Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; * Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. 't' insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. junija 1901. Poštno-hran. št, 849.872 Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ? (Piše A. Št rekel j.) V. Poprimimo sc sadjarstva! (Nadaljevanje.) Ce bi imeli vsi dosti sadja, mislijo nekateri, ne bi ga mogli niti prodati, ali pa bi mu cena jako padla. Ne bom trdil, da ni to res, vendar nas ne sme to prav nič motiti, kajti skušnje nas ličijo, da je sadje ravno tam najbolj drago, kjer se najbolj intenzivno pečajo z njim. Da je to živa resnica, priča nam lahko Virtemberško, kjer pridelajo največ sadja, a razim tega ga vvažajo iz vseh krajev, še celo iz naših. Virtemberžani pa znajo sadje tudi pravilno ceniti in ga ne zanemarjajo kakor mi. Saj pa je tudi sadje jako zdrava in redilna jed, ki se uživa lahko surovo ali pa se pripravi na različen način, kakor komu ugaja. Seveda, pri nas tega ne znamo še, zato pa nam tudi ni dosti do sadja. Za jabolko, ki je padlo z drevesa, se mi niti ne zmenimo, Virtemberžan pa ga skrbno pobere ter shrani in ko je skupil večo množino, napravi iz takega sadja dober jabolčnik. Da je sadno vino, ako se ga pravilno napravi, v resnici dobra pijača, ki nadomesti prav lahko tudi pravo vino, prepričal sem se večkrat tudi sam, ko sem pil jabolčnik, o katerem ne bi nikdar mislil, da ni rastel na trti. Kako bi pa še nadomestilo sadno vino nesrečno žganje, ki dela med našim ljudstvom, vzlasti v gorskih krajih, toliko zla! Med tem, ko vničuje žganje duh in telo ter napravlja vedno \ ečo žejo, blaži sadno vino čut, krepča živce in jih spodbuja k novemu delu ter gasi žejo tako, kakor nobena druga pijača. Ko pridemo enkrat do spoznanja, kakšno vrednost ima sadni mošt, ne bo mi treba več spodbujati vas, da sadite sadno drevje, spodbujali se boste sami. Mnogo jih pravi, da jim sadje ne rodi. Res je sicer, da so nekatera leta za sadje slabša, druga boljša, čemur je krivo deloma vreme, deloma pa naša malomarnost. Kako moremo pričakovati, da nam bo prinašalo revno, zanemarjeno, od stotih sovražnikov zalezovano sadno drevje, če mu ne pomagamo. Delo okolu sadnega drevja ni veliko, če pa tudi to majhno zanemarimo, potem ne smemo tudi od njega ničesar zahtevati. Jaz sem popolnoma prepričan, da ni rastline, ki bi nam donašala večje dohodke, nego bi nam jih lahko sadno drevje, če ga pravilno oskrbujemo. Osobito danes, ko so težaki jako dragi, je za našega gospodarja sadjarstvo združeno z živinorejo in z vinarstvom edina pot, po kateri se zamore še rešiti. Kdor izmed naših gospodarjev misli torej zboljšati svoje gospo- darstvo s pomočjo sadjegojstva, in takih, upam je dosti, ta naj mi sledi, da ga popeljem najprej v drevesnico, kjer mu pokažem, kako vzgaja on sadno drevje in kako bi ga moral, potem mu pokažem v sadovnjaku, kako ga oskrbuje in kako ga ne bi smel, a slednjič mu povem, kako naj dela, da mu bo dajalo sadje večje dobičke, nego mu jili je dajalo do sedaj. Kmetijstvo. Poljedelstvo. Stroj prijatelj kmetovalčev. Vže dobro vrsto let sem se splošno priznava potreba strojev za kmetijstvo kot nadomestek človeške delavske moči in potihnili so glasovi, ki so hoteli iz stroja v obče izvajati kmetijstvu škodljive posledice. Poraba izpopolnjenih mehaničnih pripomočkov za kmetovanje je v najtesnejši zvezi s potrebo vedno intenzivnejega obdelovanja zemlje in s potrebo vedno obilnejšega proizvajanja. Bili so časi, ko je bil kmet— eden najbolj trdnih mož v državi; razmerje mej proizvajanjem in vživanjem mej produkcijo in konsumom je bilo tako normalno, da je imel kmet od prodanih pridelkov vedno svoj pošteni dobiček. Cena pridelkov se je ravnala po žetvi, čim neugodnejša je bila poslednja, tem večje povpraševanje in toliko višje so bile cene. Dandanes so se razmere preobrnile in postale za konsumenta t. j. za celo ljudstvo ugodne, za proizva-jalca-kmeta pa neugodne: železnice, razšijeno plovbarstvo priva-žajo kmetijske pridelke iz dežela z ugodno žetvijo v pokrajine, ki so premalo pridelale. Naše kmetijstvo trpi najobčutljivejšo konkurenco z onimi deželami, ki kmetujejo pod mnogo ugodnejšimi razmerami od nas, vsled česar naše kmetijstvo ne more napredovati. Pa še druga težava dela našemu kmetu sitnosti: vsled zvišanja vseli cen so se tudi delavci tako podražili, da so proizvajalni troški znatno višji od nekdaj. Poljedelski delavci se seveda obračajo k onim obrtom, ki jim lahko plačajo mnogo več zaslužka nego kmetijski gospodar. Kadar in kjer je obrtnija zelo razvita, nastane v kmetijstvu občutljivo pomanjkanje delavcev, ki se lahko in se mora kolikor le mogoče pomagati s stroji, ki prilrranijo mnogo dela. Da potčm takem novejši mehanični pripomočki pridejo v kmetijstvu ravno tako ali še bolj v poštev, kakor n. pr. umetna gnojila, zboljšana plemena živina in mnogo važne melioracije, je jasno. V mnogih slučajih sploh le stroji omogočijo delo, skoro vedno pa stroj izvrši svoje delo gotovo ceneje in pred vsem hitreje, kakor človeška roka. Uporaba zboljšanih poljedelskih orodij omogočujc, da se zemlja pri znatno manjši vozni sili veliko povoljneje obdela in tako dosežejo veliko večji dohodki; in kadar bodeta parni plug in e 1 e k r t i č n i plug toliko izpopolnjena, da jih bo mogoče rabiti tudi obširnemu malemu kmetijstvu, tedaj bodo tudi žetve znatno večje. To dejstvo se je, kolikor se tiče parnega pluga, vže popolno dokazalo na Angleškem, v Nemčiji in na Ogerskem. Ravno tako da sejalni stroj, večje in bogatejše žetve, kakor tudi prihrani mnogo semena, vsled česar se stroški za ta stroj mnogokrat pokrijejo v najkrajšem času. Kosilni stroj stori posestnika neodvisnega od koscev. Opravilni izkazi novejših kosilnic, zlasti onih za žito potrjujejo splošno dobiček košnje s strojem. Novejši mlatilni stroji skoro popolnoma v čisto omlatijo žito, kar je enako 5°/o dobička nasproti mlačvi s cepci. Pri kombiniranih mlatilnicah, ki žito popolnoma za na trg očistijo in sortirajo, se ne zgubi prav nič zrnja, kar je sicer nemožno, ako se žito na podu skupaj pometa in najpoprej pajkla in potem še na trijerjih sortuje. Ta dobiček je najjasnejši pri rastlinah z drobnim zrnjem, ki rado izpada, kakor n. pr. oljnato ogeršičino seme. Pri mlatilnicah se prihranijo dragi podi in skednji, del zavarovalnih stroškov in si tako ohrani večjo glavnico mobilno, ki bi bila sicer v kmetijskih stavbah zazidana. Ni več vprašanja o tem, da more v tako težkih časih, kot so za kmetijstvo današnji, obširneja vporaba strojev mnogo pripomoči ne samo do večjih kosmatih dohodkov od ploščinske enote, ampak tudi do znatnejšega čistega dobička s tem, da nam poceni proizvajalne troške. Prednost Strojevega dela nasproti ročnemu se tudi vedno bolj priznava in sicer celo v onih krogih, katerim je najtežje ločiti se od starega, podedovanega običaja; te prednosti so tako razvidne in se dade z računom tako jasno dokazati, da bi moral biti vsak omikan, misleč kmetovalec preskrbljen z vsemi sredstvi novejše mehanike, ki mu pomagajo odstanjati omenjene nadloge. In res se je raba strojev v novejšem času mej kmetijstvom izvanredno razširila; celo mej priprostim! kmeti nahajamo pogosto parne mlatilnice, napravljene seveda zadružnim potom, dočim bodo sejalni stroji, kosilnice, trijerji itd. kmalu povsod znani kot najpotrebnejši del kmetijskega inventarja. Oj, da bi vender v interesu zopetnega razcvita najlepšega vseh obrtnih stanov prodrlo bolj in bolj spoznanje, da rentabilnost kmetovanja ne odvi si samo od načina gospodarjenja ampak posebno tudi od opravilnih močij! S tem spoznanjem in z razširjeno uporabo strojev se bo zboljšalo tudi ravnanje s stroji, ki je pri večjih in manjših gospodarstvih le prepogostokrat silno pomanjkljivo. Seveda je pa umljivo, da stroj izpolni svojo nalogo le pri pravilnem in najskrbnejšem vodstvu, ter pri najboljšem ravnanju z njim. —e— Ravnanje s kosilnim strojem. Vsaka nova reč ima pri nas že sama na sebi preveč nasprotnikov, to pa tem več, ker se dostikrat z dotičnim! novotarijami ne zna pravilno ravnati. Zato hočem podati nekaj opazk, kako je ravnati s kosilnimi stroji, bodisi za žito, bodisi za krmo v obče. Pri ko-silnih strojih je pomniti zlasti to-le: 1. Vsi strojevi deli, ki se tarejo (drgnejo), kakor ležišča, ro-čični zatiči (pilki) in vodbe nožev se imajo pogosto, ročice in noževe vodbe vsaj na vsaki 2 uri z dobrim oljem namazati. Vod-nik stroja se mora večkrat prepričati, jedi se niso posamezni deli stroja ugreli in če je tako, ima takoj namazati in če to ne pomore, na drug način odstraniti zlo. 2. Nož mora biti vedno ojster, sicer košnja ni čista, velikokrat se zamaši s travo in živina vsled tega mnogo težje vleče. Kosilni nož se nabrusi najlažje s posebnim nalašč zato prirejenim brusom, s katerim je mogoče tudi vpadle kote noževe z lahka izbrusiti. Vedno se priporoča s strojem vred naročiti tudi več založnih (rezev-nih, nožev; na ta način se naj- lažje ubranimo neprilike, da bi morali iti sredi košnje domov v slučaju, da se nam je na nožu kaj pokvarilo. Lahko se primeri, da posamezne nožjeve špice ali prsti odlete, ako smo zadeli ob kamen ali štor; dotični člen, ki je na klino z vijakom pritrjen, je treba takoj nadomestiti z drugim; zato treba vedno nekoliko prstov imeti v zalogi. Nož se da nabrusiti tudi z angleško pilo; v tem slučaju se dene nož v nagnjeno kljupo tako, da se skrhani robovi lahko s pilo dosežejo. Tovarnarji kosilnih strojev doti avaj o tudi pripravne bruse, obstoječe iz majhnega brusnega kamna in iz priprave za priviti; vse skupaj se dobi za kakih 20 gld. 3. Z veliko natančnostjo je treba stroj za delo pripraviti, če hočemo, da bo dobro delal. Sicer o tem ne moremo podati kakih gotovih pravil, ker za vsak stroj veljajo po različni konstrukciji različne določbe. Vender pa je pri vseh strojili enako važna pravilna ustanovitev rezila ali Škarij. Škarje (nož) se ne smejo ' nikoli spustiti tako nizko, da bi šle skozi krtine, ker pri tem se gotovo zamaše ali tudi pokvarijo. Seveda tudi previsoko ne smejo teči, da ne dobimo previsokih strnišč ali da ne ostane previsoka nepokošena trava za nami. Da se obvarujemo neprijetnega zamašenja Škarij, je treba vselej še-le tedaj spustiti škarje v delo , kadar strižejo v že s polno hitrostjo; kadar se torej mej košnjo ustavimo, potegnimo vselej voz za korak nazaj, da bodo škarje vže z vso hirostjo rezale, ko zadenejo na žito ali travo. 4. Kakovost žita bistveno vpliva na kosilnični hod. Najbolj pripravno je žito, ki krepko stoji, pa vender ni pregosto; posebno se lepo kosi žito, ki je bilo posejano s sejalnim strojem. Najpripravneje za košnjo s strojem je k repkostc- belnato žitišče; pri zelo tankem in slabotnem žitu je priporočati, da živina stopa urno in so rezila prav ojstra. Tudi gosta detelja mej žitom ne ovira stroja nič, če le ni od dežja ali rose preveč mokra. Kar se tiče raznih žitnih vrst, sc dado najraje kositi: pšenica, potem oves, ječmen in slednjič rž. S strojem se zgubi mnogo menj zrnja nego pri košnji s koso. Tudi esparseta, rudeča in nemška detelja se prav dobro pokose s strojem. Ako hočemo veliko in brzo pokositi, potem je najbolje menjavati živino vsakega '/j ali ’/a dne in lahko računamo potem, da se pokosi na dan 3-5—4 ha (35 do 40 mernikov posetve). To je vže nekaj, vender ne Bog si vedi koliko. Toda povprečno ne smemo računati na večji vspeh, ker lahko nastanejo razna motenja pri stroju samem, provzročena bodisi po stanju žita, bodisi po vremenu, ki neugodno vplivajo na delo. Največji vspeh, ki ga je moč doseči s strojem na dan pri lepem vremenu, pri dobrem žitnem stanju z menjavanjem vozne živine je G ha (GO mernikov posetve) na dan. —o— Najboljša stročnica za zeleno gnojenje. Tu in tam bo znano kakemu gospodarju, da zeleno gnojenje, ako se zato porabi rastlina, ki nabira potrebnega dušika iz zraka, (to so v prvi vrsti razne metuljč-nice: grahorica, lupina, detelje itd.) deluje na dvojen način: 1. Obogati prst z organsko snovjo, koje gnitje pomnoži črnico ali humus, ki je za rodovitnost zemlje znatnega pomena. 2. Daje zemlji po ceni dušika, kojega bi morali sicer v umetnih gnojilih drago plačevati. Za najboljšo rastlino za zeleno gnojenje bomo imeli seveda ono, ki nam da največ organske tvarine in največ dušika. V tem oziru je delal dr. O. Pitsch 2 leti poskušnje. Gojil je raznovrstne metuljčnjice, katere je isti dan vsejal in isti dan požel. Izid njegovih poskusov nam kaže sledeča tabela: Na žel je: 1. 1897. organske dušika snovi hj hg v rumeni lupini 2969-3 108-54 ,, beli ,, 4148-7 124.7 „ modri „ 4575-1 139-1 navad, grahorici 398G-2 126-77 „ grahu Viktorija 3559-5 77-17 1. 1898. v rumeni lupini 3021-2 115-18 „ beli „ 3498-4 114-9 „ modri „ 5121-7 150-98 „ nav. grahorici 57G7-8 224-G7 „ grahu Viktorija 6057-0 2q4-92 Ako vzamemo, da je znašala žetev rumene lupine — 100 (z ozirom na organsko snov in ozir dušika); potem je znašala: 1. 1897 žetev suhe žetev snovi (pridelek) dušika pri na 1 ha v kilogramih modri lupini 152-9 128-1 beli ,, 139-6 114-9 grahu Viktorija 120-9 71-0 nav. grahorju 134-2 107-5 1. 1898. pri modri lupini 170-0 130-0 beli „ 101-0 100-0 grahu Viktorija 200-4 178-0 nav. grahorju 1900 195-1 Iz tega je razvidno, da se je 1. 1897. kot za zeleno gnojenje najboljšo pokazala modra lupina bodisi po množini organskih snovi, bodisi po bogastvu dušika; 1. 1898. pa se je bolje izkazala navadna grahorica, kateri se je približal, kar se tiče organskih snovij grah Viktorija. Važna pri tem je kakovost zemlje, kojo hočemo gnojiti, za peščeno zemljo je še najbolja modra lupina, za težko pa navadni grahor, oziroma grah Viktorija. Množina vezanega dušika v rastlinah je velika, n. pr. pri gra-horici ga je bilo 1. 1898. do 224 1 », dasi so tudi tu izjeme. Ko smo na ta način označili raznolikost bajarjev, naj pojasnimo na podlagi praktičnega zgleda na-sajanje. Vzemimo srednje velik ribnik, ki leži na glini, je deloma poraščen in obsenčen in meri 25 a. V ta ribnik vložimo 50—54 triletnih krapov tehtajočih po V/4 do V/2 funta. Gez leto morajo doseči ribe težo 2‘/2—3 funte vsaka. Ako po večletnih poskusih razvidimo, da ribe ne dosežejo jeseni te teže, naj nam bo to opomin, da naš ribnik ni niti srednje dobrote in moramo obnoviti svoj poskus z manjšim številom kakih 40 rib. Ali mi spoznamo iz tega, da je ribnik v slabem kulturnem stanju in da bi pri nckolikej skrbnosti vender lahko prerodil označeno število rib. Štiriletnih krapov naj ribnikar nikdar ne spušča v vodo, kajti v četrtem letu krapi nastavijo ikre, ki jih peto leto eventuelno odlože. To pa mora mali ribnikar na vsak način zabraniti. Pač pa lahko dietnim krapom pridenemo nekaj 21ctnih (*/3—1j2 funta težkih) za slučaj, da se nahajajo v ribnjaku večje plitvine, do katerih večje, težje ribe ne morejo, pač pa mladice. Tako dosežemo enakomernejše izkoriščanje ribnika. Tak plošnato brežnat ribnik bi bilo nasaditi s 40—42 kosi Sletnih in s 25—30 kosi dveletnih rib na 25 a. V prav rodovitne ribnike se lahko vloži tudi nekaj več; vender čez povprečno število ne hodimo nikoli, kajti kolikor na številu manj vložimo, toliko nam vrne ribnik na teži drugih kosov. K preobilnemu nasadu nas tudi posamezne bogate ribje letine, ki jih imamo morebiti zahvaliti le ugodnemu slučaju, ne smejo zapeljati. (Daljo prih.) Vrtnarstvo. Črni koren, ki mu rekajo tudi španska škor-conera, je zelišče, ki se po naših skušnjah premalo pozna in zato tudi ne ceni po znanem „ignoti nulla cupido“, to se pravi: česar ne poznaš, tega tudi ne želiš: Skor-conera raste i na vrtu i na polju. Korenine (in le te se uživajo, listi ne) so za palec debele in počez 30 do 40 cm dolge. Lahko je umevno, da tako dolgi koreni rastejo najlažje v globoko prekopani zemlji. In res hoče imeti črni koren pred vsem globoko rigolo-vano zemljo. Kakega siceršnjega posebnega obdelovanja in gnojenja ni treba. Takoj povemo, da je v mnogih krajih navadno dveletno pridelovanje črnega korena potrebno samo v zelo slabem svetu, torej tam, kjer koreni tako počasi rastejo, da ne dosežejo v enem letu dovoljne debeline za kuhinjsko porabo. Pri pravilnem ravnanji, pravi sorti in dobrem semenu je črni koren vže kot enoletna zelenjad porabljiv v kuhinji in ako ga pustimo dalje časa zvunaj, samo zgubi na vrednosti. Tudi v drugem letu uide večina rastlin v cvetje, ki je zelo podobno onemu rumene travniške kozje brade (Tragopogon pratense, košarice). Vsaka rastlina pa, ki udari v cvetje, potrebuje za tvorbo cvetja in semenja redilnih snovij, katere odjema koreninam. Koreni odcvclega zelišča so sicer še vžitni, toda daleko ne tako nežni, ne tako okusni, ne tako polni. Trganje cvetnih stebel nič ne koristi, kajti po naravnem nagonu poganja rastlina vedno in vedno nove poganjke in slabi vsled tega bolj in bolj. Najboljši čas za setev črnega korena je februar in začetek marca. Do prihodnje zime postanejo koreni ravno pravšni za porabo. Lahko se sicer seje tudi na jesen, avgusta in septembra, rastlina prenese brez škode zimsko zmrzlino. Toda sloviti nemški vrtnar Janez Rbttncr je našel, da take prezimljene rastline v prihodnjem poletji večinoma uidejo v cvet, dočim je cvetje spomladi vsejanih rastlin samo izjema. Seme se seje v žlebiče (braz-dice), 3 največ 4 na gredico. V žlebičih je zrno oddaljeno od zrna 6 ali 7 cm. Po letu se pridno okopava, prilivati n i treba. Od novembra do aprila se rabi črni koren v kuhinji, torej ravno v nesrečnem zimskem času, ko je tako malo izbirka za prikuhe. Koreni ostanejo kar na prostem v zemlji in se izkopavajo sproti za porabo; mraz jim ne škoduje. Ako zemlja ni zmrznjena, lahko odkopavamo črni koren celo zimo. Ker pa tega ni in da nam ni treba pogrešati tudi ob zmrzlini te v resnici delikatne zelenjave, pokrijemo gredo s črnim korenom s plastjo listja ali gnoja, ali pa odkopljemo nekaj korenov in jih hranimo v kleti mej peskom, kakor delamo s peteršiljem. Vendar pa ostanejo koreni na prostem odločno svežejši in okusnejši. Na trgu se črni koren, kjer je poznat, prav dobro prodaja. Tako stane na Dunaj i snopič kakih 15 korenov 25—30 kr. Pripravlja se črni koren na ta način, kakor špargeljni ali cvetno zelje (karfijol) s holandsko polivko (zos), lahko ga pa kuhamo tudi na ta način, kakor korenjček in dobimo tako zelo po ceni, zdravo in okusno domačo prikuho. Zelo priljubljen je tudi črni koren z okuhanimi mesnimi svalčcci (cmo-čeci.) Novi ruski orjaški črni koren znatno prekaša druge navadne vrste. Ne gre tako rado v cvet in da že v prvem letu močne korene, popolnoma sposobne za v'kuhinjo. ________-P— Mali njek. Piše —o— Ta po celi Evropi znani grm raste v mnogih gozdovih v solčnih legah v ogromni množini. Vrtnarji, ki se pečajo z pridelovanjem malinja v velikem, jemljejo v ta namen vclikoplodni čilski malinjek. To vrsto odlikuje res orjaški sad, ki ne trpi toliko od črvov, kakor gozdne maline. Nekatere vrste rode sad vže v poznem poletju onega leta ko smo jih vsadili, druge rode dvakrat na leto, dočim zopet druge nastavijo sad še-le na 21etnih p rotili, ki še isto jesen odmrjo. Kar zadeva gojitev malinjeka, zahteva on bolj težko, nego lahko zemljo, dobro pognojeno na odprti legi. Sicer se nam tudi v senci dobro obnaša, le da sad ni tako prijeten in sladak. Najpripravnejši čas za nasa-ditev malinjeka je jesen (konec septembra), sicer ga pa lahko sadimo tudi spomladi. Zemljo je treba kake J/2 m globoko prekopati in zagnojiti v to globino; konjskega gnoja ne priporočamo ker dela le preveč vročine. Na pripravljenih gredicah se posade sadike v vrstah kake 3/i m oddaljenih tako, da so korenine vsaj ti cm z zemljo pokrite. Po usa-ditvi se prirežejo vsi trsi na kakih 20 cm nad zemljo in oblože z lego (ne debelo) uležanega gnoja, naj bo spomladi ali jeseni. Pozimi pa zabranjuje gnoj, da mraz ne izvleče sadik, po leti jih varuje pred prehudim izsusenjero, pa tudi hranilne snovi gnoja se trsu prav dobro priležejo. V prvem letu po nasadu se puste samo 2—3 proti, da sc ti dovolj ojače, vsi drugi se odstranijo. Puščeni poganjki zrastejo navadno do pol druzega metra in da preje nastavijo sad, se jim prirežejo konci na 20 do 30 cm. Okrajševanje protja na ali še več je nespametno, ker ravno vrlini del protja najbolje dozori, ima najbolj razvite zarodne popke in rodi najboljši sad, vsaj so vender najkrasneji sadovi vedno na vrhu protja. Ko smo sad obrali, se odslužene šibe pri zemlji odrežejo in mladi poletni poganjki privežejo ob palice, da jih veter ne polomi. Za naprej se pusti samo 6—8 šibink, vse druge se porežejo še zelene. Rez malinjeka, ki dvakrat na leto rodi je omejen na prirezovanje postranskih poganjkov in izrezovanje izpitega lesa. Te vrste dajo sad vže meseca junija, ako se spomladi vsi spodnji poganjki in vrline stranske vejice lanskih poganjkov prirežejo na 3—4 popke (očesca). Razven tega ljubijo te vrste solncno in bolj zavarovano lego. Jesensko gnojenje z redkim gnojem je silno koristno, zato je toplo priporočamo. Sicer sc mora jagodišče često pleti in dvakrat na leto prerahljati, spomladi in poleti. Rahljanje se mora izvršiti oprezno, da se ne poškodujejo mladi poganjki, ki ženo iz korenin. Dobro oskrbovana malinova greda vzdrži 8—10 let. Razmnoževanje je jako priprosto ; najlepši koreninski poganjki se jeseni previdno odtrgajo in presade na bodoče mesto. Maline se dade tudi priganjati na umeten način; toda to delo se smatra navadno nehvaležnim, zato ne govorim dalje o njem. Pri velikih nasadih se zemlja rigola na 1/2 m globoko in sadike se sade po 1 m narazen v vrstah oddaljenih P30 m. Malinjek da v dobri letini na iji ha (2 '/2 mernika posetve) 1800 kg jagod. Ako računamo za 1 kg le 40 vinarjev: znaša kosmati dohodek 720 kron; po odbitku polovice na pridelovalne stroške, ostane 480 kron čistega dobička. Toda v prav dobrih letinah se ta znesek lahko podvoji. Na !/4 ha je treba 1750 sadik. Najbolje vrste malin so: A. Z rti dečimi jagodami: „antverpski malinjck“, temnočrno namizno sadje, pripravno za vku-havanje, „rudeči čilski malinjek11, „Fastolff-ov malinjek11, „Šafer-ov velikanski malinjek11, „rudeči zgodnji Hernhaus-ki malinjek11. B. Z rumenimi jagodami: „rumeni antverpski11, „Karolina11 pomerančne barve, „Kuksnov malinjek11. C. s črnimi jagodami: „Ohijo malinjek11. Mej dvakrat rodečimi malinami se najbolj odlikujeta „rudeči in rumeni Mer-veille11. Jagodnik. Jagodnik je trpežna rastlina, ki nas prva razveseljuje s svojim krasnim sadom. Rudeča jagoda je eden najbolj priljubljenih sadov sploh. Vživa se na razne načine: surovo in raznoliko pripravljena. Bolnikom je jagoda pravo zdravilo, 'otrokom in odraslim pa izvrstno krepilo. Posebno mrzlica se po rednem vživanji jagode rdečice kmalu prežene. Ker tu nimamo v mislih toliko divje rdeče jagode, ampak jagodo, kakršno prideljuje gospodinja in vrtnar v domačem vrtu, za to pravimo, da se ravna dobičkonosnost jagodnega pridelovanja po krajevnih razmerah bolj ali menj lahke prodaje. Nahajajo se tako zvani poljski vrtnarji, katerim se vzgoja jagod na debelo izvrstno izplačuje. Le en primer, ki ga navaja gosp. V. Chmelar v „Hosp. listu11 in ki je vzet iz resničnega življenja. Na 1 ha zasajen z jagodami je bilo: Stroškov: 32 voz gnoja po K 9 . K 288 oranje in brananje . . ,, 48 saditev 73.000 sadik, 1000 a M 36 . . . „ 2592 20 voz komposta za saditev ži K 7 . . . „ 144 dnina od sajenja samega „ 168 skupaj . . K 3240 Ako ta znesek razdelimo na 4 leta, pride na vsako leto 810 K. K temu prištejemo letne obresti 42 K, najemnino za polje 216 K, površno gnojenje spomladi 32 voz k 9 kron je 288 kron, mezda od pletve in okopavanja 480 kron, celi izdatek na leto je torej 1836 kron. Dohodki: od 3 trsov povprek po 1 l jagod je 2400 l. Ako računamo po odbitku izdatkov za trganje jagod, za pošiljatev na trg itd. 1 l jagod na 30 vin., potem znaša čisti dohodek 7200 kron in po odbitku gorenjih štroškov 1836 kron, znaša čisti dohodek z 1 hektarja (10 mernikov) v 1 letu 5364 K. Kakor rečeno je ta zgled iz resničnega življenja. Jagodišče je je imelo srednje dobro zemljo in in jagode so šle v mesto na trg. Naprava jagodišča. Jagode vspevajo na kraju z ugodnimi okolnostmi, t. j. odprta lega in ne preveč suha. Zemlja naj bo rodovitna, 60 cm globoko prekopana in dobro pregnojena. Gnoj se zadela kakih 20 cm globoko. Najboljša je lega proti izhodu, dočim zgodnjim jagodnim vrstam južna najbolj prija. Tudi z zahodno lego so jagode zadovoljne, toda sad ni tako slasten. Sicer pa jagodnik vspeva v vsakem vrtu. Ako mislimo večji kos vrta zasaditi z jagodami, ga razdelimo na enakomerne po 1 m široke grede v poljubno dolžino. Kar zadeva gnojenje, priporočamo za težko zemljo konjski gnoj, za lahko goveji, posebno krasni vspehi pa se dosežejo po svinjskem gnoju. - 184 — Ako je zemlja preveč peščena, se jej primeša nekoliko gline. Saj cnje jagod. V ta namen si je treba preskrbeti sadik od zanesljivega vrtnarja (dr. Ivan Jan, Podhom, p. Gorje, prodaja brazilijske velike jagode po 4 vin. komad). Pred vsem je treba z ostrim nožem prirezati konce koreninic in odstraniti one liste, ki delajo napotje, ako ima sadika dva do tri listke, pa zadostuje. Grede imamo že pripravljene, po 1 m široke s 30 cm širokimi stezicami mej njimi. Na vsako gredo vsadimo poleg vrvice (žnore) po 2 vrsti sadik v oddaljenosti 40 cm druga od druge, sadike pa so oddaljene po dolžini po 50 cm. Pri saditvi je treba koreninice lepo razplesti v zemlji, srčni listi ne smejo biti pokriti z zemljo; prst se po vsaditvi okrog sadike dobro pritlači. Mesečne jagode se sade v oddaljenosti 35 cm. Jagode se sade spomladi mar-cija, aprila, majnika ali pa v jeseni avgusta in septembra; jesensko sajenje je boljše, ker se rastlinice dobro ukoreninijo, precej okrepčajo in že prihodnje leto dajo precejšnji vžitek. Naj večji dohodek dajo jagode v drugem in tretjem letu, v 4. letu je žetev že slabejša, v 5. letu pa je najbolje jagodišče spremeniti v kako drugo kulturo. Zasajene trse je treba pogosto zalivati, da se dovolj vkoreninijo. Nadaljna oskrb jagodišča obstoji v pletvi in rahljanji zemlje, tudi je zelo priporočljivo pokriti zemljo mej jagodnimi trsi s preperelim gnojem. To je zlasti takrat nujno potrebno, ako trajno (dalje časa) zmrzuje. Sicer pa je tako gnojenje v vsakem slučaju zelo koristno, ker spomladi, ko se topi sneg, prihajajo po njem raztopljene redilne snovi v zemljo, kar rastlinam jako ugaja. Spomladi se tak gnoj zakoplje v zemljo in ta lepo poravna. Vitice ali ročice, ki se napravijo v prvem letu, sc na jesen porežejo; v sta- rejših jagodišeih se odstranijo ročice vžc koncem julija, pri čemur se grede ob enem zrahljajo. Pri mesečnih jagodah ni treba odstra-njati ročic, ker spomladi nastale mladike nastavijo še isto leto sad. V jeseni vsakega leta se grede dobro prcrahljajo in zagnoje s kratkim uležanim gnojem. V deževnem vremenu je gnojenje jagodišča s tekočim gnojem (posebno z razredčenimi sajami) nad vse ugodno, zlasti pred in po cvetju. Ko pa se prične sad barvati, je treba nehati z gnojenjem, sicer trpi okus. Ako zemlja od narave ni dovolj vlažna (pravilno zalivanje za časa cvetja namreč mnogo stane), tedaj se še najbolj priporoča pokriti zemljo z žaganjem, drobno sekano steljo, pezdirjem itd. da sc preveč ne izsuši. Pokrivanje zemlje z mahom se ne priporoča, ker se v njem radi naselijo polži, ki so nevarni prijatelji jagodnega sadu. Ako dolgo dežuje, podložimo lepe, zoreče sadove s koščeki ska-lice, da se ne pomažejo. Jagode trgati je najbolje zjutraj za rosnega rana, ker imajo v tem času najfinejši aroma (duh in okus) in vsled solnčnega pritiska izpariva eterično olje, katero daje ravno jagodi njen karakteristični (značilni) duh. (Dalje prih.) Sadjarstvo. Zakaj ne napreduje naše sadjarstvo 2 Geslo: čvrslo na delo! (Konec.) Celo v Avstrijo je zašlo ameriško sadje in sicer jabolka, katera so se dunajčanom kmalu prikupila, ker so lepa, okusna, sočna in jako lepo dišeča. Najbolj pa se je ameriškemu sadju posrečilo najti kupcev zato, ker ondotni eksporterji skrbe, da je vse blago enako lepo sortirano, ne kakor pri nas, da je v enem zaboju kar po pet in več vrst. Tega se moramo tudi mi, av-strijki sadjerejci poprijeti in skr- beti, da bomo le izbrano blago na trge pošiljali. Ameriško sadje nas sicer ne bo spodrinilo na domačih trgih, ker pri količkanj skrbnosti za dobro, čisto blago, imamo že zaradi stroškov za transport toliko prednosti, da bomo lahko zmagovali ameriško konkurenco. Vse drugačnega vpliva pa zamore ameriško sadje postati za naš sadni eksport, če si isto pridobi v Nemčiji svoj stalni trg, ker potem je spodvezan naš eksport v Nemčijo, kamor gre skoro 90 °/o našega sadja. V nižjih kvalitetah, torej v sadju za mošt, nam ne bo ameriška konkurenca škodovala, ker je daljna pot iz Amerike do Hamburga in odtod do Nemčije, vender predraga za blago, katero se le po 6 kflfli za 100 h) prodati more. Vse drugače pa je za naše boljše sadje, namizno blago, kateremu more nastati precej hud tekmec v lepih ameriških jabolkih. Ker se sadjereja v Ameriki, oso-v Kanadi zelo širi, je nevarnost toliko večja in ker ondotni sadjerejci ne vedo kam s sadjem, začeli so ga sušiti in posušeno sadje eksportirajo na Francosko, da tam suhemu sadju pridavši vodo izdelujejo mošt. Zato se je naprosila vlada, da pri sklepanju novih trgovskih pogodb ščiti naše sadjarstvo s tem, da naloži ameriškemu sadju primerno colnino, pa ne le svežemu, ampak tudi posušenemu sadju, ker tudi po tem preti nevarna konkurenca našemu sadjarstvu. Prav izdatno konkurenco našemu sadju je provzročil uvoz po-meranč iz Italije; to pa vsled prostega vhoda temu sadju dovoljenega po zadnji trgovinski pogodbi. Vspeh je ta, da na marsikateri gosposki mizi mesto lepih jabolk nahajamo večinoma krožnik pomeranč. Kar vhodu tega sadja v našo državo ni pripomogla oprostitev uvoznega cola, to so umeli laški eksporterji še izposlovati pri italijanskih železnicah in paro-brodili. Pa tudi naša južna železnica daje italijanskemu sadju olajšavo, ker za vagon laškega sadja se plača od Trsta do Dunaja 78 kron manj, kakor od goriškega sadja od Gorice do Dunaja. Kako zelo je rasel uvoz po-meranč iz Laškega po novi trgovinski pngodbi, nam kaže dejstvo, da 1. 1891., predno je obveljala nova pogodba, je došlo le 190.000 kvintalov pomeranč iz Italije, 1. 1897. pa 686.000 kvintalov. Zato zahtevamo z vso odločnostjo, da pri sklepanju nove trgovinske pogodbe naša vlada vse-kako zopet zahteva od Italije primerno carino na južno laško sadje. Splošno. Važnost lesnega kisa v gospodarstvu. O tej, mej nami ne preveč znani tekočini piše A. Bene na Moravi v češkem „Gospodarskem listu11 sledeče: Lesni kis (jesih) je kemični izdelek, ki ga ljudstvo sicer malo pozna, ki je pa vender v telino-logiji, gospodarstvu in sadjarstvu velevažen. On ni nič druzega nego nečista kisova kislina (Essigsaure) vonja predirljivo po dimu in se temeljito ustavlja vsakemu gnitju. In ravno zato ga uporabljamo pri konservovanju lesa zoper gnitje, proti gobi, ki les uničuje, za močenje lesa proti gnjilobi in podobno, zlasti v sadjarstvu se ga rabi obilno, ker ne deluje samo proti gnjilobi, ampak vleče tudi kožne pore skupaj, da se rane hitreje celijo. Ako je bilo drevo napadeno po raku ali perečem ognji ali ga je oglodal zajec ali doletela druga nezgoda, ni treba druzega, kakor izrezati rane do živega, belega lesa in rane namazati z lesnim octom. Rane se ne gnojijo, ostanejo popolnoma čiste, ne loteva se dreves goba in mah in rana v kratkem zaraste. Presenetljiv je zlasti učinek lesnega kisa pri bolehavem solzenju čreš-nje in višnje in drugega peščiča-stega sadja. Ako se namreč ta rana natre z lesnim cvetom, poneha takoj teči smola. In ako ta smola vžc teče, se odpraska preč in mesto namaže z lesnim kisom — smola neba solziti in bolezen je pri kraji. Ker pereči ogenj, rak in druge bolezni mnogokrat nastajajo vsled rezanja vej, zato je svetovati, da razne rane na drevji raje mažimo z lesnim kisom nego z drevesnim voskom, ker prejšnji zabranjuje vsako gnjilobo in se rana na drevesu preje zaceli. Prepričan sem iz svojih poskusov, da lesni kis res dobro deluje pri drevju, da je korenito sredstvo zoper lesno gobo in pri ohranitvi poljskega orodja. Želeti bi bilo, da bi tudi drugi poskušali učinek lesnega kisa pri drevji in o tem poročali. Lesni kis je dobiti pri vsakem materijalistu (drogeristu). —o— Kako ohraniti jajca za zimo l V strokovnih nemških listih priporoča neki dr. Hanika ta-le priprosti način obraniti jajca več mesecev popolnoma sveža: Kolikor moč sveža jajca, ki jih hočemo konservovati se vlože za ^4 ure v 35° C (približno) gorko vodo; poprej pa je treba vsako nesnago, ki se drži jajec, obrisati z gobo v topli vodi namočeno. Na to se dene poljubno število teh jajc — če treba tudi 50 — na sito ali vpleteno košaro in se vsa skupaj potopijo za 5 sekund v vrelo vodo, na kar se brzo v mrzli vodi ohlade in sicer na ta način zopet, da sc na rešetu ali v košarici pomočijo v mrzlo vodo, ali pa se pusti mrzla voda teči čez nje. Mokra jajca se razpolože po čistem platnenem prtu in puste, da se na zraku osuše. Z brisalko ali robcem se ne smejo osuševati, zlasti ne drgniti. Kakor hitro so suha, vkladajo se takoj v zaboje z šotno meljavo ali lesnim pepelom ali v pšenične otrobe ali rezanico in ohranijo na suhem, zračnem prostoru. Kdor jajca vlaga, naj si roke dobro umije z milom in snov za konservovanie naj bo popolnoma suha. Ta način je kaj priprost in ne stane skoro nič, tako da ga je i za dom i za kupčijo priporočati. V mlačno vodo se pokladajo jajca za to, da potem v vreli vodi ne popokajo. Cas petih (511) sekund je treba natačno odšteti; ravno ta čas je potreben, da se kožica pod lupino strdi tako, da lahko zabrani zraku pristop v notrino. — S to ceno, enostavno metodo smo v stanu prihraniti si obilico po letu znešenib jajec za trde zimske čase in jih ne poleti za par krajcarjev metati proč. — e— Vprašanja in odgovori. Vprašanje 65.: F. R v C. Imam na mnogih njivah polno praproti. Kako morem najložje zatreti ta plevel? Odgovor 65.: Praprot ste zanesli na njivo po domačem gnoju, ker jo rabite za nasliljo. Ako se vporablja praprot za nastiljo, mora se gledati, da se ne poženja že zrela, ker na lak način se zanese seme v njivo. Najložje jo je zatreti, ako se izruje po hudem deževji, kar gre zelo lahko, drugače naj se odreže. Vprašanje 66.: J. P. v Št. J. p. T. Ali res škoduje, sedaj spravljeno seno, prvi čas živini ? Odgovor 66.: V senu so neka gotova, s prostim očesom nevidljiva bitja, to je glivice, ki provzročajo prvi čas nekako vrenje v senu in radi tega mnogokrat napenjanje konj radi pre-obilo povžitega svežega sena. Ako se mora že letošnje seno krmiti, naj se gleda, da se v manjej množini poklada ali vsaj s staro slamo pomeša, tako se zdatno zmanjša škodljivi vpliv. Vprašanje 67.: F. L. v M. Pri nas nam je toča veliko škodo povzročila, ali bi bilo moči še s kakim umetnim gnojilom oslabelim rastlinam odpomoči ? Odgoror 67.: Kakor je obče so-litar priporočljiv, da se rabi za oslabele setve, tako je ravno zelo umesten za po toči požkodovane rastline. Ako pride toča že pred cvetjem, tedaj je vedno moči pokvarjene rastline še popraviti. Vzame naj se za 1 ha 100 do 200 l<(j solitra, ki naj se pred trošenjem pomeša s trikratno množino pepela ali prsti. Vspeh se pokaže v že v 8 dneh po temno zelenem perji. — Najboljše sredstvo pa je, da sc zavaruje polje proti toči, za kar imamo poštene zavarovalnice, ki poravnajo v slučaji nesreče vso zavarovano škodo. Kdor bi se želel zavarovati zoper točo, naj se obrne do „Gosp. Zveze“, kjer mu nasvetujemo, kje sc ima zavarovali. Motor na bencin, nam o strojem vred, skoro čisto nov, je za nizko ceno na prodaj. Natančneje se izve v zalogi kmetijskih strojev inženirja Matheo (jtiinz, Dunaj 3/2. Obere W ei ssgiir bers tr asse 14. Prvega hlapca “cr.,in SS® sprejme L. Habat v Zagorju. Kmetijsko društvo v Vipavi ima na prodaj cepljene trto na amerikanski podlagi Portalis požlalitnjene kraljevine, ital. rizling, španjol, pinelo in ru-landec po 14 vinarjev komad, Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu na Gorenjskem ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr. Svim naročiteljem vina njan“ndaa več u naši vasi nemarno vina za prodali, nego se vroče priporočamo za bodoče, ker jako lepo kaže. To namesto posebnih odgovorov. Josip Gojtnn, župnik. Kašćerga-Trviž-lstra 4 gepeljne, 4 mlatilnice in 4 clnmnrovnipn že rabljene in še v do-aidlllUl brem stanu bodo se pro- dajale potom licilante 8. julija 1901 pri Janez Kavčič-u, kovaču v Kosezih nad Ljubljano. Stroji se tudi vsakemu po volji prenaredijo. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1. ) Vse potrebščino za vinogradništvo: žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila. 2. ) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz- prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjeni razglas med inserati, Tlčfl 7p|i da svoju obitelj oskrbi pravim i rvu *vii, j nju-avskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Gamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija. Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 24 kr. in Hefoška liter od 25 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup. Kmetijska zadruga v Št. liju pri Velenju pridcljuje že čez pol leta prav fino surovo maslo. Ker še stalnih odjemalcev nima, priporočamo isto prav toplo, da se odjemalci zglasc. — Podpirajmo slovenska podjetja, posebno ubozega kmeta. Prinnrnna oo ■ Vzajemna zavaroval-n l|JUI uua . nica 1>roU požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Mcdjatova hiša. Pluge, osipalnike, okopalnike, najbolje sestavljene in najboljega štajerskega železa, izdeluje Matej Bregant v Orobovcsi pošta Rače (Kranichsfcld). 18 lepih jorkširskih prascev ima na prodaj Matija Vidmar, posestnik v Št. Jnrji pri Kranji. Trgovina in obrt. Trgovina. Poštne pristojbine in nekoliko črtic o pošti. (Zapisal Abc.) (Nadaljevanje.) Lahko tudi vsakdo, kdor ima primeren iznos pri c. kr. poštnem hranilnem uradu na Dunaju na razpolago, od urada zahteva, da se na njegov račun kupijo državni papirji. Presega znesek kake knjižice 200 kron, tedaj sc, ako vložnik nič ne ukrene, uradno za preostali znesek državni papirji nakupijo v minimalni vrednosti 400 K. Provizija za nakup se računa 2 per mile (dva od tisoč), najmanj pa 40 vinarjev. 2. Čekovni promet obstoji v tem, da se morejo vlagati denarni zneski na račun deležnika pri blagajni poštno - branil ničnega urada in pri vseh poštnih uradih kraljevin in dežel, ki so zastopane v državnem zboru, in da more imejitelj računa vsak čas s čekom nakazati od imovine, ki se je tako nabrala, poljubne zneske. Kdor bi želel pristopiti k čekovnemu prometu, naj izpolni v to svrho namenjeno tiskovino, jo poštnemu uradu na Dunaj odpošlje, ter prosi, da bi se mu začel pisati račun (konto) in da bi se mu poslala čekovna knjižica z zahtevanim številom prejemnic-položnic. Priložiti treba tudi znesek 3 krone za čekovno knjižico in 2 vinarja za vsako prejemnico-položnico. Vsak imetnik računa mora kot osnovno vlogo vplačati 200 kron, od te svote ne more se nič nakazati. Plača se jo pri poštno hranilnem uradu ali pri kakem drugem poštnem uradu porabi vši eno prcjcmnico-po-ložnico, tekom enega meseca, potem ko se je dovolil sprejem v čekovni promet. Ulagati se more v čekovnem prometu na več načinov in sicer: 1. S pomočjo prejemnic-položnic. 2. Da se pripišejo zneski poštnih nakaznic, ki dohajajo pod naslovom imetnika čekovnega računa. 3. S pripisom izknpila od poslanih ali pri c. kr. poštno-hra-nilničnem uradu prodanih doteklih kuponov avstrijskih državnih papirjev. 4. S pripisom v klirinškem prometu. 5. S pripisom zneskov od listin, katere so tako narejene, da sc plačajo pri poštno - h ranil nične m uradu. (Da,ic Prih ) Obrt. PrlstojMnski ekvivalent obrtnih zadrug. Rešuje vloge večih obrtnih zadrug, odredilo je finančno mini-sterstvo, da se oproste obrtne za- 187 — druge od plačevanja pristojbinskega ekvivalenta od onega zadružnega premoženja, katero ima služiti izključno le smotrom poduka ali dobrodelnosti. Tu sem spada premoženje, ki služi n. pr. v svrho prenočevanja pomočnikov in delavcev, ako zadruga ne išče pri tem dobička, ali v svrho posredovanja služb, seveda tudi le pod istim pogojem, v svrho izobrazbe in vzgoje vajencev, oskrbe bolnih vajencev, v podporo strokovnih šol. Z ozirom na smoter obrtnih zadrug ni treba, da bi za to oprostitev dognale zadruge strog dokaz za to, daje tako premoženje po ustanovi stalno namenjeno omenjenim smotrom. Občni zbor zadruge krojačev, klobučarjev itd. v Ljubljani se je vršil v nedeljo, 16. t. m. po določenem dnevnem redu. Načelnik pozdravi navzoče ter konštatira sklepčnost občnega zbora po § 16. zad. pravil, dasiravno je bila udeležba jako skromna. Prečita sc zapisnik zadnjega občnega zbora 1. 1900, ki se odobri. Iz računskega zaključka je razvidno, da je imela zadruga 1. 1900. 143 gl d. dohodkov, ostalo premoženje iz L 1899. znaša 169 gl d. 69 kr.; torej skupaj 312 gl d. 69 kr., stroškov pa je imela 119 gl d. 57 kr., ostane torej 31. decembra 1. 1900. premoženja še 193 gld. 12 kr. Pregledniki računov so knjige in račune pregledali ter iste našli v redu. Nato se je računski zaključek odobril. Pri vo-litvi, ki se je nato vršila, je bil, ker se je g. Fr. Železnikar pod-načelništvu odpovedal, jednoglasno izvoljen g. Jos. Gr I o b e 1 n i k pod-načelnikom. V odbor pa sta bila zopet izvoljena gg. Anton Krejči in Fr. Ca s s er man n. Pri posameznih nasvetih se je sklenilo, da sc pristojbina za potujoče delavce, za leto 1901., od članov, ki do-sedaj še niso plačali, ako bi bilo treba, tudi postavnim potom iztirja ter se ta pristojbina v bodoče opusti. Nadalje se je tudi sklenilo, da sc vsi dotični mojstri, kateri imajo del j časa in celo po več vajencev in vajenk, ne da bi iste naznanili pri zadrugi, opo-zore, odnosno, da se po §11. zadr. pravil kaznujejo s primerno globo. Nato se je načelnik, ker se ni nihče več oglasil k besedi, udeležencem zahvalil ter zborovanje zaključil. ZADRUGA Zastavljanje zavarovalnih polic pri posojilnicah. Neka posojilnica na Nižjcav-strijskem prašala je nižjeavstrijski deželni odbor, ali je dovoljeno dajati posojila proti zastavi zavarovalnih polic. Nižjeavstrijski deželni odbor oddal je to vprašanje vodstvu nižjcavstrijskih deželnih zavarovalnic, da je reši. Odgovor tega vodstva je splošne važnosti za posojilnice in se glasi tako-le: Ne priporoča sc posojilnicam, dajati posojila na vrednost v ročno zastavo sprejetih polic o zavarovanju življenja, kajti je z ozirom na zamotanost zadevnih razmer nevarnost izgube dokaj velika. Od poslovodij posojilnic ne moremo zahtevati tistega pravnega in za-varovalno-strokovnega znanja, ka-tero je za vsakokratno presojo dopustnosti in visokosti posojila potrebno. V splošno označenje dotičnih razmer pripominjamo sledeče: Kot merilo za precenjevanje ne gre v nobenem slučaju jemati zavarovalno vsoto ali do tedaj vplačano premijo, marveč samo takozvano premijsko rezervo, ki odpade na zavarovanje, odnosno tisti del te rezerve, ki ga zavarovalnica pod gotovimi pogoji povrne pri izstopu. Ta znesek pa se zamore smatrati le tedaj kot za tistega, ki nanj daje posojilo, varen, ako je 1. zavarovalnica, ki je izdala polico, popolnoma varna, 2. ako se zavarovanje po vsebini pogojev ne more več ovreči radi nepravilnih navedb v ponudbi in ako zavarovalnica dovoljuje vračilo določenega odstotnega postavka premijske rezerve pod vsemi pogoji, torej tudi v slučaju samomora, dvoboja, zapora, popotovanja itd., 3. ako se glasi polica na prinosca ali ako se je napravila pravovcljavna cesija, 4. ako in dokler skrbi posojevalec za izpolnitev v polici določenih plačilnih pogojev (premijskih plačil). Vodstvo nižjcavstrijskih deželnih zavarovalnic je torej mnenja, da polica o zavarovanji življenja ni varna vrednostna listina, ter ne svetuje k dajanju posojil samo na police o zavarovanju življenja. Pač pa vsekako priporoča posojilnicam, zahtevati v gotovih slučajih od dolžnikov tudi police o zavarovanju življenja kot pokritje za slučaj smrti dolžnika pred vračilom posojila, katero je pokrito s poroštvom ali na kak drug način. Tako vodstvo nižjcavstrijskih zavarovalnic. Priporočamo to mnenje posojilnicam v premislek. Rak — rana današnjega narodnega gospodarstva. (Poleg naukov d ra. Vilj. Neurath-a, prof. na c kr. visoki šoli za kmetijstvo priobčil Posavljan). (Nadaljevanje.) Drugi, ki jim je milejša usoda vsaj nekoliko pustila, morajo pa svoje proizvajanje znatno omejiti. Tako se širi brezdelje in lakota kljub množini blaga in delavnih močij in mnogi podjetniki in delavci nimajo — kakor pravi pri- slovica — samo groša, četudi bi dobili zanj celega vola. Toda, ker smo spoznali vzrok te bolezni, nam ta v že sam kaže pot, ki vodi do zdravja in rešitve. Premislimo samo to-le : A ko bi gospodarstva, trgovine in tvornice ne bile zavezane za dana jim posojila plačevati naprej določene obresti, (po 3, 5, 6 od sto), ampak bi redoma prevzele samo dolžnost oddati upnikom samo razmeren, kvotalen ali odstoten del dobička iz svojega podjetja ali recimo dividendo na ta način kot jih dobivajo pri akcijskih družbah delničarji, potem bi še tako nizke cene ne bile nikomur v pogubo in tudi v najmanjšo škodo. Sedanji upniki bi stali nasproti raznim podjetjem, ki bi delovala z njihovimi denarji kot tihi so deležniki, koma nditisti, delničarji (akcij onarji) . . . . Kredit bi dobil na ta način 'obliko so-deležni štva samo na dividendi proizvajanja. S tako preosnovo bi bile spodrezane korenine takozvane ,,nadproizvajalnih kriz“ kot smo jih ravnokar opisali, kakor tudi vseh kužnih bankrot-nih povodnij in s tem tudi zamašen izvir strahovite prikazni, da se poleg obilice vseh življenskih sredstev in pridnih rok širi mej ljudstvom brezdelnost in lakota, uboštvo in neizmerno trpljenje. * * * S tem je rešeno glavno vprašanje, ozreti se hočemo le še po onih pogojih, ki nam omogočijo na prav lahek način spremeniti sedanji kredit v neko vrsto sodeležništva. Marsikdo, ki je s sedanjim družabnim neredom popolno zadovoljen, ker sedi v gorkem gnjezdu, bo smatral naš predlog za sploh neizvršljiv in ncizpeljiv. Zato, ker baje sleherni bolj obrajta, ako mu za posojeno svoto obljubim vrniti natanko določen znesek, kakor pa če bi imel deliti z menoj samo sad mojega truda, določen kot kvota ali v odstotkih. (Dalje prih.) Denarni promet hranilnic in posojilnic V mescu marcu 1001: Hranilnica in posojilnica v Št. Petru: Prejemki 10175 K 48 h, izdatki 0970 K 27 h, denarni promet 17445 K 75 h, prejete hranilne vloge 4430 Iv 10 h, izplačane hranilne vloge 1007 K 00 h, dana posojila 2100 K, vr-nena posojila 738 K. V mescu aprilu 1901: Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu : Prejemki 5107 K 49 h, izdatki 2059 K 78 h, denarni promet 7707 K 27 h, prejete hranilne vloge 2851 K, izplačane hranilno vloge 402 K 42 h, dana posojila 1252 K, vrnena posojila 900 K. Hranilnica in posojilnica v Češnjici: Prejemki 5879 K 71 h, izdatki 5561 K 10 h, denarni promet 11440 K 81 h, prejete hranilne vloge 3565 K, izplačane hranilne vloge 2550 K 42 h, dana posojila 2820 K, vrnena posojila 1000 K. Hranilnica in posojilnica v Št. Petru: Prejemki 7923 K 97 h, izdatki 5544 K 03 h, denarni promet 13408 K, prejete hranilne vloge 2898 K, izplačane hranilne vloge 3009 K Gl h, dana posojila 2500 K, vrnena posojila 1125 K. V mescu maju 1901: Hranilnica in posojilnea v Srednji vasi; Prejemki 11828 K 37 h, izdatki 10933 K 08 h, denarni promet 22702 K 05 h, prejete hranilne vloge 7044 K 10 h, izplačane hranilne vloge 3708 K 78 h, dana posojila 3370 K, vrnena posojila 2220 K. Hranilnica in posojilnica v Poljanah nad Škofjo Loko': Prejemki 34022 K 90 h, izdatki 28521 K 01 h, denarni promet 02543 K 97 h, prejete hranilne vloge 18799 K 73 h, izplačane hranilne vloge 20748 K 80 h, dana posojila 4340 K, vrnena posojila 3477 K 88 h. Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu: Prejemki 5854 K 62 h, izdatki 4319 K 55 h, denarni promet 10174 K 17 h, prejeto hranilno vloge 1243 K 00 h, izplačane hranilne vloge 100 K, dana posojila — K, vrnena posojila 20 K. — 189 —- Hranilnica in posojilnica v Marezigah: Prejemki 2602 K 78 h, izdatki 2402 K 85 h, denarni promet 5005 K G3 h, prejete hranilne vloge 330 K, izplačane hranilne vloge 210 K, dana posojila 2170 K, vrnena posojila 55 K. Hranilnica in posojilnica v Vipavi: Prejemki 42607 K 51 h, izdatki 39236 K 20 h, denarni promet 81033 K 80 h, prejele hranilne vloge 27935 K 36 h, izplačane hranilne vloge 10145 K 49, dana posojila 13642 K 70 h, vrnena posojila 3040 K. Hranilnica in posojilnica v Mengšu: Prejemki 12577 K 16 h, izdatki 9250 K 83 h, denarni promet 21827 K 99 h, prejete hranilne vloge 8398 K, izplačane hranilne vloge 3333 K 02 h, dana posojila 2610 K, vrnena posojila 1830 K. Hranilnica in posojilnica v Kobil: Prejemki 12225 K 32 h, izdatki 5160 K 85 h, denarni promet 17386 K 17 h, prejete hranilne vloge 8330 K, izplačane hranilne vloge 2614 K 12 h, dana posojila 4*6 K, vrnena posojila 180 K. Hranilnica in posojilnica na Frankolovem : Prejemki 3607 K 63 h, izdatki 2771 K 92 h, denarni promet 6379 K 55 h, prejele hranilne vloge 80 K — h, izplačane hranilne vloge 50 K, dana posojila 2660 K, vrnena posojila 320 K. Hranilnica in posojilnica v Mošnjah: Prejemki 0652 K 96 h, izdatki 5670 K 42 h, denarni promet 12323 K 38 h, prejete hranilne vloge 1180 K, izplačane hranilne vloge 1869 K 72 h, dana posojila 3710 K, vrnena posojila 2274 K. Hranilnica in posojilnica v Češnjici: Prejemki 5155 K 97 h, izdatki 4060 K 60 h, denarni promet 9216 K 55 h, prejele hranilne vloge 4784 K, izplačane hranilne vloge 1120 IC, dana posojila 2940 K. Hranilnica in posojilnica v Tomaji: Prejemki 2744 K 95 h, izdatki 2660 IC 12 h, denarni promet 5405 K 07 h, prejele hranilne vloge 988 K, izplačane hranilne vloge 1705 K 15 h, dana posojila 920 K, vrnena posojila 1080 K. Hranilnica in posojilnica v Tržiču : Prejemki 20639 K 17 h, izdatki 19978 K 87 h, denarni promet 40618 K 04 h, prejete hranilne vloge 13185 K 42 h, izplačane hranilne vloge 187 K 57 h, dana posojila 9300 K. Hranilnica in posojilnica v Tirnicah: Prejemki 3232 K 43 h, izdatki 3020 K, denarni promet 6252 K 43 h, prejete hranilne vloge 1520 K, izplačane hranilne vloge 1500 K, dana posojila 220 K. Hranilnica in posojilnica v Š1;. Jakobu ob Savi: Prejemki 1679 K 03 ti, izdatki 1642 K 12 h, denarni promet 3321 K 15 h, prejete hranilne vloge 1245 K 60 h, izplačane hranilne vloge 295 K, dana posojila 540 K, vrnena posojila 260 K. Hranilnica in posojilnica na Vrhniki: Prejemki 23145 K 21 h, izdalki 14808 K 93 h, denarni promet 37954 K 14 h, prejete hranilne vloge 14650 K, izplačane hranilne vloge 2682 K, dana posojila 7590 K, vrnena posojila 474 K 56 h. Hranilnica in posojilnica v Zagradcu: Prejemki 4791 K 29 h, izdatki 4134 K 32 h, denarni promet 8925 K Gl h, prejete hranilne vloge 2690 K, izplačane hranilne vloge 100 K, dana posojila 4000 K, vrnena posojila 400 K. Hranilnica in posojilnica v Štnriji: Prejemki 9142 K 98 h, izdatki 7169 K, denarni promet 16311 K 98 h, prejete hranilne vloge 5857 K, izplačane hranilne vloge 424 K 66 h, dana posojila 2240 K, vrnena posojila 1360 K. Hranilnica in posojilnica v U or j ali: Prejemki 13134 K, izdatki 12092 K 74 h, denarni promet 25226 K 74 h, prejete hranilne vloge 3547 K 73 h, izplačane hranilne vloge 7457 K 73 h, dana posojila 4570 K, vrnena posojila 2110 K. Hranilnica in posojilnica v Črnem Vrhu: Prejemki 10272 K 96 li, izdalki 9324 K 77 h, denarni promet 19597 K 73 h, prejete hranilne vloge 4130 K, izplačane hranilne vloge 2143 K 20 h, dana posojila 5074 K 67 h, vrnena posojila 3670 K. Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici: Prejemki 2269 K 09 h, izdatki 2200 K, denarni promet 4469 K 09 h, prejete hranilne vloge 1850 K, izplačane hranilne vloge 140 K, dana posojila 260 K, vrnena posojila 100 K. Hranilnica in posojilnica na Rovih: Prejemki 7287 K 82 h, izdatki 6067 K 77 h, denarni promet 13355 K 59 h, prejete hranilne vloge 1200 K 20 h, izplačane hranilne vloge 3798 K, dana posojila 860 K, vrnena posojila 4020 K. Hranilnica in posojilnica v Stari Loki: Prejemki 15612 K 73 h, izdatki 12954 K 21 h, denarni promet 28566 K 94 h, prejete hranilne vloge 8479 K, izplačane hranilne vloge 7477 K 42 h, dana posojila 5400 K, vrnena posojila 1985 K 85 h. Hranilnica in posojilnica v Kojsko-Šmarten v Brdih: Prejemki 3032 K 73, li izdatki 2822 K 54 h, denarni promet 5855 K 27 h, izplačane hranilne vloge 330 K, dana posojila 2430 K. Hranilnica in posojilnica v Trebelnem : Prejemki 8901 K 14 h, izdatki 4217 K 33 h, denarni promet 13118 K 47 h, prejete hranilne vloge 8812 K, dana posojila 3708 K. Jajca za valjenje 0 5 od zanesljivo premeni tih kur kakor: Velike grahnate Plimuth Roks eno po . . 40 v. n Houdan s čopom n „ • . 40 „ „ Dorking srebrnovratne H „ . . 40 „ Bele Dorking „ . . 50 „ Crne Holandke z belim čopom „ . . 50 „ Bele Paduvanke s črnim „ „ . . 50 „ „ Legborn „ . . 50 „ Zlate Vianot „ - ■ 50 „ Laške kure jerebično progaste n „ . . 50 „ Hamburški progasti Fazan n „ • - GO „ Bele Pegatke H „ . - 60 „ Velike laške gosi „ 1 K 20 „ Mlade pave in 3 m. stara piščeta teh vrst eno po 4 K. — Manj ko 10 jajc ne odpošlje in za nepokvarjeno došlost jamči Ivan Kranjc veleposestnik (117) 6—6 št. Ilj p. Velenje (Štajersko). £ Stroje za mlačov kakor: vsakovrstne mlatilnice, vratila (gepeljne), posamezne slamotresnikc, prepeljive motorje na bencin in sploh vse orodje za poljedeljstvo dobijo sc najboljši pri Karol Kavšeka nasl. tflarss Schiller & MM trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev v Ljubijani, Danajska cesta 16. Ob enem priporočamo naše znano dobre kose za košnjo sena, ameriške stroje za kositi, stroje za klepati, čistilnike, trijerje, slamoreznice, vsakovrstne trombe itd. Za vsaki kos se jamči. ‘VB Naša mlatilnica „Ljubljana66 je najboljši in najtrpežnejši ročni stroj, ker je vsled njene jednostavne sestave jako lahka za goniti ter prekosi vse druge mlatilnice tudi na krogljice. O tem priča vsakdo, kdor jo je rabil (119) 4—2 Vsak stroj se da tudi na poskušnjo. Obširni, ilustrovani slovenski ceniki na zahtevanje brezplačno. ■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAgi E E t ► 3 Lechner & Jungi v Gradcu Sporr-ulica. št. 1 in 11. Zaloga na veliko okovza stavke, železnih cevi, različnega orodja, okov za pohištvo i. t. d. Tovarniška zaloga barv, Arneža, laka Najcencjsi dohodni izvirek. — Ceniki s podobami na (74) 12—9 zahtevo brezplačno. Dopisi v hrvatskem ali slovenskem jeziku. E ► bvvvvvtvttttvvtttvvvvvttvtvvvvttvvtttttvE Najboljša uporaba mleka! Kar največ in najfinejšega surovega masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separa,tor-ju. 500 prvih prizanj; v Parizu 1900 „Grand Prix“. V4 milijona takih strojev v rabi! Sc lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč. Načrti, proračuni. Akcijska dražila Alla-Separator, Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29. Ceniki, podučne torožure brezplačno. 190 — C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne mr blagajne ** prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerslliigd založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, I, Franz Josepha-Quai št. 13. (95) 24—12 § )) ti J> )J ) 1 i3>J>.) J) Pozor! Gospodarji! „Gloria66 redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iukro. „Gloriil44 začimba krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljčujo in množi mleko. „Gloria“ prašek za žretje in pitanje svinj, povzročujo, da svinjo rade jedo, da se nabira meso in mast. „Gloriau mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenjo mleka In odstranujo napako mleka. — 1 veliki zavitek velja K PŽO, mali K 0*70, 6 kg v zavitku za poskus po pošti K O-— poslano z Dunaju. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostno bolezni itd. 6 kg za poskus K 2 —, 100 kg K 22*— z Dunaja. Rusko patentovano mazilo za usnje po pol kg K i io, i kg K 2*—, 6 kg K 8*—. Štedilnl kolomaz, najfiuejša kakovost, 6 kg K 1*40, 100 kg K 24 —, Navodilo brezplačno. <ČT Miha Barthel & drug. Dunaj X. (75) 24—18 Občuje sc slovenski. *10 : i »M* • itete mmm Žvepljalnik proti grozdni plcsnolii je med ročnimi žvepljnlniki priznano najboljši za male in srednjcvc-like vinogradnike AAAAAAAAA „Hudaklinov meh“, dobiti jo pri „Gospodarski Zvezi“ v Ljubljani, ali pri izumitelju Josip Hudaklinu v Št. Jerneju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 li, pri večjem naročilu primeren popust. A A A A A (lil) 8—8 i § 1 . S .j,, mm m 11w@1e© o 1 priznano najboljšega izdelka za družine in obrtnike priporoča tovarniška zaloga šivalnih strojev IVAH JAX v Ljubljani Dunajska cesta št. 17. (80) 12—12 v in imenovali Nj, svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju Gabr. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice tinkture za želodec „Dvornim založnikom Nj. svetosti11. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Pic co lijevo žolodeno tiiil