List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajp uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. GLASILO KOMLKISTIČ1SE PARTIJE S.T.O. Podpiranje demokratičnega tiska je častna naloga vsakega demokrata. OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 252 TRST - SOBOTA, 2 9. AVGUSTA 1953 CENA 20 LIR OHRABREN PO PODPORI AMERIŠKIH GOSPODARJEV n« oim«u« svoje "miict « celimela irzaskeia ožin la ZDA so bile poražene na zasedanju OZN Večina držav se je izrekla za sodelovanje Indije na politični konferenci - l^es arabski svet proti francoskim kolonialistom tet 'l3 iSodeč po razvoju dogodkov inognjih tednov in na podlagi ko«1 Svilnih člankov, predvsem ju-°slovanskih, ameriških in an- a °J Nkih listov moramo sklepa-dije1’ da je v teku no— Kočija atlantskih sil rit. Jugoslavija bo vključena v atlantski pakt, da s tem dobe imperialisti pot preko ljubljanske preseke v panonsko nižino-Tito bo povabljen v Washington na uraden obisk da je v teku nova velika atlantskih sil za «resila °l,6v» tržaškega vprašanja. A-,ejJ ^riškim vojnim netilcem se Evitino zelo mudi najti novo ltui!'Ojno žarišče, ki bi nudilo ve-P°'/e možnosti neposredne ak--le proti Sovjetski zvezi kot izd- 'Koreji, kjer je prav sovjetska 2-, J Š trezna miroljubno^ prepre-rJ :i|a, da se ni ameriška pusto-Ijal) 6v®čina pretvorila v svetoven {0žia je Tito pripravljen na ajL^akršno Pustolovščino po u-jJ danes vse adute v rokah k sVoje vojne podvige proti ,1^ e v V vel1 Jek’ J' KV v sf od1 M a a!>,, )i ie\i P a il prednost pred /h°du anglo - ameriški vojni t,: “jolovci nujno potrebujejo k6.g' -Ovega sodelovanja, potre-,6io Jugoslavijo kot napa- žen popoln sporazum med vladama ZSSR in DR Nemčije glede nujnosti, da se napravi konec nenormalnemu stanju, po katerem Nemčija 8 let po vojni še nima mirovne pogodbe in je še danes razdeljena v dva dela ter spričo tega ni enakopravna drugim državam. Zato je treba čimprej sklicati mirovno konferenco, kjer bodo zastopani tudi nemški predstavniki. Poleg tega bo treba postaviti začasno vlado za vso Nemčijo, ki naj izvede zedinjenje Nemčije ter pripravi in zagotovi svobodne volitve brez vmešavanja tujih sil. Nemško ljudstvo si bo s temi volitvami izbralo nov režim v enotni in demokratični Nemčiji. Ob tej priliki je vlada ZiSSR dala izjavo, s katero se Sovjetska zveza odpoveduje vsakršnim reparacijam s strani DR Nemčije počenši s 1. januarjem 11954., izroča brezplačno vso imovino in podjetja ZSSR na ozemlju /DR Nemčije, znižuje stroške za vzdrževanje sovjetskih zasedbenih sil v Nemčiji do najvišjega zneska, ki ne sme presegati 5 odst. državnega proračuna DR Nemčije. Dalje se sovjetska vlada odpoveduje tudi svojim terjatvam do DR Nemčije za zunanje stroške okupacije od 1945. dalje in za povojne dolgove. V teku razgovorov je bil med obojnimi predstavniki do- sežen tudi sporazum glede o-krepitve sodelovanja med ZSSR in DR Nemčijo na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in tehničnem področju. Po tem sporazumu bo Sovjetska zveza dobavila DR Nemčiji v teku leta 1953. za nadaljnjih 590 milijonov rubljev blaga, zlasti živeža, premoga, železne rude, bakra, svinca, aluminija in bombaža. Sovjetska vlada daje na razpolago kredit 4E5 milijonov rubljev. V namenu, še bolj okrepiti medsebojne stike v interesu miru in demokracije, je bilo sklenjeno, da se dosedanji diplomatski misiji v Berlinu in v Moskvi spremenita v velepo slaništvi. Ministrski predsednik ZSSR Malenkov je po podpisu dogo- vorov v daljšem govoru pouda- nem sporazumu med ZSSR in ril pomen sporazuma za zedi- DR Nemčijo. njenje nemškega naroda in za utrditev miru v Evropi. Militarizem in vojna je bila za Nemčijo pot, ki vodi v narodni samomor. Ce celoten nemški narod izrazi svojo voljo, naj se nemško vprašanje reši z miroljubnimi sredstvi, je ni sile, ki bi mogla to preprečiti. Grotewohl je v odgovoru poudaril, da sovjetski predlog za postavitev začasne skupne vlade predstavlja začetek reševanja nemškega vprašanja. Sledeč sovjetskemu vzgledu se je tudi LR Poljska odpovedala nadaljnjemu plačevanju reparacij s strani Nemčije. V Berlinu in po vsej ostali Nemčiji so z velikim navdušenjem sprejel vest o doseže- Vsi listi y obeh delih Nemčije na vidnih mestih prinašajo sklepe moskovskega sestanka ter primerjajo, 1600 milijonov mark i(5 odst. proračuna), ki jih bo plačevala DR Nemčija za okupacijske stroške z 9600 milijoni mark (40 odst. proračuna), ki jih mora plačevati Adenauerjeva Nemčija zahodnim velesilam. Z razliko bi mogli zgraditi 600.000 stanovanj za 2 in pol milijona ljudi. K temu pa je treba prišteti še 2537 milijonov dolarjev za odpuščene zaostale reparacije, 2700 milijonov mark za vrednosti darovanih sovjetskih podjetij in imovine ter mnogo milijonov mark za brisane povojne nemške dolgove Sovjetski zvezi. londonski Times, da ZDA še nikoli niso bile tako osamljene v OlZN kot sedaj v korejskem vprašanju. Verjetno je bil prav v zvezi s tem vprašanjem poklican v London angleški predstavnik Selwyn Lloyd, ki bo poročal vladi o sporu, ki je v OlZN nastal med Anglijo in Združenimi državami. Skoro vsi veliki angleški časopisi pozivajo ZDA, naj spremene svoje stališče glede udeležbe Indije na politični konferenci. Celo v Ameriki sami je nepopustljivost ameriškega delegata naletela na odpor. Vdova po pok. predsedniku Rooseveltu je izjavila, da je osamljenost ZDA posledica trmoglavosti njihovih voditeljev. Da bi se ZDA izognile težkemu porazu v OZN z vključitvijo Indije na politična posvetovanja glede miru na Koreji, so za kulisami začeli veliko akcijo. Predvsem skušajo pritiskati na južnoameriške države, da bi podprle njihovo stališče. Poleg tega pa so se, kot izgieda, tajno pogodili tudi s francosko delegacijo za «kravjo kupčijo». Francija naj bi menjala dosedanje stališče glede udeležbe Indije ter preprečila, da ne bi zadevni predlog dobil potrebnih dveh tretjin glasov. Združene države pa bi v zameno glasovale proti vpisu na dnevni red Varnostnega sveta vprašanja odstavitve maroškega sultana, kot so zahtevale arabske države. V torek je zopet govoril sovjetski predstavnik Višinski, ki je predložil resolucijo, v kateri pred'aga, naj se na politično konferenco povabi 15 držav, to je poleg šestih sovražnih še 9 nevtralnih, med njimi ZSS'Ì, Indija in dr. V četrtek se je zače'o glasovanje o posameznih predlogih. Z 59 glasovi in nekaj vzdržanimi je bil sprejet prvi člen zahodne resolucije, v katerem se izjavlja, da je namen OZN v Koreji, da se z miroljubnimi sredstvi doseže zedinjenje Koreje. Odbit pa je bil sovjetski predlog, naj se na politično konferenco povabi 15 držav. Ukrep francoske vlade, s ka,- stale arabske drž.ave najostreje napadajo Francijo zaradi nezakonitega puča. Predsednik Arabske zveze Mohamed Allub je zahteval, naj vse arabske države uvedejo gospodarski in kulturni bojkot napram Franciji; Svetovna muslimanska konferenca je poslala predsedniku Varnostnega sveta OlZN spomenico, kjer zahteva, naj OZN priznajo maroškemu ljudstvu pravico, da samo odloči o svoji usodi. čudnega, če pomislimo, da se je vse, kar je v zvezi s titopenden-ttzmom, vedno skuhalo v Ljubljani. Novi «glavni tajnik» je postal sicer dr. Giampiccoli, človek brez kakršne koli politične preteklosti, brez biografije političnega človeka. O njem se ve le, da je bil dober fašist za časa fašizma, da je bil «vojaški zdravnik» pod SS za časa gauleiterja Rainerja ter da se je požvižgal na partizansko borbo. Spričo takšne osebe, smešne, brez volje in s tako malo priporočljivo politično preteklostjo je lahko predvidevati, da bodo za kulisami vodili barko, čeprav ne bodo imeli naslova «glavnega tajnika», ljudje kot so Belihar in Bruno Cerne. Zato je prav, če se maio pomudimo pri figuri poslednjega individuja. S POMOČJO MONARHISTOV IN FAŠISTOV Fella je dobil zaupnico v parlamentu Tudeh vodi široko ljudsko gibanje proti imperialistom in šahovi diktaturi Vedno številnejši napadi na policijo po vsej Perziji - Zahedi je uvedel teror in množične aretacije - Šaha so sprejeli le vojaški oddelki in zahodni diplomati Položaj v Perziji je po monarhističnem državnem udaru in po prostovoljni predaji bivšega ministrskega predsednika Mosade-ka oblastem še vedno zelo napet. Perzijski šah, ki je pred dnevi pobegnil v Italijo, se je v soboto zopet vrnil v Teheran, kjer so ga sprejeli samo do zob oboroženi oddelki policije in vojaštva poleg nekaterih inozemskih predstavnikov ter šahova družina. Kljub neprestanim objavam diktatorja Zahedija, da po vsej državi vlada red in mir, se vedno bolj širi odpor tako v prestolnici kot tudi po ostalih krajih države. Se vedno traja obsedno peljali v zapore, kjer bo čakal rialistov in vrgel teroristični re- stanje in močni oddelki vojaštva patruljirajo s tanki in avtoblin-dami po teheranskih ulicah. Nova vlada je uvedla množični teror in izvaja aretacije v masah proti vsem nasprotnikom režima. Najhujše represalije izvaja proti pristašem demokratičnega gibanja Tudeh; doslej je aretirala že številne voditelje te stranke, med njimi Mehrdada Baharja in druge. Drugega za drugim aretira tudi pristaše in sodelavce Mosa-deka. Tako je bil aretiran bivši ministrski podpredsednik in svetovalec Mosadeka inž. Ahmed Razavi. Mosadeka samega so pre- ^abor zapečkarjev tjif6 dober mesec bobna titovski in Vpo niihov Boliciiški ah'v m ves njihov policijski uv-, hi?rat po Jugoslaviji in izven ■rfé da bi privabili čim. večje IC, fi kn,Vll° naivnih kalinov na ta-0uvani «partizanski» tabor v iglici na Vipavskem. o/Mkšna manifestacija jim je AiVidnc ' ' ' v (O‘vidno krvavo potrebna spri-:J tacevamo naraščajočega ne- lC, h!;°voUstva - ----------- B-j^voljstva v Jugoslaviji. iàj^hvedovanju ljudi, ki priha-Ui^iz Jugoslavije v Trst, so i|/vski priganjači docela izo- a«-.1 t" --- *------ yni, od ljudstva, katero jih , vvt 1J uuji v a, “Uiv-iu J.». tt],/azi in se jih izogiblje. Ta 2atZnja raste iz dneva v dan. Ha se titovci upravičeno boje ŠljJLiihova ura prihaja z nato “i koraki in da bo po njih, ti» J imi v zadnjem trenutku io Posreči pridobiti si vsaj ma-zaupanja med ljudmi. to' „ av tako prirejajo zadnje le-ttin?P..vsej Jugoslaviji nešteto tortnih zborovanj in tabo-to ' kamor privlečejo s prevaro alI s stl0 kar največ ljudi Qo6e. Na isti način delajo za Okroglico. Poznavajoč Me-iv PPst Primorcev na tra- M l(Vj ; ri llllUTiVC V Ud 11 d »bi«? .NOB, so izbrali priliko Mor“Lice ustanovitve prvih pri- U/f/'h brigad ter kapitulacije 6»Sttv.e’ k temu so pridružili, Men 1° za Tržačane , še oblet-u bazovskih žrtev, da bi privlekli čim več ljudi Vendar, izgieda, da jim tud: ti nizkotni manevri ne pomagajo več. Kajti delovno ljudstvo Jugoslavije in STO se le predobro zaveda, da so oni naj-podlejši izdajalci NOB in sto tisočev žrtev, ki so padli za boljšo bodočnost jugoslovanskih narodov. Prav dobro vedo, da so prav sedanji fašistični voditelji Jugoslavije namerno poslali v smrt cvet jugoslovanskega proletariata, njegove najboljše voditelje pa so lastnoročno pobili. O tem najzgovorneje pričajo imena komandanta Staneta, Srebrniča, Toneta Tomšiča, Arse Jovanoviča, Keršova-nija, Loie Ribarja in drugih. Prav zato se pravi partizani, ki niso še v ječi ali v taborišču, ne odzivajo njihovemu vabilu na «partizanski» tabor. Zato pa so si titovci izmislili drug trik. Ce ni pravih partizanov, pa naj pridejo zapečkarji. Tako na pr. v coni B pri- silno vpisujejo vse nameščence v svojih podjetjih pod pretnjo odpusta ter izterjujejo vnaprej 250 dinarjev za potne stroške. Prav tako pa hodijo tudi okrog drugih ljudi ter jih z grožnjami silijo, naj gredo kot «partizani» v Okroglico, čeprav niso videli partizanov prej ,kot 1. maja 1945. Za kritje stroškov tega tabora pa so uvedli takso na vozovnice na avtobusih, parnikih, na vstopnice za kino ter celo v gostilnah. Velike težave imajo z «mobilizacijo množic tudi v Ljubljani. Tako piše torkov «Slovenski poročevalec», da se je doslej javilo šele 2700 Ljubljančanov, čeprav so zanje pripravili šest. vlakov, poleg mnogih avtobusov, kamionov in drugih vozil. Vse skupaj pa jim ne bo prav nič pomagalo, čeprav bi z milo ali s silo zbrali v Okroglici še več ljudi. Kajti minili so časi, ko bi kdo še mogel verjeti, da so izdajalci NOB in morilci partizanov prijatelji delovnega ljudstva. RA1NEHJEVA SENCA Nekemu belogardističnemu pisunu, katerih ima «Demokracija» dovolj v «rezervi», ni dalo s/jce miru, dokler ni stresel na papir svojih nevenljivih čustev do velikega slovenskega .«dobrotnika» Rainerja, nekdanjega vsemogočnega gaulajterja v Trstu. Pod naslovom «Pozabljeni jubilej» opozarja nehvaležne tržaške Slovence na «enega najvažnejših dogodkov zadnjega desetletja», to je na deseto obletnico obnove slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem.... po zaslugi nemških okupatorjev. Radi verjamemo da belogardista «Spektatorja» vleče srce v «stare, lepe čase» belogardizma in da si je zato iz domotožja po nacističnem gospodarju takoj po osvoboditvi izbral drugega tujca za gospodarja, ki mu je danes prav tako pasje vdan. Toda čudimo se njegovi «pozabljivosti», ko se ne «spomni», da so šole po vsem Primorskem obnovili partizani in z njimi povezano ljudstvo; partizanskih šol je bilo mnogo več kot onih, ki so jih obnovili Nemci, in so nadvse dobro u-spevale. Toda očitno je to za hlapčevsko pamet švabobran-cev mnogo preveč. skupno s svojimi ministri in so- zim, če bo strnil svoje vrste. S delavci procesa. Vlada je javila, da bo Mosadeka in njegove odgovorne funkcionarje sodilo vrhovno sodišče; že sedaj napoveduje, da bodo lahko obsojeni zaradi «izdajstva» tudi na smrt. Medtem pa transko ljudstvo vedno bolj odkrito kaže svojo sovražnost do monarhističnih uzur-patorjev. Napadi na manjše skupine policije in vojaških patrulj se vrste tako v prestolnici kakor tudi v drugih mestih, zlasti v Abadonu, Ispahanu in dr. V Teheranu so napadi posebno pogosti v «bazarju», to je v delavskem delu mesta, kjer je bilo napadenih mnogo manjših skupin policije ali pa monarhističnih tolovajev, V mnogih krajih Perzije je prišlo tudi do večjih akcij proti monarha] ašistični diktaturi. Tako so v mestecu Semiron skupine plemena Kašgaj napadle skoro istočasno posamezne policijske postojanke ter jih vse razorožile. Podobnih napadov je bilo mnogo tudi v drugih predelih Perzije in se do danes še ne ve, kolikšen del države dejansko obvladajo šahove čete. Duša vsega odpora proti monarhiji in Zahediju pa je ljudska organizacija Tudeh, ki danes dejansko vodi celotno odporniško gibanje proti tujim imperialistom in njihovim domačim hlapcem. Ob priliki monarhističnega puča je izdala proglas, v katerem pravi, da je enotna fronta vseh narodnih antiimperialističnih sil prvi in glavni korak do zmage nad tujimi imperialisti. Centralni komite Tudeha pravi v svojem preglasu, da bo narod lahko uničil bajonete impe- tem prehaja borba proti monarhističnim uzurpatorjem iz jaze posamezni, nevezanih akcij v odločnejšo skupno borbo vseh nacionalnih sil. Zahedi še je očiiiidno ustrasu te nove nevarnosti za svoj režim. Zato je dal poklicati v prestolnico iz ostale države 16 bataljonov vojaštva. Obenem pa je zaostril teror. Aretacije so' postale še bolj množične, sedaj jih vrši po fašističnih metodah «rastrela-mentov». Številne nasportnike so monarhistične tolpe kar na mestu pobile. Od četrtka prejšnjega tedna pa do ponedeljka je trajala v rimskem parlamentu debata o zaupnici novi vladi. V senatu je prvi dan govoril komunistični senator Scoccimarro, ki je podčrtal, da že samo dejstvo, da je vlada sestavljena samo iz demokristjanov, označuje težnjo pi;eokreta na desno. Komunisti opozarjajo, da bi tak poskus prinesel zmedo in negotovost v državi. Ce bi se Pella obvezal, da bo izvedel vsaj nekatere izmed strukturnih sprememb, ki jih predlagajo komunisti in ki so predvidene v ustavi, bi morda mogli glasovati za zaupnico. Kritiziral je nato vladni program na gospodarskem, notranjem in zunanjepolitičnem področju ter zaključil, da spričo Pello-vih izjav ni videti nobenega bistvenega zboljšanja dosedanje demokristjanske politike in bo zato komunistična skupina v senatu glasovala proti. Senator Secchia je zahteval amnestijo posebno za partizane ter je napadal notranjo po; litiko vlade. Zaključno izjavo je v imenu komunistov podal sen. Terracini, ki je izjavil, da bo njegova skupina volila proti zaupnici. Po nekaterih drugih volilnih izjavah je sledilo glasovanje. Za zaupnico Pel-lovi vladi je glasovalo 140 senatorjev (demokristjani, monarhisti, liberali in republikanci), 86 proti (komunsti, socialisti, levi neodvisni), vzdržali pa so se socialdemokrati in misini (10 glasov). Kmalu po zaupnici v senatu se je začela diskusija v zbornici. Za komunistično skupino je prvi spregovoril Giancarlo Pajetta, ki je napadel zlasti pristransko notranjo politiko nove vlade; dalje kritiziral zunanjo politiko, ki v bistvu o-stane ista kot De Gasperijeva. Di Vittorio je zahteval, naj se neha diskriminacija vlade do posameznih skupin državljanov. Dalje je zahteval uvedbo premične lestvice za državne uslužbence ter naj se reši težko stanje upokojencev. Volilno izjavo v zbornici je podal tovariš Togliatti, ki je utemeljil, da bodo komunisti volili proti zaupnici vladi zaradi njene enobarvne sestave in zaradi njenega programa, ki se ni izboljšal v primeri s prej- šnjimi ne v notranji ne v zunanji politiki. Posebno je napadel Pellovo izjavo, da državni uslužbenci, ki so stavkali, ne bodo deležni amnestije. Nato poziva vlado, naj s stvarnimi dejstvi in s spoštovanjem republiške ustave pokaže svojo demokratičnost in naklonjenost delovnemu ljudstvu. Po zaključku volilnih izjav vseh ostalih skupin je spregovoril ministrski predsednik Pella. ki se je otepal očitkov opozicije. Sledilo je glasovanje. Za zaupnico je glasovalo 315 poslancev, proti 215, dočim se jih je vzdržalo 44 poslancev. Osvoboditev petih tovarišev PARIZ — Pet borcev za svobodo, tovariši Le Leap, Stil, Molino, Du^oloné in Laurent so bili v torek izpuščeni iz zapora. To je velika zmaga francoskega delovnega ljudstva in partizanov miru, ki so neprestano zahtevali njihovo osvoboditev. bljanske klike, čeprav je sedaj, uradno, le «cenjen sotrudnik» lista «Corriere di Trieste» Bruno Cerne stanuje v neki udobni vili, v bližini katere se je leta 1949. pripetil hrupen dogodek titovske politične kriminalnosti. Mislimo na poskušeno ugrabitev Rudija Uršiča. Ko se je slednji vrčal iz Cernejeve vile, kamor je bil povabljen, ga je neki... «policijski komisar» zelo vljudno povabil, naj vstopi v čakajoči avtomobil. Avtomobil je pripadal UDBI in lažni komisar je bil eden udbovskih agentov, ki je imel nalogo ugrabiti Uršiča Naravno, stvar je dvignila precej prahu tudi zato, ker je Uršič v svoji prijavi policiji navedel točne obtožbe, v katerih je bil imenovan tudi Bruno Cerne. Ves lisk je govoril o tej zadevi razen «Corriere di Trieste», ki je bil najbolj... rezerviran. To je tud 1 popolnoma razumljivo. Čudno bi bito, če bi litovski časopis v italijanskem jeziku začel delati reklamo tej nezgodi UDBe Policija je bila uvedla preiskavo o tej temni zadevi, tova ob določenem trenutku je vse tihnilo. Neki časopis, ki je zadnje čase ponovno privlekel na dan to zadevo, je napisal, da je bila vsa stvar postavljena ob stran, ker bi se sicer izvedelo preveč stvari. Smatramo, da je pravilno, da bralci vedo, kdo je — če je resnica, kar se govori . močenih krogih — novi d, .i vodja «Fronte», zato srr.^ tudi bežno opisali nekatere s!-ani življenja Bruna Cerne ’ dogodek ki se ga v dol meri neposredno tiče. Toda j adnjih časih se opaža nekako poživelo delovanje «cavaliere della Corona d’Italia» Maria Stocca, ki je znan kot poražen voditelj fantomskega «Tržaškega bloka» (porazil ga je titopendentist proj. Cusin sodelavec «Corriere»), Zdi se, da sedanje delovanje pripravlja združitev «Fronte» in «Bloka» u enotno organizacijo, kateri bi moral predsedovati nič manj kot zgoraj omenjeni vitez kraljevske krone. S lem bi se uresničila stara titovska zamisel, da okrepijo svojo peto kolono: «titopendentistično gibanje». To njihovo gibanje ima danes bolj kot kdaj koli prej nalogo, da pripravi ozračje manevrom beograjske klike, ki, medtem ko predlaga obstoječe stanje, postavlja z vedno večjo vztrajnostjo svoje zahteve po vsem Svobodnem tržaškem ozemlju, OD TEDNA PKiEK, 21. avgusta: V Moskvi so se zaceli razgovori med sovjetsko viado in delegacijo DR Nemčije, ki jo vodi tov. Grotewohl; razpravljali Dodo o odnosih med obema deželama in o nemškem vprašanju — V Parizu je stopilo v stavko nadaljnjih 50 kovinarskih tovarn — V neki tovarni plastičnih snovi v Bombaju se je vnel požari 11 oseb je živih zgorelo 12 jih je pa težko opečenih — V kaznilnici v Monroe (ZDA) se je uprlo 300 kaznjencev) upor so zadušili šele po večurnih bitkah; en kaznjenec je bil ubit, trije pa ranjeni. Clark, ki se nahaja na obisku v Hong Kongu, je izjavil, da «se sile, ki jim poveljuje ne bi uprle, če bi Cangkajšekovi nacionalisti napadli Kitajsko». SOBOTA, 22. avgusta: Čilska vlada je sklenila, da kljub ameriški prepovedi ponudi v prodajo svoj baker vsem deželam, vključno s Sovjetsko zvezo - Prizivno sodišče Vzhodne Afrike je potrdilo obsodbo, po kateri je bil voditelj kenijskega ljudstva loma Kenjata s svojimi petimi tovariši obsojen na pet let prisilnega dela; kot je znano je Vrhovno sodišče Kenije to obsodbo svojčas razveljavilo. - Poveljnik 7. ameriške flote Joseph CGT je po 3 tednih odločne borbe proglasda konec mogočne stavke PARIZ — Francosko delovno ljudstvo je v svojem mogočnem stavkovnem gibanju proti protiljudskim zakonskim ukrepom, za izboljšanje življenjskih pogojev doživelo novo izkušnjo. V trenutku, ko je gibanje zajemalo vse večji razmah, ko je stopilo v stavko nadaljnjih 600.000 avtomobilskih in metalurških delavcev, so voditelji razbijaških socialdemokratskih in katoliških sindikatov klonili pod pritiskom vlade. V posebnih pogajanjih z vlado so sprejeli dokaj meglene in nedoločene obljube ter pozvali svoje člane, naj prekinejo stavko Toda izdajstvo razbijaških sindikalnih voditeljev ni imelo zaželenega uspega. Le redke skupine delavcev, posebno v provinci, so se odzvale pozivu; Z druge strani so vladni krogi mrzlično delali na tem, da se ne skliče parlament, kjer bi na razpravi o dogodkih v deželi ostala vlada nedvomno v manjšini in bi verjetno morala podati ostavko. Prvotno so poslanci poslali svojo zahtevo za sklicanje parlamenta brzojavno; toda pravila predvidevajo, da mora brzojavkam slediti pismeno potrdilo in teh pisem je prispelo 211, ker so se nekateri katoliški in socialdemokratski poslanci spričo izdajstva njihovih sindi- vilo pisem, da ni predsedniški ured odbil pisma 4 komunističnih poslancev pod pretvezo, da avtentičnost njihovih podpisov ni gotova. Tako so se združili vladni krogi in razbijaški sindikalisti, da razbijejo enotnost delovnega ljudstva in mu onemogočijo dosego pravičnih zahtev. Enotna razredna sindikalna organizacija CGT ni mogla sama kljubovati tej koaliciji. Zato je po skrbni preučitvi položaja proglasila konec stavke. Delovno ljudstvo je zato začasno prenehalo borbo, da ohrani svoje sile za bodoče ostre borbe, ki ga čakajo, če vlada ne NEDELJA, 23. avgusta: Madžarska in Argentina sia sklenili trgovsko pogodbo za izmenjavo Plaga v vrednosti 30 milijonov dolarjev letno — V Tel Avivu se je zaključila prva faza procesa proti lb članom neke teroristične tolpe, ki so izvršili atentat na sovjetsko in češkoslovaško poslaništvo; vsi, razen enega so bili priznani za krive. PONEDELJEK, 24. avgusta' Vlada Porenja in Vestfalije je za pet let odvzela bivšemu podtajniku nacističnega propagandnega ministrstva Naumannu vse politične pravice; Naumann je oli kandidat za bodoče volitve na listi neke neonacistične stranke — Vodstvo velesejma v Leipzigu je sporočilo, da bo na letošnjem velesejmu, ki se bo otvo-ril 30. avgusta, razstavljajo 8000 tvrdk iz 25 dežel. * * * TOREK, 25. avgusta: Na procesu v Tei Avivu je bilo 13 teroristov, obtoženih med drugim tudi zaradi atentata na sovjetsko m češkoslovaško poslaništvo, ob- sojenih na eno do 12 let zapora Na otoku Ceialoniji v Grčiji, ki je skoro ves porušen od zadnjega potresa, so po dvanajstih dneh izkopali iz ruševin dve še živi ženi — V Aleksandriji Je bilo aretiranih pet egiptovskih mladincev, ki so se vračali z Mladinskega festivala v Bukarešti. SREDA, 26. avgusta: Profesor August Piccarti in njegov sin Jacques sta se v vodah Caprija s posebno napravo «batiskafom» potopila 1100 metrov pod morsko gladino — V Njasalandu (Južna Afrika) se je uprlo na tisoče domačinov proti nameravani ustanovitvi Zveze Centralne Afrike, s katero hočejo Angleži še bolj podjarmiti domače prebivalstvo; policija je brezobzirno streljala v množico črncev. katov premislili. Kljub temu bo menjala svoje protiljudske bi bilo doseženo legaalno šte-1 politike. ČETRTEK, 27. avgusta: Angleška vlada je ukinila vse omejitve za uvažanje madžarskih proizvodov v Anglijo — V Rimu je strašen vihar povzročil številne žrtve in milijarde škode; 50 m vatikanskega zida je voda porušila — V Beirutu (Libanon) in v Tripolisu v Siriji so bile velike demonstracije proti francoske.-mu kolonialnemu terorju. SUVA 10». /DAM! 31. avgusta poteka peta obletnica nenadne smrti tov. Andreja ždanova, člana in sekretarja politbiroja VKP(b). Njegova smrt je pred petimi leti globoko presunila demokratično ljudstvo vsega sveta, predvsem pa narode ZSSR. Tov. zdanov, ki je posvetil vse svoje življenje in delo borbi za boljše življenje delovnega ljudstva, je bil poznan in priznan, kot eden izmed najbolj doslednih in borbenih voditeljev svetovne protiimperia-listične fronte. Na prvem sestanku Informacijskega urada 1947. leta je točno označil ameriški imperia- lizem, kot glavnega sovražnika miru. Njegov referat, ki ga je imel na tem zasedanju, je predstavljal in je še danes dragocena podlaga in nauk svetovnemu komunističnemu gibanju za borbo proti imperializmu, za ohranitev miru. Tov. zdanov je dal obenem svoj dragocen ideološki doprinos k zgodovinski resoluciji 1. U. o stanju v Komunistični partiji Jugoslavije. Poznejši razvoj dogodkov v Jugoslaviji in posebno današnje pozicije, na katere je odkrito in brez sramu prešla beograjska klika, nam še bolj potrjujejo pravilnost utemeljitev zgodovinske resolucije. Veliki voditelj, učenec in tovariš nesmrtnega Stalina pa je dal svoj doprinos tudi v domovinski vojni, ko je organiziral obrambo Leningrada. Da je junaško mesto vzdržalo dve leti pred srditimi napadi Hitlerjevih hord, je v znatni meri zasluga tudi nepozabnega tov. zdanova. TOV. TONZAR PRIPOVEDUJE O TITOVSKIH KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH V najhujši zimi so gnali ujetnike do vratu v morje Samo par minut je trajal Rankovičev obisk - Premestitev na otok Uljanik - Tri dni garanja, brez oddiha - Ponesrečen beg - Jetniki niso hoteli več pretepati sotrpinov Tov. Andreju Ždanovu, globokemu teoretiku marksizma-lemnizma in voditelju komuni, stičnih in delavskih partij, kliče delovno ljudstvo vsega sveta ob peti obletnici njegove prerane smrti: VEČNA SLAVA TVOJEMU SPOMINU! 21. avgusta 1951 smo imeli «visok » obisk»: obiskati nas je prišel sam rabelj jugoslovanskih narodov in neposredni krivec vsega našega trpljenja in naših muk Aleksander Ran-kovič. Prišel se je prepričat, če njegovi pandurji dobro u-resničujejo ukaze. 2e nekaj dni prej smo opazili, da bo nekaj novega, ko so poleg navadnih začeli postavljati okrog taborišča nove stražarnice. Ko je prišel dan, so nas po-strojene postavili pred barake, medtem ko je bilo krog in krog bodeče žice postavljenih na desetine proti nam naperjenih mitraljezov in se je vse okrog taborišča vlekla nepretrgana vrsta miličnikov in udbovcev z brzostrelkami v rokah. Nenadoma se je skozi vhod taborišča prikazal nek človek, obkrožen od višjih in nižjih TISK JE NAJMOČNEJŠE OROŽJE PROTI SOVRAŽNIKOM LJUDSTVA O pomenu in važnosti pobud v okviru kampanje za naš tisk Se pred nekaj leti so bili «prazniki demokratičnega tiska» na našem podeželju sko-ro nepoznani. Ko govorimo danes o «prazniku tiska» pomeni, da govorimo o stvari, ki . jo naše ljudstvo že dobro pozna in pričakuje od leta do leta z veliko nestrpnostjo. Letos so se začeli «prazniki tiska» tudi na podeželju z dobrimi izgledi. Prvi dve veselici, na Opčinah in v Ricma-njih beležita nadvse zadovoljiv uspeh. Prepričani smo, da bodo sledile še druge vasi in tudi prekosile dosedanje u-spehe. Naš namen pa je danes, da prikažemo pravi pomen, ki ga ima «praznik tiska» in zakaj polaga naša partija v to pobudo tako važnost. Večkrat smo že podčrtali, da ki jo naše ljudstvo že do-močno orožje, ki ga ima naša partija v svojih rokah za borbo proti sovražnikom ljudstva in miru. Treba pa je razumeti, da gre za orožje, ki ni še pripravljeno. Treba ga je namreč še izoblikovati in izbrusiti, kar se doseže s trudom, čutom požrtvovalnosti in razumnostjo Pri izgrajevanju svojega tiska, ki jih brani in se bori za njihove koristi, morajo delavci premostiti veliko potežkoč. Po-manjkan e denarja, nezadostno poznavanje materinega jezika, posebno pri Slovencih, ki jih je fašizem kruto raznarodoval — vse to so sovražniki demokratičnega tiska, ki jih je treba premagati. Druga še neiz-propagantie. Se danes jo oku-liko žrtev, je svoboda tiska in bojevana bitka, ki je stala to-patorji in njihovi hlapci stalno kršijo in omejujejo. Kako izpopolnjuje delovno ljudstvo to svoje orožje in ga vedno boljše uporablja. Naš tisk izpopolnjujemo in izboljšujemo z nabiranjem denarnih prispevkov, s prizadevanjem za dopisovanje v naše liste in z delom njihove popularizacije. Konference, propagandni napisi, lepaki, stenčasi, pisma, ki se pošiljajo bralcem ali tistim, ki ne čitajo naših časo- Ena izmed odločilnih prednosti demokratičnega tabora in njegovih načelnih razlik od imperialističnega tabora je to, da ga ne razdirajo notranja nasprotja in borbe, da je najvažnejši izvor njegove moči in napredka medsebojna skrb za interese vseh dežel demokratičnega tabora in tesno gospodarsko sodelovanje. (Iz govora tov. Ma-lenkova na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR dne 8. 8. 1953.) Klerofašistična rimska vlada, ki jo podpirajo italijanski kapitalisti pa skrbi za finansiranje vsega ostalega tiska. Slednji širi iste ideje, blati socialistični svet, ima kot podlago protikomunizem ter hvaii ameriško «civilizacijo». Razlikuje se edino v tergi, da podžiga drugi nacionalizem. Naš tisk pa potrebuje podpornike, dopisnike, raznašalce. Potrebuje ljudi, ki bodo z dopisovanjem vsebinsko izboljšali naše liste; z denarno podporo okrepili finančno stanje in z raznašanjem razširili krog bralcev. Naš tisk nima tajnih podpornikov, ima pa to, kar ne poseduje nihče drugi: resnico, ki je na naši strani ter veliko število mož, žena in mladine, ki si prizadevajo za njegovo utrditev. Zaradi tega se organizirajo veselice, nabirajo denarni prispevki, sestavljajo stenčasi, organizirajo konference in se od hiše do hiše raznašajo demokratični listi. To delovanje se izboljšuje in krepi, ker pristopajo na stran demokratičnega tiska vedno nove sile. Na ta način izpopolnjujejo delavci svoje orožje borbe, katero je v njihovi slu- žbi in se bori za dosego tistega, kar je potrebno za boljše in vedrejše življenje. Ogorčenje proti ameriškim vojakom Ameriški pilot Robert Ben-tley je 1. novembra preteklega leta v središču Londona streljal na petdesetletnega šoferja avtotaksija N. Levine, ker ga ta, pijanega kot je bil, ni hotel voziti. Toda šofer ni izgubil prisebnosti duha. Skočil je na napadalca, ga vrgel ob tla in ga razorožil. Letos v juliju je pa vladni bilten «London Gazette» objavil vest, da je bil odločni šofer po nalogu kraljice odlikovan za to dejanje s kolajno britanskega imperija. Navedeni primer jasno priča, kako povsod raste ogorčenje proti predrznosti ameriških vojakov, ki jih vzgajajo v duhu brezobzirne napadalnosti in vojne sovražnosti. Tudi pri nas so se že zgodili podobni primeri. Ni izključeno tudi, da bi moglo spet priti do takšnega skrajnega dejanja. Toda v tem primeru bi bil pri nas napadeni, ki bi se branil, vse prej kot odlikovan... Na prireditvi za tisk, ki je bila v nedeljo na Opčinah, je nastopila bolgarska ekipa v tekmi odbojke s športniki «Mer-candela». Na sliki: bolgarska ekipa (v drugi vrsti stoječ) in moštvo «Mercandela». oboroženih udbovskih oficirjev. Z urnim korakom je prišel do središča dvorišča, nas s sovraštvom in posmehom pogledal, se ozrl in odšel. Ves «obisk» ni trajal niti dve minuti. V tem času pa so ga jetniki, ki so ga spoznali po njegovem obrazu rojenega kriminalca, gledali s takim neprikritim sovraštvom in gnevom, da je moral razumeti, kako strašen bo za njega dan obračuna. V tem času so mu «spreobrnjenci» vzklikali na vse grlo, kot je bilo že prej pripravljeno. Med jetniki je bilo na dentine in desetine generalov, visokih in nižjih oficirjev ter borcev od 1941, ki jih je prav dobro poznal še izza časa borbe. Niti teh ga ni bilo sram, niti teh ni pogledal, čeprav so v tistem trenutku predstavljali živo in nemo obsodbo za vse zločine, ki jih je zakrivil proti najboljšim sinovom Jugoslavije. 28. oktobra 1951 so z otoka Grgur odpeljali prvo skupino jetnikov na otok Uljanik. Bil sem med prvimi, ki so prišli v to novo koncentracijsko taborišče. Bali smo se, da nas bodo sprejeli kot na otoku Grgur, vendar pa se ni nič zgodilo. V tem taborišču niso več jetnikov tepli pred vsemi, marveč so jih poklicali v svoje sobe in jih tam, ko se jim je zdelo potrebno, strahovito pretepali «na štiri oči». Dejstvo pa je, da smo morali garati kot črna živina. Prve tri dni bivanja v novem taborišču smo morali delati dan in noč brez počitka. Po teh treh strahovitih dneh, so nam dali 3 ure počitka, nas potem zbudili ter nas ponovno gnali na delo, čeprav smo se komaj držali na nogah. To je trajalo do 20. novembra. Prve dni novembra so udbovci zavohali, da sta se dva jetnika pripravljala na beg. Istaknila sta bila nekje čoln, ukradla nekaj hrane in vse skrila za časa ncčnega dela. Ko so ju zasačili, so ju privedli do nas in ukazali «prostovoljno» tepenje obeh nesrečnikov. Tokrat pa se je prvič v taboriščnem življenju zgodilo nekaj, kar bi se pred meseci zdelo nemogoče in nepojmljivo. Jetniki so enoglasno odklonili poziv na tepenje obeh lovarišev. Besni udbovci so začeli groziti na vse načine, da bi nas «prostovoljno» spravili nad oba nesrečnika, a vsi njihovi napori so bili zaman. Le pod surovim pritiskom orožja se je «javilo» k temu podlemu in nečloveškemu delu kakih 50 «spreobrnjencev», ki pa so tako slabo izvršili svoj «posel», da so jim morali pomagati sami udbovci. To je bil prvi primer enotnega nastopa proti titov-cem, kar nam potrjuje, da se je med jetniki začela ustvarjati tista vzajemna tovariška in človeška solidarnost, ki je prvi korak k aktivnejšemu delovanju proti sovražniku. Ta skupen in hraber nastop nas je vse navdušil in marsika-kega «spreobrnjenca» zopet spremenil v človeka. Najbrže tudi zaradi tega so si naši rablji omislili drug način bojkota, ki bržkone predstavlja v sedanji zgodovinski dobi in v svetu edinstven primer najbolj barbarskega mučenja. Ne verjamem, da bi si bil niti Hitler nekaj takega omislil, saj me še sedaj spre-letuje groza, ko mislim nanj. Ker so videli, da «privatno» tepenje ne učinkuje kakor «javno» in ker so najbrže imeli ukaz, da ne smejo tako po-gostoma tepsti jetnikov, saj so vesti o grozotah v titovskih taboriščih že prodrle v širni svet, so začeli «jazbince» pošiljati «na kopanje peska k morju». Ta nov način mučenja so začeli izvajati v januarju 1952. t. j. v najhujši zimi, v strahovitem mrzlem vetru. «Kopati pesek pri morju» je eno, a kopati pesek v morju» je nekaj popolnoma drugega. In prav to so si izmislile te zverine. Najtrdnejše tovariše, t. j. tiste, ki so jim javno kljubovali, so pod stražo pošiljali k morju, tam jim ukazali, naj .se slečejo do golega in jih pod pretnjo orožja silili v vodo do podpazduhe in nekatere druge pa celo do vratu. Potem so ti mučeniki morali «kopati» pesek in ga nositi k obali. Vsako uro so dobili 10 minut počitka. Te minute pa so še povečale muke jetnikov, ker zrak je bil mnogo bolj mrzel kot voda. Pokrivali so se z odejami, ki so jih prinašali s seboj, jih s svojim mokrim golim telesom popolnoma zmočili, tako da so v par minutah zmrznile. In te muke so trajale nepretrgoma 8 ur. Ko so jetniki padali v nezavest, so jih titovci vlači i na kopno, kjer so jih pretepali, dokler niso prišli k sebi, ker niso hoteli, da bi utonili. Po par dneh so jetniki cepali kot' muhe. Zato so morali to nepojmljivo in zverinsko početje prekiniti, ker je bilo nevarno, da vsi jetniki v kratkem pomrejo. (Sledi nadaljevanje) MARIO TONZAR HOWARD FAST: AMERIŠKI DNEVNIK Ethel in Julius Rosenberf sta povrnila čast AmeriHG ZeAel bi napisati par besed o JnLiusa in Eiheli Rosenberg, o tem, kar je njuno življenje in njuna smrt pomenila za milijone Amerikancev. Od dneva njune smrti sem imel nekaj časa za razmišljanje; od tedaj nisem napisal skoro nič, bavil sem se z raznimi osebnimi zadevami, toda vsa.k dan, vsako uro se je moja misel vračala k mlademu možu in mladi ženi, ki sta šla v smrt z junaštvom in plemenitostjo, ki jima skorc ni enakih v zgodovini človeštva. Njuna pisma iz hiše smrti leže kraj moje postelje. Ponoči se zbudim, čutim se del njih samih in jočem. Gledam moje Žepe, ljubljene otroke in vidim njuna otroka ter z grenko 0olečino opažam lepoto vseh otrok. Ponovno sem našel svojo ženo in ona je našla mene in ljubezen, ki jo čutiva drug do drugega je zrasla kot nov in čudovit cvet. To ni samo najina izkušnja; poznam ducate zakoncev, ki so se ponovno začeli ljubiti in se čutijo ljubimci in tovariši v nesmrtni ljubezni, ki je vezala Juliusa in Ethelo Rosenberg. Občutek ne- gotovega življenja, občutek tesnobe in nevarnosti, ki je v vsakem poštenem človeškem bitju današnje Amerike še vedno obstaja, toda mi smo spoznali novo obliko hrabrosti. IZ BRATSKE ČEŠKOSLOVAŠKE TEKMOVANJE V «MESECU DEMOKRATIČNEGA TISKA» V dukljanskem okraju v mestu Pardubice so zgradili tri nova stanovanjska poslopja za nameščence državnega podjetja «ointezija» v Semtinu., ZA VSAKOGAR NEKAJ... PREDVSEM PREVIDNOST KO se je znani raziskovalec Ro- bert Peary nahajal nekoč v enem izmed hotelov v Združenih drža- vah, je bral na vratih svoje sobe naslednje svarilo: «Ne kadite! Spomnite se na požar v Chicagu!» Peary je molče prečital svarilo in pripisal spodaj: «Ne pljuvajte! Spomnite se na poplave Mississiipija!» * * * PIJANI HARFIST pisov; vse to so sredstva velike borbe proti sovražnikom delavcev in njihovemu tisku, ki ga podpirajo kapitalisti. Titovci in njihovi indipen-dentistični priveski ter sovražniki drugih barv gotovo ne potrebujejo take pomoči za svo je časopisje. Beograjska klika trga še zadnji košček kruha iz «Pustite vendar ven, ust jugoslovanskih delavcev ter na ta način pravočasno preskrbi milijone, ki so potrebni za vzdrževanje njihovega umazanega tiska, kateri ima nalogo, da blati in obrekuje sile socialnega napredka. V zameno za poštenje in človeško dostojanstvo ponuja in poveličuje sistem življenja, ki ga a-meriški imperialisti vedno bolj širijo v svetu, to je od krajevnih titovcev priljubljeni «viva là e po’ bon». sem popolnoma nedolžen!» PRVI GENTLEMAN BENJAMIN Franklin je imel v službi nekega črnca. Nekega dne ga je črni sluga vprašal kaj pomeni beseda «gentleman». Franklin .mu j-e pojasnil: — Gentleman je gospod, ki živi od dohodkov, brez dela. — Gospodar — je nato modroval črnec — na tem svetu vse dela: voda dela. ogenj dela, konj dela, delavci delajo; vsi delajo razen prašiča. Prašič je torej prvi gentleman. «Ali hočete biti tako prijazni?» * * * POVEDANO SKOZI NOS A VEDNO LAŽ SVETOVNO znani angleški pisatelj Oscar Wilde je nekoč obiskal Ameriko. Spremljevalec, ki mu je razkazoval razne zanimivosti, se je ustavil pred kipom Washingtona ter dejal: — To je bil v resnici velik mož! Iz njegovih ust ni iprišla nikdar niti ena laži. — Prava reč! — ga je zavrnil skeptični in cinični pisatelj, ki ni gojil posebnih simpatij do A-meričanov — kot vsi Američani, je tudi on govoril skozi nos, * * * «Rt C «Upam, da me ne bo povabil na ples». ANEKDOTA O GOGOLJU PREMI JERI «Revizorja» (19. a-prila 1836) je -prisostvoval tudi car, ki se je zelo zabaval. Po končani predstavi se je obrnil do svojih dvorjaniikov ter dejal: — V tej vražji komediji ne manjka satire in to na račun prav vseh. Vsak je dobil svoj d-elež; jaz pa verjetno še največ. «Pobalina, ali vaju ni sram, da tako kvarita krasote narave!» DRUŽINSKI KONCERT BERNARD Shavv se je na nekem družabnem večeru pri znanki, ki ga je povabila na družinski koncert, v resnici zelo dolgočasil. Gospa pa j-e bila zelo navdušena nad pianistoma. Približala se je pisatelju in vzkliknila: — Ali ste slišali kako krasno svirata? Pomislite vendar, da svi-rata skupaj že enajst let. Shaw se je v trenutku zganil, kot bi se pravkar zdramil iz dolgega sna ter odgovoril: — Enajst let!? Nisem mislil, da sem že toliko časa pri vas. V vaseh Gottwaldovega o-krožja so letos organizirali preko 200 otroških vrtcev za 4500 otrok, ti tem bodo v teku žetve matere zadrugarke rešene skrbi za svo,e c-troke. O-troci so pod nadzorstvom izkušenih vzgojiteljev, ki jim posvečujejo vso skrb in nego. Pred kratkim so v Karvinu zgradili novo naselje «Stalingrad», kjer živi sedaj 8 tisoč rudarskih družin. V naselju gradijo novo šolo, ki bo že v začetku novega šolskega leta sprejela približno 400 rudarskih otrok. REZULTATI IV. TEDNA Objavljamo odstotke, ki so jih dosegle pcedine sekcije in velike tovarne v četrtem tednu «Meseca demokratičnega tiska» v razmerju z zadanimi cilji. Odstotki se nanašajo na širjenje «Unità», «Lavoratore» m «Dela». DELO Sv. Križ 80 - Tomažič 75 - Tovarna strojev 75 -Dolina 75 - Opčine 73 - Kolonkovec 70 - Barkovlje 70 -Magdalena 65 - Podlonjer 60 - Zg. Milje 60 - Skoljet 57 -Nabrežina 55 - Skedenj 55 - Pisoni 54 - Sv. Ana 50 -Sv. Ivan 50 - Mitnica 45 - Curiel 40 - Sv. Jakob 40 - Sv. Vid 30 - Sv. Alojzij 30 - Pončana 25 - Greta 24 - VOM 20. L’UNITA’ 23 češkoslovaških pionirjev je bilo za svoje vzorno delovanje v šoli in v pionirskih organizacijah nagrajenih s tem, da bodo preživeli šest tednov svojih počitnic v Artjeku, mednarodnem taborenju v Sovjetski zvezi. V plzenskem okrožju je bilo .elos otvorjenih par desetin poletnih počivališč za šolske otroke. Otroci so pod nadzorstvom svojih učiteljev, vzgojiteljev in zdravnikov — specialistov. Magdalena 91 - Pečar 90 - VOM 87 - Podlonjer 87 -Tovarna strojev 86 - (Sv. Alojzij 86 - Sv. Ivan 86 - Pisoni 85 - Curiel 83 - Zg. Milje 78 - Pončana 78 - Nabrežina 75 - Tomažič 74 - Skedenj 70 - Sv. Jakob 65 - Kolonkovec 63 - Mitnica 62 - «Acegat» 61 - Opčine 60 - Skoljet 53 - Barkovlje 52 - Sv. Vid 51 - Dolina 50 - Sv. Ana 45 -Greta 45 - Sv. Križ 30. Razumeti morate zakaj sta bila Rosenbergova zame kot brat in sestra, čeprav ju nisem nikoli videl in spoznal. Isti newyorški zaselki so nas spočeli, po istih lužah smo se igrali upirali se istim pomanjkanjem in obiskovali iste umazane bedne šole ter se zazidavali v iste sanje o človeškem bratstvu in bodočnosti V grenkobi Amerike smo se prepojili s sladkostjo; naučili smo se ljubiti našo deželo, ker smo živeli med ljudmi, katerih dobrote ni bilo mogoče odvreči, kot bi bila žolč. Nikoli nisem poznal Juliusa, toda z istim težkim srcem sva oba prisostvovala padcu Španije. Najini tovariši, bratje in prijatelji spe v španski zemlji. Spoznavam, da nimam nobene dobre lastnosti, ki mi ne bi bila dana od mojega ljudstva. Ljudstvo je radodarno z onim, ki ga ljubi in ga ne izdaja. Radodarno je bilo z Juliusom in Ethelo, ker jima je darovalo hrabrost in plemenitost, ki jima ni enake v naših časih. Eno morate razumeti: Julius in Ethel nista bila namenjena smrti. Vse, kar bi bila morala storiti je bilo priznati zločin, pri katerem sta bila nedolžna in zaplesti vodstvo Komunistične partije v zločin, ki ga ni zakrivilo. In tedaj bi živela v časti in udobnosti, ki bi jima bila dodeljena s strani mogočnih * gospodarjev atoma in mnogo nepoučenih ljudi bi ju spoštovalo. Vabljena sta bila, da skozi ta vrata izstopita. Izbrala sta častno smrt, častno, kot sta jo onadva razumela in kot jo razumemo mi. Kakšna izbira! 2e pri neizbežni smrti je potrebno toliko hrabrosti, predstavljajte si, koliko hrabrosti je treba, da se odpoveš 'življenju in premišljeno izbereš smrt, ker je to edina pot časti in naših načel. In kako sta ljubila življenje! Njuna pisma opevajo življenje življenjsko radost, nepopisno pa Ethelina pesnitev, z vso beznijo do življenja, ki jo izv je že nesmrtno klasično delo šega jezika. A Pr; se Toda kaj se je zgodilo z «CSzv Del nas je umrl z njima in s; če znali smo, da bi mogli kljuboM ča tej strašni končni preizkušnji I dobnega človeštva: odpovedati i d življenju za lestnega brata. večer njune smrti je bilo ori1 te zirano zborovanje, imeli smo mo dve uri časa, da ga pript' mo. Zato smo morali sporoi od ust do ust, od trgovine do govine, po telefonu. In venelo1 je v dveh urah zbralo v Ut’ Square, na sedemnajsti 1 ivajsettisoč ljudi, ki so dolgo li v groznem molku, medtem sta naš brat in sestra odhflj v smrt. Naučili smo se, da ljudstvo vedno molčeče. Tako sta dva naša brata šla. Naj počivata v miru. DO mogla večno živeti v srcih 1J1 Kajti v vsej zgodovini človet ni bilo nikogar, ki bi bil hraO' ši od teh dveh mučenikov. P1 nila sta čast moji ubogi dom1 ni; kajti Amerika ju je spd in nima drugih, njima enakih HOWARD FA$! faš: Iz titovski listov SLOVENSKI VmxevaM Prljateijmo Jngoaianie Ul Tortile uhteralo narodi k .m'-' -.u/» V občinski menzi v Škofiji1 brez vsakršnih ugotovitev šali ceno za kosilo od 63 di11 80 din. Večerjo -pa so prim«! zaradi visokih režijskih stror ukiniti. («Slovenski poročevalec» !• lija 53.) Tov v0; '-en IL LAVORATORE VOM 162 - Pisoni 136 - Sv. Alojzij 125 - Magdalena 109 - Pečar 100 - Sv. Jakob 76 - Sv. Križ 75 - IL-VA 70 -Podlonjer 70 - Kolonkovec 65 - Pončana 61 - Tomažič 60 - Skedenj 60 - Opčine 60 - Sv. Marko 60 - Tovarna strojev 56 - «Acegat» 56 - Mitnica 55 - Zg. Milje 55 -Milje-mesto 54 - Curiel 50 - Sv. Vid 46 - Dolina 40 - Skoljet 36 - Sv. Ana 35 - Sv. Ivan 32 - Arzenal 25 - Barkovlje 24 - Greta 20. Dva mlada zakonca, ki so ju izgnali sodnim potom iz sy!l)VP< vanja, sta morala prenočiti pod oboki cerkve Sv. Antona. ’ 2c kih prizorov imamo na žalost nešteto, kar gotovo ne delà sti VU in demokristjanskim občinskim upraviteljem Pred kratkim je 111 češko-dovaških delavcev odpotovalo v LR Poljsko, kjer bodo preživeli 15 dnevni dopust v poljskih sindikalnih počivališčih na Baltiškem morju. Letos se bo v češkoslovaških kopališčih, sanatorijih in domovih oddiha zdravilo in počivalo 340.000 delavcev, to je 2 in polkrat več kot leta 1948. IZ DEŽELAH SREDNJEGA VZHODA, POD JARMOM TUJIH TRUSTOV Težko razočaranje je doživela Težko razočaranje je doživela nepoštena sobarica Marija Molinari iz Genove, Leta 1950. je služila pri brazilskem konzulu v Genovi in nekega lepega dne izginila z dvemi milijoni italijanske in tuje valute ter raznimi dragocenostmi v skupni vrednosti pet milijonov lir. Takrat so jo organi javne varnosti izsledili in, čeprav je trdila, da je nedolžna, je bila obsojena na preko 6 let zapora. Pred par meseci je bila izpuščena zaradi pomilostitve. Takoj se je podala na me to, kjer je zakopala ukradeno blago, toda na njeno veliko žalost je našla, da je denar zaradi vlage strohnel. Pri poskusu, da bi prodala vsaj dragocene predmete, so jo pa zalotili in tako .se je premalo spretna tatica vrnila v zapor. Cela petrolej za razsvetljav je za prebivalce luksuzni predili«’ TEHERAN, avgusta 1953 — Ko je bila anglo-iranska družba izgnana iz Irana, so se petrolejske pozicije Velike Britanije na Srednjem vzhodu znatno oslabile. To nam dokazujejo pozicije obeh tekmecev v predvojni in povojni dobi. 1939 je V. Britanija kontrolira 76 odst. vse petrolejske proizvodnje Srednjega vzhoda, ZDA pa komaj 17 odst. 1946: V. Britanija 64,5 odst, ZDA 31; 1950: V. Britatnija 52,9, ZDA 44,4 odst.; 1951: V. Britanija 38,8, ZDA 58; 1952: V. Britanija 33, ZDA 59. V pičlih dvanajstih letih je V. Britanija popolnoma izgubila vodilno pozicijo na Srednjem vzhodu v korist ZDA. Ker so pa ameriški monopoli opazili, da se iransko ljudstvo noče odreči obrambi nacionalnih koristi, so se lotili čakanja in občasnega organiziranja državnih udarov. Prav tako ameriški monopolisti nimajo nobenega interesa urediti spor med Iranom in Anglijo, ker bi to pomenilo obnoviti angleško premoč na Srednjem vzhodu. Po nacionalizaciji Mladinska delegacija iz Kanade na IV. festivalu v Bukarešti v Iranu so ameriški trusti ogromno zaslužili, ker so prodajali petrolej... V. Britaniji. Poleg tega jim je uspelo onemogočiti načrt Anglije za izgon «dolarskega petroleja» iz dežel «juntovega bloka» in za njegovo nadomestitev z angleškim petrolejem. Prenehanje pošiljk iranskega petroleja je omogočilo ameriškim družbam, da so se z vsem svojim veseljem vrgle na tržišča, ki so liila doslej angleška. Obnovitev angleških pozicij v Iranu bi za ameriške truste pomenila oživitev nevarnega konkurenta. POD JARMOM PETROLEJSKIH TRUSTOV Danes narodi Srednjega vzhoda zelo bedno živijo kljub ogromnim petrolejskim bogastvom svojih dežel. Tuji trusti so jim odvzeli vsako možnost, da bi se o-koristili s temi naravnimi bogastvi vsaj za dosego skromnih a človeških življenjskih pogojev. Kot je dobro napisal arabski tisk sličijo te države tistemu velblodu, ki ima polno grbo vode, a si ne more nikoli ugasiti žeje V teh deželah, ki so največje proizvajalke mineralnih olj na svetu, je celo petrolej za razsvetljavo luksuzni predmet, ki je nedosegljiv za velikansko večino prebivalstva. Gospodarska zaostalost teh držav in strašna beda njihovega prebivalstva izvirata iz gospostva petrolejskih trustov. V zameno z a svoje težko in naporno delo prejemajo delavci petrolejskih družb mezdo, ki je za pet ali šestkrat nižja od plače ameriškega delavca, ki je prav tako kruto izkoriščan, List «Al-Saab» iz Bagdada pravi o arabskih delavcih, ki delajo za ARAMCO v Saudski Arabiji: «Ti ljudje, ki so vajeni bede in pomanjkanja nomadskega življenja, ne morejo prenašati ameriškega izkoriščanja». Inozemski monopoli, ki so se polastili petrolejskih področij Srednjega vzhoda in investirali velike kapitele, iz katerih pridobivajo bajne dobičke, se tresejo za te svoje kapitale in dobičke. Bojijo se drug drugega. Predvsem pa jih je strah napredovanja narodno osvobodilnega gibanja v teh deželah. Kar se je zgodilo v Iranu, je za njih preveč svareče in pomembno opozorilo. Najnovejši manevri petrolejskih trustov so smešni. Od 1350 do 1952 so bile revidirane pogodbe o koncesijah z Irakom in Saudsko Arabijo. Ob tej priliki se je v Angliji in ZDA začela bučna propagandna kampanja. Začeli so trditi, da je to konec kolonialistične politike in da te nove pogodbe nudijo polovico petrolejskih dobičkov vladam arabskih držav. Dejansko pa vse to ni nič drugega kot navadna sleparija. Nove pogodbe ne spreminjajo položaja narodov Srednjega vzhoda. Petrolejska bogastva ostanejo inozemskim monopolom, ki delajo z njimi, kar hočejo. Kar se pa tiče delitve dobičkov, gre zato, da predstavniki dežel, ki proizvajajo petrolej, nimajo nobene pravice kontrolirati računov družb, zato pa ne morejo niti biti na tekočem o resničnih dohodkih. Vse se omejuje le na neznatno povišanje vsot, ki jih plačujejo inozem-ci za izkoriščanje koncesij, kar pravzaprav pomeni povečanje na-pitnin. Ta manever z obnovljenimi pogodbami ne bo prinesel a-rabskim narodom nobenega olajšanja in ne bo izboljšal narodnega gospodarstva. Grabežljivost imperialističnih monopolov, ropanje narodnega bogastva, strašno izkoriščanje petrolejskih delavcev, sistematično vmešavanje v notranje zadeve dežele je pripravilo ugoden teren za poostritev narodno osvobodilnega gibanja narodov Srednjega vzhoda. Zato imperialisti ne morejo več računati le na večjo ali manjšo vnemo voditeljev, ki so jih p odkupili, Začeli so mislih «argument» vojaške okdp1 Jasno je, da so na Bližnje^ Srednjem vzhodu uresničeni teški ukrepi (gradnja vojašh poriše, nadaljevanje vojaški Iranu in v , J 'a / V je kupacije u Iranu in v Arabskega polotoka, neg1 stališče glede umika može"'('''ar .čet iz Egipta, od takozvanešK | Brij veljstva za Srednji vzhod * videne okupacije) povezni strateškimi načrti ZDA in ‘ y lije, prav tako pa z interesi trolejskih monopolov. (Konec) s. belinK1 Radio Trst II. zopet laže !>e: thiš A «v, c ‘on sc k h Keš Sfo k it k JV gliji s 15. avgustom ukib1 ,• V"« ' _______ -- . f Radio je poudarjal, da K kaznice na nekatere pre^jj ^ gleško prebivalstvo sv/! vest z veseljem, ki je bi* ^ a. 1 grenjeno le od dejstva, 0 hSO' bilo istočasno najavlj611^! C1 se bodo cene teh pred11 ^ Bo znatno povišale. C Radio Trst II. vedri0 ( s »t sveča toliko svojega «di"a,t nega» časa propagandi 0 j, k* ® koti» v vzhodnih dežela*1^ ne vlada «ameriško-ab- ,1 svoboda». Zakaj se n* ;i Jog zaustavil pri dejstvu, da g kit v «bogati» Angliji čakal0 < 6 po vojni za ukinitev na . k j t nekaterih predmetov, j L?*1 meni, da je prodaja vrs* (,j ^ 0 g ih proizvodov še vedn0 J iiu c jena? Zakaj ne pere 1 ^ \ ^ ’ javnosti umazane cunje ; gospodarjev in omejuj6^ V e- je laži o neobstoječi . i ' v deželah Vzhoda? NeK%j kF jektivnosti» bi zelo Prl tlt, radiu Trst II. Radio Trst II. je pred ^ oddajal vest, da bodo ,il>r*n at ^ BORCI PRIPOVEDUJEJO 0 SVOJIH DOŽIVLJAJIH foslelii govor Srebrniča kuliia M. u vasici Kožbana e n je sno 'SO izfl elo Mik; Objavljamo prispevek tov. Alojza Markoviča - Zvonka. Prav z veseljem čitam v na-' delavskem časopisu dose o doživljajih in spominih narodnoosvobodilne borbe, jih pošiljajo bivši borci. 'Zveseljivo in koristno bi bi-J i če bi naši borci in aktivisti časa junaške borbe proti na-fašizmu nadaljevali s svoji-dopisi. Moj doprinos se nanaša na 'e zborovanji, ki mi bosta tali vedno v spominu. Italijanom, ki so ga spoštovali in ljubili kot svojega. Drugo zborovanje, ki mi bo ostalo v spominu ,se je vršilo 12. aprila 1945 v ladjedelnici v Vernici j anu, kamor so premestili nekatere elektro-meha-nične oddelke iz Tržiča. Zaposlenih je bilo tam preko 1500 delavcev. Imel sem nalogo, da v tej tovarni držim množično zborovanje tekom delovnega urnika. V ladjedelnici v Tržiču je bilo to dosti lažje zaradi velikosti in varnih prostorov, Igo tem dM časa do časa nadzorovale tudi potek v notranjosti tovarne. Bilo je nujno najti zanesljive ljudi, ki poznajo nemški jezik. Zaprosili smo ravnatelja, naj se približa Nemcem in jih zadrži v pogovoru, kar je tudi napravil. Par tovarišev je za-stražilo vse postranske vhode, kot blisk so biii obveščeni vsi delavci, ki so takoj prihiteli in zborovanje se je izvršilo. Trajalo je 20 minut. Tudi takrat je služil Srebrničev nauk kot podlaga mojemu govoru. V trenutku ko sem zaključil sestanek, so me tovariši obvestili, da se približuje oficir SS, toda bilo je prepozno. Navodila za poostritev borbe zadnjih dni so bila že dana. Markovič Alojz - Zvonko KAREL DESTOVNIK - KAJUH suino en enei, Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel odlomi, moja draga! Ne bom ga za klobuk pripel, ne bom ga v gumbnico si del, odlomi ga, odlomi, draga! Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet trpi v pomladi tej... In glej, ta drobni češnjev cvet bo v njih izbrisal malodušja sled in spel razžaril tožni jim pogled. Samo en bel. en češnjev cvet odlomi, moja draga, saj veš, kako vsak tak pozdrav človeku za rešetkami pomaga. Vodstva trgovskih združenj so kapitulirala pred oblastmi Veletrgovci in industrijci odobravajo nova davčna bremena - Pritisk oblasti na male trgovce - Delavci nadaljujejo svojo borbo proti davčnim poviškom Ko smo trdili, da gospodarstvo našega mesta propada, so nas večkrat z raznih strani obtoževali, da ne govorimo resnice. Danes niso te krute resnice spoznali le vsi delavci, ki se vsakodnevno borijo, temveč so jo spoznali tudi mali trgovci in podjetniki. Cim je občinski odbor sklenil, da poviša davek na električni tok, na uporabo javnih prostorov in na nekatero še neobdavčeno blago, so takoj za industrijskimi delavci, ki so prišli na ulice, da zahtevajo pravičnejšo davčno politiko, tudi združenja malih trgovcev in podjetnikov določila zatemnitev reklamnih napisov in izložbenih oken v znak protesta proti novim davčnim poviškom. J. »v. Jože Srebrnič govori na zborovanju v vasici Kožbana. ozadju sedi tov. Vanni, komisar brigade «Natisene»; zra-ten n ega pa duhovnik iz Kožbane (s slamnikom na glavi). >d leta 1942. sem prisostvo-raznim večjim in manjšim realnim zborovanjem v la-gNelnici v Tržiču, kakor tudi " nedeljah po Brdih, kjer smo Ponavljali prve Narodno o-l°bodilne odbore. Po zlomu .Rìjànske vojske so začeli mi-V in javna zborovanja mno-’ '.'’krat prav v neposredni bii-H jti sovražnikovih postojank. :S ;ft° izmed največjih zboro-se je vršilo prvo nede-j.3 julija 1944. v zapadnih Br-v vasici Kožbana. Na to Orovanje je prihitelo par ti-pč ljudi. Zastopane so bile v 1^‘kem številu vse briške va-deloma tudi beneške in *Hj furlanskih. Več moških 1 Mešanih zborov je pelo par-,'^hske in narodne pesmi, iti j holoženje in morala vseh i ^Zočih je bila tako na višku, !sZit‘ ije* Aktivna borba Sovjetske zveze in vsega demokratičnega tabora za mir le dala določene rezultate. Po dolgi dobi naraščanja napetosti se je prvič v povojnih letih začelo untiti določeno popuščanje napetosti mednarodnega ozračja. (Iz govora tov. Ma-lenkova na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR dne 8. 8. 1953.) sploh težko opisati. Za ^nrnost, ki bi lahko nastala da bi nas napadli in fašisti (njihova po- IS jaAje Z<11 U.nnka je bila le par km od , ] f iena) se ni nihče zmenil. res' od prisotnih je bil pre T6an v skorajšnjo zmago zapiskih sil. Na improvizira odru se je vrstilo mnoge gornikov, ki so prinesli svoli solidarnost in pozdrave, p njimi so biii tudi duhov-;. *■ a prisotna je bila tudi kneška misija. lenobna tišina je nastala, ko pa oder stopil glavni govor j (j.’ Soriški junak Jože Srebriti D ' Besede Srebrniča so šle , <| |6: dna srca: Tako, kot si želi ipijj jAn človek vode, tako so vsi ■, «a o6i upijali, besedo za be \ p poslednji govor najzve sP1" l(JSega borca delovnega ljud-b1 L I) Kot da bi Srebrnič čutil, 3. Lovori zadnjič na množič-6,1 / tot zborovanju, je nakazal s(i|1 l^.Ko kateri mora hoditi in se i:-I delovno ljudstvo za doni0 ( p svojega cilja. «Ne more-di^VhA1 zamisliti prave in trdne i °jWe na Goriškem, brez ahj t,v ske in odkritosrčne pove Popiti® z italijanskim in furlan-ni p tu živečim naprednim natia j ‘dl, ob strani slavne Sov-*10zveze!» To so bile posteli? je 6 be3et}e na zborovanju, ki VP®'0 svoj odmev in dalo ■sp pst tisočem ljudi ,da so n° ài ili-jdali velikega slovenskega J'A \ -ika, ki jim je pokazal pra- e. 5 s SznQt NOB- Ko ie Par dni •JV *«],, je briško ljuflstvo izve-, f T6v Za tragično smrt Jožeta p rhiča, se je zarosilo oko r*s tli| ®rnu in mlademu Slovenci mnogim Furlanom in kot so bile nekatere ladje v popravilu. Toda tu je bila stvar drugačna. Skupno s par tovariši, ki so bili tam zaposleni, sem se odpravil do ravnatelja omenjene tovarne, ki je takoj pristal. Težkoča je bila pa v tem, da so bi'e na glavnih vratih nemške straže, ki so od VAŽNA ZMAGA ČLANOV DELAVSKIH ZADRUG Odstranjena je velika ovira za demokraHzacijo ustanove Novi odlok predsednika sodišča - Objava v uradnem listu cone B ne pride več v poštev - Člani lahko še uredijo zadevo glede povišanja deleža Pred porazom sovražnikov zadružništva-Treba je še vedno budno paziti Zadružniki, člani Delavskih za-drug, so te dni zabeležili v svoj aktiv važno zmago. Predsednik tržaškega sodišča je na zahtevo nadzornega odbora določil, da Delavske zadruge niso dolžne objaviti v uradnem listu cone B poziv članom, naj se prilagodijo zakonskim odredbam o zadružništvu, predvsem povišanju zadružnega deleža od 100 na 500 lir. Na podlagi odloka člani lahko še u-redijo zadevo glede zvišanja deleža in to v roku 30 dni po objavi Kot je znano, se je vsa stvar začela v septembru 1951, ko je predsednik tržaškega sodišča dovolil Delavskim zadrugam, da objavijo poziv zadružnikom za u-reditev članskega stanja preko objave v uradnih listih vseh področij, v katerih delujejo zadružne poslovalnice, na mesto s priporočenim pismom Ta olajšava je med drugim omogočala tudi prihra- nek mnogih milijonov, ker bi bili morali poslati poziv približno 75 tisoč članom, ki še niso uredili zadružnega deleža. Ko je predsednik sodišča izdal ta odlok, verjetno ni poznal pogojev v katerih se nahajajo poslovalnice Delavskih zadrug v coni B in zaradi katerih lahko trdimo, da poslovalnice cone B niso več'sestavni del Delavskih zadrug. Ze takoj ob objavi ukaza predsednika sodišča je bilo jasno, da titovci cone B ne bodo izpustili iz rok sijajne prilike, ki so jim jo nudili komisarji, in bodo zavlačevali zahtevano objavo v u-radnem listu, da bi tako ovirali sklicanje občnega zbora. Komisarjem so bili dani različni nasveti kako premagati oviro, ki jo je predstavljalo zavlačevanje objave v coni B, toda oni so vztrajali pri brezuspešnih stikih s tamkajšnjimi oblastmi. Od te- Uspeh sovjetskih filmov na festivalu v Benetkah Prejšnji četrtek se je v Benetkah svečano otvoril XIV. mednarodni filmski festival, na katerem je zastopanih 16 držav in sicer: Argentina, Brazil, Ceško-lovaška, Francija, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Italija, Indija, Jugoslavija, Poljska, Španija, Švedska, Madžarska, Sovjetska zveza in Združene države Amerike. Pomembna novost za letošnjo filmsko razstavo je udeležba Sovjetske zveze, ki je bila že več let odsotna in gotovo ne po lastni krivdi. Prisotnost sovjetske filmske umetnosti na letošnjem festivalu je nedvomno važen in pomemben prispevek k Sovjetska filmska igralka Ala Larinova dvigu umetniške ravni tega mednarodnega pregleda filmske u-metnosti v svetu. Sovjetska zveza se je do sedaj predstavila z dvema tehnično in vsebinsko dovršenima filmoma, ki sta našla ugoderi odmev celo med kritiki iz nasprotnega političnega tabora. Med prvimi so predvajali «Povratek Vasilija Sovjetska filmska igralka Natalija Medvedeva Bortnikova», ki ga je z umetniškim čutom in dovršenostjo režiral nepozabni sovjetski režiser Pudovkin. Pomemben uspeh je žela Sovjetska zveza tudi z drugim barvnim filmom «Rimski Korsakov», ki ga je režiral Gregorij Rošjal. V kategoriji otroških filmov sta bila nagrajena sovjetski « Cuk in Gek» ter češkoslovaški «Čarobna vaza». Ra- zen tega ima SZ na sporedu tudi barvni jilm «Sadko». Na festivalu filma je prisotna delegacija sovjetskih filmskih i-gralcev in režiserjev, ki jo spremlja sovjetski poslanik v Italiji Kostilev. V delegaciji so filmske igralke Medvedeva, ki ima v filmu «Povratek Vasilija Bortnikova» glavno vlogo, nadalje i-gralke Gretšenko in Larinova ter igralec Bielov in režiser Ptuško. Tudi to srečanje dveh različnih svetov na polju filmske umetnosti je lahko korak naprej k mednarodni pomiritvi in prijateljstvu, ki si ga vse ■ človeštvo iskreno želi. Senzacionalno rojstvo Rojstvo dvojčkov Denis Alan Goodwina in David Bruce Goodwina iz Sydneya je pov- zročilo v zdravniških krogih pravo senzacijo. Eden izmed dvojčkov je prišel namreč na svet 16. decembra 1952, do-čim se je drugi rodil šele 10. februarja 1953, to je 56 dni pozneje. Doslej je znan samo en sličen primer in sicer iz leta 1880. na Irskem. Razlika rojstva med prvim in drugim dojenčkom je znašala takrat 44 dni. Ce bodo narodi budni in bodo usmerjali svoje napore v to, da ne bodo dovolili uresničenja načrtov napadalcev — bo mir zagotovljen. (Iz govora tov. Ma-lenkova na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR dne 8. 8. 1953.) daj sta minili skoro dve leti. Sedaj je postalo jasno, da so se komisarji posluževali tega izgovora zato, da bi se izognili obvezi sklicanja članskih skupščin in o tem se je že prepričalo tisoče članov ter vsa javnost na splošno. Da bo .mera polna, je prišla ustanovitev CENTRALVINA prepuščanje v privatno režijo poslovalnice na Greli in stavka nameščencev.. Tedaj so se zadružniki, pod vodstvom ustanoviteljev in starih članov sestali na številnih sestankih, v mestnih okrajih in vaseh, da izrazijo vse svoje ogorčenje proli teni ukrepom in združeno zahtevajo, da se brez nadaljnjih odlašanj pristopi k sklicanju zadružnih skupščin. Člani iz Milj so celo poslali komisarjem apo- stol na ta predlog dokazuje, da bj bili komisarji lahko storili to že davno prej in ne šele pod pritiskom ogorčenih članov. Nedvomna je treba poudariti, da je ta nou korak naprej velika zmaga članov in zadružništva, njihove vztrajne akcije razgaljanja in stalnih zahtev. Stojimo pred porazom protižadružniških sil, tesno povezanih z določenimi skupinami tržaške veletrgovine. Vse kaže, da ne bi smele več obstajati nadaljnje ovire za sklicanje članskih skupščin in skupščine delegatov; kajti sedaj ne ostaja drugega kot brisati člane, ki niso uredili svojega članskega stanja. Toda ne smemo misliti, da bo- V tej akciji so dali mali trgovci in podjetniki dokaz enotnosti, strnjenosti in odločnosti. Ne more se pa reči isto o vodstvih njihovih organizacij, ki spričo pritiska s strani velikih trgovcev in industrijcev, občinskih oblasti, področnega predsedstva in VU, niso znala voditi in ugodno razviti te tako važne gospodarske borbe. Tudi če smatramo kot pozitivno dejstvo, da je v borbo trgovcev moral poseči politični svetovalec pri ZVU prof. Diego De Castro, moramo z druge strani ugotoviti, da se je odločnost prejšnjih dni spremenila v pravo kapitulacijo pred meglenimi in nedoločenimi obljubami omenjenega svetovalca. Prekinitev agitacije še predilo je bila dosežena vzpostavitev prejšnjih davčnih pogojev ali vsaj ublažitev novih davčnih bremen, ki gredo na škodo trgovcev in vseh občanov, ne more nikakor zagotoviti povoijnega razvoja spora Kajti, če so se <.e enkrat umaknili, se bodo trgovci težko ponovno oprijeli borbe. Strnjenost, ki so jo dokazali v tej akciji, je bila nadvse pozitivna in zato bi bili morali nadaljevati borbo do končne zmage. Možnost za nadaljevanje borbe je obstajata, ker tudi delavci nadaljujejo svojo borbo proti davčnim poviškom. Zadostovalo bi poiskati razlog za enotnost z delavci, in ta razlog predstavlja predvsem davek na električni tok, ki pada na vse meščane. Toda vodstva njihovih organizacij so raje Kapitulirala, kot bi se združila v borbi z delavci. Mislimo, da bi bilo zborovanje vseh prizadetih malih trgovcev in podjetnikov drugače odločilo. Mali trgovci in podjetniki se v veliki večini dobro zavedajo, da' nizke plače in mezde delavcev ne dovoljujejo nadaljnjega povišanja cen. Znano pa je, da se vsaka davčna obremenitev odraža na prodajnih cenah blaga, kar še bolj zaostruje že itak veliko bedo delovnih ljudi. Vedno težji gospodarski pogoji prizadevajo ne samo tržaške delavce s stalnimi dohodki (ki imajo itak plače in mezde za 62 odst. nižje od življenjskega minimuma), temveč tulli vse ostale gospodarske sloje, k! črpajo svoj zaslužek od delavcev. Takoj za delavci čutijo posledice težkega gospodarskega stanja prav mali trgovci in proizvajalci. Kljub sklepom njihovih organizacij, morajo mali trgovci in podjetniki nadaljevati s svojim protestom in vztrajati, naj področni upravni odbor odbije sklepe občinskega odbora. V tej borbi niso sami, v tem smislu se borijo ob njihovi strani tudi delovni ljudje in akcija bo morala doseči uspeh prav zaradi tega, ker obstaja ta skupen cilj in solidarnost vseh zainteresiranih. LIVIO SORANZ V Jugoslaviji se niža civilna proizvodnja V Jugoslaviji se obenem z višanjem vojnih stroškov in milltanzacije vsega gospodarstva. niža civilna proizvodnja. V novembru 1952 je bil splošni indeks industrijske proizvodnje v primeri v indeksom v oktobru prejšnjega leta 91. V isti dobi je indeks prehrambene industrije padel na 77. V novembru 1952 se je v primeri z oktobrom proizvodnja znižala za 11% v tekstilni indu- striji, za 21% v usnjarski in čevljarski industriji, za 14% v lesni industriji. V letu 1953. se civilna proizvodnja še nadalje niža To-koimenovani «socialni plan» predvideva, da bo proizvodna zmogljivost izkoriščena le za 62% pri tekstilni industriji, za 60% pri usnjarski in čevljarski industriji, za 72% pri industriji kavčuka, Znižanje splošne proizvodnje še bolj otežkoča že itak težke življenjske pogoje jugoslovanskih delavcev. Z vsakim mesecem narašča brezposelnost. Časopis «Narodni list» je pred časom pisal, da se je od leta 1949. do decembra 1952 število zaposlenih delavcev in uradnikov znižalo za 452.000 Univerzitetni trg v Bukarešti. z orilo, naj ne uveljavijo sporazumov glede ustanovitve CENTRALVINA in prepuščanja v privatno režijo poslovalnice na Greli. ~Wedtem, ko se je ta organizirana akcija članov širila in je vsa javnost začela strogo soditi delovanje nadzornega odbora, sc je slednji odločil, da zaprosi predsednika sodišča, naj Delavske zadruge razreši objavljanja poziva v uradnem listu cone B, ki ga ni mogoče izvesti. Pripravljenost, s katero je predsednik sodišča pri- da nasprotniki zadružništva popustili; še vedno imajo možnost, da v raznih zakonskih uredbah najdejo nove izgovore za zavlačevanje demokratizacije Delavskih zadrug, za ustvarjanje novih pretvez, le da prevarajo pričakovanje članov Zato je nujno potrebno, da člani budno pazijo, da sledijo z največjo pozornostjo bodočim razvojem in znajo pripravno poseči in preprečiti vsak in kakršen koli manever. Dr. UMBERTO SAJOV1TZ M §ALEZ Po tolikem času in zavlačevanju so končno začeli z deli za gradnjo stanovanjske hiše v Bajti. Tako bo imelo po zaslugi prejšnje občinske uprave v tej hiši šest družin potrebno stanovanje. Vaščani, ki stanujejo v Bajti, so vedno bolj nevoljni in se u-pravičeno pritožujejo, ker jim sedanja občinska uprava ni še poskrbela električne razsvetljave. Upajo, da se bo to zgodilo po dokončani stanovanjski hiši. Na vsak način bo bodočnost pokazala, kako znajo ti gospodje držati obljube. Da ni sedanja obč. uprava preveč skrbna, dokazujejo tudi razne poti, ki postajajo vedno slabše in kažejo svoja rebra; to še posebno po zadnjem deževju. Pod tov. Pircem je bilo vse drugače. Za vsakim nalivom in dežjem so bile poti popravljene in jarki očiščeni. Gramoz je bil vedno na razpolago. Tudi kar se tiče luči po vasi so zelo v neredu; redkokdaj gorijo vse žarnice. Večkrat pa je popolna tema, kot prej, ko ni bilo električne razsvetljave. Pred,nekaj tedni so pa gorele luči noč in dan skoraj ves teden! Marsikdo se je takrat izrazil, da ni čudno, če so davki vedno večji. Na zadnji občinski seji so litovski in liparski svetovalci odbili resolucijo o Tržaškem ozemlju, ki jo je predložil tov. Pirc. Tudi ta primer dokazuje, da so ti ljudje za razkosanje STO. Toda večina zgoniških občanov je l za spoštovanje mirovi e po-j godbe in za STO, kar so potrdili s svojimi podpisi. Samo v Saležu je podpisalo 160 vaščanov ne glede na politično pripadnost. Pri tem so mnogi izjavili, da radovoljno podpišejo, samo da bi kaj pomagalo in bi se izgubili od tod Anglo-američani, ki povzročajo ogromno škodo na polju in cestah; in to se bo tudi prej ali slej zgodilo! Vaški dopisnik »EVIN > nas Testament J. Fučika To je testament Julija Fučika. danes slavimo in katerega ime bo Prosim vas, vi vsi ki ste preživeli to nepozabno, strahotno dobo, ne pozabite onih, ki so padli za našo svobodo. Nekoč se bo s ponosom govorilo o velikih dneh tn velikih dejanjih, ki so jih doprinesli veliki junaki, ki tvorijo zgodovino. Ne sme se pozabiti teh brezmejnih junaštev. Bilo je mnogo ljudi, ki so imeli svoje ime, svoje težave, svojo žalost in svoje veliko hrepenenje in njih bolečina ni bila nič manjša od največjega junaka, ki ga častno ohranjeno. Naj vam bodo vsi ti nepoznani junaki dragi, vzljubite jih kot svoje najdražje, kajti oni so del nas vseh. Bodite ponosni nanje, kajti vsi ti so bili veliki ljudje, ki niso živeli le zase, marveč so živeli za bodočnost, za nas vse. Njih veliki cilj je bil, vstvariti o svetu človeka, pravega človeka, ki bo premagal vse težave in z ljubeznijo vstvaril mir v svetu. Fučikov poslednji krik je bil: «Ljudje, rad sem vas imel. Bodite budni!» Ze nekaj časa se pri precej govori o graditvi neke nove tovarne za predelavo papirja. O tej zadevi ni sicer znano nič podrobnejšega, vendar pa pravijo, da misli bodočo tovarno papirja zgraditi neka švicarska tvrdka. Zato se je v imenu finančne banke iz Ženeve predstavil županstvu v Nabrežini njen posredovalec od v. Ferraro in izjavil, da namerava omenjena banka finansirati gradnjo tovarne papirja. Za zgraditev tovarne bi bilo potrebno okrog 100.000 kv. metrov zemljišča. Zemljišče, na katerem bi se tovarna zgradila je last jusarjev, 17 kmetov iz Devina, ki so se prejšnji teden sestali z županom in tov. Slavcem ter o tem razpravljali. Končno so — kolikor nam je znano — privolili oddati zemljišče za to svrho. Razumljivo je, da so privolili, saj za to imajo tudi razloge. Nova tovarna bi ob polni kapaciteti i-mela dnevno 30 vagonov prometa in bi stalno zaposlevala približno 150 delavcev, predvsem domačinov. To so zahtevali naši jusarji in je odv. Ferraro tudi potrdil. Med prebivalci naše vasi vlada za tovarno veliko zanimanje. Ce bi se tovarna res zgradila, bomo to pobudo pozdravili, predvsem zato, ker bo s tem omogočena zaposlitev velikemu številu domačinov, ki so danes na žalost večkrat brezposelni in prisiljeni stalno iskati kakršne koli zaposlitve. Vaščan XV. Časih sva se srečala s pogledi; nekaj se je zasvetilo iz njenega očesa, ali vzlic temu je dejala: «Nikar me tako čudno ne glej!» Kako naj bi bil torej govoril o svoji ljubezni! Danes je bila zgolj otrok, ki se je veselil, da je smel biti v moji družbi! Dospela sva do Ajdove rebri. Na desno in levo je bil gozd izsekan. Zategadelj je rasla tam dolga trava, vmes pa vse polno rdečih jagod. Te so bile sicer že vse obrane, ker jih zobljejo ptice in kače; pa se je Meti vendar še posrečilo, da je dobila rastlino, na kateri sta viseli dve rdeči jagodi. Na enem vršičku pa je čepel majhen, bel cvet. Bila je presrečna: «Eno meni, eno tebi!» Z ustnicami je odtrgala jagodo, nato pa brez vsake zadrege meni ponudila šopek. Kakor ona, zaužil sem sad, a cvet sem spravil z veliko skrbnostjo v listnico. «Proč vrzi!» je zahitela. «V mestu me bo cvetje spominjalo nate, Meta.» Nekaj rdečice se ji je prikazalo na licu, vendar stvari ni več omenjala. Dospevši na Mali Blegoš, se nama je odkril Porezan v svoji dolgočasnosti in odkrila se nama je Črna prst v divji svoji lepoti. Luže na Malem Blegošu so bile suhe in tudi ovac ni bilo, ki se navadno v tolpah pasejo tam. Pred nama se . je dvigala visoka glava starega Blegoša. Ker je danes prvič hodila na goro, se ji je poznalo, da je razočarana. Menila je, da sva že na vrhu, pa sva bila šele na Malem Blegošu. Zdihovala je, no, pa sva sedla in počivala. Po odpočitku sva polagoma lezla navzgor, in sicer po stezah, ki jih je mnogo, pa so vse nezanesljive. Nekaj časa pripravno hodiš, v hipu pa ti zgine steza izpod noge, da sam ne veš kdaj. Nato moraš po gladki travi plezati, dokler ne stakneš druge steze, ki pa te ravno tako slepari kot prejšnja. Utrudljiva je taka hoja. Med slovenskimi gorami naš Blegoš ni velikan! In ne obdaja ga veličastnost, ki ob- daja naše snežnike in ki je je že nekoliko deležen sosed Ratitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske planine, ki ne pozna večnega snega ne neplodnih mle-vuv in ne divjih prepadov. Ali vzlic temu v svoji skromnosti stotero poplača truda polno pot, ki si jo moral prehoditi do trainate njegove strehe. To sva občutila z Meto, ko sva obstala na vrhu. Do svojega sedemnajstega leta je živela v vznožju pod Blegošem, a do danes še ni bila na njem. Ce bi po vaseh okoli Jelovega brda povpraševali, bi se takoj izkazalo, da vsaj dveh tretjin prebivalstva še nikdar ni bilo na Blegošu. Naši kmetje hodijo pač :e tja, kamor jih vodi delo! Meta se ni mogla oddahniti, tako so jo bili prevzeli vtisi lepega razgleda. Nebo sicer ni bilo prav jasno in sapa je podila oblake nad vrhom, da so kakor ovce hiteli proti jugu. Gorenjski in kamniški snežniki so se kazali v vsej svoji čistoti. Od Triglava pa do Ojstrice sem ji moral našteti vse bele očake in navesti njihova imena. Odprl se je svet, o katerem se Meti do danes še sanjalo ni! Pravijo, da se proti jugu vidi Jadransko morje. Bil sem mnogokrat na Blegošu, ali morja nisem nikdar ugledal. Danes se je daleč tam spodaj nekaj kadilo; vzlic temu je dekle trdovratno trdilo, da natančno razločuje modro morje. Nato sva se ozrla k strani, kjer leži bela slovenska Ljubljana. Kdor ima dobro oko, lahko opazi Ljubljanski grad, ali jaz ga nisem mogel nikdar opaziti. Mogoče pa je, da g?, je Meta z bistrim očesom vendarle opazila. Spregovorila je; «Tam je torej Ljubljana, kjer ti stanuješ.» Zamislila se je in pri tem se je morda zavedala, da v kratkem odidem. Videlo se je, da ji je žalost prepregla obrazek. Zamolklo je vprašala: «Kdaj spet prideš? «Ce prej ne, k tvoji poroki, ko se boš mo-žila, Meta. Tisti dan hočem plesati!» Nevoljno je viknila: «Nič!» Ta «nič» je bil vedno dokaz, da je naša Meta huda. Dolgo je zrla proti jugu, kjer je v svoji domišljiji g.edala sinje Jadransko morje. Pri tem mi ni mogla prikriti, da se ji je ob levem oče.u utrnila prav drobna solza ter ji lezla po licu. Obrnila se je čisto od mene, da bi ne opazil, kako si je obrisala mokro lice. Pa sem vendar opazil. Da bi jo ‘premotil, sem jo pozval, da pojdiva gledat, če bi se dobilo še kaj planinskega cvetja. To rase samo na Selški strani Blegoša. Ta breg sva torej prehodila in prejsk-ala. Hudičel je bilo vse polno, pa ni bilo cvetja na njih. Prav tako ni bilo murk, katerih je ob priličnem času prav mnogo. Skoraj ni bilo pričakovati uspeha, bilo je že prepozno. «Tu je pa zvezdica!» je vzkliknila Meta ter res izbrskala iz goste trave zakasnelo, majhno, zelenkasto planiko, katera se včasih dobi na Blegošu; kako leto jih je več, drugo leto pa zopet ni nobene. Po daljšem iskanju sva jih še nekaj staknila v travi in Meta je vse skupaj obdržala za spomin na tisti dan, ko je bila z mano na Blegošu. Nato sva sedla v eno malih dolinic, ki so značilne za Blegošev vrh. Cas je bilo, da se po dolgi hoji nekoliko okrepčava. S sabo nisva imela bogve kaj. S ponosom lahko izrečem, da nisem nikdar zastopal stališča tistih vedno lačnih in vedno žejnih hribolazcev, ki bi na Kredarico ali na Begunjščico najrajši s sabo vzeli težko obloženega velbloda! Pri tej priliki je pokazala Meta vse dobre lastnosti male gospodinje. Odvezala je ponižno bisažico ter po trati razvrstila z važnim obrazom, kar sva imela s sabo: za vsakega kos črnega kiuha, nekaj suhih češpelj in nekaj orehov.■ Prinesla je tudi dva kamna, da bi mogla orehe tolči. xVmes pa je postavila steklenico, v katero sva bila na Kalu nalovila mrzle studenčnice. «Da bova laže pila,» je omenila z veliko resnostjo, «sem vzela repuljico od doma, ker je grdo, piti iz steklenice same.» Tolkla sva orehe ter jedla jedra v črnim kruhom, kar je dobro. Tudi suhe češplje sva jedla s črnim kruhom, kar zopet ni slabo. Hladno vodo pa sva pila iz ene in iste «repuljice» in kakor zaljubljen dijak sem pil vedno na istem mestu, kamor je bila poprej pritisnila Meta rožnata svoja usteča. Planinski blagor! Preobdala jo je moč goskega zraka in oči so ji skupaj lezle. Meta je hotela spati. Napravil sem ji iz bisažice majhno vzglavje, nakar je legla in takoj zaspala. Nad nama so se še vedno podili sivi oblaki proti jugu, da je bilo. -sonce največkrat zakrito. Sicer pa pekočina itak ni bila posebno močna, tako da je deklica lahko in dobro spala. Z obrazom je bila proti meni obrnjena in mirno je sopla. Spanje pa ji je bilo prignalo nekaj vročine v glavo, da so se ji delale rože na licih. (Sledi šestnajsto nadaljevanje) Za «dragoceno» sliko... Mussolinijev portret Ameriški zbiratelj umetnin dr. John S. se jp podal na lov za umetninami tudi v Italijo. Kmalu je odkril «dragoceno» sliko starega slikarskega mojstra, k-i jo je tudi kupil za zelo visoko ceno. Da bi se izognil italijanskemu zakonu ,ki prepoveduje izvoz dragocenih in redkih slikarskih del, je dal sliko prepleskati. Nato jo je poslal svojemu zaupnemu restavratorju v Chicago z naročilom, da odstrani barvo, ki je služila za kamuflažo. Cez nekaj tednov pa je prejel naslednji brzojav; «Prvo novejšo in drugo starejšo plast barve odstranil. Sem prišel do portreta Mussolinija. Ali naj odstranim tudi to plast barve?» NISO BILI STRAHOVI Neki anglikanski mirovnik v Ipswichu na AnglesKcm je bil poklican v neko 5 da z molitvijo pomiri au , ki v hiši že več časa vsako noč strašijo. Stanovalci so bili namreč prepričani, da se vrača duh tekega mornarja, ki se je na morju smrtno ponesrečil. Duhovnik je res prišel in prebil celo noč v hiši, kjer je, oblečen v mašniško oblačilo molil za verne duše. Predno pa je zjutraj zapustil hišo strahov, je svetoval gospodarju, naj tla na podstrešju potrese s strupom za podgane. STRAN 4 ZA 9. SEPTEMBRA DOLOČEN IZGON P. D. “CANKAR- IN “RINAL0I“ Sm'“MSUMI * HUflLeznE TITOUSHI TOLPI ZAOSTRUJE SE BORBA v podjetju “Standard" Ravnateljstvo hoče odpustiti 12 delavcev mm... KDO GA POZNA? — Titovsko slovensko trobilo se baha, da je bil v Dolini ustanovljen «pripravljalni odbor za proslavo na Okroglici». Najlepše pri celi stvari pa je to, da Dolinčani sploh ne vedo, kje, kdaj in s kakšnimi možakarji se je ustanovil ta «odbor». Rojstvo tega «odbora» je namreč prava... skrivnost svete Trojice Zato so prišli v Dolini do logičnega zaključka, da predstavlja « pripravljalni odbor» sam titovski podrepnik Srečko, ki je najbrže predsednik, tajnik, blagajnik... tri osebe — en sam mož. Kar se pa tiče tistih par kalinov, ki jim diši pršut in vipavska kapljica, se v veliki večini vse njihovo «partizanstvo» začenja in konča pri domačem ognjišču. Saj so se jih morali dolinski partizani in aktivisti v času NOB izogibati, kot. hudič žegnane vode, ker so dobro vedeli, s kom imajo opravka. Borba proti okupatorju jim je dišala, kot ricinovo olje majhnemu otroku. Sedaj pa so postali kar čez noč «della prima oro». Takih «partizanov» lahko najdeš ob vsaki uri in v vsakem kotu, še prej pri domačem zapečku. Tudi v ul, Mon-tecchi se jih je prijavilo, čeprav ni bilo gneče. Kurir, ki je bil postavljen za vpisovanje, je ves čas zehal na vsa usta od samega dolgočasja. Zato so ga tudi takoj potegnili v sobo. Iz istih razlogov so tudi podaljšali vpisovanje. Zgleda, da je vkljub privlačnosti mastnega pršuta in dobre kapljice po «političnih» cenah, precejšnja suša izletnikov, ki je ne more ozdraviti niti zadnja cirkuška privlačnost — Titler. PREJ DUCE, SEDAJ TITO — V zadnjem času so postavili titovci na socerbski grad velikanski napis z imenom Tita, ki je čez noč razsvetljen, da ga lahko vidiš iz cele dolinske občine in še dalje. Za časa fašizma smo imeli podobno reklamo na gradu Sv. Justa, kjer se je daleč na okrog bleščalo ime rimskega «imperatorja». Fašisti so bili vsaj toliko sramežljivi, da so reklamo izobesili nekako v središču mesta. Jugo-fašisti pa ga dvigajo še višje. Kljub vsej reklami je duce končno dosegel tako «povišanje», ki si ga gotovo ni pričakoval. Radovedni smo ali je no-/ vi duce bolj dalekoviden. Na vsak način naj bi raje denar, ki ga trosijo za take «pajacade» uporabili za izplačevanje pokojnin družinam padlih ali v druge namene, ki bi bili bolj koristni, kot napis na Socerbu. Tudi če postavijo Titovo ime na vrh gore Everest, ne bo nič zaleglo, ker ga ljudstvo še predobro pozna. Sicer pa pravijo, da je treba delati «slabi robi» čim večjo reklamo, Vedno več podpisov za civilno upravo Akcija partizanov miru za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja se stalno širi in zajema vse sloje. V zadnjem tednu je Odbor miru prejel naslednje podpise na zahtevo, da OZN imenuje začasno civilno upravo za vse STO: iz pristanišča nadaljnjih 158, od poštnih uslužbencev 58, od občinskih skupno 1.107, iz Sv. Jakoba nadaljnjih 194, iz Rojana 234, iz Kolonkovca 252 skupno 3298, iz Stare Mitnice skupno 1589, iz Magdalene nadaljnjih 279 skupno 1.211. Se mnogo več podpisov je bilo nabranih, katerih pa Odbor za enkrat še ni prejel. Tržačani, branite svoje O-zemlje, podpisujte peticijo O ZN! Danes, v soboto 29. t. m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu pri Magdaleni konferenca tržaških delegatov, ki so se udeležili IV. mednarodnega mladinskega festivala v Bukarešti. Predvajan bo kratek film o Festivalu. Razstavljena bodo darila, ki so jih prejeli delegati v Bukarešti. Fučikova «Izpod vešal» v Na-orežini. V znamenju praznika tiska ter v počastitev 10-letnice smrti velikega češkega patriota Julija Fučika, ki so ga hit-ier.jevci umorili, uprizori Ljudski oder iz Trsta jutri v nedeljo 30. t. m. v Nabrežini pri novi šoli na prostem Fučikovo petdejansko igro s prologom, epilogom in petjem «Izpod vešal». Začetek praznika tiska ob 17. uri. Igrala bo domača godba in nastopil bo pevski zbor iz Križa. Ob 19. uri bo nadaljevanje praznika s predstavo «Izpod vešal», ki je zaradi svoje vsebinske zanimivosti, kakor po načinu izvajanja, spojenega s senčnimi slikami, povsod dosegla lep uspeh. Pri igri gode-luje s pesmijo svetoivanski pevski kvartet. Naprodaj bo tudi Gledališki list — Ljudskega odra s pestro vsebino o igri, Fučiku in drugem. Prireditev bo ob pogrnjenih mizah. V bifeju bo dobro preskrbljeno z jedjo in domačo kapljico. Nabrežine! in okoličani udeležite se praznika tiska in počastitve velikega Fu-.čika! Sklep tržaškega sodišča, s katerim razrešuje nadzorni odbor Delavskih zadrug obveze, da objavi v Uradnem listu cone B poziv članom, naj uredijo svoj članski delež in ga povišajo na 500 lir, je treba smatrati kot važen korak naprej na poti demokratizacije Delavskih zadrug. Smatran mora biti kot zmaga članov, ki so z organiziranjem številnih zborovanj, protestnih resolucij in z zahtevo za sklicanje članskih skupščin dali svoj odločujoči doprinos ter prisilili nadzorni odbor, da se obrne na sodišče in doseže omenjeno razrešitev. Komunistična partija je dala važen prispevek v akciji članov s tem, da si je osvojila njihove demokratične zahteve, jih popularizirala ter podpirala njihove pobude z delovanjem, ki traja že par let. Komunistična partija upošteva, da se zahteve članov ne bodo mogle smatrati zadošče-ne, dokler ne bo izvoljen novi upravni svet, zato smatra, da e nujno potrebno, da se volitve skličejo v najkrajšem možnem času. Ob tej priliki Komunistična partija ponovno potrjuje svoje stališče od avgusta 1950, ki stremi za tem, da se ustvarijo pogoji za najširšo pomiritev na tem polju. Posebno izjavlja še enkrat, da je pripravljena pristati na medsebojne obveze s strankami, ki imajo interes do zadružništva upoštevajoč, da predstavlja ta obveza važen faktor za pospešitev demokratizacije Delavskih zadrug. Komunistična partija obvezuje vse organizacije, da to obvezo popularizirajo v najširšem merilu. Izvršni komite KP STO Spored «Praznikov liska» Danes, v soboto 29. avgusta bo na Pončani v gostilni Paradiso, «Praznik demokratičnega tiska» s pestrim sporedom. Pozdrave bo prinesel tov. prof. Paolo Sema. Jutri, v nedeljo 30. avgusta: V Nabrežini na prostem, v bližini novo zgrajene šole. Veselica se prične ob 15.30 ob sodelovanju godbe in pevskega zbora iz Sv. Križa. Pozdravne nagovore bodo imeli tov. Vittorio Vidali in Ado Slavec, predseduje Markovič Alojz -Zvonko. Ob 19. uri Fučikova igra v 5 dejanjih «Izpod vešal», ki jo priredi Ljudski oder. Prirejena bo razstava Kmetijske zadruge in druge zanimivosti. Preskrbljeno bo za prigrizek in pijačo. V Skednju, na letnem gledališču. Na sporedu je pevski koncert ples in razna presenečenja; govorita tov. Franc Gombač in Davide Pescatori. Na Skoljetu, v PD «Haas». Sodeluje mladinska godba iz Kolonje. Pozdrave bo prinesel tov. prof. Paolo Sema. Uspeh nedeljskih prireditev za lisk V okviru «Meseca demokratičnega tiska», je bila v nedeljo na Opčinah nadvse uspela veselica, ki je privabila veliko število domačinov in demokratov iz okoliških vasi in mesta. Posebna privlačnost praznika je bila tekma v odbojki med predstavniki moštva bolgarske ladje «Kristo Smirnenski», ki je v popravilu v ladjedelnici Sv. Marka in četo «Mercande-la» iz Milj. Sledil je zanimiv kulturni spored z nastopom o-penske mladinske skupine v posrečeni komediji «Jezični Praznik tiska na Vrdeli. PD Haas priredi jutri v nedeljo 30. t. m. svoj praznik tiska, pri katerem bosta sodelovali mladinska godba PD «pečarja» iz Zgornje Kolonje in pevski zbor «Rotta» pod vodstvom tov. Vekjeta. Začetek ob 16. uri. Preskrbljeno bo z jedjo in pijačo. Po kulturnem sporedu ples do polnoči. Proslava Fučika v Kinu ob morju. Pod pokroviteljstvom SHPZ, ! («Dela» in Ljudskega odra bo drugi torek 8. septembra v Kinu ob morju slavnostna proslava obletnice smrti velikega češkega patriota Julija Fučika, ki so ga, hitlerjevci prav na ta dan pred 10 leti ustrelili. Poleg drugega sporeda, ki ga bomo javili prihodnjič, bo uprizoritev njegove igre v petih dejanjih «Izpod vešal». To delo je Fučik napisal v ječi, ko je bil zaradi sodelovanja v osvobodilni borbi Cehoslovaške in zaradi pripadnosti h Komunistični partiji,, kot član Centralnega komiteja že obsojen na smrt. Počastimo to pomembno obletnico velikega češkega borca za svobodo! ,Za- dohtnr», baletom in glasbenimi točkami. V odmoru sta spregovorila tov. Marija Ber-netič in Francesco Gašperini, ki sta opisala pomen in naloge demokratičnega tiska, ki širi resnico in brani koristi ljudskih množic ter se bori za mir proti vo,nohujskaški propagandi Po govorih je nastopil še trebenski pevski zbor s svojim bogatim sporedom. Skoda, da je bila dvorana premajhna in je moralo vse preveč ljudi ostati na dvorišču. Tudi v Fodlonjerju je bil v nedeljo uspel Praznik demokratičnega tiska na katerem sta zbrani množici spregovorila tov. Bidovec in Roncelj. Prav nič ni zaostajal za tema dvema praznikoma tudi Praznik demokratičnega tiska v Sp. Kolonji v prostorih PD «Piso-ni», kjer je v prisrčnem ozračju pozdravil prisotne tov. Sema. Finančna komisija je prejela zadnje dni prejšnjega tedna prve zneske, ki so jih dostavile nekatere celice in sekcije v okviru kampanje za «mesec tiska». V letošnji kampanji so se do sedaj najboljše izkazale Milje, ki so dostavile za naš tisk znesek 104.975 lir. kar je nadvse razveseljivo in predstavlja v resnici lepo iznenadenje. Pri tem pa je treba se poudariti, da so miljski tovariši nabrali tako visoko vsoto v razmeroma kratkem času. Katera sekcija jih bo prekosila? Naloga sicer ni lahka, vendar je vse odvisno od dobre volje in požrtvovalnosti tovarišev, ki so se mobilizirali v tej akciji. Združenje bivših političnih preganjancev sporoča, da b<> v nedeljo, 6. septembra SVEČANA KOMEMORACIJA BAZOVSK1H ŽRTEV Spored: ob 16. uri zbirališče na trgu pred bazovsko cerkvijo; ob 16.30 odhod povorke na mesto žrtvovanja; ob 17. uri polaganje vencev in počastitev žrtev; govorili bodo tov. Ado Slavec, Bonomo Tominez, Riko Malalan in Vittorio Poccecai. sodelujeta godba in pevski zbor iz Trebč. Po žalni svečanosti bo ob 18.30 na Lebanovem dvorišču prireditev Golieve mladinske igre «Jurček». Demokrati, udeležimo se komemoracije! Počastimo spomin žrtev fašizma! Vsota, ki so jo do sedaj poslale proletarske in borbene Milje je tako-le porazdeljena: občinski komite partije je prvi podpisal in prispeval z zneskom 15.000 lir, celice iz središča Milj 15.000, celice iz vasi Sv. Roka 11.000, sekcija v Camporah 15.000, sekcija Boži-či-Hrvatini 10.000, sekcija Sv. Barbara 20.000, celica v čistilnici «Aquila» 10.000, ladjedelnica Sv. Roka 5.000, ladjedelnica Felszegi 3.675, Crevatin Ponziano 300. iSv. Jakob: celica Spazza! 3.932, Pina Cattaruzzi 1.090, Boris Persoglia 2.700, skupina tovarišev 10.000. Tržaški arzenal 11.300, sekcija Barriera 4.170, demokratični vaščani iz Saleža 3.400. četek proslave ob 20. uri. Vstop prost. Proslava Bazoviških žrtev. Drugo nedeljo 6. septembra bo v Bazovici pod pokroviteljstvom Združenja bivših političnih preganjancev proslava bazoviških žrtev Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Ob 16. uri bo zbirališče pred bazoviško cerkvijo nato krene povorka ob spremljevanju tre-benske godbe k spomeniku, kjer bo polaganje vencev, pevski zbor bo zapel žalostinko in bosta počastitvena govora. Po žalni svečanosti na Lebanovem dvorišču uprizoritev mladinske igre v 4 dejanjih z baletom in godbo «Jurček». Demokrati in prijatelji, udeležite se polnoštevilno. Zveza demokratičnih žena sporoča, da bo v ponedeljek, 31. avgusta ob 15.30 v krožku «Kraljič» (Dom pristaniških delavcev I. nadstr.) širši sestanek žena, članic ZDZ. Na dnevnem redu je predavanje prof. Pavla Seme o pomenu zadnjih poviškov ter predloži tev delovnega načrta za «Mesec ženskega demokratičnega tiska». Vabljene so vse žene, da se sestanka udeleže v veli kem številu. Sodni izgon prosvetnih društev «Cankar» in «Rinaldi», ki imata sedež v Ljudskem domu v ul. Montecchi '6 je določen za 9. septembra t. 1. Ze 1948 leta, čim so bili vrženi iz naših vrst, so začeli titovci rovariti proti demokratičnemu gibanju in njegovim organizacijam. Začeli so z ropanjem partijske imovine in ker se jim lopovščina ni v celoti posrečila, so ubrali drugo pot. Pet let si titovci prizadevajo, da bi čim več škodovali našemu gibanju. Kar se jim ni posrečilo v notranjosti naših vrst, to skušajo izvesti od zunaj. Tožbe, policijske ovadbe provokacije, izsiljevanja, obmejni teror — to so titovska sredstva, s katerimi skušajo, kot zvesti hlapci imperializma ošibiti demokratično gibanje in ustvariti pogoje pravega kolo- Danes kar 3 poroke na Proseku- Kontovelu Trije dobri prijatelji s Prose-ka-Kontovela, ki so obenem tudi člani PD «Ivan-Voiko», so skupno s svojimi družicami sklenili danes stopiti v zakon. Poročijo se: Lojzi Kapun, dirigent znanega proseško-kontovelskega okteta in Puntar Anica, članica prosvet- Stoka Angel in Remec Mirka, člana prosvetnega društva. Vatovac Poldi, prav tako član proseško-kontov elskega okteta in Puntar Anica, članica pjrosvet-nega društva. Vsi trije pari se skupno odpeljejo na veselo ženitno potovanje. PD «Ivan-Vojko» Prosek-Konto-vel, SHPZ in «Delo» želijo vsem trem parom obilo sreče in mnogo uspeha v življenju. Isto jim želijo tudi številni prijatelji in tovariši! Fašistični vojni zločinec Giovanni Tebaldi se še vedno brezskrbno sprehaja po tržaških ulicah, dočim na procesu v Bologni prihajajo na dan vsi njegovi strašni zločini, za katere bi moral po vseh človeških postavah odgovarjati in tudi plačati. Kot republikinski kvestor v Bologni je ta zver v človeški podobi s svojo tolpo dobro izbranih kriminalcev dal aretirati številne antifašiste in jih izročal SSovcem, sam je sodeloval pri mučenju oseb, ki jih je dal prepeljati v svojo vilo ter izropal številna stanovanja aretiranih židovskih družin in celo neko oficirsko menzo. Obtožnica nadalje pravi, da je dal streljati deset talcev, kot represalijo za umor nekega fašističnega federala in obesiti, po strašnih mukah, hrabrega partizana Stelia Poliscili. Na vesti ima umore številnih drugih meščanov in partizanov, med njimi tudi mnogih žena. Spričo vseh teh groznih zločinov postane nepojmljivo zadržanje VU v Trstu, ki noče izročiti tega nevarnega zločinca sodišču v Bologni, kjer ga čaka zaslužena kazen. Vse demokratične organizacije so o-gorčeno protestirale pri vojaških oblasteh in njim se morajo pridružiti vsi pošteni prebivalci našega mesta. Ne smemo dovoliti, da se v našem mirnem, poštenem mestu skrivajo zveri v človeški podobi, ki so sokrive za vse pretrpljeno gorje v zadnji vojni. V imenu vseh mučenikov, v imenu vse krvi, ki so jo prelili naci-fašistični šakali zahtevajmo izročitev zločinca Tebaldija! v Šolske vesti Ravnateijstvp Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan - ul. Mon-torsino 8) obvešča vse prizadete učence in njih starše, da se prične: 1. Vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1953/1954 v torek dne 1. septembra in traja do dne 25. septembra 1953. 2. Nižji tečajni izpit v ponedeljek, dne 7. septembra 1953 ob 8 uri in 30 minut. 3. Popravni izpiti čez I. in II. nialnega režima, kjer naj bi bilo ueiovno ljudstvo brezpravna raja v rokah okupatorjev. Zaradi tega so se tuoi zatekli na sodnijo, da dosežejo izgon dveh ljudskih krožkov, ki se nahajata v stavbi, katera je bila zgrajena z trudom in požrtvovalnostjo demokratičnega ljudstva. Zadnje titovsko dejanje je tem bolj podlo in nizkotno, ker so v času udarniškega dela za postavitev Ljudskega doma prav njihovi kolovodje zagotavljali ljudstvu, da bo stavba služila v kulturne namene ljudstva. Ze ob izgonu titovskih šakalov iz naših vrst pa je prišla na dan vsa nizkotnost njihove sleparije. Sele takrat so začeli titovci kričati, da je stavba last Ciril Metodove družbe v Ljubljani. Njihova lopovščina pa je dosegla višek z zahtevano sodno izpraznitvijo prostorov, ki so izključna last ljudstva. Ljudsko ogorčenje se ni nikakor poleglo, kot mislijo in upajo titovci. Prizadeti društvi prejemata še vedno izraze solidarnosti iz vseh krajev mesta in .podeželja. Tako imamo med drugimi, pisma P. D. «Rdeča zvezda» iz Saleža in P. D. «Skamperla» s Sv. Ivana, ki izražata vso svojo solidarnost in ostro obsojata titovsko lopovščino. Sentjakobčani pa si bodo dobro zapomnili in to še posebno Slovenci, da so s tem dejanjem titovci postali zavezniki italijanskih šovinistov,, ki jim je kulturno izživljanje tržaških Slovencev pravcati trn v peti. «Giornale» bo nedvomno'zelo zadovoljen, če bo ti-tovcem uspelo vreči na cesto slovensko društvo «Cankar» in titovska zalega si bo pridobila s to lopovščino gotovo njegovo priznanje in pohvalo. Proslava 50-letnice KP SZ V torek zvečer je naša Partija dostojno proslavila petdeseto obletnico Komunistične partije ZSSR. V Kinu ob morju, je ob prisotnosti številnih pozornih poslušalcev govoril o slavni Partiji Lenina in Stalina tov. prof. Sema, ki je z jasnimi preprostimi besedami o-risal pomen in važnost ogromnega dela, ki ga je KP SZ izvršila v svoji zgodovini od Oktobrske revolucije pa do zadnje svetovne vojne, razred v ponedeljek, dne 14. septembra 1953 ob 8. uri. Vpisni pogoji in razporedi so razvidni na razglasni deski v III. nadstropju šolskega poslopja v ul. Montorsino 8. Morebiti potrebna nadaljnja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Plemenita solidarnost z žrtvami potresa na Jonskih otokih Kot v mnogih deželah, se je tudi v Trstu ustanovil Odbor za pomoč žrtvam strašnega potresa na Jonskih otokih v Grčiji, kateremu predseduje tržaški župan. Tržaško ljudstvo se je darežljivo odzvalo pozivu odbora in vsakodnevno prispeva z večjimi ali manjšimi vsotami. Skupno je bilo do torka nabranih 2,301.000 lir. Področno kmetijsko nadzorni-štvo bo tudi to jesen organiziralo z državnim prispevkom uvoz prvovrstne plemenske breje goveje živine sivo-rjave pasme in kakšnega bikca. Ker bo uvožena živina vpisana v rodovniško knjigo področja, se bodo morali kupci obvezati, da bodo redili vsa rojena teleta (samice), morda tudi kakšnega bikca (če bi ga nadzorništvo potrebovalo) in da ne bodo prodali izven področja goveda brez tozadevnega privoljenja nadzorni-štva. Bikci bodo dodeljeni javnim plemenilnim postajam pod obvezo, da jih bodo lastniki postaj držali najmanj dve leti. Ker je konec septembra za nakup najprimernejši čas, morajo vsi tisti, ki želijo izkoristiti to priliko, vložiti prošnjo na Področno kmetijsko nadzorništvo in to nepreklicno do 15. septembra ter istočasno položiti spodaj navedeno vsoto, ki približno odgovarja, vštevši prispevek ZVU, srednji ceni goveda, franko Trst. Lahko se prijavi za nakup naslednje vrste živine: Covariš! Ali si že dal svoj prispevek za naš tisk? I. Krave breje na III-IV teletu — na račun je treba položiti 180 tisoč lir; II. Breje junice ali krave na II teletu — na račun je treba položiti 170.000 lir; III. Približno 10 mesecev stare Govornik je podrobno opisal koliko dolguje tržaško ljudsko gibanje Sovjetski zvezi in njeni partiji, ki je razkrinkala izdajalstvo Tita in omogočila, da se je tržaški proletariat o-tresel titovskih izdajalcev. S svojo vztrajno - politiko miru in mirnega sožitja med vsemi narodi, pokazuje Sovjetska zveza pot, po kateri postane lahko Trst veliko trgovsko pristanišče, v službi medsebojnih izmenjav Na koncu je tov. Sema opisal zadnje dogodke in dokazal, da se ni Sovjetska zveza nikoli izneverila svoji politiki miru, zaradi česar upravičeno uživa zaupanje vseh delovnih množic sveta. Ko je tov. Marija Bernetič, ki je predsedovala, zaključila konlerenco, so navdušeni poslušalci z dolgotrajnim odobravanjem izrazili priznanje govorniku in svojo ljubezen do Sovjetske zveze, V torek se -je sestal nabre-žinski občinski svet na izredni seji, ki je bila sklicana v svrho razprave o brezplačnem odstopu občinskih zemljišč u-stanovi IAOP za gradnjo dveh stanovanjskih hiš. Občinski svet je namreč svoječasno o-dobril sklep, da se zemljišči odstopita brezplačno pod pogojem, da bo občinska uprava lahko določila komu naj se dodelijo nova stanovanja. Sklep pa je bil od strani oblasti odbit, češ da njima zahteva občinskega sveta zakonske o-snove. Občina ima samo pravico, da sodeluje z IAiCiP pri dodeljevanju stanovanj. Zupan je objasnil stališče ožjega odbora, ki se nanaša na sodelovanje z IAOP potom posebne komisije, katera bi morala pregledati realne potrebe prosilcev, nakazati stanovanja najbolj potrebnim, predvsem seveda domačinom. Po županovem pojasnilu se je razvila široka diskusija. V splošnem so se vsi svetovalci strinjali, da je treba dati stanovanja predvsem domačinom. Tudi dr. Škrk je na dolgo in široko iznesel svoja doktorska «modrovanja». Cim pa ga je župan vprašal za konkreten predlog, ni vedel povedati nič konkretnega. Isto se je godilo s titovskimi svetovalci. Tov. Gratton je predlagal, naj se za nova stanovanja ne sprejema drugih prošenj, marveč dodeli stanovanja tistim, ki so že vložili zadevne prošnje in so res potrebni. V zaključku diskusije je bil sprejet sklep, da se bo posebna komisija, ki jo sestavljajo tov. Ado Slavec, Srečko Colja, Egon Floridan in dr. Josip Škrk dokončno sporazumela z ustanovo IACP. Občinski svet je še odobril nekatere prošnje zasebnikov iz občine, ki so zaprosili za nakup občinskih zemljišč. Odobrena je bila obenem ureditev prepisa zemljišča v Štivanu, ki ga je občina prodala še 1938. leta. Pred zaključkom je tov. Marizza pozval ožji odbor naj si ogleda stari del vasi v Nabrežini, kjer so posebno ceste potrebne popravila. Nato se je oglasil svetovalec Obvestila za kmetovalce bikce — na račun je treba položiti 120.000 lir. Morebitna razlika na cen) — več ali manj — ibo poravnana, ko bo uvožena živina že razdeljena. Kdor želi nabaviti do 10 mesecev stare telice, so mu iste na razpolago. Nakup bo izvršila posebna komisija; zainteresiranim živinorejcem pa bo dodeljena tista vrsta goveda, ki je bilo v prošnji zahtevano. Ker je v ta namen stavljena vsota omejena, se bodo upoštevale prcšhje po datumu vpisa in še te do kritja razpoložljive vsote. S tem nakupom se namerava kakovostno izboljšati vzrejna živina področja; zato bo dana prednost onim živinorejcem, ki nudijo jamstvo in resnost do dobre vzreje živine. Naročila se sprejemajo pri Področnem kmetijskem nadzor.ni-štvu — Ulica Ghega, štev. 6/1 — soba 4 —, kjer še tudi dobijo tozadevna pojasnila. Zavezniška vojaška uprava je odobrila za tekoče polletje vsoto, s katero bo kmetijsko nadzorništvo nudilo prisoevke za nekatere važne pobude, nanašajoče se na izboljšanje in povečanje krajevne poljedelske proizvodnje. V ta namen bodo dani: 1. Za cvetličarstvo: Prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov v najvišjem znesku 30 odst. izdatkov, predvsem kmetovalcem cvetličarjem. Rok za naročilo najmanj 100 vrtnic in 300 čebulic tulipanov poteče 20. septembra t, 1.. Ob naročit- Kakor smo poročali že v zadnji številki, namerava ravnateljstvo čistilnice «Esso Standard» pri Sv. Soboti odpustiti 12 delavcev. Po vsej verjetnosti pa ima za bodoče v načrtu še druge odpuste. Jasno je, da so se delavci odločno postavili v obrambo prizadetih. Na zborovanju, ki je bilo v sredo so se izjavili za zaostritev borbe, kar so tudi potrdili s pismom, ki je bilo'poslano glavnemu ravnateljstvu v Genovo. Na sedežu Zveze industrij-cev sta bila v tem tednu dva sestanka, ki so se jih udeležili predstavniki sindikatov, zastopnika zveze in ravnateljstva čistilnice. Na prvem sestanku, ki je bil v torek so skušali na vse načine opravičiti najavljene odpuste, kar pa jim ni uspelo. Zastopnik ravnateljstva je privlekel na dan Kralj iz Slivnega, ki je iznesel osebno zadevo. Povedal je o izjavi takratnega ljudskega sodnika Ivana Pertota iz Nabrežine (sedaj se nahaja v Jugoslaviji). Leta 1945 je slednji na množičnem sestanku dejal, da. je bila hčerka Kralja nemška vohunka in zaradi tega so jo partizani po osvoboditvi odpeljali. Ko je Kralj zahteval naj mu Pertot izjavi, kdo mu je to povedal, je slednji dejal, da mu je to okolšči-no povedal Srečko Colja, ki je bil takrat v Kopru. Vse to smo slišali naj seji iz ust svetovalca Kralja, ki je še dodal, da se je suojčas o tej zadevi razgovarjal s Coljo. Ta mu je obljubil, da bodo zadevo razčistili, česar pa ni napravil. Zaradi tega — je v zaključku dejal svetovalec Kralj — ne morem več sedeti pri isti mizi, Trgovska in industrijska zbornica ie izdala mesečno poročilo za junij iz katerega je razvidno, da vse tovarne delujejo izpod svoje .polne zmogljivosti in je splošno stanje zelo resno. * I* * Sindikalne organizacije so dosegle s podjetjem «Sbocchelli» sporazum, po katerem bo nova uiprava podjetja ponovno zaposlila vse odpuščene delavce. **t Občinski odbor je sklenil, da začasno zaposli 40 novih cestnih pometačev in smetarjev; sklep je posledica protestnega gibanja smetarjev, ki jih je premalo in so zato .preobremenjeni z delom. *** Pristaniški delavci so dosegli nov uspeh: VU je s posebnim ikazom podaljšala starost priložnostnih delavcev za sprejem v pristaniške družbe od 35 na 43 let. Čeprav bi morala biti starostna doba višja, bo vendar s tem ukazom omogočeno mnogim priložnostnim delavcem, da vstopijo v družbe. Ko se je v petek 76-letni Peter Gubian kopal v kopališču pri vi mora prosilec dati na račun 50 lir 'za vsako vrtnico in 10 lir za vsako tulipanovo čebulico. 2. Za kmetijske stroje: Prispevek za nabavo racionalnih kmetijskih strojev, ki so splošno še malo v rabi, v najvišjem znesku 30 odst nakupne cene. 'Dana bo prednost onim strojem, katere bo posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje. Rok za vlaganje prošenj poteče dne 31. oktobra t. 1.. 3. Za izboljšanja v živinoreji: a) Prispevek približno 30 odstotkov pri nakupu breje goveje živine prvovrstne sivorjave pasme in prispevek približno 50 odst. pri nakupu bikcev iste pasme. Naročila se zaključijo nepreklicno 15. septembra t. 1., b) Nagrade za dobro vzdrževanje (higiena in krma) bikov. Pristojna komisija, upoštevajoč kako so biki držani — krmljeni, dalje rabo močnih krmil' in higiensko stanje živali, bo v primernem času dodelila nagrade. c) Nagrade za dobro vzrejo bikcev. Nagrade bodo odmerjene tistim živinorejcem, ki se bodo pri vzreji bolj odlikovali in dane tudi kot doklada k večjim stroškom, ki so jih živinorejci imeli pri vzdrževanju matere in bikca. d) Razdaljevanje malih količin močnih krmil po znižani ceni: mineralnih soli in vitaminskih pripravkov pa brezplačno. 4. Za čebelarstvo: Prispevek za nakup, racionelnih panjev (tipa Žnidaršič in Dadan-Blatt) in potrebnega čebelarskega orodja. Rok za vlaganje prošenj poteče 31. oktobra t. 1.. Začetek razdeljevanj pobud navedenih pod točko 1. in 3-d bo pravočasno javljeno. Prošnje za prispevke, označene pod točko 2., 3-a) in 4. oziroma naročil označenih pod točko 1. sprejema ravnateljstvo Področnega kmetijskega nadzorni-štva - ulica Ghega štev. 6/1, telefon 86-73. edini argument in sicer, da so prisiljeni odpustiti delavce iz gospodarskih razlogov, kar pa ne drži. Sindikalni zastopniki so jim predočili in dokazali s točnimi podatki, da je podjetje aktivno. Proizvodnja se je znatno zvišala, posebno ko so začeli s proizvodnjo in pošiljkami na debelo. Od takrat beleži porastek od 200 na 700 ton dnevno. Dejstvo je, da morajo delavci opravljati celo nadure in da je razen tega skoro vedno zaposlenih preko 30 delavcev, ki pripadajo zunanjim tvrdkam. Ker tudi na naslednjem sestanku, v sredo ni prišlo do pozitivnih zaključkov, je predvideti občutno zaostritev borbe. Ni izključeno, da pride do stavke; delavci so docela odločni v obrambi pravice do dela in zaslužka. kjer sedi Srečko Colja. Na te obtožbe je titovski podrepnik Colja poskočil, kot bi ga pičil gad in začel kričati na vse grlo, da bi se s tem opral. Toda njegovo kričanje ni nikogar prepričalo. V incident je posegel župan, ki je pripomnil, da se bo zadeva lahko razčistila zasebnim potom, čim se vrne domov Ivan Pertot. To je torej bistvo «slovenske skupnosti» Niti na sejah nočejo več sedeti skupaj. Sedaj prihaja končno na dan to, kar smo mi trdili o titovcih že v volilni kampanji in kar je lahko slišal tudi g. Kralj, ki se je vendar nekam pozno spomnil, da «ne more sedeti pri isti mizi s titovcem Coljo». Ali ni vedel že takrat, koga ima «slovenska skupnost» na kandidatni listi? starem svetilniku, mu je nenadoma postalo slabo in mož se je začel potapljati. Na srečo je takoj prihitel čuvaj, ki ga je izvlekel iz vode; rešilni voz ga je pripeljal v bolnico, kjer bo ostal 20 dni. *** 25-letni Mario Severin, stanujoč v ul. Traghetti je pri delu v ladjedelnici Sv. Roka nerodno podtaknil svoje prste pod električno žago, ki mu je skoraj popolnoma odrezala zadnje člene treh prstov desne roke. Ostal je v bolnici, kjer se bo zdravil 15 dni. *** Na cesti med Tankim rtičem in Miljami je neki angleški jeep povozil 9-letnega Itala De Gravisija; ponesrečenega otroka so odpeljali v tržaško bolnico kjer se bo moral zdraviti 20 dni, če ne nastopijo medtem komplikacije. *** V torek zjutraj so delavci v lesnem pristanišču pod Skednjem opazili v vodi truplo nekega moškega. Izvlekli so ga iz vode in ga začeli oživljati z umetnim dihanjem. Ko je prišel rešilni voz je utopljenec že počasi dihal, toda pri prevozu v bolnico je izdihnil. Ponesrečenca so spoznali za tramvajskega sprevodnika Felice Ruta, ki je na pomolu lovil ribe; ne ve se, kako se je zgodilo, da je padel v vodo. *** V nedeljo se je 40-1 et ni Enrico Turco vozil na kolesu iz Za velj proti Trstu, ko mu je za hrbtom privozil motociklist Egidio Pezzato in v vso silo trčil vanj. Pri trčenju sta oba vozača padla tako nesrečno, da sta si prebila lobanjo. V sredo je Turco podlegel poškodbam, dočim je stanje Pezzata zelo resno. *** 40-letni Mario Sillani iz Sv. M.B.izg. 742 se je še 20. t. m. vozil z vespo po cesti v smeri Cortine D’Ampezzo, kamor se je verjetno- podal na oddih, ko mu je nasproti privozil neki avtomobil. Šofer je molel roko iz avta ter pri tem oplazil vespista, ki se je prevrnil. Prvotno so ga odpeljali v tamkajšnjo bolnico, pozneje se je vrnil domov in v sredo so ga morali sprejeti v tržaško bolnico zaradi pretresa možganov. * * * V torek se je moral zagovarjati pred zavezniškim sodiščem za določevanje narokov begunec Jakob Milharčič, ki je priznal za svoj samokres «Zbrojevko», katerega so našli v žepu suknjiča neke begunke ob njenem prihodu na naše Ozemlje. Kot kaže. se je mož sprehajal med našim Ozemljem in Jugoslavijo ter vodil begunce čez mejo. Zagovarjal se je, da mu je samokres dal neki prijatelj v Postojni, da se brani, če bi ga na meji zasačili. Pridržan je bil v zaporu do razprave. V dneh od 20. do 26. t. rd. se je v tržaški občini rodilo 65 otrok, umrlo je 48 oseb, porok pa je bilo 50. 104.975 LIR iz Milj za tisk ZAHTEVAJMO IZROČITEV VOJNEGA ZLOČINCA Kriminalec Tebaldi je še vedno v Trstu IZREDNA OBČINSKA SEJA V NABREŽINI Razprava o brezplačnem odstopu zemljišč za IACP Oblasti so odbile tehtno zahtevo občine - Posebna komisija se bo sporazumela z ustanovo IACP - Titovec Colja v zadregi Za teden — dni — Sobota, 29. - Obglav. Jan. K Nedelja, 30. - Roza Ponedeljek, 31 - Rajmund (f ko) (Zad. krajec) SEPTEMBER Torek, 1 - Egìd'ij (Tilen) Sreda, 2. - Stefan Četrtek, 3. - Doroteja Petek, 4. - Ida ZGODOVINSKI DNEVI 30. 8. 1935. začetek stahanovsK gibanja v ZSSR. 0BI I 31. 8. 1944. je Sovjetska ari» osvobodila Bukarešto. 31. 8. 1948. je umrl glavni sel tar VKP-b tov. zdanov, 1. 9. 1589. je v Ljubljani J Jurij Dalmatin. 1. 9. 1939. je nacistična Ne. zahrbtno napadla Poiisxi 1. 9. 1941. so nacisti ustrelili S talce na Gorenjskem. 2. 9. 1945. je kapitulirala JaP ska. |i II 3. 9. 1939. je začela vojna Nemčijo na eni ter Angliji Francijo na drugi strani. 4. 9. 1853. se je rodil pisatelj ko Kersnik. Umrl je leta 1 4. 9. 1834. se je rodil prirodo? pisatelj Fran Erjavec; je 12. 1, 1887. T£sr n. SOBOTA: 13. Šramel kvinte1 pevski duet - 19. i-ogovor z> - 21. Koncert sopranistke Smerkoljeve - 22.41 Koncert sisia Aleksandra Kovača. NEDELJA: 8.45 Kmetijska daja - 11.30 Ouuaja za najini1 - 12.15 uu m-elauije uo meiuJ 17. Koncert masnega zbora iz drič - 19. Iz filmskega sveta -Nasa miaama na počitnic» 21.30 Verdi: OrhmO, i. in 2. PONEDELJEK: id. Un as b 3 žeijan - i3.3u Kuuurrn oozor» 19. Mamica pripoveduje Književnost in umetnost - > Verdi: OiELO, 3. in 4. dej. TOREK: 13. Glasba po želj’ 19. Tehnika m gospodarstvo ; RadijSKr oder - aan tipeW1 POD SlKUMORO, buika v 3 SREDA: 18.15 Koncert vi»' sta Ljudevita Dobronyja -ZdravnišKi vedez - 20. oiovej motivi - 22. tseeuioven: SimN št. 9. ČETRTEK: 13. Pevski due1 harmonika - 19. Slovenščini Slovence - 20. Koncert me/J' pranisrke Elze Karlovac - 21.1 matizirana povest. PETEK: 13. Glasba po želj1 14.15 Čajkovski: Uvertura 1« 19. Kraji in ljudje - 20.30 1 SKi kulturni razgledi - 21.30 shvvin: Koncert za klavir i» kester - 22. iz angleških ko»1' nih dvoran. Dobra pobuda občinske up* VAŠKI SESTANKI v dolinski občini V tem in v preteklem tel se vršijo po vseh vaseh d» ske občine javni sestanki katerih župan Lovriha P ča o življenju, delu, napr» in težkočah dolinske obči» Sestanek take vrste je najprej v Boijuncu, v pete» t. m. Udeležilo se je vel' število vaščanov. Prisotnim je župan poV3 vse korake storjene od s» občine, da bi odpravili ne»$ nosti (prah in ropot) povzroča kamnolom SAb“ «pl Tit val «Iji ST' Ut« 8 Sl v! trž, An odi v Boijuncu, ter razkrinkal tolcevanje «Primorskega»! da «občinska uprava ni svoji nalogi, ker ni rešila sanja jave». Dejstvo pa Je’ je tvrdka SALivU načein» klonila sedaj tudi najin»3 stroške, da odstrani pr»*1, ropot. Tvrdka ima nam» načrtu gradnjo novega I» in je že vložila zadevno šnjo. Ko bo deloval novi » ne bo več prahu in rop0 Nadalje so razpravlja** novi občinski stavbi. Zup»1’ pojasnil zakaj se bo st®, gradila med Dolino in B0*; cem: prvič, ker niso or odobrile prvotno prediamo ga prostora na «Brodu»; 1 gič, ker bi iste nikdar Pe,j volile, da se občina prese Boljunec in tretjič, ker ir». brani prostor lepo lego i*1 liko možnost razvoja. Lovriha je še seznanil jj šotne, da se bo v kratkelPj dilo v Boijuncu, v bližini ŠK Atu nega igrišča, javna kopa*' »0V; Razširili in asfaltirali bod0.. /i n. činsko cesto od športnega 'j šča do vasi ter napeljali.* v vsa zasebna stanovanj3' Poročal je nadalje, d».j 'j6v predsedstvo cone in fi»3S ilm odsek ZVU neobjektivno ih la 10,451.023 lir iz občinsij k. » proračuna za tekoče leto. *j / so črtali postavke za na! j Ji vo javnega telefona v Dli J Ricmanje in Boršt, za J .•* razsvetljavo v raznih v"’ zložljivi oder, popravil»,( skih poslopij občinskih ; f» ; _ Iz prevoz pitne vode v va5j ijj nimajo še vodovoda, rajj ,Hi0 ijavo in kurjavo v šolal1»! Proti nedemokratičnemu **l J6, pu oblasti protestiramo ,v’|) A®-si želimo, da bi v bodoč»J /7t0 upoštevale naše nujne P° ^ 'o n Končno je Lovriha Pji Nh , način uvedbe dmžinskeg»(jl *0^ ka v naši občini. Neobd» ^ ^ va vsota, ki bi po zakonVjjl šala 135.000 lir za našoj^1-je bila s sklepem obč. h ;k. V povišana na 240.000. Pr®0 ■ va se, da 40 odst. druZ». min bo plaševalo tega daV^Ajih stale družine pa bodo ob* j|;aia njene na podlagi svoji» hodkov. Sledila je živahna dis^j 's< v katero je s pripomb»L/1 nasveti poseglo veliko s' občanov. Odgovorni urednik J RUDOLF BLA2IC (Bia Založništvo «DELA»-(i Tiska tip. RIVA, Torrebi*1 Dovoljeni« Al® ZAHVALA„, n. Vsem, ki so na kat®1 jij,,.,.1 način počastili sporni11 drage in nepozabne IDE se toplo zahvaljujemo. 1 A hvala ženam za pokloni nec. l'.tlh'. Družina Kug! Boljunec, 29. avgusta Obi B I tit( Ok izj; je bes dai P ra pai Ha fcla* (-eii 0(11 boi dej tih !>a< hi |S?* i i ,s6re 1 h '§i s j'h Ve N r ,!'h > V N. ire K Pr .A