Na njem smo upri- zorili Rozmanove Zvonove, Torkarjev Požar, letos pa Igramo burko domačega av- torja Borivoja Wudi©rjB, Per- petuum mobile, ki Je bil ze- lo srečna najdba, saj tekst obstaja že nekaj let.« Jane žmavc dramaturg »Vesel sem, da je prišlo do uprizoritve tega teksta, ki smo ga postavili na Oder Herberta Griina. Delo Je bi- lo publiki prikazano, kot je to navada in kot je tudi do- bro, že v nekaj predpremi- erah. Publika je delo nadii^se navdušeno sprejela in tako pomagala gledališču, igral- cem in avtorju, da je še bolj znalo oceniti in preceniti ko- medijsko strukturo, struktu- ro gega, ki je položena v sam tekst. Mislim, da bo poleg ži- vega stika občinstva s pred- stavo, prišlo Se do nadaljnje- ga plodnega sodelovanja z av- torjem, Borivojem Wudler- Jem. Igralca, Mija Mencejeva in Janez Bermež, sama zapol- njujega odrski prostor in se z igro, s komedijskimi prije- mi, prebijata v tem svetu za- prtega meščanskega sveta, z veliko ironijo in z veliko me- ro humorja. Živita v ,perpe- iuum mobile prostoru.« Igor Lampret, direktor SLG »Postavitev mojega dela na celjskem odru me je navdu- šila in to po režijski in igral- ski plati. Moj zamišljen kon- cept Je bil sicer povsem dru- ge narave. Bil je komoren. Tu pa sem videl, da se z dvema igralcema da naredi- ti odprta komedija. S pred- stavo sem zelo zadovoljen.« Borivoj Wudler, avtor »Perpetuum mobile že od nekdaj vznemirja ljudi. Skozi stoletja so znanstveniki pK>iz- kušali, da bi ga iznašli, ven- dar se do danes to ni niko- mur posrečilo. Ne pričakujte zato, da bi se to posrečilo nam. Teh iluzij ne gojimo in naj vam povem kar vnaprej, da ga nismo iznašli. Prepri- čan pa sem, da nam Je uspe- lo s to predstavo naši pub- liki nekaj povedati, r^ekaj o človeku in o življenju ...« Voja Soldatovič, režiser »... teh škornjev zagotovo ne bomo več potrebovali. Ali misliš, da bomo te škornje še potrebovali?« »Lepo te prosim, Piki, pu- sti me pri miru, kadar prf mišljujem!« »Samo vprašal sem te, ^ bomo te škornje še potreW' vali. Podplati so že čisto P^ žrti, poglej, vidiš, prst lahW vt-aknem skoznje. Kateri (*] delavcev bi Jih bil še ves4 čevlji so dandanes draŽ" takšni preprosti ljudje pa spretni, tudi čevlje si sai*'' popravljajo.« »Saj vendar veš, da so ' čevlji tatijev dragocen sp'' min na dedka.« »Na dedkovega dedka, ška!« »Saj Je vseeno. Stokrat moram povedati eno in is^ pa si nikoli ne zapomniš. ^ Je general...« »Ne miška, bil Je general«" sluga!« . To Je odlomek iz odrsk^ prvenca, ki mu je dal avK* sam točno oznako: burka. MATEJA PODJi^ LETO VARSTVA SPOMENIKOV Sramotilni steber v Pilštanju Sramotilni stebri Sredi starega pilštanjskega trga stoji na široke7n podstavku kamniten steber s kroglo na koničastem vrhu, ki ga domačini dobro poznajo. To je sramotilni steber, ob katerem so v starih časih izpostavljali hu dodelce javnemu zasramovanju. Birič jih je prikle- nil na steber z verigo, ki je bila pripeta na železen, v kamen vzidan obroč. Tudi ta je na pilštanjskem prangerju še ohranjen. Pranger je namreč iz nemščine izposojena beseda, ki pomeni isto kot sramotilni steber. Takšni spomeniki, ki jih štejemo med pravne sta- rine, so na Slovenskem redki, čeprav jih je nekdaj imel vsak trg. Na celjskem območju so ohranjeni sa- mo štirje. Znana sta še sramotilna stebra v Podsredi in v Lembergu pri Šmarju, podoben steber pa stoji tudi v Rečici v Zgornji Savinjski dolini, čeprav so ti stebri oblikovno preprosti in drug drugemu precej podobni, predstavljajo dragoceno pričevanje o načinu življenja pred davnimi stoletji in jih zato prištevamo med spomenike, ki jih moramo na vsak način ohraniti. J. S. ftt. 12 — 27. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 pOGODKI 2ALEC: ODBOR ZA URESNIČEVANJE REFERENDUMA jia zadnji seji vseh zborov občinske skupščine so delegaU iineiiovall člane odbora za uresničevanje programa izgradnje druž- ^nih objektov po referendumu. Za predsednika 29-član.skega od- * so imenoval! FR.\NCA ZU2EJA, iz iiiZU Strojna po.sUja, y podpredsednika pa VIKT()RJ.\ UIUMO, direktorja Zarje, Imenovali so tudi devetčlanski izvršilni odbor, katerega pred- ^nik je I)OI-I'E NARAKS iz Garanta, podpredsednik pa LEO- BONAJA, direktor .\lmerve. V odboru bodo delovali tudi pododbori za šolstvo, otroško var- jjvo, zdravstvo, komunalo, objekte splošnega pomena In krajevne jKupnosti B. S. ŠTUDENTJE: USTANOVNA SKUPŠČINA študentje z območja celjske občine, ki .študirajo na maribor- ^ili visokah šolah, so imeli v začetku tedna ustanovno skupščino. >'» njej so razpravljali o mnogih problemih, nanjo pa so povabili ^ pi-edstavnike družbenopolitičnih organizacij Celja, Pogovarjali 50 se predvsem o povezovanju z domačo občino, o vključevanju , doinače akcijske programe, uresničevanju družbenega dogovora , štipendiranju, kadrovski politiki v občini, intormirap.ostl, finan ^iinju dejavnosti kluba ter o drugih aktualnih problemih,, ki živo 0(levajo vse mariborske študente, VOJNIK: RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA Po urbanističnem programu za Vojnlk je bila graditev oziroma razširitev pokopališča predvidena na novi lokaciji južno od ceste Vojnik—Šmartno v Rožni dolini. Sedanje pokopališče pa naj bi postopno opustili In preuredili v park. Toda, ker za uresničitev lega načrta ni sredstev, se je investitor odločil za razširitev starega pokopališča. Tako bodo rešili vprašanje za nekaj let. Po tem na- črtu je razširitev predvidena na »evemem predelu sedanjega poko- pališča in pomeni delni poseg v obdelano in delno neobdelano lemljišče. Kot vse kaže, bodo ob tej priložnosti uredili tudi mrii- a£0 vežico. Ker pa je predvidena rešitev delni odmik od urbanLstičnega aačrta za Vojnlk, je izvršni svet celjske občinske skupščine to »premembo tudi potrdil. STRMEC: 80 MLADIH VARČEVALCEV Družina pionirskih hranilnic v osnovnih šolah, ki dela pod »kriljem celj.ske podružnice Ljubljanske banke, ima zdaj na širšem (eljskem območju že sedemdeset članov. Prejšnji teden so namreč na podružnični osnovni šoli v Strmcu pri .Vojniku ustanovili svojo pionirsko hranilnico, sedemdeseto po vrsti in vanjo zajeli vse učence, to pa je nekaj nad osemdeset mladih varčevalcev. Na zboru so izvolili tudi sedemčlanski svet hranilnice in za njegovega pred- lednika Ireno Stimulak, učenko četrtega razreda. Mentorske obvez, aosti pa je sprejel učitelj Ivo Modrijančič. .Sicer pa je prisrčen do- jodek izpopolnil tudi direktor celjske mestne hranilnice Aleksander Videčnik, ki je otrokom govoril ne samo o dolgoletni tradiciji de- narnega varčevanja na celjskem območju, marveč tudi o pomenu pionirskih hranilnic. LJUBNO OB SAVINJI: ORGANIZATOR OBČINSKEGA PRAZNIKA Medtem ko je bila lan.sk« proslava praznika mozirske občine r Gornjem gradu, združena s proslavo tridesete obletnice osvobo- iitve Gornje Savinjske doline, bodo letošnje prireditve v poča-sti- tev 12. .septembra 1944, leta in tride.sete obletnice osvoboditve sploh na Ljubnem ob Savinji. Ob tej priložnosti bodo na Ljubnem od- prli prizidek osnovni šoli In prav gotovo tudi novo proizvodno halo domačega gradbenega podjetja. SIcer pa bodo to slavje pove »ali še z drugimi delovnimi zmagami v kraju. VERONA IN CELJE: POBRATIMSTVO Kot vse kaže, bodo prijatelj,ske vezi med sindikalnimi organi- ncijanii Celja in italijansko Verono, Id tnjajo že nekaj let in so dobile trdnejše osnove ne samo po lanskem kongresu slovenskih sindikatov v Celju, marveč tudi po nedavnem obisku celjske sindi kalne organizacije v Italiji, prešle še na obe mesti. Minule dni se je namreč v Veronl pod vodstvom pred.sednika Celjskega občinskega sindikalnega sveta Ivana Kramerja mudila 4flegacija celj-skih sindikatov. Ob tej priložnosti so predstavniki »beh organizacij podpisali listino o trajnejšem medsebojnem sode- lovanju. ki se bo uveljavilo zlasti v menjavi delovnih in drugih Izkušenj. Celjsko sindikalno organizacijo pa je sprejel tudi župan mesta Verone, ki je izrazil željo, da bi prišlo med obema mestoma do pristnejših in pobratimskib stikov, LAŠKO: IZOBRAŽEVANJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN Minuli teden Je ol>člnskl odbor rezervnih vojaških starešin ana- wiral lanskoletno izobraževalno akcijo in ugotovil, da je okoli 80 odstotkov članov organizacije uspešno opravilo tako teste iz Vojaškega znanja, kot tudi praktični preizkus v orientacij.sko tak- sni nalogi ter streljanju. Problem so nekateri i>osamezniki, ki ^ ne udeležujejo predavanj, pa tudi vaj, ki jih organizacija pri- •"■»vi, ne obi.ščejo. Občinsko vodstvo razmišlja o možnosti učlnko- ^'e.j-ših sankcij zoper take rezervne starešine, ki v slučaju potrebe '*f>je naloge gotovo ne bodo mogli v redu opravljati. Občinski odbor je sklenil v letošnjem letu združiti preizkus '"anja, orientacijsko-taktlčni pohod in vajo v streljanju na en dan. To bo verjetno proti koncu maja aH v začetku junija ' vseh treh terenskih organizacijah. VISOKO NA LOVŠKEM HRIBU Otroci so si bilj tako podobni med seboj, da se v mraku ni prav nič razločil obraz naj- mlajšega, štiriletnega Tončka, od obraza desetletne Lojzke, najstarejše med njimi. Vsi so bili v lica ozki in drobni in vsi so imeli velike, na stežaj odprte, vase in v daljavo zamišljene oči. IVAN CANKAR Drlaubnikova Ana sta- nuje s svojimi >troki vi- soko gori na lovskem hri- t>u pri Andražu. V stari, na pol leseni hiši živi, ki še stopnic nima. Le maja- va deska je prLslonjena na lesen podboj vrat m po njej stopa DrlauDniko- va (iružina v svaj dom Pa vseeno je lepo r.u go- ri. še posebej je lepo te daj. ko osvetli sonce pre- lepo dolino in se da bi jo lahko opazovalec položil v srvojo dlan. Tistega dne je bila Ana ne čisto sama, saj Je ma- li Igor mimo spal na kav- ču sredi kuhinje. Bernar- da in Cvetka sta se san- kali nekje na zasneženem hribu, Franci in Miran pa sta bila v šoli. V temni kuhinji je bilo hladno, ve- lika lončena peč le o.sta- la tudi tistega dne neza- kurjena. Povsod po kuhi- nji, po kavču, mizi in klopeh so ležale obleke otrok in Ana se je ravno- kar pr^pravfjala, da bo v visok škaf namočila uma zano perilo. Začudena je bila, ko n^s je zaigledala na vra- tih. In malce prestraše- na. Kot da bi se za tre- zbala naše prisot- nosti. Potem nas Je p>o- vabila, naj sedemo na ši roko klop ob lonOem pe- či. »Eno leto sem bila stara, ko sva se z mojo mamo preselili v uole hi- šo na lovskem hriou,« je pripovedovala Dridubni- kova Ana. »Lepo je tu in rada imam ta hrib. Da bi bila le hiša maio več Ja!« Res je premajhna tista pollesena hišica za sedem- člansko Drlaubnikovo dru- žino. V njej sta e dva prostora, kuhinja m spal- nica. In ta spalnica je ve- lika komajda za dve po- stelji, ki sta tesno postav- ljeni ob vzdolžno s:eno in v katerih spijo štirje Dr- laubnikovi otroci. ®a še en prostor je v niši, tik ob spalnici Aninih otrok. Hlev. »Enega prašiča m dve kozi imam v hlevu,« je povedala Ana, Pa tudi kure imam. Ta- ko se lažje prebijemo iz meseca v mesec. Mož Alojz je zaposlen v Gore- nju, toda njegov ,jaslužek je prema ihen za tako ve- liko družino, kot je naša. Lažle Je, če imam nekaj živine, ta.ko imam (rsa.1 malo mleka. Tudi 18 arov zemlje imam, na n.lej pri' delam krompir m 2»le- njavo. Tako moji otroci vsaj lačni niso.« Nekaj let tega je Ana dobivala redno pomoč od organizacije Rdečega kri- ža v žalski občini. Dobi- vala je obleko in obutev za svoje otroke. Sedaj pa že nekaj let nič. Nihče je ne vpraša, kako živi, _ niliče je ne vpraša, kako' preživlja svoje otroke. Sama pa tudi noče vpraša- ti, zakaj ji ne pomagajo. Zakaj ne pomagajo , nje- nim otrokom. Nič ne sto- ri, nič ne vpraša, samo čaka, da bo prišla oomoč. Od koderkoli. Od redeče- ga križa ali krajeviie sku- pnosti. Vseeno je. Samo da bi pomoč prišla. »Mislila sem, da nam bo krajevna skupnost po- stavila h:šo.« je dejala Ana. »Vsi vedo, v Kakš- nem živimo in da nam Je pomoč res potrebna. Saj smo tud^ mi prispevali za cesto, ko so jo poprav- ljali in ko so vsi dali. Dvajset tisočakov smo dali, pa čeprav te^ko. Sa- mi bi si postavili hišo, o tem smo že razmišlja- li. Toda sami ne moremo 2!vozIti lesa in opeke t hrib, preveč je strmo. Ot- roci pa so še premajhni, da bi nama pomagali. Za- to torej pričakujemo po- moč krajevne skupnosti in občine.« Takole pripoveduje Ana in čaka pomoči. Nikogar nič ne i-praša, nikomuj n'č ne reče, samo čaka. Čaka ix>moč, ki mora pri ti, pa naj bo to pomoč krajevne skupnosti ali Rdečega križa ali občine. Vseeno je, samo mora priti. Toda, kdo bo r.isti, ki bo pomagal Drlaubnikovi Ani? Morda krajevna sku- pnost, morda organizacija Rdečega križa, morda ob- čina, Kajti nedvomno bo moral nekdo pomagati Ani tsm na lovškem lu-ibu. Pa ne zaradi nje same. Pomagati bi ji moral za- radi njenih otrok, zaradi Igorja in Francija In Mi- rana. In zaradi Barbike in Cvetke, ki sta .se tiste- •ga dne premraženi stiska- li v materino krilo. Niim je potrebna po- mci. Tekst: DAMJANA ST.\MEJCIC Foto: DRAGO MEDVED 10. stran -- NOVI TEDNIK §t. 12 — 27. marec 1975 OBVEŠČANJE Delegatski sistem je z vso ostrino odprl tudi cel kup problemov na pod- ročju obveščanja. Žal v prehudi lakoti za infor- macijami razmišljamo več o obsegu Informiranja, pa premalo o kakovosti in jedrnatosti informacij. Trenutna zadrega, da v mejah sedanjih možnosti ne moremo niti delegaci- jam ponuditi primernega obsega informacij, kaj še- le, da bi z delegatsko tvarino seznaniU vse ob- čane in delovne ljudi, sili občinske skupščine in ob- čine v prehitre odločitve. Ali se skriva rešitev ka- kovostnega obveščanja de- legatov le v novih skup- ščinskih poročevalcih in glasilih? Ali pa moramo v izgrajevanju družbenega sistema obveščanja v re- publiki, na območju in v občinah videti celovite potrebe delovnih ljudi, občanov tn delegatov po obveščanju in s tega iz- hodišča pristopiti k izpe- ljavi najboljšega sistema obveščanja? Tak pristop pa ne more prezreti že razvitih oblik družbenega komuniciranja in obvešča- nja. Izhodišče ni sporno. Boljše moramo bdti o vseh bistvenih dogajanjih obveščeni vsi delovni lju- dje in občani, delegati pa morajo biti še'** dodatno oboroženi s pogloblje- nimi, kvalificiranirru, sta- tistično obogatenimi in- formacijami iz različnih virov (še posebej temelj- nih samoupravnih skup- nosti, drugih delegacij, političnih subjektov, itd.). Vemo tudi, da vse infor- macije niso enako po- membne, to velja za de- legate kot za vse samo- upravi j avce, da pa bomo morali zlasti o sistemskih in najvažnejših predlo- gih za velike . družbene odločitve vključiti v pro- ce!s obveščanja, torej doi>olnjevanja, odločanja, dogovarjanja in sporazu- mevanja vseh ljudi. V sedanji razpravi o ob- veščanju v delegatskih od- nosih na celjskem obmo- čju potemtakem ne more- mo izhajati le s podpos- tavke, kako nujno je naj- boljše obveščanje za dele- gate. Torej moramo nače- ti razpravo o tem, kako se v sistem obveščanja, kakor ga zahtevajo dele- gatska razmerja, vključu- jejo — pokrajinski in lakal- ni informativni mediji (Novi tednik. Radio Celje, Naš čas. Radio Šmarje, Naše delo. Savinjske novi- ce itd). — glasila delovnih ko- lektivov — bilteni političnih or- ganizacij — strokovni časopisi in informacije, ki Jih objav- ljajo občinske skupščine, SDK, banka, uprava jav- ne varnosti itd. — druge oblike informi- ranja in komuniciranja itd. Politična ocena njihove- ga dela in (ne) tvorne- ga funkcioniranja v de- legatskih razmerah bo pokazala tudi na možno- sti: — kaj lahko .storimo za množičnost bolj kako- vostne ln jedrnate infor- macije, pomembne za pro- cžse odločanja, dogovar- janja in sporazumevanja delovnih ljudi In občanov in — kaj za najprimernej- še in najbolj racionalno obveščanje delegatov, tudi glede na težave, ki tarejo izvršne svete in občinske skupščine kot predlagate- lje raznih odločitev, pre- dlogov, stališč. Itd., zaradi preobsežnih gradiv. Odgovora na ti vpraša- nji na celjskem območju še nimamo, čeprav bi re- alna ocena pomagala pri snovanju družbenega si- stema obveščanja na ob- močju in v občinah. Imamo pa zato nekaj zamisli in tudi pK)litična zahteva Je nedvoumna — v vseh občinah moramo ustanoviti Informativno- dokumentacijske centre (INDOK centre). Nekdo je zapisal, . »da moramo imeti ustanovo, ki bo lahko dajala na raz- polago skupnostim in de- legacijam vse tisto gra- divo, ki iz gmotnih, teh- ničnih ali kakršnihkoli drugih razlogov nikoli ni in ne more biti dostop- no najširši obliki stro- kovne analize, grmade po- datkov, najrazličnejši pre- gledi, pripravljeno gradi- vo, študije, knjige itd., kar je mogoče razmnožiti v sto izvodih, več pa bi bilo neracionalno in pre- zamudno); taka ustanova bi morala potem oprav- ljati še eno bistveno nalo- go — pomagati bi mora- la zbirati informacije na ravni (iz delovnih organi- zacij, skupnosti, zavodov, itd.), s čimer bi se vse tisto, kar prihaja recimo iz republike, dopolnjevalo — zlasti za tiste skupno- sti ali delegacije, ki kaže- jo za posamezne stvari p)otrebno živ interes ...« Prvotne zasnove in tudi že samo ime povedo, da bodo INDOK centri op- ravljali dvojno nalogo — informativno in dokumen- tacijsko. V informativno- dokumentacijskem centru bi strokovna služba zbira, la podatke, informacije, stališča, p^oglede temeljnih izvirov informacij (TOZD, KS, SIS, družbenopoUtič- ne organizacije, temeljne, splošne delegacije, skupi- ne delegatov, konference delegacij, skupščin, iz- vršnih svetov itd.), podat- ke statistike, bank, SDK, uprave javne varnosti, ra- znih strokovnih združenj itd., vodile dokumentacijo in torej predstavljale ce- lovito ustanovo za zbira- nje in urejanje vseh in- formacij, ki so pomemb- ne za proces družbenega odločanja. Informatlvno-dokumen- tacijski center kot inte- gralni del družbenega si- stema pa se ne bi ome- jil le na »urejevalsko« vlogo, vlogo zbiralca, ure- jevalca in posredovalca informacij delegacijam in zainteresiranim (množični mediji), temveč bo tudi izdajatelj posebnih skup- ščinskih, delegatskih in- formacij (oblika poroče- valca ipd.). Jasne programske zas- nove INDOK službe in na- tančne opredelitve njenih funkcij in možnosti še ni- mamo- kakor še nismo iz- delali temeljite ocene do- seženega informiranja na območju in v občinah. Mnenje, češ da se preveč mudi za skrbnejše raz- mišljanje o preciznejši op- redelitvi celotnega družbe- nega sistema obveščanja in o funkciji INDOK služb znotraj nJega, m do. volj domišljeno. Parcialne rešitve so seveda lažje, vendar ne hajmodernejše, najracionalnejše in najce- nejše. A ne gre le za program- sko čistost in jasnost. Gre tudi za kadrovska, orga- nizacijska in materialna vprašanja, ki so enako ak- tualna, če bomo zares in- tenzivno razmišljali 6 us- tanovitvi informativno- dokumentacijskih centrov in načrtno določili roke za njihovo postavitev. Za regionalna medija NT in RC je ustanovitev informativno dokumenta- cijskih centrov velika pri- ložnost in možnost. Dnev- na informacija v RC bo lahko še popolnejša, raz- novrstnejša in natančnej- ša, obogatena z različnimi stališči in pogledi do po- sameznih družbenih vpra- šanj. Ne samo to. RC bo lahko dobil pomembno mesto tudi v neposred- nem obveščanju Iz skup- ščinskih razprav. NT se že sedaj s svojo informativ- no-politično vsebmo po svojih močeh vključuje v procese delegatskega odlo- čanja. Z ustanovitvijo in- formativno dokumentacij- skih centrov pa bi lahko za vseh šest občin — us- tanoviteljic (Celje, Laško, Slovenjske Konjice, Šent- jur, Šmarje, Žalec) opra- vil tudi »poročevalsko« funkcijo s posebno Izda- jo — NT poročevalec en- krat ali dvakrat na me- sec. Organizacijsko in ka- drovsko Je na to nalogo že pripravljen. Finančne anaUze pa bd morale na- zorno pokazati, katere va- riante so najboljše. Lan- ska naklada NT 17.928 po- meni, da NT bere na ob- močju okrog 70.000 obča- nov. Ce bi NT poročeva- lec namenil vsakemu go spodinjstvu, pa bi bilo njegovo družbeno in poli- tično poslanstvo še izra- zitejše — ob dobro zasno- vani podobi posebne iz- daje NT kot skupščinske- ga poročevalca šestih ob- čin. Razumljivo Je, da taka zamisel ne more spregle- dati drugih idej in mož- nosti vseh obstoječih ob- lik množičnega komunici ranja m obveščanja. Razmišljanje o Infor mativno dokumentacijskih centrih ponovno aktuali- zira misli o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti za obveščanje (v občini ali na območju). Družbena odgovornost za obveščanje je v ustavi čvrsto opredeljena. Tudi o podružbljenosti po- litike na področju obveš- čanja m dilem. To pa po- meni, da bi lahko znotraj samoupravnih interesnih skupnosti združevali od- govornost in interes za ob veščanje, izvedli tudi do- ločeno oblikr svobodne menjave dela (vse več bo informatorjev) in določili trajne materialne vire za razUčne oblike obvešča- nja, za njihovo redno de- javnost in razovj (tudi za INDOK centre). Na celjskem območju bi morali v trenutnem živahnem in dokaj neu- branem pristopu do izo- blikovanja družbenega si- stema obveščanja v obči- nah in regijah poiskati enotna izhodišča za najpa- metnejše rešitve in odlo- čitve. Svet osmih občin in medobčinski politični organizmi bi morali naj- brž biti pobudniki take poti. JOŽE VOLFAND Spomini, stari štirideset let. In vendar jih Je pri- povedoval tako, kot bi se vse skupaj zgodilo včeraj. Z imeni in letnicami nobenih težav. Vse Je bilo tako živo, neposredno. Dogodki so se vrstili kot na film- skem platnu. In čeprav Je v sinovi urarski delavnici medtem postregel še nič koliko strankam, prekinitev v pripovedovanju ni bilo. Takšno Je bilo srečanje z ur.irskim mojstrom v pokoju Viktorjem Godnikom. Srečanje, ki smo ga navezah na znani zlet Svobod 1935. leta v CJelju. »V Celje sem prišel ali bolje povedano pribežal 1924. leta iz Komna pri Sežani, takoj za tem ko sem odslužil vojaški rok v italijanski vojski. Tako sem se pridružil vsem tistim, ki se nismo mogli sprijazniti z italijanskim fašizmom .. Zatem se Je pri znanem celjskem urarskem moj- stru Antonu Lečniku Izučil obrti. Pri njem je delal vse do okupacije 1941. leta. »Ih kako ste postali član Svobode?« »Rad sem igral šah. Kmalu i>o prihodu v Celje se nas Je nabrala že kar lepa skupina vnetih šahistov. Pa smo rekli, kaj bi bilo, Ce bi to naše šahiranje pre- nesli v Svobodo. Rečeno, storjeno. Tako smo 19^. leta ustanovili pri celjski Svobodi še šahovsko sek- cijo. Vodil sem jo jaz. Toda, v Svobodi nisem ostal samo pri šahu. Od 1928. do 1931. leta sem bil društve- ni blagajnik, od 1932. do 1934. leta predsednik, od 193S. pa vse do razpusta tajnik. Torej, sem bil tajnik tudi v času, ko Je bil v Celju zlet Svobod.« »Ali bi nam hoteli opisati takratno dejavnost Svo- bode?« »Izredno aktiven Je bH pevski zbor, ki Je imel oko- li petdeset, članov in ki ga Je vodil Ciril Pregelj. Nastal je s pripojitvijo pevskega zbora Naprej, 19M. leta. De- lavna Je bila dramska sekcija, ki Jo je usmerjal Cvet- ko Vernik. In potem še šah, da ne omenjam preda- van,), ki Jih Je bilo tisti čas dovolj.« »Kako pa so tekle priprave na zlet?« »Najprej to, da Je šlo v tem primeru za sloven- ski zlet Svobod. Imenovali smo pripravljalni odbor, ki ga Je vodil Franc Svetek. Sicer pa Je ta odbor skrbel za celotno organizacijo, ki ni bila majhna. Jaz, na primer, sem, prevzel skrb za reditelje. Dela v času pred aletom ni manjkalo. Tako smo poskrbeli za sam spored in za vse tisto, kar sodi k takšni prireditvi. Tudi za prihode in odhode udeležencev, za njihovo prehrano, za zborna mesta in pKKiobno.« »In kako je bilo na sam zletni dan?« »Zlet je bil 7. julija. Tisto nedeljsko Jutro je bilo oblačno. Po desetih dopoldne pa se Je nebo zjasnilo, medtem ko je zvečer narahlo rosilo. Torej, z vreme- nom smo imeli srečo. Ta dan je bUo v Celju okoli deset tisoč članov Svo-^ bod iz vseh koncev in krajev naše republike. Udeležen- ci so se zbirali na štirih mestih, glede na to, iz kate- rega predela Slovenije so prihajali. Zborna mesta so bila v Gaberju pri Jugoslovanu, zatem pri Zelenem travniku na sedanji Teharski cesti potem pri nekda- njem oziroma tedanjem kapucinskem mostu čez Sa- vinjo in v mestnem parku. Vse skupine so se zatem sešle na stičišču Aškerčeve in Mariborske ceste, pri- bližno tam, kjer Je zdaj hotel Celeia. Od tod je potem skupni sprevod udeležencev zleta krenil po Mariborski in Stanetovi ulici, mimo kolodvora in Prešernovi ulici do Glazije, kjer je bil glavni prireditveni prostor. Po prvotnem programu je bil zamišljen le kultur- ni nastop. Toda zlet je dobil močno delavsko napred- no obeležje. Zato Je tri dni po zletu sledil tudi razpust vseh Svobod v Sloveniji. Torej že 10. julija IRS.^i. leta. Sicer pa so na zletu nastopili pevci, g:>dbeniki in reci- tatorji. Bih so tudi trije govorniki: prof. Bogo Teply, predsednik Svobod Slovenije, zatem Leskošek in To- I>alovič. Sam zlet se Je končal brez incidentov, pa čeprav so mnogi nosili transparente z naprednimi gesli in četudi v povorki in zlasti na Glazaji vzklikov o enakosti in delavčevih pravicah ni manjkalo. Vpliv in moč napred- nega delavskega gibanja je bil velik, očiten. Policija je budno spremljala vrsak korak in celoten spored. Bila je števUčno mofeo oJaSana Po govorih in kulturnem sporedu Je bil na Glaziji še družabni del. Tu smo tudi postavili več šotorov in stojnic, kjer so prodajali hrano in pijačo. Pomembno Je še to, da je bil predsednik celjske Svobode v času zleta, sicer pa od 1934. leta do raz- pusta, Jože škorjanc. Razen tega Je imela Svoboda tedaj dolgo vrsto agilnih delavcev in funkcionarjev. Z objavo razpusta Svobode, 10. julija 1935. leta. Je policija takoj zapečatila naše društvene prostore v Razlagovi, sedaj Cuprijski ulici. Toda, s tem delo ni zamrlo, kajti že Jeseni istega leta smo v Celju dobili novo delavsko prosvetno dnaštvo. Vzajemnost, ki je delovalo vse do razpada stare držive.« M. BOŽIČ Viktor Godnik ftt. 12 — 27. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 11 DOBROTA NI SIROTA S strašno muko sta Kunstova dva, Jana in Rudi, zidala hišico. Niti Jana niti Rudi nista nikjer v službi, živi ju majhna kmetija, hišica pa je rastla, rastla so tudi gospodarska poslopja, rojevali so se otroci, eden za drugim, osem jih je povila Jana, najprej Jančiko, potem Gelco, nato je privekal na svet Franci, kmalu za njim še Nuška in Rudi pa dvojčka Stanko in Stanka in nazadnje še Jože. Hišica je bila gotova, prijetno je mežikala v svet okoli Trebč pri Bistrici ob Sotli in le še nekaj malih stvari bi moral Rudi dodati, ko je v nedeljo, od 22. na 23. februar, okoli polnoči, planil v Kunstovo hišo rdeči petelin in uničil velike sanje družinice. Nad zoglenelo podstrešje so se zazrle žalostne oči deseterice ljudi ... »Gradil sern Jo trdno, mislil sem, da ji noben ogenj ne more do živega, na to sem še posebej pa- zil, saj veste, toliko ot- rok pri hiši, mimogrede se kaj zgodi,« je bolj sam zase, toda nikakor ne žalosten in -^bupan ugotavljal ob našem obi- sku Kunstov Rudi. Pa je vendarle kljub vsemu prišlo. Malo pred polnočjo, bi- la je nedelja, je Rudi za- slišal otroški krik. Bila je Jančika.. »Zakričala je s takšnim glasom kot lisica v go- šči, Stisnilo me je pri srcu in planil sem ven. Pred hišo Je bila Jan- čika, najstarejša. Skočila je iz svoje sobice .la pod- strešju, kakšne tri metre na tla. Ni bilo Isaj ugo- tavljati, besede so bile odveč, hiša je gorela. Kot poblazaiel sem planil na podstrešje, pet mojih ot- rok je spalo gori. Na nič nisem mislil, le otroci, bognasvaruj .,.« Rudi je pravi Cas sli- šal Jančikin glas. Zgoraj je bilo že vse v ognju, otroci pa so spali, kot da ni nič. Rudeku se je prav tisti hip sanjalo, da z očetom delata betonske zidake v bližnjem gospo- darskem poslopju, nalaga- ta na peč žagovinu še mo- kre klade, da se posuše, in ker ne pazita dovolj na les ,se vžge, m smod pride do njiju. »Stanko je bil že omo- tičen, ko sem ga T.budLI sredi sanj. Nič nisem po- mišljal, vseh pet, id jih je spalo zgodaj, sem zme- tal, še danes ne vem, ka- ke, enega za drugim po stopnicah v vežo. Lahko bi si zlomili roko, nogo, kaj drugega, vendar vse to ni bilo važno, .e da ostanejo živi. Ko danes premišljujem o tisti stra- šni nedelji, vem, da me je obup naredil strašne- ga, močnega kot žival v hosti.« NA PRIZORIŠČE PRIDEJO SOSEDI Otroci so bili rešeni, vseh osem je trepetalo na mrazu februarskega ve- čera, Začeli so prinajati sosedje. Rudi se m zme- nil za nič, divjal je po hiši kot ponorel, reševal, kar se je rešiti dalo. Na podstrešje je nosil vodo, gasil in gasil. Prišli so gasilci iz Kozjega in Bi strice ob Sotli, ob gore- čem podstrešju se je na- bralo kup ljudi, V ..>genj se je zagnal, kdor je le imel dovolj moči in pogu- ma, Vsi so sledili l->bre- mu Kunstu. Malo je manjkalo, pa bi jo sku- pil tudi Zorenčev Mirko. Strop se mu je zrušil na glavo. Starešinov Zlatko si je opekel roko. O tem, da se je ix)škodoval tudi gospodar, skorajda "ve ka- že govoriti. Ko je bilo vsega konec, je moral v najbližjo bolnico, v Bre- žice, kjer so ga zadržali osem dni. Kljub temu, da je otroke sam reševal in jih po zaslugi prisebne Jančike tudi rešil, je v bolnici še vedno ves na- pet premišljeval. Kaj je z njegovo družinico, so zdravi, je morda kdo opečen, ima kdo strto roko ,., Tisoč misli Je ro- jilo po glavi Rudiju Kun- stu. Kako bodo popravi- li škodo, se v tistih tre- nutkih ni spraševal. To je bila zanj nepomembna zadeva: delali bodo, gara- li kot doslej. Pomagali bodo otroci. Na ise je mii&lil takrat v ' bolnici, le na nekaj je pozabil: na svojo neizmerno dobroto in priljubljenost in iia to, da se posojilo vračila veseli,,. Vrnimo se za crenutek nazaj v preteklost. Kun- stova dva pa tudi njuni otroci so v Trebčah, pa tudi v Bistrici ob Sotli zelo priljubljena družina. Rudi sam pravi, da je menda ni. hiše, kjer ne bi pomagal in kjer ne bi bil le kanček njegove- ga truda. Za plačilo aH zastonj, tako ali drugače. Pomagal je, kjer je le mogel in znal, oostoril, kar je bilo treba in ni spraševal, kdaj bo kdo kaj vrnil in ali bo sploh vrnil. Takšen človek je, to je v njegovi naravi. Doma je skupaj z otroki delal na stroj cementne zidake, kop>al zanje -pesek v bližnjem peskolomu in samo to zimo ob pomo- či otrok nakopal 150 kubi- •kov peska. »To hišo smo sami naredili,« se je up- ravičeno f>ohvalil, TO smo ga obiskali. Sosedje po- znajo Kunsta kot i:sredno dobričino, kot človeka, ki ne zna reči ne. SOLIDARNOST NE POZNA MEJA Iz hiše v Trebčah se je še kadilo, ko so že za- vrtela kolesa razumeva- nja, usmiljenja in pomo- či. Sosedje so brez besed pobrali otroke In jih na- branih. Pri njih so Kuns- tovi otroci Se sedaj, do- kler Rudi ne popravi hi- še. V nedeljo zjutraj se je sestal odbor krajevne skupnosti Bistrica >d Sot- U in odobril Kunstovim 5jOOO dinarjev za les, ki so ga šli iskat kmalu zatem v Podčetrtek, Kunstovi ne smejo niti en teden osta- ti brez strehe, takšen j^ sklep. Sosedje so orga- nizirali delovno akcijo, zbrali so se tesarji, fur- mani, vsi, ki so se v živ- ljenju naučili česar koli pa- metnega, kar bi lahko koristilo Kunstovim. Na- biralna akcija je vzklila takorekoč kar sama od sebe in prav kmalu je imel Rudi v rokah 10.000 dinarjev, ki so jih dobri ljudje zbrali samo na ob- močju Bistrice ob Sotli. še celo uboga Jazbečeva Franca je prinesli 100 dinarjev in vrečko kek- sov, To, kar Ih tudi sama še kako i>otrebovala ... O zadevi bo razpravlja- la tudi občinska sKupšči- na Šmarje pri Jelšah in pomagala ljudem, .-ci zase pravijo, da niso ubogi. »Kje pa! Samo da ima- mo otroke. Glejte, res nimamo ne vem Kaj m da smo vse, kar imamo, naredili s temile roKami, da so nam pomagali so- sedje, toda stradali moji otroci niso in ne bodo, čeprav jih je veliko in jih je bilo težko riniti skozi pleničke. Bogastva in prevzetnosti pn naši hiši res ni, je pa veselje in zadovoljstvo. Najin Stanko je že cel gospo- dar in uresničilo se je tisto, kar tako radi vča- sih pravimo: za svojega otroka bi v ogenj sko- čila tudi trikrat.« Že čez štiri dni je stal na Kunstovi hiši nov rušt, kot pravijo ostreš- ju v Obsotelju m na Kozjanskem. Zdaj s^-a Ja- na in Rudi zadovoljna in se ne sprašujeta, zakaj je do tega prišlo. Najbrž naj bi bil kriv vsega gorja dimnik. In vendar bo tre- ba še veliko trpljenja, odpovedi in ix)moči, da bo hišica spet takšna, kot je bila. Skoraj gotovo bi zgore- lo vseh pet otrok, Ce ne bi bilo prisebnosti naj- starejše hčerke Jančike in neizmerne ljubezni oče- ta Rudija. Najbrž bi hiša še danes kazala očmela rebra, če ne bi bilo do- brih sosedov, ki <^0 v trenutku spoznali, kje je njihovo mesto. »KAJ BI BREZ DOBRIH LJUDI?« Kunstovim prihaja po- moč še kar naprej. Otro- ška oblačila, bila so z otroki, so večinoma zgo- rela, zgorelo pa je tudi več drugih reči, ki so jih imeli spravljene na pod- strešju. Tudi čevljev sko- rajda ni več. Kunst nam je pokazal počrnele čev- lje, škornje, odšli smo med očmele zidove. Zu- naj se skorajda le poz- na, da je gorelo, le pri vseh zgornjih oknih je okold in okoli črno. Po- kazal nam je okno, s ka- terega je skočila Jančika, pogumna deklica. »Ce le morem, se za- hvalim sosedom. O, še bom pomagal, če oom le mogel. Vsem po vrsti. Kaj bi le brez dobrih ljudi?« Kunst ne more prehva- liti ljudi in nejeverno po- kimava z glavo. In ven- darle je res. Preden smo >Oiskali Kunstovo domačijo," smo odšli k Dragu Kuneju, tajniku krajevnega urada v Bistrici. »Mislim, da Je to, kar smo naredili, ko je v Trebčah izbruhnil požar, čisto normalna itvar in da bi tako naredili tudi drugje. Ljudem je vendar treba pomagati m Kim- stova dva si to še posebej zaslužita. Kunsta tvikaj vsi dobro p>oznamo m ve- mo, da rad pomaga. Ka- ko bi izgledalo, če v pra- vem trenutku ne bi znali tega ceniti? Mar bi to še bilo pošteno od .las? Tu- di sicer menim, da so naši ljudje zelo solidar- ni, dobri in da radi pri- skočijo na pomoč člove- ku v sili. človeku, ki ima osem otrok, najmlaj- ši je star štiri leta, naj- starejša pa štirinajsc, pa še posebej.« V Kunstovi hiši je bi- lo živahno da le kaj, ko smo odhajali. Janči- ka je pravkar prišla iz šole, ostali pa so se gnet- li okoli mize, ropotali z žlicami in živahno gleda- li drug drugega in se smejali. Kot da požara sploh ne bi bilo. »Najini otroci so pridni kot črveki, tudi v šoli jih imajo radi in še k^r do- bro izdehijejo,« je Se kot za slovo dejal Rudi in svetlo pogledal ženo Ja- no. Tekst: MILENKO STRAŠEK Foto: DRAGO MEDVED Kusntova družinica je danes srečna in zadovoljna, ker se je vse takt^ dobro steklo. Drago Kunej: »O Kun- stovih vse dobro ..,« Rdeči petelin je pustil na zunaj sledove le okoli oken 12. stran -- NOVI TEDNIK §t. 12 — 27. marec 1975 pisma BOJANČINI POZDRAVI Pisala nam je Bojanca, ki je z očkom in mamico v Nemčiji, v Regensburgu, Zelo veseli smo bili njene kar- tice. Mimo žrebanja ji bomo poslali lepo knjigo, če nam bo poslala svoj polni naslov. Bili smo veseli njenega pisma, nas je pa tu malce stisnilo pri srcih. Deklica se je potrudila, da nam je pisala v slovenščini, vendar tako, kot jo učijo v nemški šoli. Vse samostal- nike je pisala z veliko začetnico. In če Bojanca hoče, ji bomo poslali tudi slovensko vadnieo za njeno starost. Spodaj preslikano sporočllce na Bojaninf kartici. VZORNI MLADINCI . Za osmi marec, dan že- na, so mladinci iz Blagov- ne pripravili materam in ženam prijetno proslavo. Tudi možje so bili povab- ljeni, a jih ni bilo veliko. Marsikatera žena je imela solze v očeh ob prelepi recitaciji in pesmi, ki so bile namenjene samo nam. Čeprav poznam vse te mladince, nisem vedela, da so med njimi tako dobri pevci, recitatorji in seveda tudi humoristi. Naj povem še to, da smo bile žene tudi pogoščene. Ob vsem tem dobrem pa je tudi temna stran. Mladinci namreč nimajo svojega prostora. Priredit- ve in sestanke imajo na osnovni šoli Blagovna. To pa seveda ni primeren prostor in je to tudi ovi- ra pri njihovem delu. Ne samo mladinci, tudi dru- gi želimo, da bi čimprej dobili primeren prostor. JOŽICA ŽNIDAR, Blagovna NAŠE ŽIVLJENJE Sem samo ena Izmed mnogih. Moje življenje se nagiba v 40. leto. Zdrznem se ob spominu na otro- štvo, vojno, trud za po- klic, službo in končno na ustvarjanje družine in do- ma. Lep je bil dan, ko nam je bilo dodeljeno družin- sko stanovanje na Otoku. Udobnosti nam zdaj ne manjka. Res je, da je za- to treba odšteti denar, si- cer pa zato hodimo v službo. Grenko pa mi je ob misli, da se v takih stanovanjih najdejo ljud- je, ki tega ne znajo ce- niti. So ljudje, ki bi sa- mo sprejemali. Ko pa je treba dati dinar za rožo ali morda za iepšo uredi- tev okolja, v katerem ži- vimo, poznajo samo od- govor: »Ne dam nič.« Pa to niso revni ljudje! Nehote se človek vpra- ša, ali taki ljudje sploh sodijo v družbena stano- vanja, saj jim Je sebič- nost tako pri srcu, da jim je vseeno, kaj se do- gaja okrog njih. Nočejo vedeti, da če bi vsi tako ravnali, bi bilo naše oko- lje zanemarjeno, brez cvetlic. Toda taki smo. Tako je naše življenje. Samo po sebi teče naprej. JOŽICA AVŠIC, Celje NOVI ALI STARI DINARJI Vsem tistim, ki si želi- jo omisliti plinsko bombo, želim v opozorilo opisati moj primer. V prodajalni ASTRA v Celju, na Miklošičevi uli- ci, sem 30, januarja le- tos kupoval gumijasto cev za priključek plinske bombe. Trgovec mi Je po- vedal ceno v starih dinar- jih. Napisal Je račun ln ga odnesel na blagajno. Pripravil sem omenjeni znesek in blagajničarka ga Je brez besed vzela. Vse bi bilo prav, če ne bi Jaz povedal cene znancu, ki se je začudil, saj se je njemu zgodilo prav tako, samo da je on napačno ceno reklamiral in dobil denar vrnjen. Ko pa sem šel nazaj še Jaz, so zma- jevali z glavo in dejali, da ni bilo v blagajni ta dan nobenega viška. Na mo- jem računu pa Je zelo ne- jasno napisana cena, da se ne ve, ali je v starih ali v novih dinarjih. MIHAEL GOLCER, Trubarjevo nabrežje 4, Laško PRIJETEN VEČER Z zamudo sem brala v vašem listu, da je bil od- likovan s Prešernovo na- grado naš Štefan žvižej, režiser, ki Je slavo Zar- je zanesel celo v Prizren. Znano mi je, koliko tru- da in volje je potrebno, da se režiser lahko po- stavi s tako dobrim an- samblom, ki nastopa ne samo doma, ampak po celi Sloveniji in še zunaj nje. Zato tako režiserju, kakor njegovim fantom in dekletom veljajo iskrene čestitke. Ob tej priložnosti se prisrčno zahvaljujem za sodelovanje v prijetnem večeru, ki so ga nam, sta- rim, priredile požrtvoval- ne žene Rdečega križa Tr- novlje. Pod vodstvom Šte- fana žvižeja Je njegov ljubki podmladek storil vse, da je bil res večer pozabljenja vsega, kar ob- čutimo starejši ljudje. Prirediteljem, čeprav malo pozno, velja -vse pri2aia- nje. G. P., "frnovlje UKINITEV VLAKA Ob nameravani ukinitvi potniškega vlaka, ki od- pelje iz Celja ob 22.30 proti Rogatcu, smo naj- bolj prizadeti mi, ki se vozimo naprej od Grobel- nega proti Šentvidu, Šmarju in tudi proti Ime- nemu, kjer tudi sedaj ni nobene zveze in morajo delavci iz Pristave in Pod- četrtka predčasno zapu- stiti delo, saj odpelje zad- nji vlak proti Imenemu ob 21. uri. Čudimo se, da se železnici, zdaj po 30 letih naenkrat ne Izplača več voziti na tej progi. Upamo, da nas Železni- ca ne bo preveč presene- tila in zares ukinila to progo, saj imamo že tako težak položaj, ko smo zdoma po 12 ur na dan in veliko pred 14. uro na delovnem mestu. IVAN HOSTNIK, Pristava ODMEVI NA IZLET Nekaj udeleženk izleta na morje se nam je že oglasilo, seveda s kupi le pih pozdravov za novinar je, ki so jih spremljali, organizatorju izleta in vsem, ki so ga omogočili Milena Krček iz Roga- ške Slatine je med dru- gim zapisala: »Se vedno imam morje pred očmi in seveda prijetno potova- nje. Izlet mi bo ostal za vedno v lepem spominu .. Se enkrat — prisrčna hva- la vsem!« V obširnem pi- smu pa Je Alojzija Zabav- nik napisala: ... »ne vem,' če bom še sploh kdaj tako vesela, kot sem bila na Izletu. Za celih 56 let na- zaj sem prišla na svoj račun ...« Bralka iz Savinjske do- line, ki se, žal, m podpi- sala, pravi: »Kako nas je prevzela lepota morja, obale, vožnje po morju in vsega, kar smo videle prvič v življenju. Ostalo nam bo v lepem spominu do večera našega življe- nja. Hvala vsem!« ZAKAJ TAKO? Imam službo na dve iz- meni in ko sem dopoldne v službi, ni nikogar doma. 30. januarja se je prvič zgodilo, da nisem dobila vašega časopisa. Ko sem naslednji dan vprašala pi- smonošo. kje je časopis, mi je odvrnil, da ne ve. Naslednji teden se je pri- petilo isto. Spet sem vjjra- šala pismonošo, 'okrat je bil drugi, pa mi je dejal, da ga je prejšnji odpove- dal, ker ga nisem plača- la, ko je kasiral. Ni pa mi pustil nobenega spo- ročila. Tako sem ostala brez časopisa in brez no- vic, posebno pa mi je žal zaradi podlistka. Marjana lerič Pes je Odgovor: Draga Marja- na, napišite dopisnico da želite še naprej prejemati NT, pa bo vse v redu! ŠE ENKRAT: »NESRAMNOST OB NESREČI« Odgovarjam na pismi, objavljeni v NT, št. 8, in sicer tovarišema, ki se ču- tita prizadeta. Tovariš Teršek Iz Padež zahteva, da preklicem čla- nek, kar pa ne morem. Ustrežem pa lahko zahte- vi obeh piscev, da se ob- javi celoten naslov »pra- vega« Terška. To Je Anton Teršek, po domače Mar- tinšek iz Lahomnega, po- šta Laško. Pisca pa, ki se čutita prizadeta, prosim za ra- zumevanje in se jima oe>- ravičujem. LUDVIK VOLAVŠEK, Titova 18, Laško _ s_ .ou.. OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ Kdo vse in kako so pričeli v Gornjem gradu snovati mrežo narodnoosvobodilnega gibanja? Dejstvo Je, da se je začelo odporniško gibanje v tem kraju širiti dokaj zgodaj. Nekateri trdijo, da še prej kot v drugih krajih Zg. Savinjske doline. Po nekih napisanih navedbah in tudi po podatkih borčevske or- ganizacije za občino Mozirje so se osnovale kmalu po prihodu okupatorja tako Imenovane trojke, ki so ob- stajale do sredine, septembra 194ira v manjšem, torej okrjenem sestavu celo do 1943. leta. že v mesecu avgu- stu so pričeli organizirano delovati za OF. Najprej so pobirali prispevke za izseljence, katere Je okupator izselil v juniju in kasneje v Srbijo in na Hrvaško. To akcijo sta izvedla Ivan Bitenc in Janko Kramar. Ivana Bitenca omenja tudi Vlado Miklavc iz Mozirja v svojih spominih. Omenja, da Je takrat, ko so se mozirski .simpatizerji OF sestali v njihov hiši, prišel tudi Bitenc in prinesel s seboj dva tisoč mark kot prispevek pri- stašev OF iz Gornjega grada. Denar je predal kar na sestanku prisotnima partizanoma Štajerskega bataljo- na. To sta bila Božo Mravljak-Bombič, tudi Podžupan partizansko imenovan in Rado Zakonjšek-Cankar. Mrav- Ijak Je bil doma iz Šoštanja. Bil Je, čeprav zelo mlad, tudi dve leti v španski državljanski vojni kot jugoslo- vanski prostovoljec. Oba partizana sta v tistem času hodila po potrebi tudi na navezovanje stikov s pri- staši osvobodilne fronte. Mravljaka so v poletnih in jesenskih mesecih 1941 leta srečevali sodelavci podtal- nega gibanja od Zgornje Savinjske in šaleške doline vse do Celja. Za sodelavca OF Ivana Bitenca je nadalje pozna- no, da je 1942. leta srečno utekel aretaciji, da se je prebil v Srbijo in se tam vključil v delovanje proti okupatorju. Dosti pozneje, spomladi 1945, je padel v borbah na sremski fronti. Janko Kramar, trgovec, doma iz okolice Brežic, Je bil povezan z nekaterimi gornjegrajčani, kar mu je bilo lahko doseči pri opravljanju njegovega poklica. Prvič Je bil aretiran v aprilu 1942, po desetih dneh iz- puščen, zatem spet zaprt in nato 15. avgusta v celjskem starem piskru, skupaj s še nekaterimi sodelavci OF iz Gornjega grada in okolice ustreljen. Delovanje gornjegrajske mladine Koncem novembra 1941 Je bila osnovana mladin- ska organizacija. Uspešno Je delovala do poletja 1942. Takrat je njena aktivnost skoraj povsem prenehala radi obsežnih aretacij. Delo mladine je ponovno oži- velo šele spomladi 1943. leta in se je uspešno nadalje- valo vse do osvoboditve. Delovanje bratov Koleno In njuno zajetje na Arti Poznano je, da sta bila v Gornjem gradu med prvi- mi sodelavci OF tudi Jože in Albert Kolenc. že v Je- seni 1941 sta imela stike s partizani v tem področ- ju. Kasneje sta bila tudi sama partizana in sta doživie- la težko usodo. Ko sta v juliju 1942 prenočevala v pa- stirski koči na Arti pod Raduho planino, se Je ponoči na skrivaj odplazil in zdrvel v dolino pastir Kristl in ju ovadil nemški policiji v Lučah. Zmučena partizana sta se prebudila šele zgodaj zjutraj in pogrešila pastir- ja. Mislila sta, da Je odšel na molžo ali po drugih opravkih. Toda iznenada, ko sta hotela stopiti iz koče, sta bila na pragu prestrežena od naperjenih brzostrelk nemških policistov in zajeta. Odpeljali so Ju v celjske zapore. Ustreljena sta bila v Mariboru, Jože 2. oktobra 1942, a Albert 10. marca v naslednjem letu. Mnoge bivše politične aktiviste in borce vežejo lepi spomini na delovanje prvih borcev teh krajev, med ka- terimi sta bila tudi brata Kolenc, posebno še na Jožeta, ki se Je pri zasliševanju in mučenju v fetarem piskru zadržal izredno hrabro. Ničesar ni izpovedal, ne o sami organizaciji OF v Gornjem gradu in ničesar o številnih kmetijah, ki so takrat že močno podpirale partizane v širni okolici mesta. Plačilo pastirju Kristlu Izdajstvo bratov Kolencev, za kar Je bil pastir Kristl nagrajen od nemške policije s 150 markami, je bilo le nekaj časa prikrito. Ze dober mesec za tem dogodkom so šli preko Arte politični aktivisti pod vod- stvom Jožeta Letonje-Kmeta, ki Je bil tedaj sekretar KP za Savinjsko okrožje. Bili so oblečeni na pol v ci- vilne, na pol v vojaške obleke kot se spominja tedanjih dni partizan Mogu Ivan-Marko. Pastir Kristl je bil pre- pričan, da so to nemški vojaki v spremstvu domači- nov, nemških pomagačev. Pohvalil se Jim Je o prejeti nagradi in seveda še enkrat — in zadnjič — prejel za- služeno plačilo. Podobnih primerov, da bi pastirji ovajali parti- zane, Je bilo pravzaprav Jako malo. Pogosteje so ovaja- li od nemških gospodarjev odkupljeni gozdarji in lovski čuvaji. Mnogi partizani vedo povedati o vrsti primerov, ko so bili od pastirjev zelo prijazno sprejeti in dobro nahranjeni. Pastirji so jih, namreč partizane, celo po- grešali, če Jih nekaj tednov ni bilo na spregled. Skupina političnih aktivistov v Sv. Lenartu pri Gor- njem gradu, slikano v jeseni 1943. Med njimi je ob- veščevalec okrožja Jakob Mavric, živi v Ratliuirju. Tovariš, ki je napravil posnetek, je padel. Kdo bi ve- del za imena ostalih? ftt. 12 — 27. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 13 KOZJE Z LEPŠE STRANI Kdorkoli govori n piše o Kozjem, ga kot center nerazvitega Kozjanskega povezuje s popolno ne- raznritostjo tako na gos- podarskem, kot tudi na vseh ostalih področjih. Srečni smo, da lanko na- pačne očitarije zavrrnemo in pribijemo,. da nerazvi- tost ne velja za kulturo, prosveto in šport. 2e" dve nedelji zapored so na našem odru gosto- vali igralci iz PD Krško in Pečovnika pri Celju, štirideset učenceiv in uči- teljev je obiskalo predsta- vo SLG Celje: RAZVALI- NA ŽIVLJENJA, ki jo je omogočila Kultum« skup- nost Šmarje. V okviru Kozjanskega abonmaja so si naši občani ogleda- li tudi predstavo TORQU- ATO TASSO, prav tako v SLG v Celju. Za 3 ma- rec smo šolarji priredili svečano akademijo v čast materam in ienam. Poleg kulturne ijabave se naši občani tudi izo- bražujejo. Naša šola je skupaj z Delavsko aniver- zo občine Šmarje organi- ziraJa šolo za starše Na- ši starei so s šolo zelo zadovoljni. že pred začetkom sezo- ne se je Kozje razgibalo tudi na športnem področ- ju. Zelo aktivni so nogo- metaši TVD Partizan, ki so zaigrali že štiri tekme. Tudi mi, člani športnega društva ne zaostajamo in pridno treniramo 'jošar- ko in gimnastiko. Ni nam mar ožuljemh rok m na- tegnjenih mišic. SREČKO BIZJAK, 8. a novinarski krožek Osncivna šola Kozje MATI Minili so dnevi otroštva, vsega lepega in veselega. Spominjamo se najraje trenutkov- ko smo biM srečni, trenutkov zadnje- ga otroštva. Trenutkov, ko nismo {X)znali ne trplje- nja in ne žalosti. Bilo nas je šest otrok, ki smo se igrali, prepeva- li in tudi pretepali, se smejali in jokali. Za vsar ko malo stvar, za vsako gorje smo izgovarjali be- sedo — mama. Ta beseda nam je bila vse: sonce, cvetje, veter in dež. S svojim nasmehom je znn- la izbrisati vsako žalost, s svojo roko nam je znala olajšati vsako grenko uri- co. Njena ljubezen je bi- la čistejša kakor bonce. Toliko gorja je prevzela na svoja šibka ramena! Mnogokrat nam Je rezala kruh s tresočo roko in s solzami v očeh. Takrat Je nismo razumeli. Vehko- krat smo jo celo žalili. Nobeden od nas jI takrat ni zaial i^i: »Hvala, ma- ma!« Kadar smo ležali bolni, je prebedela ob naših posteljah vse noč! in nismo ji privoščila po- čitka. Taiko smo zahtevali ve- dno več, dokler n,i oma- gala. šele pozneje, ko smo - odrasli, smo se -navedli, kaj nam je pomenila. Bi- lo je prepo2aio. Na majhni kmetiji pod cerkvijo svetega Filipa pod Virštajnom stoji sta- ra, s slamo krita hiša. Ta skriva v sebi nekaj, kar nas vedno 2aiova vabi v domačo vas. Vsak zase pohitimo v preteklost. O, kako rabi bi ji sedaj de- jali: »Ljuba mama, hvala ti za vso ljubezen.!« In ko spet odhajamo vsak na svojo stran, nam v sr- cu ostane goreča ljut)ezen in six).min na mater. M\RIJA BOGDANOVIC Podčetrtek TREMERSKI MOST Polovico ix>ti rned Ce- ljem in Laškim loči tre- merski most. Nemalokrat postaja tako slaven,- da pridejo k njemu ljudje od blizu in daleč. Opazu- jejo z vodo zamašeno luk- njo, skozi katero bi lahko avtomobili kar plavali, če bi jim tovarne podarile tudi to sposobnost. 5e sre- ča, da pelje čezenj želez- nica, ki tako omogoča zvezo med Celjem in La- škim, saj drugače lju- dje še v službo ne bi mo- gli. Največja zanimivost pa je, da ser se znašli lju- dje, ki so se spomnili, da je treba tukaj nekaj ukreniti. Pričeli so z me- njavo struge reke Savinje. Ne vem, kako namerava- jo vse skupaj speljati, vem pa to; da se velikan- ski kupi gramoza hitro pravijo in da postaja Sa- vinja vse širša. Posebno smo tega veseli stanoval- ci, ki smo imeli kljub pre- cejšnji oddaljenosti od re- ke, že dvakrat vodo v stanovanju, nemalokrat pa nam je že trkala na vrata, pa se nas je v pravem ča- su usmilila. M.\RIJA PiRNAT Tremerje 11 Celje Na osnovni .šoli Franja Vrunča v Slivnici pri Celju je živahno kakor na vseh drugih šolah, ko zvonec oznani konec pouka. Prvošolčki na naši sliki so se že oblekli (in to kar v pretesnem vetrolovu šole) In zdaj — pot pod nogel Nekateri imajo do šole precej daleč, drugi si verjetno v teh lepih in i)rvih spomladanskih dneh, naredijo pot daljšo sumi. Saj je na poti dv doma toli- ko zanimivih stvari, ki si jih je treba ogledati pobližel FOTO: M.VTEJA PODJED ANTON NOVAČAN stopim iz veže in žandar za menoj. Nasproti mi pri- leti sestrica, vsa zadihana in še objokana, ter mi izro- či cigarete. Pol jih je izgubila na poti in tudi drobiž je izgubila. Sedla je na prag in me. gledala in ihtela sun- koma, tiho, počasi. .. — Moram iti? vprašam žandar ja še enkrat. — Morate! je zvenel njegov odgovor odločno in naglo, kakor bi odrezal. — Tedaj mi dovolite, da grem tri do štiristo kora- kov pred vami. Ko bom jaz tam pri tisti-le njivi ovsa, pojdete vi v razdalji za menoj, da ne bo sramote za domače ljudi pri sosedih. — Bodisi! je dovolil žandar. Mahnil sem domačim z roko in odšel urnih korakov čez polje. Pri tisti njivi ovsa sem se ozrl in — glej!^ — žandar je držal besedo in stopal v razdalji za mano. Ta razdalja je bila moja zvijača. Zakaj dobro sem vedel da sem aretiran in da me bo dvoglavi orel zgrabil krep. ko v svoje kremplje. Mislil sem na beg. Državna cesta, •*ia katero prideva z žandarjem čez polje, pelje mimo šmarjeških gozdov. Bil sem vitek in lahek ko srna. V petih šestih skokih sem v gozdu in potem me ne ujame več. Po gozdih pridem na Hrvaško, tam imam prijatelje, ki me spravijo v inozemstvo. Vedno bolj sem se ogreval za to romantiko bega, toda, ko sem sto- pil na državno cesto in so čisto blizu zeleneli šmarje- ški gozdovi, sem se spomnil, da ima žandar p^lško in da bi gotovo streljal, čim krenem s ceste. Ubil bi me kakor ubežnega mačka. Hitel sem torej po cesti naprej in za menoj se je podiral celi svet. Aj, kako težko mi je bilo! Zandar ni bil žandar, temveč neka velika krvo- ločna žival, ki me zdaj in zdaj dohiti in ujame. Zavest, da stopa za mano me je žgala v rame kakor najhujši ogenj. Okrog pa je bil visok poletni dan. Obakraj ceste so se širila hudinjska in trnoveljska polja, žita in travniki. Tam ob levi med zeleno sledjo grmovja žubori potok, moja Hudinja, še včeraj sem brodil po njej in sanjal o povodnem možu, ki biva pod Majdiče. ^im jezom. O moja lepa študentovska prostost^ tisto popoldne sem jemal od tebe slovo za vse večne čase, ko si umirala, ti je svetila zadnja luč, avstrijski žan- darski bajonet... Tako žalostna čustva pa so se umaknila treznemu presojanju položaja. Kaj sedaj; Odgovora nisem vedel. Zato se me je polastila po prvi žalosti neka ravnoduš- nost, iz katere sem izkresal celo nekaj humorja, v Ce- lju sem počakal žandar ja, v današnji ulici Za Kresi jo, in ga hudomušno vprašal: — Kje je tista vaša oblast, ki me hoče nekaj vprašati? — Direktion Burgkaserne, marš! — me je nahridil grobo, da sem kar omahnil. V kasarni-me je peljal v stražarnico. Tam je vse po- pisal in me oddal službujočemu naredniku, ki me je potisnil v luknjo, kakor skrbna gospodinja pitanega kapuna v kurnik. Vrata so se zaprla za mano; še je rožljalo v klju- čavnici, še je tipala krog nje težka roka narednikova. Zatohli kisli zrak mi udaril v lice; edino kar sem videl, je bilo majhno zamreženo okno, visoko pod stropom- masivnosti mračnega zida kakor neko mrt- vo brezizrazno oko. In vendar, skozi to okno je liltt svetloba dneva in za njim je bila svoboda, ki sem jo zdaj tako jasno spoznal, ker je nisem več imel. Srce mi je nemirno planilo, v grlu me je nekaj stisnilo, iztegnil sem desnico proti oknu in se opotekel, spotak- nil ob človeško nogo. — Strela, ta je pa še slep! — je zakričal raskav moški glas. Na lesenem ležišču, komaj dve pedi od tal visokem, ki pa je zavzemalo polovico tega mračnega prostora, so ležali možje, drug ob drugem kakor snopi na nji- vi. Povzdignili so glave in iztegnili vratove kakor go- saki pred otročajem. Kamor sem pogledal, so me spre- jele vprašujoče oči in dolgi radovedni obrazi. Stal sem neodločen in sram me je bilo. — Odkod so pa tega dobili? — je vprašal nekdo v močnem savinjskem narečju. — Bo škoda lepih hlač, ki jih bo trgal na teh des- kah, je opomnil okrogoličen mladenič. — Izvolite k meni! — me je povabil glas iz kota. Dočim so se valjali drugi na golih deskah, je ležal možak v kotu ob zidu na. mehkem volnenem kocu. Bil je golorok in v nogavicah ter se je naslanjal na levi komolec. Imel je izrazito čokato glavo, majhno Kristusovo bradico in čudovite iskrene žalostne oči. Povedal je svoje ime in po glasu se je poznalo, da bi rad bil možat in neprisiljen. — Jaz sem Albin Mikuž, tajnik občine Žalec. Razgrnil je gostoljubno svoj mehki koc in me po- vabil k sebi. Njegov sosed se je uljy.dno umaknil in jaz sem se zagvozdil med ob(^ in sem legel vznak. Svoj lahki ošabni študentovski klobuk sem zagnal jezno v kot. Mikuž mi je začel pripovedovati historijo, kako so ga prijeli, kdo ga je bil naznanil in kako so ga žandarji prignali uklenjenega v Celje. Zatrjeval mi je, da je popolnoma nedolžen, da je njegova vest čista in da ga čisto gotovo izpustijo še daiies, ker je za njega posredoval neki celjski advokat pri oblasteh. — Vsak čas pričakujem, da se odprejo vrata! — je končal in uprl pogled na umazane duri, koder so begali kričeči solnčni žarki, ki so silili od okna. — Kaj je notnega zunaj? — me je vprašal plavolasi mož, po imenu Otorepec, in se pri besedi »Zunaj« porogljivo nasmehnil. — Evropski požar! sem odvrnil in povedal, kar sem vedel o vojni. — Svinje so se zredile, klati jih je treba!— se je oglasil mož v krepkem savinjskem narečju. Bil je v vojaški obleki, popolnoma novi, še čevlje je imel nove. Rudar iz Westfalije je moral tukaj, po povelju germanskih oblasti k svojemu polku v Celje. Preoblekli so ga, on pa se je v jezi napil in izrekel hudo kletev zoper staro dunajsko veličanstvo. Zato so ga spravili v luknjo in ga bodo najbrž streljali. Toda njemu je vsejedno. VOJNIK: PRIZIDEK ŠOLI Osnovna Sala v Vojniku je dobila prizidek. Pouk v njem se sutr še ni pričel, toda v&e jc že j>od streho in dHa Rredo li koncu. Sola je tako pridobila s sredstvi iz samoprispevka 1700 kvadratnih metrov nove površine, ki eajema najbolj potn^bno telovadnico, šest klasičnih učilnic ln štiri sjM-cialne učilnice. Dragocen je tudi večnamenski prostor in izredno praktično izdelan majhen odprt teatrski prostor za prireditve. Foto: I>R.\(;0 MKDAEl) ZREČE: NOVA VRATARNICA Kova.ška industrija Zreče je postavila pri vhodu v tovarno novo vratarnico. Škoda, da v na.šcm ča-sniku ne objavljamo barvnih fotografij, kajti videli bi, da je vratarnica lepe oranžno rumene barve ln da se lepo siaplja z zelenjem okoliških dreves. Bre* dvo- ma se bodo vratarji v takšni vratarnici dobro počutili! D. S. CELJE: ZA BOLJŠE SODELOVANJE Mladi vojaki in starešine iz voja.šnice »Jože Menih-Rajko«, so se pred nedavnim zbrali na ustanovni konferenci Zveze sociail-stične mladine. Dober mesec pied konferenco so v aktivih manjših enot tekle živahne priprave ln tako nI č^dno, da je ustanovna konfe- renca lepo uspela. Udeležil &c je jc-tudi sekretar osnovne organi- zacije ZK Sr»'tan Nješnlč ter mladim obljuiiil pomoč komunistov v začetnem delu. Izbrali so tudi sedemčlansko predsedstvo, ki mu prcd.seduje Bojan I'or(»k, sekretar pa jc Branlslav Jovič. Med Kosti so se ustanovne konference udeležili tudi predstav- niki občinskih konferenc ZSM Celje, Žalec, Velenje in Hrastnik. Največjo pozornost je vzbudila razprava predsednika občinske kon- ference ZSM C^elje Metoda Trebičnika, ki se je zavzel za Se tesnej.še sodelovanje mladih v armadi in zunaj nje. Omenil je doslej malo izkoriSč«'no možnost skupnih akcij mladih iz manjših enot in kra- jevnih skupnosti in drugih aktivov Z.SM. F. IJOŽIC Foto: J. !ŠTK.4)%EK ŽALEC: ir^VALIDI RAZSTAVUAJO v poča-stitev mcdn.aiodnega dneva invalidov je občinsko dru- štvo invalidov Žalec poleg več športnih tekmovanj priredilo raz- stavo izdelkov invalidov. Razstavo so odprli v soboto v likovnem salonu Rista Savina v Zalcu. Invalidi razstavljajo številna ročna dela, slike ln prikupne uporabne pn-dmete, tako da si .je razstavo vredno ogledati. Odprta Ik) do 29. t. m. Geslo razstave je: »NK OSAMITKV — VKIJIJOKVANJK INVAUI>OV V DRUŽBO. Na sliki del razstavnega prostora žalskih Invalidov. Foto: T. TAV(':.\R • ŽALEC: SKRB KONDICIJI že dnigo Šolsko leto so učenci Po- sebne osnovne šole Žalec deležni na- črtne korektivne gimnastike v Zdrav- stvenem domu Žalec. Korektivno delo opravlja za to usposobljena fiziotera- pevtka. V obravnavi ima približno 58 naših učencev, kar znaša tretjino vseh učencev. To so v glavnem učenci s fizičnim deficitom in učenci s slabimi telesnimi držami. Korektivne vaje opravljajo učenci dvakrat tedensko. Ob rS^ih korektivnih vajah so kma- lu vidni uspehi, saj si učenci pove Čajo fizično kondicijo in se 'zainte- resirajo za vaje, za krepitev mišic in lepo držo. Dobro se zave<1amo, kakšen pomen ima korektivna gimna- stika pri usposabljanju naših otrok. Posebno osnovnošolskega učenca je potrebno usposabljati na vseh področ- jih in s tem večati psihofizično zmog- ljivost in spretnost, kar je v ■naključ- nem aktu našega usposabljanja t. j. pri zaposlovanju izredno pomembno in za marsikoga odločujoče. Vsestransko usposobljeni učenci brez telesnih pomanjkljivosti bodo v svo- jem poklicnem delu uspešni, Kar bo pogojevalo zadovoljstvo na delu. StrokOTOi delavci Posebne osnovne šole Žalec se še prav posebno zave- damo pomena korektive gimnastike za naše učence in terapije, ki jo nudi zdravstveni dom Žalec. Prizadevali si bomo, da bi z novo Posebno osnovno šolo v Žalcu dobili tudi primerne prostore za izvajanje korektivnih vaj. Misliti je treba na manjši bazen, ki je pri izvajanju fiziotera,t>ije nujno potreben. DROFENIK JOŽE « PREBOLD:, ČEZ 1200 UR ZA DOM Pred dnevi je bila v domu Pod Re ško planino redna letna konferenca Planinskega društva, ki so se je poleg preboldskUi planincev udeležili tudi predstavniki planinskih društev iz Za. bukovice, Vranskega in iz Žalca. Pred- sednik Adi Vidmajer je najprej podal rezultate dela v preteklem letu, kasne- je pa so sprejeli še plan dela za le- tošnje leto. Preboldsko Planinsko društvo delu- je šele tri leta, danes pa je vanj včlanjenih že več kot devetsto planin- cev, kar je brez dvoma izjemna števil- ka. V svoje vrste so pritegnili izredno število mladih, saj jih je več kot štiri- sto. Lani je dobil vsak planinec pro. gram izletov, ki so se razvrstili od Savinjske poti do Slovenske transver- zale, Karavank in do Julijcev. Ob tem ne smemo pozabiti na različna tek- movanja, ki so se jih udeležili. Pre- boldske tekmovalne ekipe so .lastopi- le v orientaciji na Pohorju in na Šmohorju, v Skofji Loki, kjer so mi- mogrede povedano osvojili tretje me- sto, na občinskem tekmovanju na čreti pa so pionirji osvojili prvo in četrto mesto. V delo Planinskega društva so vklju- čeni tudi jamarji, ki so lani pripra- vili štiri akcije — pohode in preda- vanja za planince v osnovni šoh. C»b vsem tem naštevanju, ki pa še zdaleč ni popolno, je treba omeniti tudi planinski dom Pod Reško plani- no, ki je iz tedna v teden spreminjal svojo podobo. Nabava notranje opre- me ter dela na cesti in okolici doma so zahtevala več kot tisoč dvesto pro- stovoljnih delovnih ur, ki so jih opra- vili člani Planinskega društva, doma- čini in mladinci. Samo lani je obiska- lo dom več kot tn; tisoč gostov. V letošnjem letu se bodo trudili med drugim tudi za to, da bi bilo ak- tivno pri dru.štvu čim več mladine, da bi starejši spoznali, čemu služi in je namen planinstva, da bi se vsen raz- pisanih orientacij.skih tekmovanj, te- čajev in seminarjev udeležilo čim več _ članov, da bi bila povezava s sorodni- mi organizacijami še bolj izi-azita in da bi odborniki Se naprej tako pri- zadevno delali kot so doslej. Na koncu velja omeniti še to, da so prejeli posebna priznanja za delo pri društvu gospodar Ivan Petrovec, bla- gajnik Evgen Vedenik, markacista Zvone Kupec in Milan Sušak, novinar Janez Vedenik in mentorica na osnov- ni šoli v Preboldu, Marija Kapus. Nedvomno pa ima za uspešen raz- voj planinstva, ne samo v Preboldu, pač pa v vsej žalski občini, največ zaslug neumorni Adi Vidmajer. • CELJE: SEMINAR ZA ŠTUDENTE Pričel se je drugi semester. Pred- sedstvo zveze sociaUstične mladine na VEKŠ in PA v Celju je na " svoji drugi seji analiziralo brucovanje, ki je pravzaprav odraz dela ZSM na obeh šolah. Na programu je bila tudi priprava dveh seminarjev, ki zade- vata problematiko celodnevne šole in pa gospodarska vprašanja v Celju. Več kot polovica študentov na obeh šolah je včlanjenih v ZSMS, ostali pa spadajo v t. i. študentovsKO skup- nost. člani. ZSMS so imeli že prvi seminar, ki je obvezen za vse včla- njene. Predavanje o celodnevni šoli je imel Jože Zupančič. Poudaril je, da to ni v ' pravem pomenu celodnevna šola, ampak podaljšana dne^a šola. Star- ši in otrok bodo imeli več časa za samoustvarjalno delo. Tu je važen odnos dijaka, študen- ta do samoupravljanja. Znano je, da naš šolski sistem ptrebnimi športno- rekreacijskimi objekti, v stavbah sa- mih pa bodo dobila s\'oj prostor kra. jevna društva in krajevna skupnost. Do praznika bodo v Letušu zgra- dili tudi igralnico za predšolsko var stvo, TOZD Kooperacija KK Imezad pa bo preuredila zadružni dom in v njem uredila primemo dvorano. že letos se bo nadaljevala tudi iz- gradnja vodovodne mreže v Letušu, ki bo po predvidevanjih končana, do druge faze, pred praznikom pa v celoti ure- jena. Na srečanju so se dogovorili, da bodo v kratkem izdelali ureditveni načrt kraja, ki bo nekak urbamstični plan Letuša. Letuška krajevna skup nost se je torej zgodaj pričela pri pravi jati na praznik in vse kaže, da ga bo lahko proslavila prenovljena in obogatena z mnogimi prepotrebnimi pridobit^-ami. BRANKO STAMEJCIČ ® ŠMARTNO OB PAKi: REFERENDUM Zadn.ji zbor delovnih ljudi v šmartnem ob l'aki je dobro uspel. Dvorana prosvet- nega doma ji! bila polno zasedena. Med dru- gim so sprejeli program negospodarskih in- vesticij, ki naj bi jih financirali iz samo- prispevka 7.a obdobje 1975—1980. V.-vs Rečica — onkraj Pake — naj bi dobila prepotrebni vodovod, kajti tam so vsako leto po nekaj mesecev brez zdrave pitne vode, živino pa gonijo napajat v Pako. Dokončno l>(>do zgradili gasilski dom, ki je scUaj v »surovem stanju« ln že pod streho. Asfaltirali bodo cesto Rečica ob Paki—Veliki vrh—Velenje, ki bo za več kilometrov krajša od one, ki pel.|c Iz Šoštanja v Šmartno ob Paki. Končno pa naj bi uredili št? prosvetni dom, ki je potreben res temeljite adapta- cije, enako tudi okolje pred centralnim spo- menikom žrti'v fa-šizma. Speljali naj bi tudi kanalizacijo v gla\ni kanal, toda to bo mo- goče šele takrat, ko bo dokončno regulirana Paka. Za to delo je denar že na ra-/.polago. Ljudje pa se sprašujejo, zak.aj z deli nLso zaceli že v začetku leta, ko je imela Paka Zaradi suše zelo nizek vodostaj. Pri predzadnji točki dnevnega reda pa so sprejeli sklep o razpisu referenduma, ki bo 20. aprila. bo uspel, o čemer smo prepričani, se bo samoprispevek podaljšal še za pet let pod istimi pogoji, kot do sedaj. MDMŽ že v naših prejšnjijj sih iz Andraža smo ^ da tu vsi aktivno del; posebej pa velja to za šike smučarje, saj je i čarski .šport globoko v njen. O delu smučarske štva smo se pogovarj predsednikom Milanom možnikom. Od kdaj obstaja smu društvo v Andražu? Kakšnih deset let b( kar smo ustanovili d Seveda je smuški špd zlasti skakanje, živelo krajih že prej, vendar bdli organizirani. Ker . skakanje izredno veseli s pomočjo inženirja J( ka, ki je pripravil načJ nas zgradili prvo skal — 27-metrska je bila. : se je izkazalo, da je t kalnica premajhna in j žile so se ji nove. Tako skrbimo za 50-metrsko kalnico v Andražu, 12-ni v Polzeli, 30-metrsko v žab, manjšo skakalnic* smo uredili tudi na C Društvo ima danes prj 25 aktivnih skakalcev, | pa še veliko več, saj | krajani zainteresirani z; delo in nam tudi radi j gajo. I Kako poteka vaše del ko je z opremo, trenin Občinska strelsk marca organizirala ščico. Tekmovanja družin. Posamezni strele 1. Skale Marjan 496 2. Jazbinšek Silvo 4 3. Peček Radovan 4 4. Belej Jože 479 krC 5. Kristan Roman 4 Tekmovanje so Občinska strelska ž teh pa nobena nin zračno puško. To i< rešen. Mislimo, da podpirati strelsko d li razširjeno sejo s nike družbenopoliti Drugi problem i saj pride ena pušk« šujejo, kdo je odgW želimo odgovor. Cremožnik slej smo delali premalo [iiEirano, saj poleti ni- trenirali, zato tudi pozi- fidnejših uspehov ni bi- jBtos smo se prvič bolje ravili, pa nam je ponaga- zima. Z opremo je bil [ozi križ, saj smo imeli roje smuči. Pred časom am je priskočila na po. žalska TTKS, ki nam je ia 4 pare smuči, pet smo :upili sami, tako da ima- sedaj 17 parov klubskih S; jagilnejši v klubu so se- na.ši pionirji in mladin- a tudi člani smo za raz- (, v katerih delamo in [ na pomaiij kanje trenin- gov, &e kiir dobri. Poznalo se je, da nismo imeli trenerja, tako da smo uspehe žeh le z voljo in spodbujanjem do- mačinov. Letos smo imeli pr- vič dogovorjeno pomoč od trenerja, vendar snega ni bi. lo in so načrti padli v vodo. Kakšni pa so uspelii, ki ste jih že dosegli? Največji uspeh je osvojeno osmo mesto na državnem pr- venstvu za pionirje v Ljub- ljani, ki ga je dosegel moj sin Milan. Z našim deU>m in dobrimi skoki pa se odliku- jejo tudi Štefan in Karel Pod- vršnik in Janez Tanjik. Kakšni so načrti društva? Letos želimo dokončno ure- diti 50-rnetrsko skakalnico v Andražu, kar je pogoj za bolj urejeno vadbo naših skakal- cev, Dogovoriti se moramo tudi za to, da bodo naši ska- kalci še več trenirali, saj brez treningov ni uspehov. Skakalni šport za Andraž veliJko pomeni. Ne le zato, ker v društvu aktivno dela veli- ko število krajanov. Tudi za- to, ker je smučanje in ska- kanje najprimernejši šport v našem kraju. Večinoma smo tu namreč kmetje, tako da je v vseh letnih časih veliko dela doma, pozimi pa ostaja časa tudi za šport. BRANKO STAIVIEJCIČ mm tjur prT Celju je 16.' fRiovanje za zlato pu- ili najboljši strelci iz naslecbije rezultate: oka .Malgaj Šentjur ^ Malgaj Šentjur ica ^ Malgaj Šentjur ^ privatni delavnici. ^ strelskih družin, od prostorov za vaje z ki še do sedaj ni l^^rodajni organi bolj N zvezi bomo sklica- povabili predstav- ^j in drugih. I^ikuje zračnih pušk, feicev. Strelci se vpra- stanje v strelstvu. KOLMAN JANEZ ŠEMPETER VODE ONESNAŽEf^E Tone Privošnik Ze precej časa je, kar se je zbralo v Šempetru k letnemu občnemu zboru ribiške družine več kot 300 članov. Poročilo pred- sednika družine Toneta Privošnika je zajelo celot- no deja\'nost te- družine v preteklem obdobju. Družina šteje sedaj že 402 člana, včlanjenih pa je tudi 91 mladincev. Torej ima skupaj več kot 500 članov. V gojitvene in re- virne vode so vložili raz- nega zaroda, mladic, ple- menk ter porcijskih kra- pov 114.391 v vrednosti 210.000 din. Tako je bil plan količinsko močno presežen. Odlovili pa so 12.000 rib v teži bOOO kg. Ulovili so tudi 12 sulcev. Posebne uspehe pri de- lu je beležila mladinska sekcija pod mentorstvom izkušenega ribiča Toneta Catra, Ugotovili so, da so onesnažene, kakor tudi okolje nasploh, zato bodo nadaljevali z akcijo oči- stimo naše okolje in ču- vajmo čistočo naših voda. Krivolov je poseben pro- blem ob nizkem vodosta- ju, kot je primer letoš- nja zima. Razdelili so tudi odliko- vanja Republiške zveze in družine, ki so jih prejeli zaslužni člani za svoje de- lo, Ugotavljajo, da podjet- je NIVO Celje ni izvršilo svoje obljube o sanaciji po poplavah poškodovanih vodnogospodfirskih objek- tov, kar bo potrebno za očuvanje ribjega življa čimprej napraviti. Da je družina uspešno gospoda- rila, je dokaz tudi pohva- la in priznanje predsedni- ka območne ribiške zve- ze, prof. Draga Loibner- ja, ki jo je izrekel orga- nom družine ČAKAJOČ NA ŽRTEV DovoUmo si nekoliko prozaičen začetek. Ko sva se zadnjič z ravnateljem slivniške šole, sicer šent- jurskim rojakom Ivanom Jagrom, ki je v ovojem kraju znan dnužbeno^oli-' tični delavec, peljala na sejo občinske konference ZK, me Je mimogrede opozoril na dolgoletni šentjurski problem, ki, ka- kor sam pravi, zavzema že prav grozljive razme- re. Bilo Je nekaj Čez drugo uro, ko sva z avtom zavi- la mimo zgornje šentjur- ske avtobusne postaje. Prostor pred postajno hi- šico ali bolje rečeno, za- vetrjem, je bil natrpan s približno sto ljudmi in avtobusi, ki so stali v vr- sti, segajoči precej daleč proti križišču v Šentjur- ju. Avtomobilisti, ki so vozili Iz smeri Šmarje pri Jelšah ali Celje, so morali resno paziti na ča- kajoče, ki so večkrat brez- glavo skakali pred ali za avtobusi na glavno cesto in tako postavljali na ko- cko svoja, pa tudi druga življenja. Nesreča je na avtobusni postaji v Šent- jurju prisotna takorekoč sleherni trenutek fgovori- mo o »špicah«: 14. ura) Da Je na postaji neznosna gneča, najbrž ni treba po- sebej opozarjati. Zaključek najinega pp- govora je najbrž povsem jasen: Šentjur potrebuje novo avtobusno postajo, ki bo toliko velika, da ljudem ne bo treba stat) tako rekoč na cesti in no- siti svoje glave v torbi. A kot je pri nas že jbičaj, bo najbrž potrebna vsaj ®ina človeška žrtev, ki bo pokazala, kaj je potreb- no storiti. MILENKO STRAŠEK CELJE: DELEGATI SKRBSTVA Na redni skupščini social- nega skrbstva, ki je prvič zasedala v Celju v preteklem tednu, so delegati imenovali v iniciathmi odbor za usta- novitev skupnosti socialnega varsiva tri delegate: Janka Klinca, delegata iz doma oskrbovancev v Novem Celju, Vanjo Udrih, delegatko iz centra za socialno delo, in Katico Pešak, delegatko kra- jevne skupnosti Strmec, Ime- novani delegati bodo obve- ščali skupščino skupnol- dne za bolne otroke, po- poldne pa za zdrave ali obratno. Izostalo od dela toliko in toliko mater. In če bom Jaz imela popol- dne prosto ter bolnega otroka, ga bom nesla v dispanzer takrat, ko bo bolan, ne takrat, ko bo to na umiku.« PANIKA VODENIK, go. spodinja iz Tmovelj: »Vnu- ke vozim v otroški dispan- zer v Celje, kadar je bo- lezen in kadar je potreb- no cepljenje. Slišala sem že, da bo zdaj v njem drugače. Po starem, ne- koč je tako že bilo. Ime- li so ordinacijo, ki je bila odprta v dveh turnusih. Za bolne in zdrave otro- ke, Matere so se jezile, ker se niso mogle prilaga- jati urniku, niti buleznim otrok. Za soUdamost gre v tem primeru in tudi jaz sem za njo in tudi dinar bi dala, če bi bilo po- trebno.« 16. stran -- NOVI TEDNIK §t. 12 — 27. marec 1975 PARTIZANSKA MAMA MARIJA DEŽNIKAR Ob robu gozda, na gričku nad vasjo Prekopa pri Vran- skem, je nekdaj stala ljubka hiška. Nekaj sadnega drevja, med tem trije žlahtni orehi in hruška tirolka,»je dajalo skromnemu domu še večjo domačnost. Tu sta vse do konca vojne leta 1945 prebiva- la Naclova dva — Micka in Tona. Tona, Mickin mož, je že dolgo v grobu, a ona je, čeprav drobcena in skromna, še vedno živahna in prijetna ženica, čeprav jih je dosegla 801 Natančno 23. marca 1895 je prijokala na ta svet, ki ji je dal le malo dobrega. 80 let življenjske dobe je pa že nekaj, da je o tem vredno kaj napisati. Posebno še za dobro ženico, kot je Naclova Micka vedno bila. Leta med prvo m pred dru. go svetovno vOjno so Micki minevala v samem delu in garanju. Ko sta s Tonom po- storila' vse na svojem, sta dninarila pri kmetih. Ja, ce- lo veliko njivo hmelja sta pri Kladnikovih »vzela čez« jo obdelala. Ni bilo lahko tisto življenje, a leta so kljub temu minevala. Prišla je druga svetovna vojna in z njo nemški okupa- torji. Dobroveljski gozdovi so zeleneli in dajali varno za- vetje prvim borcem sa svo- bodo. Na jesen leta 1941 se je Tona srečal s partizani v dobroveljski hosti. Bili so prijazni in eden mu je dal skoraj novo srajco, ker je bila njegova vsa borna in za- krpana. Tona je partizane povprašal za Klovarja. Ta je bil znan domačin in pred- vojni komunist Ivan Farčnik. Buč. Sel je med partizanske borce kot mnogi drugi komu- nisti ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Micka je povedala, da se je Buč ogla- sil že takoj tisti večer po To- novem srečanju s partizani, pri njiju v hiški na griču. Ko ji je dajal roko, je vide- la, da je vanjo ranjen. Po- tem so se pogovarjali dolgo v noč. Tako je postal njun dom tudi dom partizana Buča in mnogih.drugih. Včasih jim je bila skromna hiška kar pre- tesna. Prihajali so večer za večerom in Micka jim je ku- hala, kar je pač imela. Bilo je vsega večkrat premalo, se Micka spominja še danes. Ta- ki ješči fantje in možje so bili. Veselje jih je bilo pogle. dati. Pa Naclova dva nista samo hranila partizanov. Skr- bela sta tudi za njihovo var- nost. V hiši so imeli ttidi podzemni bunker. Skopala sta ga Buč in Tona. Ko me je ob koncu maja leta 1944 Bu6 pripeljal k riji- ma nekega sobotnega večera, mi je bila MicJca takoj zelo všeč. Za drugi dan, nedeljo, me je vprašala, kaj rad jem. 'Nič se nisem izbiral, ona je kar sama rekla: »Palačinke vama bom prinesla v hosto za hišo!« In jih je res. Bile so čudovite! Ampak za Micko sta prinesli palačinke za naji- no kosilo še dve mladinki: Mrzlovškova Mici in Rapko- va Mara. Kako se je moja Micka smejala takrat in še danes se njene oči iskrivo za- smejejo, ko pove: »Ja, z Bu- čem sta pa takrat jedla pala- činke kar trikrat v enem , dnevu.« Minuli petek, ob mojem obisku pri njej, mi je pripo- vedovala, kako je v košu nes. la partizanom štruklje v Adamčev zavad fhosto). Bilo je zgodaj na pomlad in po hosti so ležale še krpe snega. Micka je hodila le po kopnih tleh in je morala zato delati kaj dolge korake in tudi sko- ke. Prišla je srečno do par- tizanov. Ti so štruklje z ve- seljem pojedli. Tedaj pa je Buč ukazal: »Pssst!« čisto blizu je šla kolona Nemcev nad partizane. Vsi, z Micko vred, so obnemeli. »Sree mi je razbijalo v prsih kot ko. vaško kladivo«, je povedala Micka. K sreči jih Nemci a psom vred niso zavohali. Ka je Micka po tem šla s prazno posodo v košu domov, je ta preveč ropotala. »Kar za grm sem stresla tiste prekle- manske črepinje«, se je raz> vnela še zadnjič. Dobro se spominja še, kako je bila za kurirja Sergeju Kraigherju, ko je šel na sestanek. Se pi- sal ji je pred leti tovariš Kraigher, da jo ima v naj. lepšem spominu. Kako tudi ne! Kdor je Nackovo Micko spoznal v tistih hudih (asih, je pač ne more pozabiti kar tako. Saj je s partizani čutila in živela, vsak ji je bil kot njen otrok. Sama je imela le hčerko Slavko, pri kateri je sedaj v zimskem času • Vojniku na daljšem obisku. Sicer pa živi pn vnukinji Irenki tudi v Vojniku. Lepo se imata in Micka še seda) kvačka brez očal čudovite re. čl. Prosila sem jo za njeno sli- ko, da bi jo tako spoznali tudi drugi. Ona pa je skušala prepričevalno odbiti mojo prošnjo: »Oh, nilcarte, ko se pa jaz ,ne slikam nič lepo'«. Ljuba naša partizanska ma- ma Micka, v naša srca ste se naslikali pred več kod. 30 leti prečudovito in neiz- brisno lepo! Prisrčna vam hvala Za vse! Iskrene čestitke Ob jubileju in še: Na. mnoga, mnoga leta! VERA PELKO-IDA OŽIVITI KMETIJSKE SEKCIJE Ce je kdaj pet minut pred dvanajsto, potem je to ta trenutek. Kmete pestijo previnoge težave. Med temi je najhujša ta, da svojega blaga ne morejo spraviti na trg in če že, potem za ceno, ki komaj še krije realne stroške proizvodnje ali pa jih celo ne krije. Dobro, kmetje imajo svojo organizacijo, slovensko Za- družno zvezo. Kot kooperanti sodelujejo pri odločanju v kmetijskih organizacijah, zlasti tam, kjer so koope- racijo ustanovile samostojne TOZD. Toda ti dve orga- nizacijski obliki kmete še vedno puščajo v istem kro- gu, v kmetijski panogi gospodarstva, ki je v primerjavi z drugimi panogami še vedno v razvojnem zaostanku, potisnjena na paralelni lir. Res je, da imajo kmetje svoje delegacije za občinske skupščine, delegacijske konference za republiško skupščino. Toda to zastopstvo je številčno tako šibko, da je pogosto njihova beseda komaj slišna. In če navsezadnje prisluhnemo reklu, da se je treba najbolj zanesti nase in na svoje kljuse, potem lahko tudi kmetje največ razumevanja dosežejo v neposrednem družbenem okolju, v krajevni skupnosti, v občini. Problemi, ki tarejo kmečke proizvajalce, ob- ravnavani na širši družbeni platformi, bodo gotovo imeli večjo težo, kot če se, da tako rečemo, sami sebi smilijo. V spomin si prikličimo primer, kako so de- legati v republišlci skupščini poizkusili prodreti s pred- logom d enaki premiji za mleko, ki jo je predpis diferencirano določal za kmete in za družbeno proiz- vodnjo. Ker kmečka delegacija problema ni obravna- vala širše, da bi se z njim seznanili tudi potrošniki — torej delegati iz mest in delavskih centrov, jim je predlog propadel, ker so pač delegati imeli vtis, da gre za novo povišanje, ne pa za izenačenje v ze for- miram, že dovoljeni, oziroma doseženi ceni. Neštetokrat slišimo od kmetov, češ, kmetje smo zadnja luknja na svireli, peto kolo, celo ^vrženi itd. Toda poglejmo resnici v oči če pa pogledamo^ koliko kmetijskih sekcij pri SZDL je bilo v preteklih letih zares aktivnih, če se zavemo, da so tudi zdaj težave, ko na konferencah pododborov SZDL in po zaselkih izbirajo delegacije za krajevno konferenco SZDL, se kmetje navadno najbolj otepajo, da bi bUi izvoljeni. Pravijo, češ, nimamo časa, naj hodijo na sestanke tisti, ki delajo osem ur itd. Toda tisti, ki delajo osem ur, torej delavci v združenem delu, so se dosedaj že kar dobro organizirali in se bodo brez dvoma še bolj. Vendar — delavec v tovarni se posveča predvsem svo- jim problemom — saj jih tudi najbolje pozna. Doslej se tudi to še ni zgodilo, da bi delavec ne imel razu- mevanja za resnične probleme kmeta^ pa tudi kmet razume delavca, toda šele potem, ko spoznata težave in nadloge drug drugega. In kje se bosta najbolje pogovorila kmet in delavec, oziroma tudi izobraženec? Tam, kjer vsi trije sedejo enakopravno za mizo — to pa je v SZDL. O komu- nalnih problemih se pogovarjajo tudi sedaj, o kmečkih pa bolj malo. In ravno to bi bila naloga kmečkih sekcij pri krajevnih in občinski konferenci SZDL. V tem času se formirajo delegacije. Zdaj je pri- ložnost za izvolitev talcšnih, ki bi mogli sestavljati dobro sekcijo — kmetijsko sekoijo. Kjer bodo tako ravnali, bodo dobro ravnali. Kjer pa ne, je treba tudi povedati, da predvsem po krivdi kmetov samih, človek se največkrat sam osami in družbeno zavrže. J. KRAŠOVEC KONEC PRIJAV V ŠMARJU Na zadnji seji koordinacijskega odbora za odpravo j)o- sledic potresa v šmarski ln šentjurski občini v Ljubljani so sporočili, da je za pomoč območju doslej zbranih — taksni so podatki SDK — okoli 172 milijonu dinarjev, .»^e posebej se na svojem žiro računu steka denar za gradnjo šol, tega pa je okoli 14 milijonov. Ker so ziulnje ča.se vedno znova piihajale nove prijave bodisi za kategorizacijo bodisi za prekate^jorizatijo in ker je pri tem velikokrat šlo tudi za šjiekulativne namene, je republiški koordinacijski odbor sklenil, da se nobena pri- java, ki je prišla na Biro za odpravljanje posledic poiresa v Šmarju po 31. decembru 197i, več ne upošteva. Koordinacijski odbor je ob isti priliki se/nanil javnost s podatki o fondu, ki se je zbiral za stano^anjsko izgrad- njo. Doslej je bilo zbranih 80 odstotkov vseh sredstev, po- lovica občin pa je izpolnila svojo obveznost. Pri tem je treba povedati, da nekatere občine še sedaj niso izpolnile svojih obveznosti do potresnejra območja, predvsem dolenj- ska regija. Ker .ie kategorizacija zaključena, je tudi jasno, koliko je objektov v kak.šni kategoriji. V četrti kategoriji jc 1490 »bjektov in v tretji 1503. Za letošnje leto so pripravili tudi načrt tcradbene opera- tive in ga na seji sprejeli ter predlog sanunipravnesa spora- zuma za zbiran,ie solidarnostnih sredstev. Po tem predlogu bodo upoštevali, seveda če bo sprejet, .število zaposlenih kot merilo. JMHJ::NJv<) PETRA VOZI TRAKTOR Dandanes se veliko piše po časopisih kako si kmečki otroci izbirajo poklice ali pa gredo celo v tujino, ker no- čejo ostati na kmetiji. Na tisoče je danes primerov, ko se na veliki kmetiji ubadata z delom le ostareli oče in mati, otroci pa so odšli po svetu. Res pa tudi je, da kmet že dolgo časa ni več za svoje delo ustrezno pla- čan. Tudi davki niso povsod pravično odmerjeni. Kljub temu imamo danes že veli- ko kmetov, ki so izredno na- predni, so premostili vse te- žave in vzorno kmetujejo. Taki napredni mladi kmetje in njihove žene pa so lahko samo tisti, ki imajo resnič- no ljubezen do zemlje in vo- ljo do kmetijstva. Te lastno- sti pa kmečkemu otroku ni- so kar prirojene, ampak je odvisno od staršev kako vce- pljajo z vzgojo ljubezen do kmečkega dela. Kmet Alojz Podlunšek iz Gornje vasi pri Preboldu je takšen. Ima sestletno hčerko Petro, ki je zraven pri vsa- kem kmečkem delu. Oče ji je znal razložiti, da mora imeti živina v hlevu ravno tako red v hrani in čistočo pri jedi kot ljudje. Petra ho- di z očetom v hlev, zato po- zna točnost obrokov. 2e tri- letna je očeta opominjala, češ, daj prepusti telička h kravi, daj jesti kobili. Oče jo je jemal na ix)lje in ji pustil, da je vodila kobilo na vajetih. Ko pa je pred- lansko leto kupil traktor, ki ima poleg glavnega še stran- ski sedež, je vzel s seboj na vožnjo tudi hčerko Petro, včasih pa še dve leti mlajšo hčerko Valerčiko. Mala Pe- tra se je kaj kmalu naučila upravljati z volanom, počasi pa vozi že tudi po nepro- metnih krajih. Na polju in travniku pa mu je že v veli- ko pomoč. Zato upamo, da bo dekli- ca Petra, ko bo odrasla, po- magala staršem in ne bo vprašanje ali bo ostala na kmetiji ali ne. "Na vprašanje, kaj bo, ko bo velika, je od- govorila: »Očku in mamici bom pomagala, ko pa bom imela izpit bom tudi po ce- sti vozila s traktorjem. Kaj- ne očka?« Želimo še veliko tako vzgo- jenih kmečkih otrok. Ce jih bo veliko, ne bodo ostali na kmetijah samo stari in izčr- pani. MIRKO PODGORŠEK Kljub temu. da ponekod v vinogradih spomladansko kop, ki je najtežja, opuščajo, ker škropijo proti zeli, ponekod še kopljejo, kar nam zgovorno priča tale posnetek. Ko je bila kop opravljena, so škropili proti plevelu. Takoj za tem se je začelo dežev- no obdobje. Prizadete zanima, če bo deževje razničilo škropivo in če bodo morali škropiti še enkrat. Foto: TONE TAVČAR ftt. 12 — 27. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 LETEČE UREDNIŠTVO V SLIVNICI PRI CELJU Slivnica pri Celju velja za eno najbolj uspešnih in delavnih krajevnih skupnosti v šentjurški občini. Tjakaj res bolj redko zahajamo^ zato vsakokrat preseneti z no- vimi hišami, ki jih bo, odkar je sprejet urbanistični načrt, še veliko več. Bili smo v šoli, se pogovarjali s predsednikom krajevne skupnosti, s predsed- nikom ZB, s predsednikom Rdečega križa, z vodjo delegacije krajevne skupnosti in seveda direktorjem šole. Na obisku smo bili pri kmetu ~ slikarju Jožetu Vodebu, predsedniku prosvetnega društva Jožetu Tajnšku, pri šrogeljnovi Trezi in njenih sosedih Žavskih. Tudi Ignaca Hrastnika, ki je bil živinozdravnik-samouk, smo šli pozdravit. Obiskali smo farmo nesnic. Precej problemov pa so natrosili pri Lesja- kovih. Vsega danes ne moremo »stlačiti« na eno stran. Zato pridno kupu,fte Novi tednik tudi naslednje tedne, dokler vse, kar smo zapisali v beležnice, ne bo »na svitlo dano«. CESTE, CESTE! Če smo hoteli kar največ izvedeti o kraju samem, smo se obrnili na predsednika krajevne skupnosti Mi- lana KOKOŠARJA, ki nam je rad priskočil na pomoč in nam povedal veliko zanimivosti kraja in okolice. Cel kup problemov je natresel. Nekaj so jih že rešili, nekatere rešujejo, pa jih je še kljub temu kar pre- cej. Pravi, da so za razvoj kraja potrebne predvsem ceste. Teh se je treba najprej lotiti. Kraj z okolico vred je izrazito kmetijski in ra- zen kokošje farme ni v Slivnici nobenega druge- ga obrata, kamor bi ljud- je lahko hodili na delo. Kmetije v bližnji okolici so več ali manj siromaš- ne in šele pred leti je pri njih prvič posvetila elek- trična žarnica. Toda na- predek vse bolj prodira tudi v hiše in na polja teh kmetij. Slivniško krajevno skup- nost tarejo slabe in praš- ne ceste, ki jih je na tem področju kar 47 km. Ljudje, ki živijo v tej krajevni skupnosti, so si zadali načrt, ki nosi ges- lo: »Zgradili bomo ceste! V vsako vas mora priti avto.« Lotili so se akci- je za izgradnjo cest. Ne- kaj sredstev jim bo da- la krajevna skupnost, ne- kaj bodo prispevali sami, največ tako, da bodo žr- tvovali svoj prosti čas in da bodo sami kopali ka- menje. Do sedaj so ljud- je zbrali že 8 milijonov dinarjev in opravili čez 11.000 delovnih ur. Zave- dajo se, da jih čaka še ve- liko dela, toda držati se hočejo zastavljenega ges- la in načrta. Problem je tudi nočna razsvetljava v , centru in kanalizacija. Vse to in marsikaj drugega bo še potrebno opraviti, da bi bilo življenje tod bolj pri- jetno. Letos bo zgrajen stanovanjski blok, ki si ga ljudje zelo želijo in ob vselitvi ne bodo sme- li spregledati učiteljev, ki sedaj živijo po slabih sta- novanjih. Letos so kupili tudi 1 ha stavbnega zem- ljišča za novo šolo. Zra- ven nje pa bodo postavili otroški vrtec, ki ga zdaj malčki zelo pogrešajo, saj nekatere starši že navse- zgodaj odpeljejo v šent- jurski vrtec. Tudi kulturni dom manjka ljudem v tem kra- ju. Pogrešajo ga še po- sebno mladi. Vse priredit- ve in vsi sestanki se zdaj lahko odvijajo le na šoli, ki pa je že tako pretesna za redno šolsko dejavnost. Mladi radi sodelujejo s krajevno skupnostjo, pri- rejajo proslave ob vseh pomembnejših praznikih in si seveda nadvse želi- jo, da bi imeli prostor, kjer bi lahko vadili, se sestajali in prirejali ple- se. Ne zahtevajo preveč, toda krajevna skupnost nima denarja za še tako majhne in skromne želje, kajti najprej bo treba vlo- žiti vsa sredstva za uredi- tev cest, da se z njih ne bo več dvigal prah. 2000 ljudi živi v tej krajevni skupnosti in 520 od njih je zaposlenih. Izseljevanje iz kraja in okolice se je v glavnem ustavilo in še bolj se bo, ko bodo zgra- jene in dodobra urejene prometne zveze in ceste. Kdo ve, kaj in kakšne probleme bo prineslo aku- mulacijsko Jezero. Zaen- krat je jasno le to, da je treba urediti dohod do vasi Tratno, ki sicer ne bo imela nobenega izhoda. Kasneje pa bi lahko raz- mišljali celo o turizmu in ureditvi okolice jezera. Problemov nikoli ne zmanjka, menijo Slivniča- ni, kakor tudi dela ne. Kraj z okolico je poleg vsega lani prizadel še po- tres in jim napravil pre- cej škode. Nekaj družin je prezimilo v montažnih hišicah, drugi so si s po- močjo kreditov popravili in sanirali svoje stare hi- še, veliko dela in razpok pa je še ostalo in čakajo na denar. Tudi stavba, v kateri se pod isto streho stiskajo ix>šta, ambulan- ta in krajevni urad, je vsa v razpokah. M. P. VSE ZA CELODNEVNO ŠOLOI Ob našem - srečanju s Slivničani smo poklepeta- li tudi z mamicami otrok, ki obiskujejo tukajšnjo osnovno šolo. Zanimalo nas je namreč, kaj starši mislijo o uvajanju celo- dnevne šole v kraju, ki je nekoliko bolj odmaknjen. Dobili smo presenetljive odgovore: TILCKA NOVAK: »Ve liko se pogovarjamo o no vi obliki šole in vse bolj smo prepričani, ia bode z novo obliko šole veliko pridobili otroci J) tud; starši. Problem bo mor da edinole za kader, še FK>sebno, če se stanje ne bo izboljšalo po finanč ni plati. Marsikdo se bo odločil za drugo službo in bo poklic učitelja obe- sil na klin. To pa vseka- kor ne bi bilo dobro.« CVETKA URLER: »Me nim, da bomo z novo ob- liko šolanja zadovoljni starši tn otroci, čeprav je zaenkrat tu in -^am sli- šati še kakšna negodova- nja. Toda večina staršev je že »za« to obliko šola- nja, počasi pa bodo spo- zaiali tudi vsi tisti, ki so zaenkrat proti, da nova oblika šolanja • koristi predvsem njihovim otro- kom, in ne nazadnje, tu- di nJim.« ID.4 UŽMAH: »Ni dolgo tega, ko smo imeli na šo- li roditeljski sestanek, kjer smo se seveda FKJgo- varjali tudi o celodnevni šoU. Moram reči, da nih- če od staršev ni bil pro- ti. Nasprotno! Kot se je izkazalo, so starši z novo šolo že vnaprej zadovolj- ni, saj jim bo v :narsičem priskočila na pomoč. Mar- sikje bo z njo rešeno vprašanje varstva m pre- hrane.« M-^RIJ-I GUBP:NŠEK: »Veliko razmišljamo in se pogovarjamo o celodnev- ni šoli m moram poveda- ti, da vse bolj tudi spo- znavamo, da bo tako le bolje — za otroke in za nas. Starši bomo precej razbremenjeni, otroci pa, če bodo imeli dobre po- goje za delo, bodo hitreje napredovali in bolj spro- ščeno odraščali. To pa je želja tudi nas, staršev.« M. P, SLIVNICA IN NOB Slivnica je neizbrisno povezana z dogodki NOV. Leta 1941 sta takratni komandir in komi- sar 1. celjske čete Franjo Vrunč in Peter Stante na izvidniškem pohodu postala nemškim poli- cistom sumljiva. Ko so ju hoteli aretirati, sta zbežala, toda rešil se je le Peter Stante. Fronja Vrunča-Buzdo so Nemci ranjenega ujeli in po- zneje po mučenjih in zasliševanjih — ustrelili. V spomin na ta dogodek nosi nova šola Vnm- čevo ime, hkrati pa kraj vsalto leto praznuje v tem času krajevni praznik. Partizani so bili na slivniškem področju že leta 1941 in to 1. štajerski bataljon, ki ga je vodil Franc Rozman-Stane. Med krajani je še vedno 64. aktivnih borcev NOB. v borbi pa jih je padlo 38. Enajst Slivničanov je končalo življe- nja v taboriščih. To je gotovo pomemben pris- pevek kraja v NOB. VEDO ZA OSTARELE v krajevni skupnosti Slivnica je odbor Rdečega križa, ki mu predseduje Jože Vodeb, zelo dela- ven. Deluje v krajih, kjer je veliko ostarelih in so- cialne pomoči potrebnih ljudi. Imajo 23 starčkov, ki so stari nad 80 let. Za 8. marec so obdarovali tudi- vse ostarele žene, med njimi tudi najstarej- šo domačinko Terezijo Kovačič ali Trezo Sro- geljnovo, kot se ji pravi po domače. Njo smo tu- di obiskali, zapis o njej pa bomo objavili v naši prihodnji številki. Takih primerov, kot je ona, imajo v krajevni skupno- sti še nekaj. Za vse, se- veda, še niso mogli tako poskrbeti, kot so za njo. Imajo namreč 22 socialnih podpirancev, ki dobivajo socialno podporo v viši- ni 17.000 do 41.000 dinar- jev. Tudi borčevskih pokoj- nin je v krajevni skupno- sti Slivnica veliko, zah- tevkov pa je tudi vedno več. Najvišja borčevska pokojnina v teh krajih znaša danes 48.000 ^nar- jev, predlog pa je za 80.000 dinarjev. Tako naj bi se približali življenjske- mu minimiunu, kolikor bo po novem znašala tudi so- cialna podpora. Seveda_le tam, kjer bodo imeli za tako delitev dovolj denar- ja. Z. S. Jože Vodeb SPREHOD SKOZI ČAS Kronike so nasploli zelo zanimive. Tudj .slivniška, ki smo jo sicer dobili pretipkaiio in nam torej duh po starosti ni bil dan. Je pa tam zbrano več ali manj vse, kar se je dogajalo pomembnega v Slivnici skozi stoletja. Prvič se Slivnica omenja v župnijski kroniki leta 1515. lo je hkrati tudi letnica, ki je vsekana nad uro na zvoniku farne cerkve. Od tega datuma naprej ima Slivnica v kroniki vrsto datumov, ki dajejo občutek, da ima kraj z okolico bogato srednjeveško izročilo. Najvi.šja točka na slivniškem območju je pri Sv. Heleni, ki meri natanko 509 metrov. Tukaj je tudi zelo zanimiv napis v slovenščini. Napis je na uri, ki še da- nes teče in st glasi: »To uru je naredu Mateu Shepe- nak urmaker skuz skerbnih zekmestra Juri Ma.stnak in Gregor Tanšek in anno 1849.« Leta 1853 je Slivnico obiskal Anton .Martin Slomšek in zahteval, da zgrade t fari šolo. 6ola je bila leta 1859 tudi zgrajena. Kronika navaja vrsto pomembnih in zaslužnih mož, rojakov iz Slivnice: dr. la potrebuj« jo še 6 milijard in 300 milj jonov., »Vse, lepo in prav«, je de jal delegat Franček Rozman »samo koliko naših ljudi 8| bo zdravilo v kliničnem ceij tru. Pri nas pa osnovni zdravstveno varstvo ni ur« jeno. Je kdo pomislil na tt da bo odliv v druge regiji večji? Moramo najti denaa; da uredimo in sfinansiran* zdravstveno postajo v Vbjnj ku in tudi otroški dispanzei v Celju. ZDENKA STOPAH MOZIRJE Vidiki letošnjega gospodarskega razvoja mozirske občine Mozirska občina je letos prvič dobila resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju. Tokrat za to le- to. Četudi dokument ni ti- sto, kar bi naj bil, je ven- darle nadvse hvaležen zbir lanskih uspehov in proble- mov, še zlasti pa smerokaz letošnjega gospodarskega in družbenega razvoja. V tem pomeni resolucija pomemben dokument. Ni naključje, da gospodar, stvo nakazuje stabilnejše od- nose kot so veljali lani, si- cer pa na sploh prevladu- je usmeritev v povečano pro- izvodnjo in dvig proizvod- nosti. Predvidevajo, da bo celotni dohodek večji od lanskega za 41 odstotkov, družbeni proizvod pa za. 29 odstotkov. Znatno naraščajo materialni stroški in to v primerjavi z lanskim letom kar za 46 odstotkov! Računa- jo, da bodo osebni dohodki večji za 23 odstotkov. Na videz drzna so predvi- devanja o povečanju števila zaposlenih za 7 odstotkov. Ce pa ta odstotek spremeni- mo v absolutno številko, gre le za okoli 200 novih delov- nih mest, in to predvsem na račun novozgrajenega kovin- skega obrata ljubenskega Gradbenika. Sicer pa je v občini akutno pomanjkanje strokoamih kadrov. Boleč je tudi podatek, da se vsak dan okoli 800 delavcev vozi na delo izven občine. To je kar 25 odstotkov vseh zaposlenih v Gornji Savinjski dolini! Spričo tega ni naključje, če tudi resolucija opozarja na pospešeno odpiranje .takšnih ali drugačnih obratov v do- mačih krajih, da bi torej čim večjemu številu ljudi omogo- čili delo doma ali vsaj v ob- čini. Investicijskih naložb bo le- tos manj kot jih je bilo la- ni. Navzlic temu bodo letos končana nekatera i>omembna dela v GLIN Nazarje pa tu- di pri ljubenskem Gradbeni- ku, v obratu Gorenja v Na- zarjih ter v gornjegrajski Smreki. -Lep investicijski pro- gram ima mozirsko trgovsko podjetje Savinja. Njegova uresničitev pa je predvsem odvisna od bančnega deleža, torej posojila. Kolektiv go- stinsk^a podjetja Turist za- radi dosedanjih naložb in obveznosti letos nima pogo- jev Za večja vlaganja. Čeprav je tudi ta kolektiv priprav- ljen nanje in ima tudi vse načrte. V najbolj nezavidljivem po- ložaju je kmetijstvo. Neure- jene cene kmetijskih pridel- kov vplivajo tudi na zmanj- šan ostanek dohodka. Zato je več iniciative in tudi" po- gojev za nova vlaganja v pre- usmeritev proizvodnje - pri kmetih-kooperantih. Tu gre predvsem za preureditev go- spodarskih pvoslopij, za okre- pitev živinoreje in s tem mlečne proizvodnje, za kme- tijsko mehanizacijo pa tudi za kmečki turizem. Dosti nalog jih čaka v obr- ti. Kot drugod, se tudi v Gornji Savinjski dolini obrt razvija počasi. Potrebe so večje. Zlasti občutijo pomanj- kanje uslužnostne dejavnosti. Ali bodo z ustrezno davčno politiko rešili to vprašanje? Sicer pa se tudi v mozir- ski občini dobro zavedajo, kje so problemi, ki jih bo- do morali rešiti. Pa ne čez noč, niti v tem letu. Gre za proces in razmeroma , dolgo- ročne posege v gospodarstvo. Tare jih energija. Naložbe v daljnovode bodo nujne. Prav tako je še vedno odprto vprašanje nadaljnjega pove- zovanja gospodarstva. Odsev gospodarskih razmer so tu- di nizki osebni dohodki, v povprečju, čeprav se stanje poiasi izboljšuje. Tudi v strukturi gospodarstva, ki ne daje večjega dohodka, pa v slabi mehanski opremljenosti in podobno so problemi, s katerimi se krepko spopri- jemajo. Prav tako bo nujna večja finalizacija proizvodnje in še marsikaj. In tako je v osvetlitvi vseh teh nalog tudi velika pred- nost resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvo- ju mozirske občine letos. M. BOŽIČ POLITIČNA ŠOLA — DALJE Trideset slušateljev ob- činske politične šole je v fKJnedeljek zdpet napolni, lo predavalnico. Slušatelji so lansko leto opravili pr- vo stopnjo oziroma tako imenovani A program. Le tošnji B program vsebuje predvsem aktualne teme iz sedanjega političnega trenutka, šolo je organi- zirala delavska univerza, slušatelje pa je že lani izbral občinski komite Zveze komunistov med mlajšimi člani ZK, tako po stažu kot po letih. Za- ključek šole bo v soboto, ko bodo slušatelji dobili potrdila o opravljeni po- litični šoli. ŽALSKI SINDIKATI 85 ORGANIZACU Tudi v žalskr občini so že izdelaU oceno nedavno op- ravljenih občnih zborov os- novnih sindikalnih organiza^ cij. O tem, kako so zbori potekali, smo govorili z Dra- gom Žlendrom, sekretarjem občinskega sindikalnega sve- ta. Kako ocenjujete vsebin- ske priprave na izvedbo obč- nih zborov v občini? V večini osnovnih organi- zacij v občini so resno pri- stopili k izvedbi občnih zbo- rov, upoštevali priporočila republiškega sveta ZSS in priporočila ter naloge, ki jih je zastavil občinski sindikal- ni svet. Povsod so pripravili predloge pravil o organizira- nosti in delovanju osnovnih organizacij, letne načrte in pravila delovanja. Le redki se rokov niso držali, še ti zvečine iz objektivnih razlo- gov. V razpravah na občnih zborih so prevladovala zlasti vprašanja, ki neposredno za- devajo delovne ljudi na de- lovnih mestih. Zlasti pa so delegati razpravljali o ures- ničev^ju sklepov 8. kongre- sa ZSS, uresničevanju usta- ve, delu delegacij, poživitvi dela organov delavske kon- trole, neposrednem uresniče- vanju samoupravne zakono- daje, stanovanjski problema- tiki, nagrajevanju po delu, učinkovitejšem obveščanju tn podobno. V razpravah niso šli niti mimo gospodarskega stanja TOZD ali OZD, kad- rovskih problemov, fluktuaci- je ter podobnega. Posebej velja omeniti raz- prave v organizacijah s pod- ročja trgovine in kmetijstva, kjer so v ospredje postavili probleme povezovanja v SOZD in združevanja dela in sredstev. V organizacijah s področja vzgoje in izobraže- vanja pa so veliko govorili o združevanju v organizacijo združenega dela vzgoje in izx3braževanja, celodnevni šo- li, reformi osnovnega šolstva in tako dalje. Kako je s kadrovsko za sedbo v sindikalnih organ® po občnih zborih? Pri kadrovski zasedbi mes v sindikalnih organih je bi lo veliko težav, saj sindika potrebuje aktivna vodstva Med težavami pri evidentira nju so prevladovale težave i zvezi s ^ preobremenjenostji posameznikov, slabo zainte resiranostjo in predvsem željo, da bi stmktura sindi kalnega vodstva odgovarjali strukturi v delovni organiza ciji. Težave smo nekako 1 r^ili in v občini izvolili 60 delegatov v izvršilne odbor« 46 odstotkov je žena, 29,5 od stotka mladih in 54 odstd kov moških. Po kvalifikacij ski stmkturi je 23 odstotka nekvalificiranih, 37 odstotka kvalificiranih delavcev, 34 od stotkov jih ima srednjo, : odstotke višjo in 3 odstotlfi visoko izobrazbo. 26 odstot kov vseh izvoljenih je člane ZK. Kako pa je bilo z ustanat Ijanjem sindikalnih skupi) in aktivov mladih delavceV .Tudi te naloge so biH med primarnimi, saj nas > k temu zavezoval sprejet statutarni dogovor o organi ziranosti sindikatov. V o^ov nih organizacijah smo taK( ustanovili 320 sindikalni! skupin, precej je tudi novo ustanovljenih aktivov mladil delavcev. V občini smo rt novo ustanovili kar 23 o« novnih sindikalnih organia® cij, ki jih je tako sedaj 85 V občini je na novo ustanov Ijenih tudi šest konferenc Kljub temu še nismo pov sod ustrezno organizirani. ^ petih osnovnih organizacija^ imajo še preveč članov tn W treba ustanoviti nove osno* ne organizacije, ena orgao^ zacija pa združuje več de javnosti, kar tudi ni ustre« no. šele. ko bomo rešili tud^ te pomanjkljivosti, bodo sil* dikati v žalski občini dejal* sko ustrezno organizirani. B. STAMEJCIČ LITERARNI VEČER V ŽALCU Občinska konferenca ZSMS Žalec prireja v soboto, 29. 3. 1975 v Kulturnem domu na Polzeli VEČER Z MLADI- MI LITERATI. V programu sodelujejo znani recitatorji in mešani pevski zbor iz Pol- zele. Po podelitvi nagrad bo razgovor z znanimi sloven- skimi pesniki ln pisatelji. JVIOZIRSKI DELEGATI Na lanskih decembr- skih vohtvah delegacij za samoupravne interesne skupnosti so se v ljub- ljanskem Gradbeniku, v TOZD za proizvodnjo ma- lih gospodinjskih apara- tov Gorenja v Nazarju ter v TOZD Jelka v Gornjem gradu odločili za nasled- nje: GRADBENIK: Franc Kramar, Franc Podgoršek, Marija Robnik, Franc Ju- van, Jože Nerat, Jože Se- nič, Stanko Prodnik, Ivan Potočnik, Ivan Marovt in Anica Kramer. GORENJE — NAZARJE: Jožica Brezovnik, Marija Finkšt, Marjan Finkšt, Marija Kmetec, Marija Krevselj, Ivan Novak, Ro- zalija Obran, Milan Peter- nelj, Ana Remic tn Jože Zavolovšek. JELKA — GORNJI GRAD: Jože Breznik, Min- ka Budna, Jožica Golob, Slavko Hren, Jožica Ma- rovt, Angelca MoUčnik, Milka Prislan, Marija Ri- Jelj, Jože Remšak in Ana Zamemik. ftt. 12 — 27. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 19 čez 50 pisem je prišlo od naših bralcev za 3. ko- lo nagradne igre 10 x 1000, Se vedno med njimi ni nobenega dopisa iz to- varn, ki bi opisalo življe- nje delovnih kolektivov. Med pismi je bilo veliko takih, v katerih so bili opisani dogodki okoli pro- slave dneva žena, ta pa je tako daleč zadaj, da takih »novic« res ne moremo več objavljati. Zelo veliko ljudi nam piše tudi o tem, kako mladina zapušča kmetije, kako je bilo ne- koč v kmečkih hišah ve- dno dovolj ljudi, kako |e bilo lepo ob kolinah in »likofih«, skratka tožba zaradi izginule kmečke idile. Tudi oblačenje v ra- ševino je bilo pred stolet- jem še idila, pa ni niko- mur žal za takim oblači- lom. No, ob priložnosti bomo le morali povedati kaj več o tem, da so ne- kdanji časi minili in da jih več ne more biti. DROBIŽ IZ DOBRIČA Dobrič je vas, ki se raz- teza po vzhodni strani gore Oljke in spada pod krajevno skupnost Andraž. Kmetije so razdrobljene, saj so le po dve in tri domačije skupaj. Kar ce- lo uro hoda je od enega konca vasi do drugega. Vas šteje 40 hiš. Poleg dveh gostiln je ob cesti, ki pelje na Oljko tudi ne- kaj zanimivosti. Ena je staririska hiša, ki je ne- navadno visoka, zidana iz kamna, pa po višini pre- cej izstopa od drugih. Ba- je so v njej nekdaj grof- je pobirali desetino, dru- gi pa pravijo, da je služi- la tudi za ječo. Kmet, ki je postavil hišo tik ob njej ima domače ime pri Bolčinu. Ali ni mogoče nekdaj to domače ime bi- lo bolečina? Tam blizu je pred leti še živel vaški posebnež, ki si je domislil, da si bo zgradil letalo in se z njim vozil v Andraž. To mu seveda ni uspelo, so pa ostanki tega letala, pre- delanega v drugačno ro- potijo, še vedno na pod- strešju naše zidanice. Čeprav je vas zelo hri- bovita, so vaščani zvesti poljedelci in z zavistjo gledajo doii v dolino na ravnino, kjer je delo mno- go lažje. Pri naporih, da bi prišli kam naprej, da bi si kupili stroje, kme- tom pomaga kmetijski kombinat. No kraj je že od nekdaj slovel po do- brem sadju, saj ni malo priznanj, ki visijo po kmečkih hišah. Tudi ne- kaj hmelja je v Dobriču, pa žal cene nikamor več ne zlezejo, stroški pa kar v skokih skačejo. Starej- ši se v Dobriču trudijo, da bi zagotovili mladim boljše čase, to jim sem pa tja tudi uspeva in mla- di še kar ostajajo doma, čeprav jih mesto od da- leč vabi v svoje naročje. Vasica je majhna, ne- znatna, pa vendar imajo ljudje veliko posluha za izobraževanje. Precej jih je, k: so se šolali na sred- njih in višjih šolah in se še kar naprej vpisujejo. Kot nekoč, si tudi danes znajo vaščani poiskati raz- vedrilo. Nekoč so imeli tamburaški zbor, pa ga že dolgo ni več, zdaj pa je inštrumente naredil kar vaški mojster sam. Vaščani radi tudi kaj skupaj postorijo. To ni samo vzdrževanje ceste. Zelo skrbno obdelujejo skupno zemljišče z vino- gradom in sadovnjakom, na katerem stoji lepa zi- danica. To zemljišče so dobile po vojni vaške že- ne za svojo skupno last in imajo od njega doho- dek za razne namene, za praznovanje dneva žena, izlete ali kaj podobnega. Med vojno so bili v Dobriču ljudje med seboj zelo povezani. Pomagali so partizanom, ki so se zatekali v vas. Skoraj vsa- ka hiša je bila partizan- ska, Dobrič ni bil brez žrtev. Precej jih je bilo ustreljenih kot talcev, od- peljanih v taborišča, pa- dali pa so tudi kot borci v partizanih. Tako je tudi Kotni kova družina bila tragično razbita, saj sta mati in sin padla v boju Pohorskega bataljona, dru. gi družinski člani pa so bili odpeljani v taborišče. Njihove domačije sploh ni več. Baje so se Dobričani izkazali tudi pred XIV. di- vizijo, kjer so na pobudo partizanke Milke Kranjče- ve pripravili pravo »oh- cet«. Gk>spodinje so napek- le potic, mesa in kruha, gospodarji primaknili pi- jače, vse skupaj Ra je mladina v koših odnesla med partizane in delila do- brote med dolge Icolone utrujenih in lačn h bor- cev. ZOFKA BLAGOTINŠEK Dobrič 6 Ta prispevek, nekoliko . skrajšan UREDNIŠTVO NAGRAJUJE S PRVO NA- GRADO 1,000 DINARJEV. Veste zakaj? Zaradi tega, ker nam je Zofka Blago- tinšek zares nasula kopi- co zanimivih stvari iz svo- je vasi, med njimi morda enkratno, to, da imajo že- ne v Dobriču svoje zem- ljišče. Nagrado si zasluži tudi zaradi tega, ker smo pred dobrim mesecem dni bili v krajevni skupnosti Andraž na obisku z lete. čim uredništvom, pa niti ene od opisanih zanimi- vosti nismo našli. DELO PA TAKŠNO Potok Bistrica priteče iz liboj mimo Keramične in se izliva v Savinjo. Svojo pot si utira vijugasto, za- radi t^a je kmetom iz Kasaz spodkopala in od- nesla veliko rodovitne zemlje. Kmetje, ogorčeni nad to škodo, so leta in leta obravnavali na sestankih ta problem, a je bilo vse zaman. Tolažili so nas in vlekli za nos leta in leta. Lansko leto je žalska ob- činska skupščina odobrila sedem starih milijonov za regulacijo na najbolj kri- tičnih odsekih. Vso pohva- lo zaslužijo za pobudo: Albina Šanca, Zorko God ler in Stane Lavrinc. Nastali pa so drugi problemi- podjetje »Nivo« je poslalo na delo svoje delavce. Njihov delovni dan se je začel ob sedmih zjutraj. Najprej so si svo- je telo okrepili s telovad- bo po travnikih, potem so ob ognjišču ob potoku imeU svoje privatne seje ure in ure. Za njihovo že- jo je pridno skrbel med njimi izbrani kurir. Spra- šujemo se, ali podjetje »Nivo« res nima sposob- nega kadra, da bi kontro- liral delo svojih delavcev? Ko v tovarni postavijo de- lavcu normo in še je ne doseže temu primerno za- služi, tako bi moralo podjetje »Nivo« tudi svo- jim delavcem primemo izračunati, koliko morajo narediti v osmih urah. Zato nas mora podjetje »Nivo« dobro razumeti, da vsak rajši izreče pohvalo kot pa kritiko. Ali v tak- šnem položaju smo ostali zelo prizadeti vaščani Ka- saz in moramo dati to v javnost, škoda se nam zdi tako uglednega pod- jetja, da bo zaradi svojih delavcev izgubilo ugled in tradicijo. Zato ni čudno, da je tako Kmalu spla- valo po Bistrici sedem mi- lijonov. Naredili pa niso vsega, kar je treba. Delo je trajalo približno dva meseca. Upajmo, da bo ta pri- spevek bral tudi kakšen delavec od podjetja »Ni. vo« in se naj ne jezi in tudi naj ne zameri kritič- ni besedi. Bila je dobro- namerna. ANICA OCVIRK, kmetica iz Kasaz 2. nagrada 500 din PIONIRKE POSPRAVILE VRTEC v štoran so že lani za- čeli graditi otroški vrtec. Delavci so delali v lepem in grdem vremenu, da bi bili čimprej gotovi. Ker pa je z opremljanjem in pospravljanjem veliko de- la, smo pomagale urejati nov otroški vrtec tudi pio- nirke. v prevleke smo ob- lačile penasto gumo, da bodo na njih ležali malč- ki, brisale prah, posprav- ljale papir in druge od- padke, zlagale razne pred- mete na mesta, ki so za- nje določena. Ko smo od- hajale, smo obljubile, da bomo še prišle, saj bo ve- liko dela tudi z umiva- njem oken, pometanjem. Vrtec bo zelo velik in ze- lo lep, saj ima kar šest igralnic, telovadnico, ku- hinjo, slačilnico, kopalni- co in še nekaj drugih pro- storov. Okoli vrtca bo drevje, trava in seveda tu- di igrišče. Tudi pri tem urejanju bomo pomagali pionirji, da bo čimprej narejen, čeprav naša po- moč ravno ne bo , velika, pa smo le zadovoljni, da pomagamo, kajti vrtec po- meni zelo veliko za naše manjše vrstnike, ki bodo imeli varstvo, njihove ma- mice pa bodo brez skrbi hodile na delo. MOJCA GAŠPER Osnovna šola štore TELEFON V KOMPOLAH že nekaj let v Kompo- lah govorijo o telefonu, da pa bd ga letos že do- bili, ni nihče verjel. Ljud- je so se kar smejali, ka- dar je kdo kaj takega omenil. Pa se s skupnimi močmi vse doseže. Vašča- ni smo z udarniškim de- lom skopali jarke za tele- fonski kabel. Pomagal je vsak občan, ne glede na to, ali bo imel telefon, ali ne. Vsi so tudi prispevali po 1.000 starih dinarjev. kar pomeni, da se v Kom- polah obnašamo solidar- no. Telefon ima zdaj po- družnična šola in pa 24 občanov. Kdor ga nirna, in ga rabi, se lahko ogla- si pri sos6Kiu. Naše življe- nje se je naenkrat spre- menilo. Seveda, tco je bil prvi mesec okoli in je bi- lo treia plačati naročnino, so nekateri kar debelo pogledali. No, kmalu seje izkazalo, da so bili otro- ci tisti, ki so izkoristili sleherno priložnost in te- lefonirali kamorkoli, sa- mo da so telefonirali. Najbrž so se s starši po- menili o tem, da telefo niranje ni zastonj. ZLATKO VOLASKD Kompolp ČAKAM, NE DOČAKAM Ob Boljski je bilo tre- ba očistiti bregove, pose- kati. grmovje in drevje. Vse lepo in prav. Danda- nes je motorna žaga še vedno precejšen izdatek, zato sem se napotila do znancev in do tistih, za katerem so mi povedali, da imajo motomo žago. Rada bi, da bi mi kdo po- drl drevje ob potoku na zemljišču, ki je moja last. šla sem v šešče. Toda za- man. Eden ne more, ker je prevzel pMDdiranje go- zda na Mrzlici, drugi pra- vi, da ga boli križ, tretji da še ne zna dobro rav nati z žago, četrtega ni doma, peti pa me poteg- ne za nos, ker je dejal, da bo prišel, pa ga kljub temu, da sem imela zanj pripravljeno dobro mali- co, ni bUo. Zdaj čakam šestega, in ugibam, ali bo prišel. Ker pa je že minil rok, do katerega bi morala bi- ti sečnja končana, čakam sedmega, to pa bo tisti, ki mi bo prinesel sporo- čilo, da moram plačati kazen. Kaj naj storim? Naj sama z nožem pore- žem drevje? OLGA 20LNIR, Dolenja vas, Prebold HCl CmUFA BLAGA JA ' -- : »Majolka je prazna!« je v nadstropni sobi Blagaje- i^ega gradu vzdihnil čokati vitez Ahac Doljanski bolj i^m zase, porinil posodo na mizi daleč od sebe in se pomaknil na klopi nekoliko bliže k osemletni dekli- p. ki je s pozlačenim pisalom dolbla dolge črke v po- ^ščeno slonokoščeno tablico. 1 Debeluhu je bilo okoli trideset let. črni lasje so mu PseZi na tilnik in ra7ne, le nad čelom so bili pristriže- P' Nenavadno močni brki so mu silili proti * ušesom- pado pa si je &elil v dva repka. Ohlapni rokavni raz- Porj sivo in zeleno progaste suknje so kazali rdečkas- ti spodnjo obleko. Ob pasu mu je viselo beneško bo- z dvema rubinoma na umetno izdelanem srebrnem ^aju. 1 »Vidiš, ljuba sestra, ura je potekla,« je dejal mla- r gospe, ki je sedela njemu nasproti in vezla pisane P^j v svileno denarnico. Iztegnil je kratke žilave roke P" obrnil peščeno uro v okusno izrezljanem okviru, da 1*® je na novo jel usipati pesek iz gornje oble v spod- Grofinja Ljudmila Blagajeva je za trenutek pogle- brata in tiho nadaljevala delo. Z njenega izredno jifPepa obraza je odseval plemenit ponos, hkrati pa ljubeznivost, čista slovanska kri se je preteka- v njenih žilah; oče ji je bil Slovenec, mati jm Hrva- ^^ ^^ jermenih viseli ključi in slono- ^'^^čeno vretence. ^.^ečkrat se je ozrla po svoji edinki. Mala Alijana je zelo podobna materi, zlasti v modrih očeh in njih oZici s krasno oblikovanim čelom in senci. Rumeni r^e so malone pokrivali nežna pleča in se svetili v svetlobi ko zlati vali. Mati m hči sta bili ob- eni v moder baržun. Grofinji se je na zlatem prsta- ^ leve roke živo iskril velik briljant. Kontesi Alijani ^ okoli vratu visela zlata verižica z ličnim križcem; idli ^^ ^^^ ^ krono z devetimi biserčki lep smaragd. »Draga sestra, danes je imeniten dan!« je povzel brat. »Danes, predbinkoštni torek, 1. junija leta 1462 začne vitez Ahac Doljanski pisati kroniko!« »Ah, to nam obetaš že ne vem koliko let, pa ni nik- dar nič,« je odvrnila grofinja in skozi odprto obokasto okno pogledala v sijoče jutro. Daleč naokoli so se v svečani tihoti širili bukovi gozdovi; le malo prostora je ostajalo vinogradom, travnikom, njivam in lesenim domom prijazne Vinice, čez leseni most je Belokranjec gnal težko otovorjenega konja proti Pribanjcem na hrvaški strani. Od bližnje Kolpe je vela prijetna sapi- ca in prinašala dišave lesovja in vonjavo grajskih vrtnic in jasmina. V gajih in vinogradih se je oglašalo veselo petje ptičev. Onkraj Kolpe in ravnice je tem- nelo hrvaško hribovje in se izgubljalo v komaj vidno belo zamreženo globino. Ujec Ahac je pregledal rokopis mlade pisarice, jč pohvalil in velel: »Janica, zdaj mi pa še to povej, koli- ko je delov sveta?» »Delov sveta je troje: Evropa, Azija in Afrika.« »Dobro si se odrezala. Dovolj za danes.« Vstopil je grof Ladislav Blagaj. Odločni temnopolti obraz mu je okvirjala pristrižena brada, a do ramen so mu segali gosti črni lasje. V pogledu in postavi sta se kazala ponos in samo- zavest moža, vajenega ukazovati. Na rjavobaržunki, spredaj odpeti suknji, se je lesketala zlata verižica s srebrno piščalko. Poljubil je hčerko Alijano na čelo in se obrnil k vitezu Ahacu. »Dragi svak,« je dejal, »13. junija bo god mojega očeta Antona. Nekaj vabil sem že odposlal po hlapcih. Prosim te, stori mi uslugo in napiši jih danes ali jutri še za barone Gradnikarja, Gregorijanca in Jankoviča, pa za viteza Janeza Mačerola, Otona in Andreja Se- meniča in oba Kozjakova.« »Bom, prav rad bom!« je kimal vitez Ahac in ta- koj odšel v drugo nadstropje. V njegovi sobi je bilo vse navlečeno. Povsod se je valjala različna šara, kajti učeni vitez se je marsikateri dan trudil v potu svoje- ga obraza, da bi prekuhal svinec in druge kovine v zlato. Pravkar je spisal vabila, ko ga je prišel Marko, živo- oki in nagajivi 12-Ieten paže v beli kamižoli in ozkih rdečih hlačah, prepasan z višnjevim jermenom, klicat k obedu. Marko je bil sin bližnjega neimenovanega ba- rona Jurija Grad-ntkarja. Obednica je bila poleg orožarnice največja sobo v gradu. Stene so krasile pisane preproge s vtkanimi po- dobami iz svetega pisma in viteških bojnih iger. Nad obojnimi vrati sta se leskelata grb grofov Blagajevih z medvedom in levom ter bisernobelo-modro-rdeč grb kranjskih stanov: višnjev orel z vojvodskim klobukom. V dolgi vrsti so visele otemnele slike pradedov. Babonič-Blagaji so bili ena najimenitnejših jugoslo- vanskih rodovin. Grof Štefan Goriški, sin Nikolajev, je okoli leta 1200 po dolgem boju. premagal Alberta Mc- hovinskega, nemškega, roparskega viteza. Zato je dobil od ogrskega kralja Bele III grofovino Vodico med Sa- no in Uno v »stari« Slavoniji in kraljevski grb: leva z zlatimi kremplji in zlato krono. Bil je najveljavnejši plemenitaš rned Kolpo in Savo. Imel je dva sinova, Baboniča prvega in Štefana Drugega, ki je bil pri- morski ban. Baboničevi sinovi so gospodarili v Vodici, Štefanovi pa ob Kolpi in Korani. Štefan Drugi je imel pet sinov, in ti so si pridobili mnoga posestva na Kranjskem. Štefan Tretji je banoval 30 let, do leta 1300. Njegov brat. ban Radoslav Prvi, je imel največ sveta. Kako bogati so bili grofi Babonič-Blagaji kaže že to, da je Radoslavov brat Štefan Tretji, leta 1295 po- daril cisterijancem kostanjeviškim s privolitvijo svoje žene in obeh sinov Ladislava in Štefana mehovskemu gradu pripadajoče vasi čermošnjice. Zlatnik, Groblič. Kalce, Stankovo, Prilesje ob Bregani, devet in pol kme- tij, vasi Gradiče in vas Zbore. Banoval je vsej Slavo* niji in smel tudi kovati denar. 20. stran -- NOVI TEDNIK §t. 12 — 27. marec 1975 TEKSTILIADA NA tiOLTEH — V organizaciji tovanie modne lionfekcije. TOPER Celje je bila minuli petek na Golteli XVI. telistillada v .smučanju. Nastopilo je kar 575 lelimovalcev iz 43 Organizacij združenega dela teiistilnc industrije Slovenije. Na sliki: predsednica repubii.škega odhora SindikaU delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije Dora ing. Rihar podeljuje predstavniku .MTT Maribor veliko kristalno vazo za doseženo pr\o mesto v ekipnom plasmaju. Foto: TONE TAVC.AR ALEKSEJ SURKOV Prevod: Jurij Rojs To kasr je povedano v tej črtici, se je zgodilo v strašnem juliju 1942. leta Bilo je v dušeče nemirni ruski stepi med Oskolom in Donom, prepojeni z obcestnim prahom. Vojaško katastrofo tistega leta je bilo mogoče vnaprej uga- niti od onega časa, ko se je ponesre- čil tako imenovan »izjum-barvenkovski kep«. Celo nam, ki smo preživeli v 1941. letu neozdravljivo bol zaradi od- stopanja Od meje do Podmoskovja, so se zdele razsežnosti te velikanske ka- tastrofe kakor strela z jasnega. Poa uničujočimi udarci z zemlje in iz zra- ka se je razklala fronta pri Harkovu< a njeni gibajoči se drobci so se skotali- li tudi proti vzhodu, preskočili Don pri spodnji Volgi in zadeli kavkaško pred .gorje. Srca so gorela od sramote in bo- lečine kakor 1941. leta, spet so star- čki in starke, žalostne matere in lah- komiselni otroci molče gledali v oči od§topajočim vojakom, ki so prebival- stvo prepustili na milost in nemilost naglo prodirajočemu sovražniku. Ob takšnih dnevih se je včasih zdelo, da je za živo človeško srce smrt, ki pri- leti od krogle ali bombnega drobca, lažja kakor bolečina umikajočega se vojaka. Potrebna so bila resnično ne- človeška prizadevanja volje, da si se lahko pravočasno umaknil pred plame- nom nesreče, da si lahko ohranil v globini svojega srca brsteči cvet upa- nja. Moja pokojna mati, ki je preživela grenko težaško življenje, ob noč-eh po- gosto prepojeno s solzami, mi je rek- la, da solza umije bolečino s srca. Mo- goče je imela prav, ravno zato sem na- pisal v teh težkih mesecih to črtico. Moj urednik, pogumen in odločen člo vek, je vendarle menil, da ni primer- no s to pripovedjo brskati po že itak skeleči bolečini vojaškega srca Zato mi jo je vrnil. Tako je ostala črtica pri meni v notesu kot nema priča ve- like bolečine velikega časa, bolečine, iz katere so začele poganjati mladike na- še bodoče zmage Naj pa zdaj, po dvajsetih letih od zmagoslavnega konca vojne, srečni vr stniki komunizma prebero s spošto vonjem in ponosom te vrstice, posveče- ne velikemu dejanju duše naših mater. 1964. leta »Na tvojih ramenih je usoda ruske- ga rodu, trpeča in mogočna mati.« N. Nekrasov To je oilo v letošnjem letu. To je bilo tedaj, ko je zvenela od znoja ste- pa med Donom in Oskolom. na drugi strani Dona — na kozaški zemlji. Po izkopanih prehodih in po vaš- kih poteh so bobneli tanki. Topovska kanonada je prihajala od vseh strani. Po očeh je ognjeni sij gorečih vasi in mest krvavo osvetljeval nebo nad ste- po. Grozni so bili dnevi in strašne so bile noči. V teh dnevh je zamigljalo pred mo- jimi očmi tisoč človeških obrazov, to- da izmed njih sem si za celo življe- nje zapomnil tri obraze ruskih mater Nad globoko grapo za Valujkami stoji ruska vasica. (Tam so zdaj Nem- ci). Vanjo smo se pripeljali proti kon- cu dneva. Fas je zaplavala proti nam odzgoraj, iz sinje globine neba, po ši- rokem, valovitem klasju dozorevajoče rži, iz globokih zalivov cvetočih trav- nikov. iz temno zelenih krošenj sadov- njakov so se bleščale bele stene ilov- natih koč, ki so postajale rožnate pod zadnjimi žarki večernega sonca. Se pred tremi dnevi je bila tu tišina. In to tišino je prestrašila vojna. Vojna renči blizu, čisto vštric, za holmi, po- raslimi z gozdom, v dolini stepne re- ke Oskol. V cestnem prahu se podijo belo- glavi otroci. Krave mukajo. Pastir po- ka z dolgim konopnim bičem. Vse je tako in ni tako kot prej. Pod slamna- timi napušči streh stoje starke, ožga ne od znoja. K očem pristavljajo dlani, ki so počrnela od dela. Nemirno in po- zorno gledajo na jug in poslušajo. Na mimoidoče rdečearmejce gledajo mol- če in strogo, v njihovih očeh je otrp nilo nemo vprašanje: — Ali res »on« pride? V koči, kjer smo po naključju pre nočevali, sta živeli dve ženski. Starej- ša, gospodinja, je tukaj odrasla, tukaj ureživela svoje življenje, hodila po maj- hnem dvorišču od kočice do hleva na vrt in v sadovnjak. V nekakšni nera- zumljivi otopelosti tudi sedaj teka sem ter tja po dvorišču in sprašuje že de setič, ali bi pustila čez noč Sivko v hlevu ali pa bi jo bilo boljše priveza- ti v sadovnjak pod jablano. Druga ženska je mlada, bolj mest na. Ko smo stopili na dvorišče, je sta- la pri podboju in nerazumljivo ter ža lostno opazovala svojo neutrudljivo svakinjo. Na rokah pa je držala dve- letno deklico. Otrok je stegnil proti me- ni suhljate ročice, se prijazno nasmeh- nil z očmi, modrimi kot poljske plavi ce. in zajecljal: — Očka... Očka... Mati je vztrepetala in skrila svoj obraz za hčerkino ramo. Potem, ko se je premagala, me je pogledala narav- nost s ponosnimi, globokimi očmi: — Smešna je moja hčerkica. Komaj zagleda vojaka, že sili k njemu in ga i?na za očeta Tudi njen oče je bil vo jak. čisto majčkeno je zapustil lansko leto, a si ga je vseeno zapomnila... Deklico sem vzel v roke. Zauplji- vo je objela moj vrat s tenkimi roči- cami pa laskajoče začela nekaj jecljati, kar razumejo samo matere. Otrokovo telesce je bilo skoraj,brez teže. Redki rusi lasje so se rahlo kodrali nad senci, (črtanimi z modrimi vejastimi žilami. Rahitične nožice so bile sloke in tanke. Celo drobčkano telesce se je privijalo k velikemu človeškemu te lesu. kot se oklepa tople hišne stene od mraza ožgan bršljan. — Ona je obleganka. Prejšnjo zimo sva prebili v Leningradu pod blokado Nisva se nadejali, da bova prestali. S svojim telesom sem jo grela. Odvadi la sem se spati, venomer sem se bala. da bi je v spanju ne zadušila. Pa je le ostala živa, moja sirotka. .. Da, osta la, trpljenje je vzdržala ... Dva meseršmita sta planila iz obla- ka in brneče poletela nad vaško ulico Deklica je tolkla v dlani in zakričala: — Ptički... ptički... Zazeblo nas je od tega otroškega vzklika, nato- smo urno stopili v kočo Od ilovnatega poda, na debelo po stlanega z dišečimi stebli čobra in me- te, je bilo v koči hladno. Na »rdeči« steni so visele družinske fotografije Deklica se je stegnila k sliki mladega postavnega mornarja rdeče vojne mor narice s komsomolsko značko na blu zi: — Očka ... Skozi temačne ani leningrajske blo- kade, skozi nemirne noči bombardiranj, na tovornjaku, ki se je tresel po taja- jočem, luknjičavem ledu Lagode, in v zakajeni tesnobi begunskih tovornih vagonov s pečjo — je prinesla mlada žena na svojih prsih to dragoceno fo tografijo, kot svetel spomin na nedav no srečo, kot svomin na to, da je -imela moža, a hči očeta ... nadaljevanje prihodnjič ftt. 12 — 27. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 UVOD, KI TO NI pa smo spet tu. KJjub najrazličnejšim podražitvam, ki ^jn delajo življenje pestrejše. In zanimivejše. Zaradi po- dražitev so nam celo nekatere osebe bolj drage. Enih pa I0]anio poln želodec, da nam ni treba jesti. Najbolj v že- lodcu imamo trgovce. Seveda, saj nam oni prodajajo draž- u predmete. Sram jih bodi. Naš .smeh je še po stari ceni. Je na razprodaji. S pojiu- jtotn. Ker ima napako. Premalo Je smešen. Preveč žalo- sten. Pa kaj hočemo, ko pa Je tak čas. Kako se boš smejal, {e te od vsepovsod pritiskajo. Nizek zračni pritisk, nizke plače, visoke cene, pokvarjeni čevlji, socialni zobje. Vse 0 nas pritiska in stiska, človek pa naj v tem še od vese- lja vriska! Naj. komur je moč. No, kot že rečeno, tu smo, da vas razveselimo. Smeh, pravijo, je pol zdravja. Pol nam ga dajo pa zdravniki, pa je dobro. Pa smo vsi zdravi kot dren. Saj res, dren je že fsčel cveteti. Torej moramo veselo zacveteti tudi mi. Poza- bimo na vsakdanje skrbi, pozabimo na to, da bo plača jelc prihodnjega petnajstega. Saj bomo potrpeli. Od lakote Je ni nihče umrl. Od smeha pa tudi ne. Tako smešen pa jnieh vseeno ni, da nam bi od smejanja trebuhi popokali. Ce pa vam, se obrnite na proizvajalca, če še imate ga- rancijo! ZANIMIVA PONUDBA Kot smo zvedeli, je neko podjetje iz Sovjetske zveze po- nudilo šoštanjčanom svojo najnovejšo pripravo za gretje tal. Gre za posebno novost, neko vrsto centralne kurjave, fJci pa ni napeljana po - stanovanjih, ampak pod površino ^pločnikov. Tako napravo so že napeljali po nekaterih ploč- nikih v sovjetskih mestih. šoštanjčani so ponudbo z veseljem sprejeli in bodo ver- 'jetno uredili s to novostjo celotno cesto pri termoelektrar- ni, kjer je zdaj stalno poledica. Ta najnovejša investicija bo ie posebej nujna, ko bodo zgradili še novo termoelektrarno. Za zdaj je neurejeno le še nekaj — TTKS se je namreč prav tako zanimala za ta del ceste, ker bi radi tukaj ure- dili drsališče. Svoje prvenstvene tekme bi lahko tu igrali tudi hokejisti Velenja. REKLAMA Človek se rodi .niad. Nebogljen je in neuk. Po- tem raste in se počasi uči. Spoznava ljudi m okoli- co. Potem gre v šolo, kjer se izpopolnjuje, dokler se ne nauči toliko stvar:, da lahko ziačne delati. Sredi življenja doseže višek de- lovne moči. Potem pa za-, čne ta počasi upadati. Za- čne se starati. Pridejo le- ta zatona in končno pri- de tudi smrt. Temu se ni mogoče up- reti. Kot Zastavi 101 ne! — Uober dani — Oh, ali ne veš, da se ne reče več dober dan? — Kako pa potem? — Zdaj se reče: kaj se je danes podražilo? SMB SMEH MODERNIZACIJA V VOJSKI Rad bi vam napisal nekaj o modernizaciji v naši vojski. Ne, ne bojte se, da bom imel težave, ker bom izdal vojno tajno. Boste videli, dajie. Zapustiti vojašnico je vedno imenitna stvar. Najlepše je seveda takrat, ko za vedno odhajaš v civilni obleki. Toda lepo je že, če zapustiš žico aU ograjo za sabo le za eno popoldne. Iti v mesto pa tudi ni tako enostavno. Izhod iz kasarne je običajno le eden, tam pa stoji starešina, kot ocenjevalec za mistra sveta, in ocenjuje, če ni kdo napravljen tako, da bi vojski v mestu delal sramoto. Razen na obleko ima piko še na lase, pc^leda, če imaš ogledalo, glavnik, šivanko in nit, če si obrit In še druge malenkosti, na katere sicer običajen človek pozabi. Kdo ni v redu, dobi na levo krug in voljno. In adijo mesto. No in tako so stali vojaki pred odh'xiom v mesto pred kapljo. Med njimi je bil tudi naš vojak Janki. Vsi so boječe gledali, kakšna odločitev bo padla. Ko pride starešina do Jankija, mu pri njemu niso všeč dolgi zalisci in predolgi lasje. Ko vse pregleda, se Izkaže zelo milostljivega: — Tisti, ki sem jih opozoril, imajo 10 minut časa, da pomanjkljivosti odpravijo, potem naj pridejo spet sem. .Tankec si je mislil: — Dobro, bolje je skrajšati zalisce kot pa pustiti Jerico, da zaman čaka. In jih je skrajšal. Ko so se vojaki ponovno zbrali pred izhodom, je sta- rešina svoje delo opravljal hitreje. Pa vendar ne tako hi- tro, da ne bi opazil, da si Jankec ni skrajšal las. — Kaj pa je s tabo? Se nisva zmanila, da bova lase skrajšala? — Saj sem si skrajšal zaliso«. — Pa lase? — Saj niso predolgi, — So! In tak ne moreš v mesto. Voljno si, Jankec se je zopet spomnil na Jerico, dvignil desno roko in.., potegnil lase z glave. Sp>odaj pa se je pokazala bleščeča pleša. Vidite, to je tista modernizacija v vojski, o kateri sem vam hotel pisati. Vojne tajne nisem izdal, le Jankec je re- kel, da če bole napišem, da me bo. Zdaj čakam, kaj bo, če bo prebral tele vrstice. Držite p>esti. vojak Franček ŽELJA Jaka in Francka sta se vzela, ko je bilo njemu pet- de.set, njej pa nekaj čez dvajset. Po nekaj letih zakona pravi Jaka ženi neko jutro: — Veš, Francka, ko se obrijem, se počutim 20 let mlajšega, — Ah, Jaka, mu odvrne Francka, zakaj se ne bri- ješ raje zvečer! — Toda zagotavljam vam, tovariš miličnik, da sem ta- ko našemljen že od pustnega torka In se mi doslej še ni uspelo vrniti domov! 22. stran -- NOVI TEDNIK §t. 12 — 27. marec 1975 TONIKE Dolga krila bodo še vedno z nezmanjšano vlogo kar naprej zelo moderna in potrebno jih bo na kakšen izviren način dopolniti. To po- meni: h krilom bo treba obleči kaj modernega in aktualnega. In kaj je trenutno aktualnejše kot — razen širokih in ohlapnih oblek — tudi udobne tunike v tem slogu. Zelo pogosto sO pod rameni rezane in na- brane. takšna široka linija pa je v pasu vselej stisnjena s širokim pa- som, ki je lahko elastičen ali usnjen. Tunika ima navadno spredaj ve- lik izrez in koničast ovratnik, lahko pa se po vsej dolžini zapenja z gumbi. Rokavi so kratki in zavihani ali dolgi in široki. In če bomo pod takšno tuniko oblekle še tanek puli, bomo lahko s svojim modnim vi- dezom zadovoljne. MAMILA Na obmejnem prehodu v Škofijah je bila zaplenjena velika količina ma- mil, v vrednosti 7 in pol milijonov lir. Našega bralca v Celju zanima, kaj je to marihuana. Odgovarja dr. Milan Bekčič: Mari- huana je mamilo, ki ga pridobivajo iz konoplje (Carmabis). Uporaba ter zloraba te rastline je že dolgo znana. Poznamo dve vrsti konoplje — kot industrijsko rastlino za pridobivanje industrijske surovine in drugo vrsto, iz katere pridobivajo mamila. Aktivni element je smota Tetrahydrocannabi- nol, ki je v cvetu rastline. V Mehiki, Libanonu in Indiji kul- tivirajo rastlino, ki daje večji koncen- trat za proizvodnjo mamil. Mamila izdelujejo v različnih oblikah, kot na primer za cigarete, v raztopinah za vbrizgavanje v žile ali kot .dodatek pijači. Prve zapiske o marihuani najdemo v medicinskih knjigah, napisanih v ča- su carja Shen Nunga na Kitajskem leta 2737 pred našim štetjem, že v teh zapiskih naletimo na deljena mne- nja o koristnosti marihuane v zdravil- stvu. Nekateri so zatrjevali njeno ko- risnost za zdravstvene namene, drugi so menili, da je škodljiva za člove- ško zdravje. Marihuano so začeli iz Kitajske razširjati v Indijo in Sever- no Afriko. V Evropi jo zasledimo pr- vič leta 1800, ko so jo prinesli iz Egip- ta Napoleonovi vojaki. - V južni in srednji Ameriki jo po- znajo že več stoletij. V ZDA se je začela širiti zloraba rastline leta 1920, v zadnjem desetletju pa je nastala pra- va epidemija uživanja tega mamila. V 19. stoletju so uporabljali mari- huano v zdravstvu, predvsem kot zdra- vilno sredstvo proti nekaterim bolez- nim, kot so kašelj, astma, revma, mi- grena itd. Sredi 19. stoletja so v Pari- zu, vhotelu PrimOdon, odprli miste- riozni »Le club des Hachichins«; obi- skovalci tega kluba so bili med osta- limi tudi Balzac, Dumas in drugi. Danes je medicinsko dokazano, da je marihuana škodljiva za psihično in fizično zdravje človeka, škodljivo de- luje na centralno živčevje in p>ovzroča posebno psihično stanje, od omamlje- nosti do psihičnih motenj, v katerih človek doživlja popolnoma izkrivljeno orientacijo časa, prostora, vida, sluha, p>ojavljajo se halucinacije in psihoze, zaradi katerih mora prizadeta oseba dobiti pomoč v zdravstveni ustanovi. Uživanje tega mamila je še posebno nevarno za telesno slabše razvite in mlade ljudi. Strokovnjaki, ki se ukvar- jajo s proučevanjem vplivov mamil na človeka, so si enotni, da do da- nes še niso do kraja raziskali posledic. Usodno za človeka, ki uživa marihu- ano, pa je to, da se ne zadovolji samo s tem mamilom, ampak sega -tudi po drugih, še nevarnejših. Ugotovljeno je, da je med uživalci heroina kar 85 od- stotkov takšnih, ki so najprej začeli z marihuano. Zakonodaja pri nas in v drugih državah določa ostre kazni zoper tiste, ki se ukvarjajo z nedovoljeno trgovino in širjenjem mamil. Zdravljenje je možno zagotoviti bolj ali manj uspešno, vendar samo v za- prtih psihiatričnih ustanovah. Posebno mesto v borbi proti temu zlu ima prav gotovo preventiva z organizira- njem različnih oblik zdravstvenega pro- svetljevanja, organizacije prostega ča- sa mladih ljudi, svetovanje mladim in staršem ter druge oblike vzgoje. SVETUJE Ker je štirinajst dni mi- nilo, se zopet oglašamo z na- sveti in novicami iz Tehno- mercatorjevih trgovin s plo- ščami. Povemo vam naj, da so precej dobro založeni s kvalitetnimi in raznovrstni- mi ploščami. Pa še zanimivost! Te dni je najbolj iskana plošča an- sambla Pepel in kri, s sklad- bo Dan ljubezni. Ce bo plošč zmanjkalo, so pri Tehnomer- catorju obljubili, da bodo ta- koj naročili novo pošiljko. REKAO JE DA ME VOLI — SANDRA KUUJER To je najnovej^ plošča Sandre Kulijer, ki postaja vedno bolj popularna. Zadnje ča.se vzbuja vedno več po- zornosti zaradi svojih gla- sovnih kvalitet, pa tudi za- radi svoje privlačnosti. Za- nimivo je tudi, da je sklad- bo »Rekao je da me voli«, napisala sama. Morda jo prav zato tako občuteno zapoje. Melodija je lahka, besedilo zveni iskreno, skratka, sklad- ba ima vse možnosti, da po- stane hit. MARIJA — RENESANSA Skupina »Renesansa« Je pre- cej ča.sa spremljala skupino Duška Lokina. Morda so fan- tje prav zaradi tega izbrali za svojo prvo ploščo prav Loklnovo skladbo »Marija«. Skladbo na drugi strani plo- šče »Oproštaj«, pa so napi- sali fante je sami. Torej to je nekaj zanimivosti o novih »zvezdah«. Stopite k Tehno- mercatorju, kjer vam bodo ploščo zavrteli, in če vam tK) všeč, bo vaša. NEVER TURN YOUR BACK ON MOTHER EARTH — SPARKS Verjetno o Sparksih nI tre- ba i>osebeJ pisati, saj so tu- di pri nas, posebno med mlajšimi, precej poznani. O glasbi na njihovi mali plošči, ki so jo izdelali pri Jugoto- nu, naj povemo, da Je pri- jetna, vedra in zanimiva, taka pač, kot smo Jo nava- jeni od »Sparksov«. To je le nekaj, lahko re- čemo, drobec tega, kar vaš čaka pri Tehnomercatorju in na njihovih policah s plošča- mi. Treba jih je samo obi- skati In prepričani smo, da boste zadovoljni. Najprej se vsem lepo za- hvaljujemo za prejete karti- ce in vas prosimo, da ste še naprej tako marljivi. Pa še Ime našega nagrajenca: Bogdan Felicijan, Ločica 48, 63305 Vransko. Bogdan, če- stitamo! Tole pa je lestvica, ki jo boste lahko posIu.šaIi v Mla- dinski oddaji v petek, 4. aprila. 1. D.AN IJUBEZNI — PEPEL IN KRI 2. DA MI JE ZNATI, KOJI JOJ JE VRAG — BIJELO DUGME 3. BUNGLE IN THE JUNGLE — JETIIRO TULL 4. ENAKONOCJE — PEPEL IN KRI 5. SO LONG — ABBA Pišite nam na naslov: Novi tednik — Radio Celje, Gre- gorčičeva 5, 63000 Celje, s pri- pbom: »Za mladinsko oddajo.« ftt. 12 — 27. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 DVA ALMANAHA ' ^(js pra/jnujeta dništvi, ki verjetno predstavljata vrh ^Pga športa, pomembni obletnici: '^Atletsko društvo Kladivar 25 let In .gle^ničarski rokometni klub Celje 30 let. iLj-ej gre za dva kolektiva, ki že vrsto let sodita po •gjji delu in dosežkih ne samo v špico športa v Celju, ^ tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. pa^iljivo je, da se zato pri obeh temeljiM pripravlja- jjj proslave,'s katerimi naj bi obeležili ta dva pomemb- jiibileja. Atleti bodo praznovali 24 maja, torej pred mladosti s svečano skupščino društva, rokometaši 0b otvoritvi nove hale pod Golovcem. Oboji se zave ^^ da tu ne gre za formalistične proslave in stiske rok, Jjveč za delovni prikaz vsega tistega, kar je bilo na tem jjočju storjenega v zadnjih 25 ali 30 letih. Atleti se pohvalijo" s celo plejado vrhunskih atletov, ki so jjtjpali praktično po vseh kontinentih sveta in z odlič- organiziranimi prireditvami doma, rokometaši pa s da so prvi v Sloveniji začeli igrati rokomet in tudi njem dosegli zavidljive uspehe. Vedno jim je bila cbc- 3 skrb za lasten kader od pionirjev dalje, zato so hrbte- 0 moštva tudi vedno sestavljali domači igralci, zrasli v jiačem logu. Vse te številne pomembne zgodovinske dogodke, dopol- ne s sedanjostjo, pa želijo ob pomembnih obletnicah iz- r zbrane v dveh almanahih, ki ne bodo zgolj almanahi t almanahi, ampak mnogo več. V obojih naj bi bilo ano gradivo, ki bo veren prikaz dela in razvoja dveh ,rtnih kolektivov, kot sta AD Kladivar in ŽRK Celje, bi bilo gradivo čimbolj verno zbrano in popolno, so k ielovanju povabili številne starejše celjske športnike in irtne delavce, ki naj bi s svojimi prispevki obogatili ma- ial, ki naj bi kasneje služil kot dokument o nekem delu. Kot smo že omenili, AD Kladivar bo almanah izdal do maja, rokometaši pa do otvoritve nove hale, ko bodo pravili tudi večji mednarodni turnir. Skratka gre za > akciji, ki bosta vsekakor obogatili z zbranimi podatki ysko zgodovino dveh športov, atletike in rokometa. TONE VRABL IZPELAŠŠD 1 v teku so občin.ska prvenstva ŠŠD v gimna.stiki. Ze uvodna tek- »»nja kažejo,je ta zvrst v ŠŠD še na šibkih nogah. Priprave nastope v gimna,stiki vsekakor terjajo poglobljeno delo pedago- I za telesno vzgojo na naših šolah, ki ga ni moč opraviti le v r^- šolskili urah. Potrebno je organizirati dodatno vadbo v krožkih ). Te pa je na celjskem področju za športno gimna.stiko kaj 10. V razviti velenjski občini, kjer ima vsaka šola in ŠŠD (z iz- » o.sn. š. K. D. Kajuh v Šoštanju) la^stno telovadnico in to dobro niljeno s telovadnim orodjem, je na občinskem prvenstvu nasto- le ena pionirska vrsta, med pionirkami pa tri! Udeležba, tako nina, marsikaj po^! Pri pionirjih je tako brez konkurence zma- , vrsta Oš IVIjlia Pintar-Toledo, med posamezniki pa Tavčar Iz l«nja pred .lezernikom in Krkom, pri pionirkali pa Oš Gu.stav k pred O.Š B. Kock iz Šoštanja in Oš Miha Pintar-Toledo. Med wneziucami je bila najboIj.ša Dobovičnik (MPT) pred Pocajtovo Andročevo (obe OŠ GŠ). Na prveii.stvu šmarske občine, ki je bilo v Rogaški .'slatini, je »opilo 8 \rst. Pri pionirjih je zmagala ekipa iz Kozjega pred HŠko Slatino in Kozjem, pri pionirkah pa Rogaška Slatina pred »jem in Koz,jeni. Najboljša pri pionirjih sta bila Kladoš«>k in t (Ko), pri pionirkah pa Cafuta, ŠeIi.go in Žgajncr (v.se Rog.SI.). k. JUG Prvič ,je letos v programu tekmovanj ŠŠD tudi strelstvo. strelja- z zračno puško seri.jske izdelave. Množična tekmovanja bi naj »Ibudila šole in ššD, da bi postalo strelstvo sestavni del rednega a na naših šolah in ššD. Ta .športna panoga je v zadnjih letih naših šolah in v ššD skorajda izumrla. Občinska prvenstva v celjski občini so bila množično obiskana, »nirji in mladinci so pokazali dokaj visoko kvalitetno raven, pio- ■ke in mladinke pa bolj ali manj začetniško znanje s .skromnimi movainimi do.sežki. Na pionirskem prvenstvu je nastopilo nad 100 strelcev, 20 ekip. I pionirji so zmagali Štorjani s 636 krogi pred Hudinjo 518 in Oš 48^, med posamezniki pa Malec (Št) s 162 krogi. Pri pionirkah bil vrstni red naslednji: I. OŠ 333, štore 314 in OŠ Si. Šlander 'krogov. Posameznice — Jager (Oš I. c. č.) 12«), Lipar (I. OŠ) I. Kajtna (Št) 113 krogov. MLADINCI — 1. ŠC Boris Kidrič 1. ' (od looo možnih). 2. Telmična š. 669 , 3. ŠC BK II. 622. Posa- dki — 1. Kvas 176, 2. Rešetar (oba SC BK) 161 in 3. Mejaš ) 160. MLADINKE — 1. tehnična š. 393, 2. PŠC 391, 3. gimn. 4. ŠZD 329. Posameznice — Bezenšek (PšC) 111. Pospeh (.ŠC ' 107, Stergar (gi) 106 krogov. Na prvenstvu ŠŠD na sreiinjih je na.stopilo 15 ekip s 75 strcloi. K. JUG ROKOMET: ODLOČNO v soboto, 29. marca, se začne spomladaaski del prvenstva v II. zvezni rokometni ligi. Po prvem delu tekmovanja z minimalno raz- liko (samo v golih, ne tudi v točkah) vodijo Celjani. Drugi del prvenstva bo veliko težji, saj se za prvo mesto poteguje kar pet ekip, prav toliko pa tudi za izpad. Celjani so v neugodnem polo- žaju, ker vodijo (res minimalno:), saj je znano, da je bolje nekoga loviti, kot pa bežati pred njim. Pustimo to ziidevo ob strani in poglejmo, kakšna je pravzaprav situacija. Celjani bodo gostovali šestkrat (Premium, Z;enica, Rovinj, Mlodo.st, Indu.stromontaža, Mehanika), doma pa Igrali petkrat (Split, Kvarncr, Velež, Piran In Varteks). Razpored je dokaj neugoden In vedno bo treba Igrati na zmago (to tudi drugi) ter kljub temu ra- čunati s porazi (tudi to drugi). Vse bi bilo v redu, če ekipa C.elja za spomladanski, odločilni del ne bi ostala brez treh odličnih igral- cev: vratarjev Vojnoviča in Presingerja ter Pučka. Ostali so: Marguč in Iludarin kot vratarja ter igralci v polju: Koren, Lu.skar, Levstik, Kunej, Pevnik, Mravlje, Miha in Vlado Bojevič, Trbovc, Božič, Se- dovnik in Ivezič. V poprečju je to mlada ekipa, ki lahko pod stro- kovnim vodstvom preizkiištMiega trenerja Željka Seleša doseže veliko. Kakorkoli že: vsaka tekma v spomladanskem delu prvenstva bo težka in po svoje odločilna. Tolažba je v tem, da ista usoda čaka tudi drug«, na.sprotnike. Po svoje predstavljajo po.seben problem tudi sodniki pa vreme ali trenutno razpoloženje igralcev, forma ali bole- zen itd. .Skratka, gre za vrsto faktorjev, ki bodo vplivali na končni vrstni red. Dejstvo je, da .je treba v naslednjih mesecih osebne pro- bleme in težave zdnižiti v skupen cilj, ki se imenuje prva zvezna liga. Osvojitev pr\ega mesta in vrnitev v prvo zvezno ligo bi bila največja nagrada v letu, ko celjski rokometaši slavijo tridesetletnico organiziranega igranja te dinamične igre v C^lju. Bili pa so tudi med prvimi v Jugoslaviji, zakaj ne bi bili to tudi zdaj. Tako so povedali na tiskovni konferenci, ki so jo priredili pred začetkom si>omlad-anskega dela prvenstva, Nace Krumpak, Stane Bizjak, Željko Seleš in Franc Pungeršič. Gre za eno: treba je na- stopati odločno, zbrano in enotno, kajti samo takšna pot vodi k že- l.jcnemu cilju — I. zvezni ligi. To pa bi bil uspeh neke rokometne generacije (večih letnikov), načrtnega dela (od pionirjev dalje, ki se kalijo v medobčinski članski ligi do mladincev, ki nastopajo v štajerski ligi) in celotnega športnega Celja. Slednje pa je mislim tisti atribut, ki bi moral vleči mlade sile čimbolj naprej. Pa uspešen št^rt v Slavoaskem brodu proti Premiumu! TONF VRABL ŠAH v Velenju je bilo prvenstvo slovenskih mest v brzopotez- nem šahu. Celjska ekipa ,je ponovno potrdila svojo visoko vred- nost med slovenskimi ekipami. Mlado moštvo Celja je v kon- kurenci mladinskih moštev osvojilo prvo mesto pred Maribo- lom. To je ponoven dokaz, da z načrtnim delom v Celju »-zga- jajo močan šahovski kader. Agrež, Planine, Novak in Špiljar so osvojili prvo mesto pred ekipo Maribora, ki je v zadnjih letih osvajala najboljše mesto. Člani Celja so bili tretji. Toda če ne bi v začetku finala tako slabo štartali proti ekipam Murske Sobote in Ptuja, bi ponovno osvojUi tudi tu prvo mesto. Tako pa so s točko In pol zaq«tanka tretji. Končni vrstni red med člani: Maribor 34, Domžale 32, Celje 31,5, IJubljana 31. GNEČA PRI VRHU Medobčinska šahovska liga postaja iz kola v kolo bolj za- nimiva in izenačena. Na vrhu lestvice je sedaj prava gneča. iUzlika med vodečimi šahisti Šempetra in devetoplasirano ekipo Prebolda .ie samo tri točke. V preostalih sedmih kolih bo vsekakor prišlo Se do sprememb. \ petem kolu so največje presenečenje pripravili mladinci Cdja, ki so premagali Šempeter s 3:1. O.stali rezultati: Velenje B : Polzela 2:2, Prebold : Žalec B 2,5:1,5, Cinkarna : Žalec (mladinci) 4:0, Šentjur : Zreče 2:2 in Nazarje : La.ško 2:2. Vrstni red: Šempeter B 13, Celje mladinci 12, Velenje B 11.5, Nazarje 11,5, Žalec B in La.ško 11. Šentjur. 10,5, Cinkarna in Prebold 10, Zreče 9, Polzela 8 ter Žalec mladinci 25. OUŠAN AGREŽ PRVAK? .Mladinsko prvenstvo Celja je pred zaključkom. .Mladi ša- histi pa kljub temu šele sedaj ob koncu igrajo zelo borbeno in prodorno. Naslov prvaka je še vedno odprt. Vodi sicer Du- šan Agrež s točko prednosti pred Novakom in Planincem, toda na sporedu so še nekatera medsebojna srečanja, ki lahko spremeni.jo stanje na vrhu lestvice. ■ Vrstni red po 12. kolu: Agrež 10, Novak in Planine 9, Špi- ljar 8,5, Mikac 7. Plahuta 5,5, Subotič, Gajšek, Žlajpah in Lah 5, Orač 4, Peternel 4, Kos 3, Prezelj in Kamer 1 točko, 3. KUZMA OPREMA Kljub nastopu koledarske pomladi, je v gorah ob znat- nih ohladitvah in obilici no- rega snega še vedno prava »ima. Varljivo topel sončen ••an na turi, na.s ne sme za- jesti T prepričanje, da po- **aja topla zimska gorniška »prenia le odvečno breme * nahrbtniku. Zimsko spodnje perilo, ka- J^rega še en komplet bomo ■meli v nahrbtniku; bomba- "asta na flanelo tkana sraj- ca. ki v na.sprotju s slnte- "ko dobro vpija znoj, vol- pulover, nam tudi Vned •»ojo ne bf>do odveč. Bodi do- pvorjeno, da bomo našteto '•neli tudi v nahrbtniku. Vsaj ^^'a para rokavic — palčnl- ^ov ter preko njih platnene iz umetnih vlaken narc- jene rokavice, na.s bodo ob- !;arovale ozeblin aH še huj- '•'h nnrzlin. Vetrovka, ki .se ®Mači preko glave, Iz umet- en vlaken in nikakor iz gu- "»'ranega platna, bo s še nini puloverjem vsaj delno "®^omestila nmogo toplejšo ™bast« prešite bunde, ki so marsikomu predrage. Ka- mora biti dovolj velik^ , a bo pokrila tudi ušes^ ffc j^JJsa pa bo, če pokrije tudi obraza in \Tat, .Na spomladanskih turah v zasnežene gore postanejo »ončna očala nujno za.ščitno sredstvo in nič več le mod- na muha. Oko naj ščitijo ne •samo pred direktnimi sonč- limi žarki, marveč tudi pred odbitim razpršenim sevanjem s snežnih pobočij. Očala naj bodo zasenčena tudi ob sen- leh, ker bodo le tak.šna in dovolj temna zaščitila oko pred prehodnim skelenjem ali celo trajnimi okvarami vida. Delna ali celo popolna snež- na slepota sta lahko posle- dica neprevidnega uživa.štva iia visokogorskih .snežnih ve- sinah. .Sončne opekline .so druga pogostna nadloga pomladnih potepanj. Za občutljivo kožo, sezimo kljub želji po ogore- losti, po zaščitni kremi, ki ne reklamira hitre por,}ave- (osti, temveč z za,šftitnim fak- torjem zagotavlja varnost pred sončnimi opeklinami. Sonce in veter sta vzrok za neprijetno in skelečo razpo- kaiiost občutljive kože na ustnicah. SnieSno, vendar najenostavneje, če nimamo posebej v ta namen izdelane kreme Labisan, za.ščitimo •istnice z navadnim ženskim črtalom. XXX V.se navdušene somišljenike opozarjamo na veliko nevar- nost plazov, V gorah je na zmrznjeno podlago padlo več ko meter pretežno suhega snega, V sedanjih razmerah je z malo neprevidnosti, lah- ko celo dostop na Okrešelj ali Raduho nevaren. XXX Pripis k sliki: Zasnežen »kra- ški« svet med Inkretom in Korošico, ki lahko v megli in snežnem metežu postane labirint brez izhoda ŠPORTNI DOGODKI STREUANJE — V zadnjem kolu ol)čin^ke lige je zmagala SD »Celje« s i:t82 krogi, kar je nov ekipni celjski rekord. .Med posa- mezniki pa je v petem kolu zmagal Jože Jeram z 282 krogi, kar je izenačen celj.ski rekord Dobovičnika. Oh zaključku lige naj omenimo naslednje ugotovitve: Največji problem, ki tare celjske štrleče, je ustrezna dvorana, kjei naj bi bilo stalno strelišče. Tudi kvalitetnih zračnih pušk še vedno primanjkuje. Težava je v tem, da jc te možno kupiti le v tujini in to po zelo visokih cenah. Po kvaliteti SD »(«lje« znatno odstopa od ostalili ekip. Kot ugodno presenečenje lahko štejemo dobro uvrstitev SD ».'\vto« Celje in »Bratov Dobrotinšek« iz Vojnika. Razveseljivo je tudi to, da je v ligi nastopilo precej mladih, med katerimi največ obetata Marjan Tratnik in Branko Malet. Ervin Sršen, Toni Jager, Jože in Marjan Dobovičnik Končni vrstni red ekip: 1. SD »Celje«, Celje 6826 krogov 2. SD »Tempo«, Celje 6547 krogov 3. SD »Kovinar«, Štore 6366-krogov 4. SD »Avto«, Celje 5892 krogov 5. SD »Bratov Dobrotinšek«, Vojnik 5874 krogov 6. SD »Celje« sekcija Cinkarna 5864 krogov 7. SD ».Miličnik«, Celje 5799 krogov 8. SD »Celje«, sekcija Žična 5786 krogov 9. SD »Celje«, II Celje 5603 krogov 10, SD »Ingrad«, Celje 5486 krogov 11, SD »Celje«, sekcija gamizon 4832 krogov 12, SD »Celje«, sekcija Metka 3898 krogov Najboljši posamezniki po petih kolih: 1. Dobovičnik 1393 krogov, 2, Jeram 1370, 3, Seršen 1369, 4, Jager 1365, 5, Dečman 1.337, 6. ŠU-ajhar 1333, 7. Ahtik W29, 8. Hočevar 1.^, 9. Petrovič 1309, 10. Petrič 1295 krogov. TONE JAGER SMUČANJE — V organizaciji TVD Partizan Žalec je bUo na Golteh občinsko prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je 93 tekmo- valcev iz 11 športnih dništev. Rezultati — pionirke: 1. Rak 21,2, 2. Rojnik 23,8, 3. Donko 27,2 (vse TVD Partizan Braslovče); pio- nirji: 1. KragI (Žalec) 17,3, 2. N. Rožič 18,4, 3, M. Rožič 18.6 (oba Braslovče); mladinke: 1. Veber 23,1, 2. VVeber 32,0, 3. Martinšek 33,0 (vse Žalec); mladinci: 1, Rak (Braslovče) 25,2, 2, Železnik 25,9, 3. Korun 27,5 (oba Prebold); članice: 1. Koče^ (Žalec) 39,0; člani: 1. Weber 26,4, 2. Lakner 26,5 (oba Žalec), 3. Zupan (Prebold) 26,6; starejši člani: 1, Vidali (Šempeter) 18.5, 2. Rak 19.2, 3. Rojnik 20,8 (oba Braslovče) itd. Po tekmovanju .so prvi trije v vsaki kategoriji pre.jeli diplome, praktična darila pa so dobili vsi tekmovalci. Tekst in foto: T.TAVCAR STREUANJE — Občinsko društvo Invalidov iz Žalca je pri- pravilo v Grižah strelsko tekmovanje z zračno puško. Nastopilo je 43 strelcev iz 8 Invalidskih društev. Rezultati posameznikov: 1. Bole (Velen,ie) 177, 2, Hlupič 177, 3. Novak (oba Žalec) 174, 4. Pišatek (La.ško) 169, 5. Teran (Velenje) 163 krogov itd. Ekipno: 1. Žalec I 660 krogov, 2. Velen.ie 637, 3. Hrastnik 604 , 4. I.a.ško 5.94, 5. Žalec H 455 krogov itd. T. TAVC.AR HOKEU NA TRAVI — Hokejisti na travi Gaberja so že šUr- lali v novi sezoni. V Murski Soboti so .sodelovali na turnirju ob 30-letnicl tega športa na Slovenskem. V niočni konkurenci igralcev Zeline, Zagreba in Pomurja so osvojili tretje mesto. V polfinaJu so igrali neodločeno proti zmagovalcu, ekipi Zeline 0:0 in izpadli šele po streljanju .sedemmetrovk z 2:3. V borbi za tretje mesto pa so odpravili Zagreb s 3:0. Strelci za celjsko vrsto so bili: La- mut, Jeram in Drago Kolenc tri. Vodja celj.ske ekipe Rudi Rovan nam je povedal, da bo cel.j- ska ekipa v naslednjih dneh sodelovala v zvezni ligi, Vpra.šanje nastopa pa rešujejo te dni. Znano je, da ta športna zvrst verjetno ne bo dobila letos nobenih dotacij In če se bo to uresničilo, bodo morali celjski hokejisti odstopiti in prenehati z igran.jem hokeja na travi. In to po 28 letih hokeja v Celju: ROKOMET — Rokometaši Minerve iz Griž so odigrali pokalno tekmo proti Radgoni. V borbi za vstop med najbol.iših osem ekip pokalnega tekmovanja Sloveni.ie so odpravili Radgono brez borbe, ker so gostje srečanje predali. Da pa ne bi gledalci ostali brez srečan,ja, so odigrali prijateljsko tekmo z ekipo Tehnomercatorja Iz Celja. Domačini so bili boljši in amagali 36:25 (21:12), Naj- holiši posamezniki: Žager 8, Kumerc 6. Turnšek 6 pri Minervi ter Ancierluh 5, Praznik 5. Ivezič in Kavčič po 4 pri Tehnomercatorju. V soboto je -že štart v 1. kolu šta.1erske rokometne lige. NOfiiOMET — Na pokalni tekmi CNP, ki je bila v netleljo med Kladivarjem in Senovem .smo videli, da domačini igrajo dokaj do- padljiv nogomet, Žal pa v svoji sredini nimajo strelca, ki bi dobro zamišljene akcl.jc realiziral. Skromen rezultat 2:1 je ponovno potrdil, da celjsko moštvo, posebno pa nai>adalci, ne znajo izkoristiti od številnih priložnosti niti 10 odstotkov možnosti za gol. Ze sam poda- tek, da so dva zadetka dosegli Dobrajc iz 11 metrovke in obrambni igralec Krlvlč z glavo, pove mnogo. Po srečanju nam je o tem več povedal trener NK Kladivar, Bogdan Stipe: »V nedeljo šlartamo v Izoli. Igrali bomo v popolni postavi. Poleg današnjih igralcev — Kitak, Puhner, Ulaga, Posavec, Krivic, Tomašev, Hribornik, Dobra.jc, Kurež, Mijatovič, Bos-ina, Sto,jkovl6. Cernič, Kuder, AUmovič in Reberšak. Upam, da bomo v ns.jboljši postavi usi»eli. Trenutno nas Se pestijo nekatere poškodbe.« Kako nameravate premostiti neučinkovitost? »To bo ti-žko. Sami ste videli, da smo imeli v srečanju proti obrambi Senovega popolno prenjoč. Igrali smo lepo po krilili in od številnih priložnosti izkoristili samo dve. Reber.šak, ki je soliden vezni Igralec bo mnogo pripomogel. Pa tudi Kuder bi lahko t moč- nimi streli pripomogel k večjemu uspehu napadalcev. Vsekakor pa v Izoli pričakujem solidno igro v obrambi in vsaj remi. Seveda b» potrebno pokazati mnogo več.« Predsednik NK Kladivar Zlatko Jeričck nam je zaupal, da bodo v prihodnjih dneh morali rešiti nekatera vpra.šanja na osrednji zvezi, kajti posebna komisija NZS je tudi moštvo Kladivarja obsodila, da so kršili pravila amaterizma. Ta obtožba, ki se bo reševala te dni. pa je precej iztirila delo v društvu v zadnjih pripravljalnih dneh. Rexultat€ razgovorov * Ljubljani bomo objavili prihodnjič. 4. KtZMA 24. stran -- NOVI TEDNIK §t. 12 — 27. marec 1975 ftt. 12 — 27. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 25 26. stran -- NOVI TEDNIK §t. 12 — 27. marec 1975 ftt. 12 — 27. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 27 LJUBEZEN PO SVETU Dekleta iz rodu Džobi v re- publiki Mali so navadno že v dekliških letih obljubljena svojemu bodočemu ženinu, ki za nevesto vnaprej plača staršem dogovorjeno vred- nost v blagu ali drugih vred- notah. Dekle mora k svojemu iz- branemu možu še isti dan, ko jo obrežejo. Ta dan je za dekle, zraslo v ženo, odloči- len. Obrezovanje poteka ta- ko, da ženska, bi izvršuje operacijo, najprej položi na ščegetavček ostro pekočo ko- privo. ščegetavček hudo na- brekne in je tako nožu bolj dostopen. Navadno, kjer sta ženin in nevesta približno ustreznih let, ni težav. Hudo je tam, kjer si neveste kupujejo star- ci, ki imajo sicer bogastvo, nimajo pa vsega drugega, kar si mlado dekle želi. V takih primerih dekle pobegne, kar pomeni, da razdira zaroko in s tem prisili svoje starše, da vrnejo darove za nevesto spet ogoljufanemu ženinu. Ce ima dekle fanta, ki jo ho- če vzeti, mora ta fant v treh dneh p>oložiti staršem plači- lo, ki pa najbrž ni tako vi- soko, kot je bilo vrnjeno, ker mladi pač nimajo pod pal dem. Ce se to ne zgodi, se dekle vrne v vas, toda obri- ta po glavi in v mednožju, kar pomeni, da je vsakemu na voljo. Redko se zgodi, da na pro- stitucijo obsojena ženska naj- de koga, ki jo je pripravljen peljati v kočo kot ženo. Ta- krat se zgodi, da sme ženska spet pustiti rasti lase. Na naši sliki džobijsko de- kle ponosno dviga glavo, ki jo krasijo črni skodrani las- je — gorje, če jih bo nekoč morala ostriči. V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (15) Kadar nam goreča mi- sel seže iz domaČega kra- ja v neznani svet daljne ga vzhoda, prav zares tja, kjer mislimo, da sonce najbolj radodarno izsesa- va svojo notranjost za srečno eksistenco ljudi, nikakor ne more prodre- ta skozai naše tradicional- ne podobe. Slike, ki Ja- ponsko poznajo ;e po neraizumljiivi, kašljajoči govorici, po samurajih, ikebani in gejšah, Na5a krožna pot okoli sveta nam hi mogla dati roke orožja, da premagamo ne- spoznatne resnice. In Ja- ponska je resničnost, k) je ne moraš gledati od daleč, ne da b iz očmi iz- vrtal dovolj globok pogled v neprodušno, skrivnost- no navideznost odmaknje- nega sveta... Zato pa so ostale drob- ne in velike Impresije Sluit.ene in neshitene. Ta- ke. ki bi iiih lahko za ve- komaj =;kril v niajbot' skriti ded srca, 'n take, ki ostanejo v razumu, v očeh, kot hladno, neizpro- sno dejstvo. xxx že zadnjič sem p'sai o japonskih ekoloških pro- blemih — o tem, kako živčno, a pravočasno so se lotiM varstva okolja in narave. Naš vodič je cel avtobus moril dobro uru s tokijskimi problemi od važanja smeti in fekalij Tokio se muči z nerešlji vim problemom ^nietenja smet'šč in odpadkov. Mor je jih za sedaj ^e rešu ie. vendar še niso znal' dokončno odgovonti, ka' bodo morali storiti, če hvv če.jo obvarovati -.OKi.iskt) ljudsko mravlji.i^če nesna- ge in umazanije . . Sonce se vam ■jineje so nam rekli vod či. In res je bilo naše t>'Kijsko novembrsko jutro (cot dro- ben češnjev cvet, k: ga zaljubljenec podeh dekle- tu. Prebivalci Tokia sko rajda ne vedo več, kako dobrotljiv in topai planet ie sonce. Gost, nepredirer plašč smoga se oahato dviga nad tokijskim me galopolisom in oitroci so dva.krat prikrajšani aa največjo slast otroštva — sredi mesta nimaio zele- nih. poskočnih trat in smog ne dovnli d« bi fazlil vroče ns mladostno nagajivo^it. Sa- mo rumenkasta meglica spominja, da bi nekje da- leč nad sivkastim oblakom smoga znalo človeško oko ujeti nekaj smejočega se sonca, A otrokom zato ostaja 12 TV programov Aa šti rimi mrzlimi stenami, kot simbolom nove odtujeno- sti civiliziranega dvonož- ca. . Zrak, voda, zemija. Na- to še prebivalstvu. I>emo- grafska eksplozija colče po glavi tudi Japonce, po- sebej še mestne očete v Tokiu, ki ne morejo raz- vozlati stanovanjske , kri- ze. Množice bruhajo v mesto, kaj.ti vsak si v sanjah skuje najgladjkej šo pot do sreče samo po velemestnih ulicah. Ce k temu prištejem še znan podatek, da Tokio stoji na najnevarnejšem po- tresnem območju m da med letom seizmografi za- znajo nad sto in sto po- tresnih sunkov, potem se nam lahko vsaj malo bi stri odgovor na vprašanje, zakaj Japonci gostu v re- stavraciji pomjidijo naj- prej vročo krpo, da si ot- re roko ... Zakaj z ne- verjetno ihto, rešujejo smetarske probleme ... Zakaj hodijo po cesti s sterilnimi obliži na ustih ... In zakaj so spoznali, da mora človek obvladati in obvarovati okolje, če noče, da si bo orehitro skopal erob danes ^e ne- Dredvidliivih vel'čin. Mor- da so Jnoonci .sooTmali, kako umetno izTvem di- lema. da ali ne ■'■arstvo okolia in kako -varovat' oko-lie. Pri na.s še nismo tako daleč. * Ko sem tako mmio bež- no vidno in slušno spo- znal japonsko ekol'jsko re- sničnost, sem vendar, ob nekaterih japonskih po- sebnostih, razmnel r.o nji- hovo drhtenje, ta strah pred grozljivo prihodnost jo. Nekateri trdijo, da tiči posebnost japonskega od- nosa do narave, cvetja, in kulturnih manifestacijah njihovega življenja, tudi do tradicije, v zenu. To je japonska religiozna filo- zofija, nekaka obhka bu- dizma in njeno jedro je razmišljanje. meditacija Zen ni nič drugega, prav., neki atvor, kakor spod bujanje notranje 'atentne krize, v kateri živimo vsi kot Freudovi pacienti. Zen je torej izrazit način psi hične terapije, idravlje nja. Odgovor na določe no vprašanje lahko naidr saimo tisti, ki je sam po- stal — vprašanje. Ali Je zen usodno vpU- val na življenjske navade Japoncev, laično- ai moč poprek soditi. A nekaj je res. Za Angleže radi re čemo, kako mojstrsko so znali pitje čaja spremeni- ta v najlepši obred dru žabnosti. Japonci so učitelji An- gležev. Chanoyu je ime japonske čajne ceremoni- je, ki praviloma ascinira tujca. Japonski čajm ob- red korenini v 16. stolet- ju, a njegov resničm iz vor gleda še dlje' j pre- teklost. Povezujejo ga z zenom. To, kako moraš kupo čaja prijeti ^ levo roko, jo počasi Enkrat obrniti, se z desno roko lahoimno dotaknili roba, nato pa počasi, v požir kih srkati čaj - to je kajpak več kot obred to je že res meditacija, to je že več kot resničnost §e posebej, ker mordš na- to nežno položiti Jsaso Ha tatami tla pred ?eboj. Ali pa Japonska ljube zen do cvetja. O kebani vemo dovolj. Morda le tega ne, da pozna .keba- na (ali aranžiran,ie cvet lic) danes tri do št-m' ti- soč različnih šol. '.ačeli pa so jo negovati pred šeststo in več 'et-j. Se' večja znamenitost r>fi so iaponski vrtovi. iar.inn' Jih delijo na dva tipa — tsukiyama (gričevnat vrt) in hirani-vva (ravninski vrt). Tudi ta del ijihove življenjske ustvarjalnosti, četudi Japonci nočejo re- producirati narave, am- pak jo raje oblikujejo in aranžirajo, tesno povezu- jejo z zenom. In kam naj uvrstim ja poroke kuharske speciali- tete, kot so sukijaki, tem- pura, yakitori in sushi? Pa njihov suntory viski in sake, ki je nacionalna pi- jača? Pa kimono, ki po- časi izgublja domovinsko pravico v oblačenju? Ali vse te drobne, nam malo znane skrivnosti ja- ponskega življenja, kot tu- ristične vtise postop>oma zbrišem iz predstave o deželi vzhajajočega son- ca? Ali pa jih naj iogra jujem v mozaik spo- znanj o japonskem življe- nju tega trenutka, ki se sooča' s tradicijo ^n tra dicija s prihodnostjo? Ja- ponska ima morda maj- hno preduost v "idenju njihovega jutra — ne za- radi zena, morda pa zato ker so dovolj zgod-ij spo- Tinali,. da j« res lanko ta- vati v preteklosti, a da ie najtežje preteklost po- vezovati s sedanjostjo, k' koraka ob boku s orihod nO'Stjo. Tok'o, sayonara! •Letamo na Havate. PIŠE JOŽE VOLFAND .MOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega »ljudstva Celje L>aško Slovenske Konjic®' Šentjur, Šmarje pn Jelšah in Žalec — Uredništvo. Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnina m oglasi: Trf V. kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Boži^- Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašel^' Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamez''® številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din polletna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - T®" let. uredništvo 22-;.i69 m 23-105, mah oglasi m naročnine 22-»00