DR. O. ILAUNIG: 26 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. V krasni dvorani tega gradti je sedel v prvih dneh meseca januarja leta 1670 mož visoke postave z dolgim resnim obrazom, v črno žameta.tem, s srebrnimi nitmi obrobljenem državnem plašču. Bil je to gospod Ivan Pavel Hocher in teianji dvorni kancler Njegovega Veličanstva. Zraven njega so sedeli pri veliki s črno preprogo pokriti mizi Krištof Abele pl. Lilienberg, nadalje podkancler Wiirzburger, Ivan Henrik Her\vart pl. Hochenburg, cesarski vladni svetnik Bogoljub Windischgratz ter bradat vojak Tomaž Sahier pl. VVindmuhlen, cesarski podpolkovnik v Jakob Gerardovem dragonskem polku. Ti gospodje so prispeli pred nekaj urami z Dunaja. Zraven njih so sedeli gospodje Filip grof Brenner, Janez baron Tyrudl in Ivan Gašper pl. Kellersperg, župan mesta Gradca in mestni sodnik Peter Volk. Tvorili so nekako iajno kooaisijo, ki so jo po- slali iz Dunaja, da ugotovijo, kakšen obseg je že zavzela zarota; zbrali so si radi tega ta grad, da njih navzočnost ne bi dala povoda raznim govoricam. Sedeli so vsi skupaj, zaupniki kneza Lobkovica, le enega še ni bilo. Že so ugibali marsikaj in se posvetovali o tem in onem. Zdajci pogleda dvorni kancler H» cher še enkrat s svojega vzvišenega sedeža celo omizje zaupnikov. »Njegovo Veličanstvo, moj premilostljivi cesar in gospod,« je rekel z nekim tajnostnim glasom, »mi je naročil pri mojem odhodu z Dunaja, da sprejmem poročila onih vestnih ter cesarju vdanih članov visokega plemstva, ki spadajo med deželne stanove. Vendar vidim na svoje začudenje, da manjka predsednik tega sveta, grof Tatenbah, kateremu je poverjeno pazljivo poizvedovanje v tej zadevi. Dvorni kancler se obrne proti grajskemu poglavarju grofu Brennerju ter ga vpraša: »Ali niste grofa Tatenbaha obvestili o našem prihodu? Ali morda ima kaka druga opravila v tej uri?« Grof Brenner se nasmehnc ter reče: »Posebni posll, » kalerimi se peCa grof Ta- f ' [ I tenbah, kakor se mi je poročalo, se ne ujemajo s tem, kar hoče doseči današnje zborovanje. Bržkone je zopet napravil izlet v Čakovec ali pa sedi v kakem gradu sub rosa s svojo izvoljenko.« »Kako naj se to razume, gospod grof,« vpraša pl. Abele, »ali je grof Tatenbah sporočil, da ne pride?« »Tega ne,« odvrne grof Brenner. »Zato se pa tudi ne more trditi, da ne bo prišel, ko je vendar povabljen, da gotovo pride,« nadaljuje gospod Abele, »in jaz ne morem razumeti, zakaj vedno blatite cesarskega vladnega svetnika Tatenbaha. On je mlad, živl.ienja željen, kavalir, ki ima mehko, a odkrito srce za veselje sveta in tudi sredstva, da uživa to veselje. Sicer pa je dobra plemenita duša, ki ne zasluži nezaupanja, ki ga vi gojite proti njemu v svojem Bi"CU.« Grof Filip Brenner je mirno poslušal zagovor gospoda pl. Lilienberga v prid njegovemu prijatelju Tatenbahu, nato pa reče: »Kar sc more zahtevati od pravega plemenitaša, je poštenost tcr stanovitnost v dejanju in odkrita zvestoba do dcželnpga vladarja. Veselilo bi me, gospod Abele pl. Lilirnbortr, ako bi vaŠ prijatelj grof Tatcnbah imel te lastnosti. Ce še  danes pride v naš krog ter nam razloži, kaj vse  je zvedel in ugotovil glede nezadovoljnežev na Ogrskem in kako daleč so že razpletli svoje mreže tudi po Štajerskem, mu hočem v imenu mojega  vladarja podati roko ter ga pozdraviti kot naj- zvestejšega med zvestimi.« »Hvala vam, gospod grof, za to besedo,« se nekdo javi iz ozadja, »tukaj stoji, katerega želite, in jaz vam hočem dati odgovor, kakor zahtevate.« Gospodje pri mizi so pogledali proti vratom. Grof Ivan Erazem Tatenbah je stopil k praznemu naslonjaču, ki je bil zanj pripravljen med grofom Brennerjem ter dvornim kanclerjem Hocherjem. »Gospod grof,« vpraša Tatenbah ter se obrne proti nagovorjenemu, »o čem naj poroča grol Tatenbah pri tem zborovanju?« Cesarski dvorni kancler se obrne proti Tatenbahu ter reče: »Njegovo Veličanstvo, naš premilostljivi ce- sar in gospod želi izčrpnega poročila, kakega mišljenja je ljudstvo na Štajerskem, ter hoče po- sebno vedeti, kaj je resničnega na vseh govoricah  glode ogrskih nezadovoljnežev, ki se baje pojav-  ljajo celo že v Gradcu. In ker se imate vi, gospod prof, kot predscdnik v svetu deželnih stanov naj-  bolj bri.^ati za blagor dežele in ie vas Njegovo Veličanstvo posebno odlikovalo s svojim zaupanjem, pričakuje vladar posebno od vas, gospod vladni svetnik, da poročate, koliko odgovarjajo te govorice resnici.« Dvorni kancler pogleda ostro grofa, a ta re.e B smehljajem: »Temne govorice, da, gospod dvorni kancler, vi res pravilno označujete te puhle govorice o preteči pobuni kot temne govorice, ker niso ni_ drugega kot to, izmišljene ter nalašč vprizorjene od stranke, ki se vedno tru.ll, sejati nesporazumIjenje med vladarjem in njegovimi zvestimi podaniki.« Nato zmaje dvorni kancler dr. Hocher z glavo ter reče: »Glasom poro.il, ki smo jih dobili na Dunaj, te govorice vendar niso tako neosnovane, _e tudi bo temne, toda popolnoma izmišljene tudi ne morejo biti. Kar se tiče poro.il, ki smo jih dobili Iz Ogrskega, vemo, koliko jim smemo verjeti; kar pa nameravajo nezadovoljneži s Štajersko, mislim, da dobimo od vas, gospod vladni svetnik, na podlagi vaših opazovanj najtočnejša poročila. Ker pa vse zanikate, moram že povedati, da sc glasijo naša poročila, ki jih dobimo ni Dunaj,popolnoma drugače, da je na primer pripravlje- na v Bosni turška pomoč za nezadovoljneže in je torej pričakovati vpada na Štajersko.« Pri teh besedah se Tatenbah glasno nasmeje, nato pa reče: »In jaz vam rečem, gospod dvorni kancler, da so vsa vaša poročila iz Ogrske in Carigrada lažnjiva, popolnoma neresnična. Štajerska dežela ni bila na svojih mejah kakor tudi v notranjem nikdar bolj varna kakor v teh dneh. Stara je štajerska zvestoba do naših vojvod in gorje tistemu, ki bi jo hotel kršiti.« Po teh besedah se obrne grof Tatenbah k cesarjevi podobi, ki je v.^ela v dvorani nasproti mizi v velikem pozla.enem okvirju, dvigne obe roki proti sliki ter reče r povzdignjenim glasom: »O, ti mogočni, predobri in praviCni vladar, moj premilostljivi cesar in gospod, poglej na nas, tebi v življenju in smrti vdane Stajerce! Kje moreš najti bolj zvesta srca kakor v tej lepi deželi, kjer je vsak človek del tvoje telesne straže. Ni treba polkov, ne topov, da bi ščitili Štajersko; naj pride sam v našo deželo, slišal bo, kako bo donelo od gora in se razlegalo po ravninah: Vivat I.oopoldus!« Grof Tatenbr.h je utihnil, prevzct od navdušenja in si obriše solze iz oči. Tudi gospodje celega omizja so bili ginjeni od navdušenja za cesarja ter so prijazno gledali na grofa, ki-je ves žarel od navdušenja. Le kancler Hocher je ostal popolnoma nem, kakor hladen mramornat steber. Grof Brenner, grajski stotnik, se dvigne ter neprijazno pogleda grofa Tatenbaha. Čez nekaj časa reče s počasnim vzvišenim glasom: »Res je, da je moralo vsakega presuniti, ko ste govorili in s kakšnim navdušenjem so sprejeli Stajerci svojega vladarja ter gospoda. Vendar pa je tudi resnica, da je hotel na meji te dežele nek ogrski plemič vjeti cesarja, ko se je peljal pred tremi leti svoji nevesti nasproti, in ga celo umoriti.« »To je laž,« se razburi grof Tatenbah. »Nikakor ne,« odvrne grof Brenner hladno in mirno, »kar sem rekel, tudi lahko dokažem. Govori se, da se tudi vi, gospod grof, shajate pogostoma z nezadovoljnimi magnati, da ste jih celo povabili v svoje lovišče na Pohorju ter bili celo preoblečeni, da bi lažje z njimi občevali.« Grof Tatenbah je nekoliko prebledel, toda kmalu s_e zopet zavede ter reče hladno: »Vi imate deloma prav, gospod grajski stotnik, čemu mi očitate občevauje z vodjem ogrskih | strank. Toda pomislite, da ne morem boljše in bolj gotovo zasledovati celega gibanja kakor na ta način, da grem v tabor nasprotnikov, da vidim. kakšne načrte kujejo zoper na8.« »Dobro,« odvrne grof Brenner, »čas pokaže, ali boste, gospod grof, svoje navdušenje za cesarja in našega gospoda ravno tako rešili tudi z dejanji.« »Gospod grajski stotnik,« vzkipi grof Tatenbah ves razburjen, »kdor dvomi nad mojo odkrito zvestobo, temu sem na razpolago, da prlnesem dokaz s svojim mečem — torej . . .« »Stojte, gospodje,« prekine ta nastop dvorni kancler, »mi smo odposlani, da se posvetujemo v resni uri o tem, kaj je najboljše za našo deželo, ne pa, da bi se po nepotrebnem bojevali.« Nato se obrne h grofu Tatenbahu, ki je že bojaželjno prijel za meč, ter reče: »Gospod vladni svetnik, mi spoznamo iz vašega navdušenja za našega premilostljivega vladarja, da hočete veljati kot zvest služabnik Njegovega Veličanstva, za kar vas tudi vedno imamo. Vsled tega pričakujemo, da bodete v vsem postopali previdno ter zasledovali počenjanje sovražnikov. Ker nimate ničesar več Doročati, ključimo to zborovanje.