Poštnina plaćana t joto rini
Posamezna številka 8 din
Dolenjski list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
LETO III. - Štev. 26.
NOVO MESTO, 27. JUNIJA 1052
ČETRTLETNA NAROČNINA 1<Mi DIN
IZHAJA VSA K 1>KI K K
f sa Slovenija po praznovala deseto opletnico
ustanovitve prvih partizanskih brigad
Deseta obletnica Tomšičeve, Sercer-Jeve, Gubčeve in Cankarjeve brigade, ki so bile eden izmed temeljev, na katerih je zrasla herojska Jugoslovanska ljudska armada, bo, sodeč po vseh pripravah, praznik vsega slovenskega ljudstva. Zbor desettisočih bivših partizanov bo privabil na Dolenjsko aktiviste, borce in ljudstvo iz vseh krajev naie domovine, svoje sodelovanje in obisk pa so obljubili tudi že funkcionarji številnih hrvatskih partizanskih enot, tako n. pr. XIII. proletarske brigade, IV. Kordunaške brigade, Zumberačkega odreda, Zagorske brigade itd., zastopniki tržaških partizanov, Garibaldincev in koroških partizanov.
Na pobudo Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije, ki je iniciator te veličastne, po vojni največje manifestacije slovenskega partizanstva, bodo imele vse osnovne, občinske, mestne in okrajne organizacije Zveze borcev v počastitev desete obletnice ustanovitve prvih slovenskih partizanskih brigad že teden
Od tedna do tedna
Obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja v Jugoslaviji, posebno pa še njegovi razgovori z maršalom Titom na Brionih, je vzbudil velik odmev v svetovnih političnih krogih. Težnja dveh sosednih držav — Avstrije in Jugoslavije — po čim tesnejših stikih je naravna, posebno ker imata obe državi vrsto skupnih problemov in obstaja na obeh straneh prizadevanje po poglobitvi gospodarskih odnosov. Kakor beremo v uradnem komunikeju, so državniki razpravljali tudi o položaju slovenske manjšine na Koroškem in hrvatske manjšine na Gradiščanskem. Tudi glede tega vprašanja je bilo doseženo soglasje, iz česar lahko sklepamo, da bo obema manjšinama zagotovljeno svobodno kulturno delovanje in da bodo posebno koroškim. Slovencem dane možnosti po čim tesnejši povezavi s slovenskim življenjem.
Zanimivo je, da je Gruberjev obisk ■o naši državi povzročil pravi poplah o tržaških iredentističnih krogih, da pa so ta obisk izkoristili za svojo gonjo proti Jugoslaviji i vatikanski i i kom-informovski krogi. To kaže, da ne Vatikanu (čeprav pripada dr. Gruber avstrijski katoliški stranki!), Se manj pa kominiormovcem ne gre v račun, da se zboljšujejo odnosi v Srednji Evropi in da si dve sosedni državi prizadevata odpraviti vse razlike, ki bi ju lahko razdvajale.
V Zahodni Evropi je zanimanje osredotočeno na Achesonov obisk v Londonu in na konferenco zunanjih ministrov treh velesil, ki ima namen v prvi vrsti pretresti nemško vprašanje, posebno glede na zadnje sovjetske ukrepe v Vzhodni Nemčiji. Zunanji ministri naj bi poleg evropskih vprašanj imeli na dnevnem redu še razpravo o položaju na Srednjem vzhodu, ki predstavlja važno postavko o zahodnem obrambnem sistemu.
Prav na drugo obletnico napada na 'Južno Korejo so ameriški bombniki izvedli velik napad na hidrocentrale na reki Jalu, ki oskrbujejo z električno energijo vso Severno Korejo in večino Mandžurije. V Washingtonu razlagajo to bombardiranje kot >opomin< Kitajcem in Severnokorejcem, ki zavlačujejo pogajanja v Pan. Mun J omu in izkoriščajo relativno zatišje na korejski fronti za propagando o >slabosti< oboroženih sil OZN, ki se borijo v Koreji. V londonskih laburističnih (pa tudi vladnih) krogih pa so zadnje vesti iz Koreje povzročile vznemirjenje, kajti Angleži se resno bojijo, da bi taksna ofenziva lahko pomenila začetek ^razširitve vojne* in poslabšanje odnosov med Veliko Britanijo in pekinško Kitajsko,
Švedska javnost še vedno razpravlja o incidentu, ki se je pred dnevi zgodil nad Baltiškim morjem, ko so sovjetski lovci sestrelili neko švedsko letalo. Raje obstojajo dokazi, da so še prej sovjetska letala sestrelila neko drugo švedsko letalo, ki je baje letelo »p Sovjetskih teritorialnih vodah*. Na vsak način pomeni baltiški incident opozorilo vsem tistim, ki so že 1 nekolikšnim upanjem gledali na sovjetsko ^miroljubnost*. S takšnim izzivanjem, hočejo sovjetske oblasti pač dokazati svojo premoč in preziranje nteh mednarodnopravnih določil, hkrati pa naj bi bili ti izpadi zastraševalni manever, namenjen vsem skandinavskim državam.
To metodo, ki jo poznamo Jugoslovani že iz triletne prakse, pa so sedaj sovjetske satelitske države poostrile tudi na naših mejah: že ponovno so madžarska letala (najprej deset, pozneje trideset!) preletela našo mejo. Naša vlada je sicer takoj protestirala v Budimpešti, toda Madžari fin tisti, ki jim dajejo za to navodila) se malo menijo za diplomatske note; izzivanje je pač postalo že sistem in zastraševanje — seveda tistih, ki se zastrašiti dajo — ie običajna metoda.
dni pred centralno proslavo svoje proslave. Tako bodo v številnih slovenskih mestih, trgih in vaseh odkrili spomenike, spominske plošče ter priredili razne prireditve in manifestacije.
Centralna proslava se bo začela v soboto 13. septembra na velikem prostoru pred Dol. Toplicami v Starem parku, kjer je prostora za nad 100.000 ljudi. Isti dan bodo slavnostno odprli obnovljeno Frato, spominska slavnost bo na Cesti na Kočevskem, kjer je bila ustanovljena Tomšičeva brigada, večja proslava pa bo tudi v Novem mestu. Vse tri proslave bodo v poznih popoldanskih urah. Ponoči se bodo udeleženci proslave na Cesti in Frati premaknili v Toplice, kjer bo v noči od 13. na 14. september ter zgodaj zjutraj v nedeljo 14. septembra sprejem številnih udeležencev in gostov proslave.
Glavna prireditev se bo začela ob 11. uri dopoldne pred tribuno v Starem parku. Pred tribuno bo zbor vseh preživelih borcev Tomšičeve, Sercerjeve, Gubčeve in Cankarjeve brigade. Prireditev bo začel prvi komisar Tomšičeve brigade tovariš Niko Šilih, Popoldne bodo številne kulturne in umetniške prireditve. Nekaj teh prireditev bo v parku in na gozdnih jasah od tribune do Krke, podobne prireditve in kulturni nastopi pa bodo tudi v Straži, v Bazi 20 na Rogu, v Podturnu in Toplicah.
Na kulturnih in umetniških prireditvah bodo sodelovali med drugimi v obliki partizanskih mitingov Invalidski pevski zbor in zbor »Srečka Kosovela«, pihalni orkester Glavnega štaba NOV in POS, godba VII. korpusa (trboveljska), harmonikarski zbor Draga Koroš-
Zasedonje Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije
bo 27. in 28. junija v Filharmoničnl dvorani v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. O novem sistemu v organizaciji ljudske oblasti;
2. Nekateri problemi kmetijstva. Pričetek zasedanja bo v petek 27. Junija ob 9. uri dopoldne.
Iz pisarne sekretariata IO OF Slov.
ca, partizanski solo-pevci, humoristični kvartet, pevci zvočnega tednika, frontno gledališče VII. korpusa, pevski zbor IV. operativne cone z dirigentom Radovanom Gobcem, mladinski pevski zbori itd. Videli bomo v partizanski zasedbi Borove »Raztrgance«, Klopčičevo »Mater«; Velikolaičani pripravljajo »Tugo-merja«, novomeško gledališče »Veliko puntarijo«, učiteljišče iz Novega mesta pa »Svet brez sovraštva«.
14. septembra bo odprta v Starem parku tudi razstava o prvih štirih slovenskih brigadah, sanitetni pododbor pa bo v nekdanjih treh bolnišnicah blizu Crmošnjic prikazal partizansko poslovanje bolnišnic. Pri tem delu bodo sodelovali bivši partizanski zdravniki in bolničarsko osebje.
V treh dneh bodo partizanske patrulje prehodile ves novomeški okraj
V novomeškem okraju priprave za pohod partizanskih patrulj ne zaostajajo za pripravami v drugih okrajih. Okrajni štab je izdelal podroben načrt pohoda; v vseh krajih, koder bodo šle patrulje, pa pripravljajo sprejem in sodelovanje, ki bo letos še posebno množično. Mnoge organizacije so med točke tekmovanja v počastitev VI. kongresa KPJ vnesle posebno točko množično sodelovanje pri partizanski štafeti, mladina pa bo okrasila vasi.
Iz Šentjerneja bo odšla patrulja že 16. julija na Trdinov vrh, kjer bo prevzela zastavo od Belokranjcev. Ob štirih zjutraj 17. julija bo šla s Trdinovega vrha mimo Gospodične na Gabrje, skozi Hrušico in Žabjo vas v Novo mesto. Druga patrulja bo prevzela na Bučki zastavo od krške 16. julija zvečer in šla naslednji dan preko Skocjana, Zbur,
Tudi Tomiič«vci       bodo zbrali ob velikem prazniku »loven»kega partozanatra
t Dol. Toplicah.
110 milijonov din dohodkov in izdatkov
v proračunu okraja Kočevje
Na nedavnem zasedanju Okrajnega ljudskega odbora v Kočevju so odborniki sprejeli proračun za leto 1952, pogovorili pa so se tudi o raztiih tekočih važnih problemih. Poročilo o političnem stanju in nalogah ljudske oblasti v okraju je podal predsednik OLO tovariš Janez Pirnat.
Za leto 1952 je bil sprejet proračun v višini 110 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Proračuni občin znašajo skupaj 17 milijonov 218 tisoč dinarjev in se bodo krili predvsem z udeležbo na pobrani dohodnini od prebivalstva, mestna občina v Kočevju pa bo udeležena tudi z delom dohodkov od taks. Nekaj manjših občin bo poleg tega prejemalo dotacijo iz okrajnega proračuna. Okrajni proračun bo v celoti krit iz lastnih, to je okrajnih in krajevnih dohodkov, predvsem pa bo podprt s 7 % participacijo na družbenem prispevku, ki bo dala nad 58 milijonov dinarjev dohodkov. Iz tega lahko sklepamo, da bodo največji del dohodkov v okrajnem proračunu ustvarili delavci kočevskega okraja, ki bodo letos prispevali naši skupnosti 833 milijonov dinarjev družbenega prispevka!
Letošnji proračun je precej skrčen zaradi strogega varčevanja v močno
zmanjšanem administrativnem aparatu OLO in občin. Precej so znižani krediti za socialne podpore, posebne komisije pa bodo pregledale vse primere ter ugotovile, kdo je podpore resnično potreben. Proračun pa je bil lahko znižan tudi zato, ker je precej ustanov prešlo na samostojen gospodarski raiun.
V vrsti nujno potrebnih investicij sta na prvem mestu v Kočevju obnova mestnega vodovoda in tlakovanje ceste, za kar je namenjenih 18 milijonov din. Za obnovo zgradb in Šol v okraju bo porabljenih letos 5 milijonov dinarjev, za prosvetne in kulturne potrebe pa 30 milijonov 478.000 din. Za socialno zaščito je predvidenih nekaj nad 18 milijonov, za ljudsko zdravstvo pa 25 milijonov 801.000 dinarjev.
Ker bomo letos, v zaključnem letu petletke, dokončali z izgradnjo in opremo številnih novih tovarn po vsej državi, nam prav to dejstvo narekuje skrajno varčevanje z vsakim dinarjem. — Okraj zato ni mogel ugoditi upravičenim željam mnogih občin, za katere so se na zasedanju OLO delegati potegovali, naj bi jim OLO zvišal proračune. Razumeti je namreč treba, da gre letos za končno zmago petletnega plana, ka-
Toča in uihar sta gospodarita nad novomeško okolico
V petek 20. Junija Je privršala s severozahoda nad osrednjo Dolenjsko strahovita nevihta, ki Je izlila ves svoj bes predvsem na področje Štirih občin: novomeSke, gotuo-vaSke, prečenske in Sentjernejske. s strahom so se ljudje kmalu po poldnevu ozirali proti mlrnopeSkl in trebanjski strani, kjer so dolgi bliski parali nebo na dvoje, grmenje pa Je obetalo hudo neurje.
Ker Je zmanjkalo električnega toka (pregorela sta dva glavna transformatorja — mestni in v tekstilni tovarni), Je mestni ga-čilski avto i odprto sireno kot za stavo dirjal po ulicah in klical gasilce na pomoč. Gorelo Je v Sahovcu pri Dohrniču, kjer je strela vžgala gospodarska poslopja kmrta Kovača in njegovega soseda. Ze na poti proti Mirni peči so gasilci zavozill v Izredno hud naliv. Toča Jih Je tolkla po Čeladah, kakor da bi jim razbijal kdo s palicami po glavah. Do kože mokri so prisil na pomoč šahove u In pomagali nesrečnikom reševati premoženje.
Medtem pa Je neurje zadlvjalo nad Novim mestom In bližnjo okolico. Silen plS vetra Je spremljalo grozno bobnenje, iz oblakov pa so se vlivalp plohe dežja ter bičale pod seboj vse, kar se jim je stavilo v bran. Na nekaj metrov pred seboj nlst razločil ničesar, tako se Je stemnilo, vihar pa Je v svoj uničujoči ples vpletel se točo. v nekaj minutah — bilo Je okrog pol enih popoldne — to bili travniki, polja in vrtovi
pobeljeni kakor da bi zapadel sneg. Toča Je v Novem mestu, na Grmu, proti Gotnl vasi, Brsijlnu, Srnolenjl vasi, pa tudi dalje proti Gorjancem In Orehovlcl naredila ogromno Škodo na žitih, marsikje pa je v vrtovih In na njivah zbila na tla listje rastlin ter sadeže. Močno so prizadeti sadovnjaki, saj je ponekod kakor oreh debela toča stolkla na tla do polovice sadja, ostalo pa Je natolčeno in bo gnilo. Ponekod, predvsem v okolici Novega mesta, Je uničenih 9« odstotkov žita. V Gotnl vasi, Srnolenjl vasi ln na Clkavl Je vihar obrnil več kozolcev, na Grmu lzruval močan oreh In kostanj, pobil nekaj perutnine, sklestll drevje itd. Pas toče Je segal približno od Kačje ride preko Prečne v smeri Srebrnlč dalje proti Gorjancem, umaknil se Je — v glavnem — Trški gori, prizadel Ločno in det Mačkovca, se preko Krke pomaknil proti Smolenjl vasi in zavil v Podgorje. Prizadet je tudi del Sentjernejske ln brusniike občine, najhuje pa so trpeli kraji v sredini tega predela. Okoliški kraji so sicer doživeli hud naliv, vendar pa Jim toča In vihar posebne škode nista naredila.
Starejši ljudje pripovedujejo, da so bile take nevihte nad Novim mestom ln njegovo okolico zelo redke. Nekaj podobnega je bilo leta 1937, mnogi pa trdijo, da takega viharja sploh ne pomnijo, msphne komisije ocenjujejo nastalo Škodo, ki je posebno občutna
terega velikani — nove hidrocentrale, rudniki, tovarne, povečan promet itd. itd. — nam že dajejo dragoceno pomoč, še več pa nam bodo nudili, ko bomo letos z denarjem nas vseh dogradili in opremili vse, kar smo v preteklih letih gradili. Milijonske žrtve naših narodov niso zaman — naše gospodarstvo je iz dneva v dan trdnejše. Ze s prihodnjim letom pa bodo tako okraji kot občine lahko vložile v nujno potrebna komunalna in ostala krajevna dela veliko večje vsote. Vendar pa tudi letos ostaja občinam na izbiro, da povečajo svoje dohodke s krajevnimi davščinami v korist skupnih potreb občine ali posameznih vasi. Prav gotovo se bodo teh ugodnosti poslužili tudi nekateri kraji Kočevske in tudi tako dvignili življenjsko raven svojega prebivalstva.
Šmarjete, Šmarjeških toplic, Harinje vasi, Otočca, Starega gradu in Trške gore v Novo mesto. Tretja patrulja bo prevzela zastavo od glavne črnomeljske patrulje v Crmošnjicah 16. julija ob 10. uri. Od tu bo šla na Laze, Uršna sela, Podgrad, Birčno vas preko Drganjih sel v Dol. Toplice, naslednji dan pa preko Rigla, Poljan, Podturna, Soteske, Straže in Zaloga v Novo mesto.
V Novem mestu se vse tri patrulje združijo v eno, ki 17. julija popoldne krene na pot preko Kuzarjevega kala, Brezove rebri, Frate, Ajdovca in Dvora do Žužemberka, kamor bo prispela še isti dan. Naslednjega dne zjutraj nadaljuje pohod proti Dobrniču preko Grmade, Vrh-Trebnja, Lukovka, Rihpolca in Cešnjic na Trebelno, od tam pa na Mokronog, St. Rupert, Mirno, Sv. Križ, Čatež, Razborje, Primskovo in preko Bratenca na Vel. Gaber, kjer 19. julija dopoldne preda zastavo patrulji ljub-Ijanskookoliškega okraja.
Pri tem pohodu bodo patrulje prehodile okrog 200 k.n preko hribov in dolin in preko vseh zaprek, ki se bodo pojavljale. V vseh večjih krajih bodo partizanski mitingi: v Gabrju, v Skoc-janu, Smarjeti, Otočcu, Uršnih selih, Podgradu, Straži, Ajdovcu, Žužemberku, Trebnjem, Trebelnem, Mokronogu, Mirni, Sv. Križu, Čatežu in Primsko-vem. Manjše svečanosti bodo v vsaki vasi. Največja prireditev bo v Novem mestu, kamor bodo prispele vse tri patrulje 17. julija popoldne. Borba za mesto bo huda in v velikem obsegu. Sodelovale bodo tudi enote JLA in Protiletalske zaščite ter obvezniki pred-vojaške vzgoje.
Sklican je XVI. plenum CK LMS
V dneh 5. in 6. julija 1952 bo v Ljubljani (v prostorih CK KPS Knaf-ljeva ul. 9) razširjeni plenum Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije. Plenumu bodo poleg članov CK LMS prisostvovali tudi sekretarji ln organizacijski sekretarji Okrajnih komitejev LMS.
Dnevni red bo naslednji:
1. Referat o nalogah Ljudske mladine v zvezi z Ideološko politično vzgojo mladine;
2. Referat o dosedanjem delu in vlogi Ljudske mladine pri izvajanju pisma CK KPJ o fizkulturi.
Po obeh točkah dnevnega reda bo sledila razprava, na katero naj se udeleženci predhodno pripravijo.
v SODRAZlCI so priredili rojakom IZ amerike lep družabni večer
Tudi v Sodražico in njeno okolico je prišlo z zadnjimi skupinami Slovencev iz Amerike precej rojakov v goste k svojcem in prijateljem. Množične organizacije, predvsem pa žene in Rdeči križ, so jim pred dnevi priredile lepo uspeli družabni večer, ki je potekel v prisrčnem vzdušju in nadvse prijetni zabavi. Šolska mladina je poleg tega priredila dragim gostom akademijo, ki jo je hkrati namenila tudi tistim rojakom Slovencem v Clevelandu, ki letos še niso mogli na obisk starih krajev. Lepe prireditve in pozornosti so se rojaki iz Amerike zelo razveselili. Vsi hvalijo gostoljubnost, na katero so naleteli v domovini.
Uspeh zadruge ie odvisen od vodilnega kadra in zadružne zavesti čanov
V soboto 21. junija je bila v Novem mestu redna letna skupščina Okrajne zveze kmetijskih zadrug, hkrati pa ustanovni občni zbor Okrajne zadružne zveze in sekcije žena zadružnic. Občnega zbora se je udeležilo 70 izvoljenih delegatov posameznih zadrug iz bivšega trebanjskega in novomeškega okraja. Zboru so prisostvovali tudi pomočnik predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo tov. Simonič, sekretar Okr. komiteja KPS Martin Zugelj, predsednik OLO Viktor Zupančič, sekretar mestnega komiteja KPS Miha Počrvina in več drugih predstavnikov oblasti in množičnih organizacij.
Po poročilu predsednika OZKZ Staneta Smida je razvidno, da je večina splošnih kmetijskih zadrug lani dobro poslovala. Skupno izkazujejo v lanskem letu samo na območju prejšnjega novomeškega okraja nad 10,886.000 din dobička in le 473.000 din izgube. Razen Šestih so lani vse zadruge zaključile poslovno leto s prebitkom. Revizija pa je odkrila v posameznih zadrugah vrsto nepoštenosti in nepravilnosti, ki so povzročile dokaj škode. Tako je bivši poslovodja KZ Dol. Toplice s slabim vodstvom povzročil zadrugi škode za 39.000 dinarjev, v KZ Orehovica prav tako poslovodja okrog 60.000 din, v Šentjerneju 54.000 din, v KZ Mirna peč je prvi poslovodja povzročil izgubo 87.938 din, drugi 26.210 din, lesni manipulant 59.994 din, poleg tega pa si je manipu
na žitih, krompirju, vinogradih u» drevju, i lant »izposodil« nad 12.000 din zadruž-
nega denarja. Del krivde za goljufije bi lahko pripisali slabemu zanimanju upravnih odborov, predvsem pa premajhni kontroli nadzornih organov. Za revizijsko službo je pri OZKZ samo en človek, kar je odločno premalo.
Novo ustanovljena Okrajna zadružna zveza povezuje 46 splošnih in 14 delovnih zadrug z 12 ekonomijami in 148 pospeševalnimi odseki. Sedem manjših KZ bo priključeno večjim zadrugam, prav tako pa bo predvidoma prišlo 8 KDZ v sklop splošnih kmetijskih zadrug, kakor se bodo pač za to odločili zadružniki sami.
V skoraj celodnevni razpravi so delegati in strokovnjaki iznašali razne probleme zadružništva in stavljali predloge za izboljšanje zadružnega gospodarstva. Pospeševalnih odsekov je preveč samo na papirju, delavnih pa je doslej le malo. V upravnih odborih je samo 26 žena od 4—5000 zadružnic, kar je mnogo premalo. Izvolili so upravni in nadzorni odbor OZZ ter delegate za Republiško zadružno zvezo.
Vremenska napoved
V dneh od 27. junija do 6. julija bo predvidoma močnejši dež 29. ali 30. junija, sicer sončno vreme s krajevnimi nevihtami. Močne nevihte 2. ali 3. julija, po 3. juliju nekaj dni vroče in lepo poletno vreme.
DOLENJSKI LIST
Štev. 25.
LOVRO GRDEN:
Tudi v novomeSkem okraju Je trenutno največ diskusij okrog tarifnih pravilnikov po naSih podjetjih. Vsa večja podjetja so tarifne pravilnike že sprejela, manjSa obrtna podjetja pa tega dela ne jemljejo dovolj resno, saj jih nekatera n. pr. sploh še niso načela.
Delo s tarifnimi pravilniki ni samo trenutna plačilna tarifu« akcija, temveč ima veliko globlji pomen. Izdelava tarifnih pravilnikov je ena izm<<d najvažnejših nalog delavskih svetov in upravnih odborov naših podjetij, sindikalnih podružnic in partijskih organizacij. To Je eiden izmed zrelostnih izpitov naSlh delovnih (kolektivov, dokaz znanja ln razumevanja delavskega samoupravljanja. Tarifni pravilnik je neke vrste zrcalo, ki kaže vlSino, stopnjo, zrelost in politično zavest kolektUva, moč socialističnih in demokratičnih sil v podjetju. Hkrati pa tudi kaže, kako Je priSla do izraza moč in volja, stremljenje ln pobuda slehernega delavca podjetja. Na drugi strani pa se je pri sestavljanju tarifnih pravilnikov spet razgalila vsa birokracija, samovolja, privillgi-ranost Itd. po mnogih podjetjih.
STRAH PRED REVOLUCIJO DELAVCEV...
Imamo primer pri okrajnih državnih posestvih, kjer so delavski svet, upravni odbor in celotni delovni kolektdv dopustili, da so tarifni pravilnik sestavila sami nameSčencl — v pisarni. V takem po-imeru Je delavski svet v kolektivu seveda ztgolj papirnata formalnost, ki pa seveda v nobenem primeru nI v skladu z zakonskimi tpredpisl. V raznih manjših podjetjih zato še vedno opažamo, da delavski sveti Se niso začeli delati. V opekarni Prelesje je n. p«, tarifni pravilnik sestavila pisarna podjetja. Potem so ga na kratiko »obrazložili« delavcem po zaključenem obratovalnem času. DJelavci tako seveda niso posegli dovolj globoko v razpravljanje o strojem tarifnem pravilniku kot bi sicer morali. Tudi upravni odbor Se ni naSel svojega mesta pri upravljanju tega podjetja.
V kolarskem podjetju na Mirni so izdelali nepravilen tarifni pravilnik. Poglejmo samo povprečne mesečne zaslužke: kvalificiranemu delavcu so doloičlll na uro 33 din ali na mesec 6864 din, polkvallflciranemu delavcu 24 din na uro oz. na mesec 4992 din, nekvalificiranemu detavou na uro 21 din oz. na mesec 4472 din. JfiameSčencem s srednješolsko Izobrazbo pa naj bi pripadala mesečna p!a**a 12.0*» dlzt, nameščencem z nižjo oz. nepopolno Šolsko [izobrazbo na uro 42 din ali na mesec 8800 din, tpomožnim uslužbencem pa na uro 38,50 din ali mesečno 7500 din. Tako si Je nameSčemskl aparat zagotovil precej višje plače fcot jih Ima delavstvo podjetja. Niti delavski svet niti upravni odbor nista v tem pcrimeru izpolnila svoje naloge.
Opozorilo Ministrstva za finance FLRJ
bivSim vojnim ujetnikom, interniran-cem, deporttrancem in delavcem na prisilnem delu v Nemčiji.
Vse osebe, ki so med vojno delale pri nemžklh ustanovah, tvrdkah aH posameznikih v Nemčiji kot vojni ujetniki, interni-ranci, deportlrancl a8l na prisilnem delu, morajo predložiti ministrstvu za finance FLRJ prijave o terjatvah, nastalih iz tega dela.
Prijate je treba Vlagati na posebnih obrazcih, ki se dobe v upravi za dohodke okrajnega oz. mestnega ljudskega odbora, izpolnjene prijave je treba Izročiti tistim odborom, ki Jih bodo poslali ministrstvu za finance FLRJ.
Prijave morajo vložiti tudi vse osebe, ki so Jih že vložili pri tem ministrstvu, ker bodo upoštevane samo prijave na predpisanih obrazcih.
Za delavce v Nemčiji se štejejo tudi tiste osebe, ki so delale izven Nemčije kot nem-ftkl ujetniki, interniranci itd.
Namesto izginulih ali umrlih oseb lahko vlože prijave njihove družine. Prijave Je treba vložiti najpozneje do 30. junija, v opravičenih primerih pa najpozneje do 15. Julija 1952.
Na konferenci v Novem mestu so predsedniki delavskih svetov In upravnih odborov poročali o sestavljanju tarifnih pravilnikov. Mnogo podjetij je dobro izpolnilo svojo dolžnost in so tarifni pravilniki primerni. Imamo pa primere, da so v posameznih podjetjih določili odločno previsoke plače. Upravniku Mestnega mizarstva v Novem mestu je bila določena plača na uro — 70 dinarjev, kar znese pri mesečnem delovnem času 208 ur plačo 14.560 dinarjev. Podjetja, ki imajo po 20—30 delavcev, so po svojem obsegu majhna In Je treba temu primerno določiti tudi plače.
Upravniku Klavnice in mesarije MLO Novo mesto Je bila prvotno določena plača približno 12.000 dinarjev, poleg te pa še ; promili od doseženega bruto prometa, kar hI zneslo Se 10.000 dinarjev, skupno torej 22.000 dinarjev plače. Ker Je bil pravilnik sestavljen v pisarni (verjetno zaradi strahu pred tem, kaj bi rekli delavci podjetja), nato pa povrSno obrazložen delavskemu svetu, se predsedniku upravnega odbora stvar nI zdela v redu in pravilnika nI hotel podpisati, zahteval je ponovni sestanek delavskega sveta, na katerem so tarifni pravilnik ponovno predelali in seveda tudi popravili. Upravnik podjetja pa se nI udeležil le seje delavskega sveta, ampak se je namenoma umaknil iz podjetja.
TARIFNI PRAVILNIKI ODKRIVAJO SLABOSTI PODJETIJ
Določanje delovnih mest je v marsikaterem podjetju odkrilo doslej razne slabosti delovnih kolektivov. Imamo primere, ko v podjetjih navzlic zmanjševanju administrativnega osebja ln števila zaposlenih v delovnem kolektivu proizvodnja količinsko in kakovostno narašča. Spet pa so primeri, kjer Je treba precejšnje budnosti, predvsem v raznih manjših podjetjih (občinskih klavnicah In pod.), kjer posamezniki niso v zadostni meri zaposleni.
Primer je klavnica v Trebnjem, kjer Je od 1. januarja dalje delal ln bil plačan s celo plačo človek, ki je bil zaposlen le dobrih 30 % celokupnega delovnega časa. Poseben problem v tem podjetju sta dva vajenca v odnosu na proizvodnjo oz. potrošnjo v obratu. Taki In podobni primeri v tej in sličnih strokah so bili dostikrat predmet razpravljanja, češ da »gotovinski plan ne dopušča« življenja podjetju, v resnici pa so posamezniki pod to parolo samo izkoriščali skupnost.
DOBER »PIONIRJEV« PRIMER
Precej drugačno je stanje pri gradbenem podjetju PIONIR v Novem mestu. Podjetje je prvo v Sloveniji — v gradbeni stroki — sprejelo tarifni pravilnik. Za njegovo sestavo je bila imenovana komisija, ki je bila dobro sestavljena. Predložila Je delavskemu svetu pravilnik, ki ga je proučil in sprejel, z malimi spremembami pa ga je odobril tudi republiški odbor sindikatov. Delavski svet in upravni odbor sta pri »Pionirju« pravilno razumela zgodovinski pomen samoupravljanja  podjetij  po  delovnih  kolektivih. Vse
probleme podjetja dobro preštudirata, sprejmeta potrebne ustrezne sklepe in jih tudi spravljata v življenje. Podjetje ima organizirano tekmovanje med Krškim, Novim mestom in Ortnekom, kjer delajo njegove gradbene brigade.
*
Kaj nam mora biti Jasno pri sestavljanju tarifnih pravilnikov? Ce imajo delavci prenizke plače, bo to slabo vplivalo na njihovo produktivnost, na njihovo prizadevanje in ustvarjalno pobudo. Nepravično in previsoko nagrajeni posamezniki, ki so si sedaj zaradi kakršnega koli vzroka uspeli ustvariti tak položaj, pa bodo tudi v bodoče — zavestno ali podzavestno, namerno ali nenamerno zavirali razvoj socialističnih odnosov in krepitev resnične delavske samouprave v naših podjetjih. To bodo delali zato, ker jim je Jasno, da bo naš razvoj v podjetjih danes ali jutri postavil na dnevni red tudi njihov položaj ln likvidiral njihove politične ali materialne privilegije.
Ne gre torej pri vsem tem vprašanju za nekaj tisočakov, gre za mnogo več. Gre za prave socialistične odnose med ljudmi, gre za razvoj socializma, gre za idejno politično vrednotenje naše revolucije, katere ni mogoče kupiti za noben denar, ampak jo lahko ustvari samo revolucionarna aktivnost milijonskih množic.
Da bi se delavski sveti ln upravni odbori čimbolj izpopolnili v svojem znanju, kako čim bolje upravljati podjetja itd., je Svet za gospodarstvo pri OLO Novo mesto na svoji zadnji seji sklenil, da bodo organizirani sektorski seminarji za člane upravnih odborov ln delavskih svetov. Zaenkrat so predvideni seminarji v Novem mestu, Trebnjem in Dol. Toplicah.
Mladinska organizacija je začela čist
V petek 20. junija se Je zbrala v rdečem kotičku na OLO Novo mesto mladina iz aktivov OLO, DOZ in NB, da se združi v skupni mladinski aktiv. Konferenci so prisostvovali org. sekretar OK LMS, sekretar MK LMS in zastopnik osnovne partijske organizacije OLO.
Sekretarja aktivov OLO in DOZ sta poročala o delu mladine aktivov, nobenega pa ni bilo, da bi poročal o delu mladine Narodne banke. Sekretar Je bil na dopustu, namestnik pa se je izgovoril na delo v pisarni in ga na konferenco ni bilo. Kot smo ugotovili iz razgovora po končanih poročilih, mladina tega aktiva ni delala kot Je zaželjeno in kar Je njena dolžnost.
Sekretar dosedanjega aktiva LMS OLO je med drugim poročal, da aktiv vse do sedaj ni posvečal dovolj pozornosti posameznim članom, kar Je nedvomna krivda sekretariata. Naglasll je, da se Je aktiv v zadnjem času zbudil iz spanja in začel bolj resno izvajati naloge, katere mu je postavila Partija.  Tako  so  prejšnji  mrtvi sestanki
Pazi na vlak!
Spremembe v novačenu za 3LA
Kot piše časopis »Narodna Armija«, se uvajajo letos nekatere spremembe pri novačenju za JLA. Kratko vest o tem smo objavili že v predzadnji številki našega tednika, ker pa bo stvar verjetno zelo zanimala naše fante, o tem še sledeče:
Doslej so novačili mladeniče, ki so dovršili 20. leto in so morali ti še isto leto k vojakom. V prihodnje pa bodo poklicani na nabor mladeniči stari 19 let in bodo šele prihodnje leto pričeli služiti kaderski rok. Letos bosta dve novačenji, in sicer fantov starih 20 let, ki bodo to jesen šli k vojakom, in fantov starih 19 let, ki bodo šli k vojakom
Znatno znižane cene!
Poslužite se ugodne prilike in si oglejte pestro izbiro najrazno-vrstnejšega blaga v trgovskem podjetju
»ŽELEZNIČAR'L JBLMHB
PRODAJALNA V NOVEM MESTU
(nasproti kolodvora)
ZADOVOLJNI BOSTE S TOČNO IN SOLIDNO POSTREŽBO IN ZNATNO ZNIŽANIMI CENAMI!
prihodnje leto. Prihodnja leta pa bo samo eno novačenje mladeničev, starih 19 let. Druga novost pa bo glede pregleda nabornikov. Gre za tako imenovane psihometrične preglede, ki so se jih doslej posluževali le za letalce in padalce. Ker ima sodobna armada zelo raznovrstno službo in tehniko, ki zahteva poleg telesne sposobnosti tudi veliko sposobnost in posebne duševne lastnosti, bodo pri razvrščanju nabornikov upoštevali tudi izobrazbo, poklic, sociarl-nl položaj ter željo in nagnjenja posameznikov.
Učiteljica s pionirji preprečila velik požar
Pri posestniku Antonu Perkotu na Vel. Korinju pri Ambrusu je pretekli teden v popoldanskih urah izbruhnil požar. Vaščani so bili vsi na polju in je ogenj prvi opazil gasilec tov. Miklav-čič, ki je s platom zvona opozoril vso sosesko na pretečo nevarnost. Na kraj požara je prva prihitela učiteljica Pep-ca Zabukovec s pionirji, ki so bili ravno pri šolskem pouku. Vsi skupaj so hitro pograbili brizgalno in cevi ter začeli gasiti. Nevarnost je bila velika, ker je I vas strnjena in bi se lahko požar raz-1 širil na vsa poslopja. K sreči pa je bil ogenj pravočasno udušen, sicer bi upe-pelil vso vas in bi bila prizadeta milijonska škoda. Pri gašenju so se poleg učiteljice Zabukovčeve in njenih pionirjev posebno izkazali še tov. Muhič, Franc Meglen, Jože Papež, Ludvik Novak in Anton Zaje. Posebno zahvalo pa je treba izreči požrtvovalni učiteljici in pionirjem, ki so lahko za zgled vsem ostalim, kako je treba reševati ljudsko premoženje in kako je treba služiti narodu. Pohvaliti pa moramo tudi gasilsko društvo iz Korinja, ki z vzornim delom, disciplino, požrtvovalnostjo in trudom varuje ljudsko premoženje. —- S. H.
Vsak dan in ob vsaki priliki se srečujemo z železnim konjem in vedno imamo kako kritično besedo na račun železnice. Enemu odpelje vlak prehitro, drugemu prepozno, tretjemu ni prav, da mora kupiti peronsko karto, četrtemu, da ne sme hoditi po progi, kakor se mu zljubi, peti preklinja, ker je plačal kazen za polaganje obute noge na sedež itd. Vsega je kriva železnica, le tisti, ki so z njo v dnevnem stiku, so malokdaj krivi.
Stvar pa je popolnoma drugačna. Železnica ima predpise, katerih namen je le, da vsakogar, ki je z njo v stiku, ščiti in varuje in mu zagotovi osebno varnost, da zagotovi varnost vseh predmetov, ki so jih državljani zaupali železnici na prevoz. Železnica je največje prevozniško podjetje v državi. Vsak dan prepelje tisoče in tisoče potnikov, ki potujejo v najrazličnejše kraje. Vsi ti pričakujejo, da jih bo železnica pripeljala varno in sigurno do cilja. Vsak dan prepelje železnica tisoče ton tovora, ki je važen za izgradnjo države. Železnica in transport po njej je najvažnejša žila našega življenja, našega dela in napredka. — Da pa ta žila lahko neutrudno bije v korist našega napredka,  je potreben  red,  železna disci-
pri 0L0 Novo mesto ti svoje vrste
postali spet živahni. Na predzadnjem sestanku je mladina izločila iz svojih vrst zagrizeno klerikalko, ki že zdavnaj ni spadala več v sestav mladine. Njena dva brata in oče so bili tesni sodelavci bele garde, sama pa se ni nič poboljšala. Tako Je Pleško Marjana na vprašanje mladine, kako misli in kako gleda na mladinsko organizacijo in njene naloge, zapustila sestanek in odšla, ne da bi svoj odhod upravičila. Mladina jo je na osnovi njenega predrznega ravnanja izključila iz mladinske organizacije ter predlagala ustanovi, da jo odpusti iz državne službe. Nadalje Je sekretar poročal, da je mladinski aktiv kaznoval s strogim ukorom Jožico Kovačič, ker ni Izvrševala sklepov mladinske organizacije.
V razpravi po poročilih so posamezni člani postavljali vprašanja v zvezi z aktivom pri Narodni banki. Dolgo časa že ni imel sestanka, če pa so ga imeli, je sestanek potekal le zaradi sestanka, ni pa zajel tistega jedra, za katerega se naša mladina bori: da bo vsak posamezni član zares izvrševalec sklepov in nalog Partije in mladine. Pri razpravi so na sestanku n. pr. vprašali posamezne člane o odnosih do klera, pa so mladinke iz banke izjavile, da »ni važno«. Mladinska organizacija se Je zadovoljila • tem odgovorom. Clanl Partije, ki so odgovorni za vzgojo mladine, v taki ustanovi niso čutili dolžnosti za prevzgojo mladine, po drugI strani pa niso stremeli za tem, da bi mladino odtegnili od klerofašistične duhovščine. Org. sekretar OK LMS je omenil, da komunisti na banki ne čutijo potrebe za prevzgojo mladine in konkretno naglasil tov. Vinka Rodiča, ki Je komunist-mladinec. Namesto da bi pritegoval mladino v svoje vrste, jo odtujuje z raznimi izgovori ln z neudeležbo na sestankih.
Sekretar aktiva DOZ tov. Stane Medved Je poročal, da so o tem pri njih že razpravljali. Vsi mladinci aktiva so izjavili, da mladinska organizacija ne bo dopuščala, da bt člani mladine služili dvem gospodarjem.
Tov. Somrak Je nakazal nato lik današnje mladine, s konkretnimi dokazi pa je objasnil delo Vatikana in podčrtal delo mladinske organizacije.
Mladina je izvolila 5-članski komite, ki bo vodil organizacijo mladinskega aktiva, aktiv sam pa je razdelila na tri oddelke ter izvolila sekretarje in namestnike. V komite so izvoljeni: Maks Sorn, Franci Gričar, Slavka Bele, Ivanka Pogačar in Stane Medved.
Ob zaključku je mladina sprejela in napovedala tekmovanje na čast VI. kongresa KPJ vsem mladinskem aktivom okraja Novo mesto. Vzgoja mladine v pravem duhu, strokovno usposabljanje, študij, obisk aktivov na vasi, ustanovitev dramatske, folklorne in fizkulturne skupine, prostovoljno delo — to so naši sklepi, ki smo jih sprejeli in jih bomo tudi uresničili. Ht-
plina in požrtvovalnost železničarjev ln koristnikov železnice. Ob pomoči nas vseh se bo lahko promet na železnici razvijal tako, da bo zadoščeno vsem potrebam našega gospodarstva, da bo zadovoljen vsak poedinec.
Pereče vprašanje reda in discipline na železniškem območju je posebno v Novem mestu. Med državljani se je udomačila hoja po železniškem mostu, da smatra vsakdo kot veliko krivico, če se ga ne pusti čez most (še večjo pa, če se ga kaznuje!). Da se lahko zadržuje na peronu brez peronske karte, je mar-sikomur samo ob sebi razumljivo. Da vozijo vsi, tudi pripadniki JLA, z voz-mi čez nakladalno klančino, da se lahko brezskrbno sprehaja p« progi, da mu služi proga kot bližnjica itd., prav tako. Vsak dan so naleteli železničarji na vrsto takih nepravilnosti in so lepo opozarjali državljane na red, vendar v večini primerov — zaman. Težki primeri nesreč na železniškem območju v zadnjem času, katerih vzrok je v neupoštevanju varnostnih predpisov ter vedno večje nerazumevanje za opomine pa so dali povod, da se bo proti kršil'* cem železniških varnostnih predpisov najstrožje postopalo. Vsakdo ve, kaj se sme in kaj se ne sme na železnici, in vsakdo, ki se ne bo držal tega, bo zapadel kazni, ki jo bodo izrekli železniški organi na licu mesta in še povrhu sodnik za prekrške.
18. junija je bila na železniški postaji v Novem mestu konferenca vseh odgovornih predstavnikov železniških edinic na Dolenjskem, kateri so prisostvovali organi UDV za promet in načelnik Sveta za notranje zadeve pri OLO tov. Rado Taufer. Konferenca, katero je vodil pomočnik prometnega kontrolorja tov. Albert Cerne iz Zidanega mosta, je sprejela vrsto sklepov, s katerimi se bodo odpravile vse nepravilnosti in nerednosti na železniškam območju. V ta namen se bo utrdil red in disciplina med samimi železničarji in njihovimi svojci, vse kršilce reda in discipline pa se bo kaznovalo. Zato so se železniške edinice tesno povezale z notranjo upravo in Ljudsko milico, ki bo z roko v roki z železniškimi organi doprinesla svoj delež k utrditvi reda na železnici, da se bomo tudi v tem pogledu lahko uvrstili med napredne evropske države, pri katerih je to vprašanje že zadovoljivo rešeno.
V veliki večini se naši ljudje potrebe tega reda zavedajo in izpolnjujejo predpise; je pa še mnogo takih, ki besedice »red in disciplina« nimajo v svojem abecedniku. Tem naj bo članek zadnji opomin, da gre sedaj za res in da naj v lastnem interesu opuste nerednosti. Vsak zaveden državljan pa bo zadnje stroge ukrepe gotovo pozdravil, saj sta tudi red in disciplina na Železnici kos zrcala naše kulturne ravni.
Karel Schmautz
PRED OBVEZNIM ZATIRANJEM PLEVELA
Svet za kmetijstvo ln gozdarstvo LRS j« pred dnevi izdal okrajnim ljudskim odborom navodilo za obvezno zatiranje nevarnih plevelov, zlasti tistih, ki se razširjajo z vetrom. Okrajni ljudski odbori bodo zato v kratkem Izdali podrobne predpise o zatiranju osata, rogovtlčka in predenice, na kar naie brale« že vnaprej opozarjamo.
100 delavcev-tcžahov. zidarje, tesarje ln sfrofnihe
sprejmemo takoj na delo za gradbišča v Novem mestu, Toplicah in na Kočevskem. Stanovanje in hrana preskrbljena. — Splošno gradbeno podjetje PIONIR, Novo mesto
Te smeri gosodarskega udejstvo-vanja živinorejcev so vsekakor napredne ter jih je treba pospeševati. Pospeševali pa jih bomo lahko le, če se bomo lotili smotrnejšega izkoriščanja krmske osnove, če bomo na razmeroma slabo izkoriščeni zemlji pridobili znatno več krmil. Travništvo je precej zanemarjeno, saj se preredko sreča gnojenje travnika. Izgovor na pomanjkanje gnojil ne velja docela, ker se dado travniki tudi kompostirati in ker je veliko kislih travnikov (pravzaprav cve tlič-njakov), ki so nujno potrebni peskanja. Take akcije so ekonomičnejše, če se organizirajo za obsežnejša področja, ker se tako zmanjšajo izdatki na-enoto površine, uspeh pa povsod doseže. Prav to kaže na prednosti zadružnega sodelovanja. Ce ni zadrug, se da v slogi in sodelovanju na tako pot tudi še podati. Na zamočvirjenih travnikih bo treba spet izkopati drenažne jarke, pa bodo boljši. Brez truda ni nobenega uspeha. Tudi tega naj bi se kmetovalci naučili, da bi osemenjevali travnike. Znatno število travnikov bi kazalo preorati in narediti iz njih dobre njive ter tam pridelovati raje krmila, ki imajo večjo hranilno vrednost. Teh predlogov ni I mogoče konkretizirati v takem članku — ta naloga preostaja kmetovalcem samim in raznim komisijam, ekonomistom, ki naj z računi dokažejo, kako se taki posegi v preoblikovanje zemeljskega površja izplačajo. Izračunajte vrednost krme in iz nje pridobljenega
Priroda in gospodarstvo dofeniske pokraiine
mesa, mleka itd. iz 1 ha travnika in vrednost korenčnic, ob upoštevanju različnih stroškov ter iz njih pridobljenega mesa, mleka itd. na 1 ha njiv, pa boste videli, da je delo tisto, ki ustvarja vrednost.
Poleg teh možnosti ima Dolenjska še druge na področju živinoreje. Polno možnosti je za rejo vodne perutnine, čeprav se ribiči tega branijo. Perutni-narstvo na Dolenjskem ni na predvojni stopnji in tukaj se da z vztrajnostjo mnogo doseči. Podobno je s čebelarstvom — med je dragocen in gre dobro V denar, na drugi strani ni več pomanjkanja sladkorja, da se ne bi moglo prehraniti čebel tudi preko zime. Cebelna i paša  je pa na Dolenjskem posebno \ ugodna (akacija, ajda, rožnati travniki, hoja). Končno je sorodna stroka tudi ' ribolov, ki se uveljavlja predvsem na | Krki.   Z načrtnim vlaganjem ribjega j zaroda bi lahko dosegli  tudi znatno uspešnejše pogoje ribolova in ni da bi se ga spričo večstranske koristi branili. Le tako se bo dalo preprečiti posledice okupacije.
Sadjarstvo in vinogradništvo
Okoli 8500 ha površin pripada v vsej Dolenjski sadjarstvu in vinogradništvu. Značilno je, da so vinogradi dvakrat tako obsežni kakor sadovnjaki. Pravzaprav so sadovnjaki raztreseni pred-
vsem po osrednji Dolenjski in Beli krajini. I sadovnjaki i vinogradi pa so v Žalostnem stanju.
Dolenjska je vinogradniška pokrajina. Toda po pridelku vina in po kvaliteti vina se nič kaj ne uveljavlja. V bodočem desetletju bi morali obnoviti kake tri četrtine vseh vinogradov. A kar je najnujnejše: treba je resno in ostro preprečiti škodljivo in naglo širjenje hibridov, ki izpodrivajo žlahtno trto, kakor da bi namerno uničevali vinograde. Seveda je to posledica pomanjkanja dobrega trsnega materiala, a v tem se tudi skriva težnja izogniti se skrbi za vinograde, pa kljub temu imeti na zalogi potrebno pijačo. Da ne pozabimo pri tem pogubonosnih posledic šmarnice! Na drugi strani pa tudi ne tega, da sedanje površinsko širjenje vinogradov ne bo pripomoglo Dolenjski, pripomoči ji more najprej kvaliteta tega, kar že ima. Zato bi lokalni organi morali izdati ostre ukrepe proti škodljivim pojavom, obenem pa tudi zagotoviti potrebno zmogljivost trsnic, da ne bi bila to prepreka za kvaliteto obnovo vinogradov.
Podobno je s sadjarstvom. Sadovnjake je opustošil ameriški kapar. Sadno drevje zato sekajo na debelo. Treba je sadovnjake obnoviti, toda: ni sadik in ni mofcnm činiteljev, ki bi usmerili obnovo na pot sodobnega sadjarstva.
Samo kampanjsko delo res ne more zagotoviti uspeha pri kulturah, ki se obnavljajo in goje desetletja. Toda, kje je vpliv znamenite kmetijske šole na Grmu, kjer se je vendar vzgojilo /e dosti dobrih kmetijcev in sadjarjev?
To so poglavitna vprašanja dolenjskega kmetijstva. Niti eno teh ni tako, da je treba čakati — to so tipična lokalna vprašanja. Ce je premalo vzornih kmetovalcev in zadružnikov, kje pa so ekonomisti in plačani gospodarstveniki, da se ne oglase in s preprosto računico prično usmerjati kmeta k boljšemu načinu gospodarjenja? Res je, da industrijski razvoj vzpodbuja in zahteva tudi večjo intenzivnost, kvaliteto v kmetijstvu! Toda ne gre, da bi sleherna vas ali hrib morala dobiti prej svojo tovarno, preden bi utegnili ljudi opozoriti in naučiti preizkušenih kmetijskih metod.
Iz kmetjstva dobimo glavni narodni dohodek v tej pokrajini; zakaj se ne bi lotili analize tega narodnega dohodka in povedali o tem tudi nekaj tistim, ki ga ustvarjajo!
Za kmetijstvo je važno še nekaj: da je mnogo kmetijskih površin, posebno pašnikov, zanemarjenih. Na njih raste grmičje. Melioracija pašnikov je nujno potrebna ali pa jih pogozdimo, da bom--, imeli vsaj vreden gozd na takih površinah.
Gozdarstvo
Gozdov ima Dolenjska razmeroma precej — tqliko kot kmetijskih površin. Nekatera področja pa so še posebno bogata, vendar ne vsa. V zadnjih letih je sečnja prečistila mnogoteri gozdni kompleks. Najboljši gozdovi so na področju Kočevskega gozdnega gospodarstva, kjer je še ena tretjina sestojev debelih nad 40 cm in ena tretjina od 20 do 40 cm. Po načinu gospodarjenja je v celoti prebiralni gozd. Statistike kažejo, da je v privatnem sektorju tega področja okoli 3000 ha grmišč, torej najslabše izkoriščenih zemljišč. Ce s° ta zemljišča gozdna, jih je treba prečistiti in zagotoviti rast gozdov. Te površine so raztresene pri posameznih kmetih, v skupnem pa vidimo, kako so obsežne. Na drugem mestu so gozdovi Ribniškega gospodarstva, kjer je polovica sestojev debeline 21—40 cm, kaka četrtina pa nad 40 cm. Toda tudi na tem področju je okoli 2000 ha grmišč in okoli 2000 ha neobraslih gozdnih zemljišč. Pogozdovalne naloge so na tem področju torej še znatno večje.
Novomeško gozdno gospodarstvo ima v svojih sestojih nad polovico drevja do 20 cm debeline, večinoma mlado i drevje in komaj 7% drevja meri preko 40 cm debeline. Tudi na tem področju je Še nekaj grmišč, okoli 1000 ha.
Preostali  gozdovi  pripadajo bodisi ljubljanskemu, br-,: i posavskemu gozd-l nemu gospodarstvu, kjer pa grmišč ni.
7%DG
Stev. 26.
DOLENJSKI LIST
Stran 3
IZ flASlH HL&AJEV
Novomeški učenci v gospodarstvu razstavljajo
Teden učencev v gospodarstvu so novomeški učenci iz obrti in trgovin letos proslavili s precej obSirnim sporedom. 2e v soboto 21. Junija jih je predstavil na novomeškem odru ravnatelj njihove šole tov. Jože Zam-ljen in omenil, da igrajo prvič v svojem življenju ljudje, ki Jih doslej na naših odrih nismo bih vajeni srečavatl. Učenci obeh šol so nato zaigrali Goldonijevo »Pahljačo« — tako pač, kot zaigra začetnik, s precejšnjo primesjo ponekod že kar ljubke nerodnosti, neokietnosti itd. Led Je prebit; nekaj igralcev imajo, ki obetajo lep napredek. Vajeniška gledališka družina Je tu — od nje same in njenih vzgojiteljev pa Je odvisno, kako si bo utirala nadaljnje steze v Talijin hram.
V nedeljo dopoldne Je bila odprta v osnovni šoli razstava učencev šol v gospodarstvu. V štirih sobah so pokazali obrtni in trgovski učenci izdelke svojih rok, risbe, načrte, tehnične skice, precej dobrega orodja in praktičnih izdelkov. Prevladujejo izdelki mladih kovinarjev, mizarjev, krojačev in čevljarjev, največ pozornosti pa vzbuja Šolski model zvezne parne lokomotive, ki so ga izdelali pod vodstvom tov. Staneta Zupančiča vajenci novomeške kurilnice. Model je odlično izdelan ter vajencem in obrato-vodji čestitamo! Bogato je zastopana lesna stroka s tehnologijo lesa, mnogimi fotografijami ter lepimi izdelki. Zelo posrečeno je prikazan način izdelovanja čevljev: od mavčnega odlitka normalne in defektne noge do končnega izdelka.
Dolga Je pot od vajenca do mojstra — doseči pa se da s trdno voljo in ljubeznijo do dela. Razstava to nazorno prikazuje, škoda le, da ni obsežnejša. Razstava bo odprta do 29. junija in priporočamo, da si jo Novomeščani ogledajo.
V nedeljo popoldne so učenci na Loki priredili telovadni nastop. Z izleti Je bil teden zaključen, udeleženci prireditev ln razstave pa so za dragocene Izkušnje bogatejši.
Mokronog
Koloradski hrošč se je pojavil v velikem številu v vasi Log in Slepšek ter povzročil že hujšo škodo na krompirju. Vaščani in občinski ljudski odbor se trudijo, da bi z vsakodnevnim zapraševanjem s pantakanom zatrli hrošča.
Kmetijska zadruga je poživila delo živinorejskega odseka. V tem tednu Je organizirala splošni pregled vse goveje živine. Veterinarska komisija je predlagala nujno nabavo plemenskih bikov. Z. A.
Gasilci mokronoškega sektorja se pripravljajo na festival. Prvi gasilski festival, ki bo 16. in 17. avgusta, Je vzbudil med člani gasilstva našega sektorja veliko zanimanje. Prostovoljno gasilsko društvo St. Rupert Je poslalo na štiridnevni fizkulturnl tečaj v Medvode dva člana (strojnika Ivana Košaka ln vodjo ženskega oddelka Elko Prah). Takoj po vrnitvi sta oba začela z vajami po društvih. Vaj s sekiricami se učijo društva Sentrupert, Sv. Križ in Vel. Clmik. Več zanimanja za vaje so pokazale članice kot pa člani. Košak žrtvuje nedeljo za nedeljo za dvig gasilstva, kateremu je ves predan. Dopoldne vadi člane v svojem društvu, popoldne pa gre v sosednje društvo Sv. Križ in Sv. Rok. Tudi Prahovi ni predaleč iti v najbolj oddaljeno društvo Vel. Cirnik. Vsekakor zaslužita največje priznanje. Pred festivalom bomo Imeli skupni nastop vseh gasilcev sektorja Sentruperta, kar bo v veliko olaišavo vsem, ki se bodo udeležili festivala v Ljubljani. F. B.
Sinji vrh
Preteklo nedeljo smo v Damijanu skupno z gasilci iz Damtja in Vinice preizkusili novo motorno brizgalno, ki jo je pred kratkim dobilo naše gasilsko društvo. Gasilci iz Vinice so pripeljali s seboj še nekaj sto metrov cevi.
Kakor moramo pohvaliti starejše gasilce obeh društev in še posebej Viničane, ki so prišli k nam in sodelovali pri vaji in preizkušnji, tako moramo kritizirati nekaj našita mladih fantov-gasilcev, .ki se za vajo niso zanimali. Bolj so se zanimali, kje hi brž prišli do plesa in nedeljske zabve. Menda ni treba še posebej dokazovati, kako koristno je gasilstvo. Samo v zadnjih tednih smo imeli dva požara od strele. Pogorela je vinska klet Petra Speharja iz Damlja št. 7 in klet, last Staneta Lukaniča iz Kota št 22.
J. F.
Kaj je novega v Žužemberku
Občni zbor gasilskega društva v Žužemberku je pokazal, da so se naši gasilci izmotali iz dremavice. Razveseljivo je bilo poslušati poročila, da so si nabavili nov motor za brizgalno, ki je stal 50.000 dinarjev ln Je že plačan; nove uniforme, razne gasilske potrebščine ln drugo. Redno se udeležujejo tudi gasilskih vaj. Notranje ln zunanje prostore gasilskega doma so temeljito prečistili ln spravili v red vse orodje. Tudi novih članov so precej dobili.
Zdrava kritika, ki je bila večkrat iznesena v  resnici  pomaga  in Je  koristila le društvu ln vsem njegovim članom, *
Izdatne padavine so precej popravile rast poliskih pridelkov. Dobro kaže letina pšenice, Ječmen bodo pa že kmalu poželi. Zadnje Čase so se pri nas precej razmnožile
škodljive srake in vrane, ki uničujejo posevke, zlasti koruzo, kl klije. Od lovske družine pa se nihče ne zgane, da bi Jih začel pokončevati. Verjetno se jim to ne izplača, ker municijo raje hranijo za zajce. Iz Bud-ganje vasi pa se kmetje pritožujejo, da jim divji prašiči delajo precejšnjo škodo na krompirjevih poljih .
•
Pretekli teden si je iz neznanih vzrokov vzel življenje 60-letni Franc Hrovet, posestnik iz Zafare pri Žužemberku. S. H.
Mirna
Koloradski hrošč se Je neverjetno razširil tudi na območju mirenske občine. V kratkem času so odkrili 12 novih žarišč tega škodljivca. Največ okužb je na njivah okrog Slovenske vasi in Straže ter na zadružnem posestvu. Skoraj vsak dan najdejo nove okužbe. Kmetje 60 spoznali, kako nevaren je koloradski hrošč krompirju in dnevno pregledujejo krompirišča. Tudi krajevni vodje skrbijo za redne preglede ln sproti o vseh najdbah obveščajo občinski ljudski odbor. Okrajni ljudski odbor je že poslal zadostno količino zaščitnih sredstev za škropljenje ln razkuževanje. Namesto posebnih škropilnic si kmetje pomagajo z trtnimi škropilnicami, ki so za zunanje škropljenje prav tako dobre.
Trebelno
v nedeljo 29. junija bodo na Trebelnem odprli zadružni dom. Novo ustanovljeno kul-turno-umetniško društvo pripravlja kulturni spored s pionirji, organizacija OF pa bo priredila vrtno veselico. Trebelčani vas vabijo k otvoritvi!
Gasilska proslava na Dvoru
Na Dvoru pri Žužemberku so v nedeljo 8. junija slovesno proslavili dvajsetletnico obstoja tamkajšnjega gasilskega društva. Ustanovljeno je bilo v Juniju 1932. Mesec dni pred tem je v sosednji Stavci vasi popolno-
ma pogorelo devet gospodarjev, kar Je zdramilo Dvor in okolico k samopomoči.
Sedanji društveni predsednik tov. Kavčič Je v svojem govoru orisal požrtvovalno deio dvorskih gasilcev v teku obeh desetletij ter s pohvalnimi besedami prikazal lik ustanovitelja gasilskega društva. Bil je to tedanji šolski upravitelj tov. Ciril Dequal, ki Je z« svoje Človekoljubno delo prejel častno diplomo. Vsa soseska je obžalovala, da mu diploma ni mogla biti izročena osebno. S častno diplomo je društvo ob tej priliki odlikovalo tudi svojega najstarejšega člana tov. Modica iz Dvora, ki je kljub Častitim letom že polni dve desetletji pripravljen pomagati bližnjemu v nesreči. Društvo se Je v tej kratki dobi opremilo s potrebnim gasilskim orodjem. Motorni brizgalni naj bi se v bližnji bodočnosti priključil še motorni voz in zamenjal sedanjega, ki je Se na konjsko vprego. Celotni društveni inventar je med okupacijo spretno obvaroval tov. Anton Re-par, delovodja tamkajšnje okrajne žage. Društvo ima tudi posebno mladinsko sekcijo. Čestitkam za napredek se pridružuje tudi Dolenjski list! —nm—
Dobrnič
20. Junija dopoldne je strela vžgala gospodarsko poslopje Antona Kovača v Sahovcu. Pogorelo mu Je vse razen žitne kleti, ogenj se Je hitro razširil in uničil tudi stanovanjsko hišo Kovača Antona in Micke, posegel pa Je tudi po Longarjevi hiši in prizadel veliko škodo. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Novega mesta, Trebnja, Občin in Dobr-nlča, ki so preprečili nadaljnjo razširitev požara, vaščani so pridno pomagali pri gašenju, vendar pa je zgorela ena krava s teletom ln več malih prašičev. Z. A.
Sv. Križ pri Mokronogu
Preteklo nedeljo so gasilci iz Sv. Križa prt Mokronogu prvič zasadili lopate za gradnjo novega gasilskega doma. Pripravljenega imajo že nekaj apna, zidne in strešne opeke, les pa bodo podarili kmetje. Precej zanimanja kažejo za gradnjo doma tudi dekleta iz sosednjih vasi.
Na Občinah imajo pridne članice gasilskega društva
Vas Občine leži štiri kilometre zahodno od Trebnjega. Je mala kmečka vasica, strehe so deloma krite še s slamo, zato so za slučaj požara še bolj nevarne.
2e od leta 1924 so fantje Iz te vasi pogumno pristopali v gasilsko društvo Velika Loka, ki pa je precej oddaljeno. 2e leta 1935 pa so zgradili nov gasilski dom ln kupili novo motorko.
Kaj pa danes? Le poglejmo jih! Četa 40 kmečkih fantov ln mož in nad 10 mladincev, ki vsi v društvu pridno sodelujejo. Gasilski dom je bil med vojno precej poškodovan, a Je že popravljen in prav lepo urejen. Tudi vso potrebno opremo za gašenje imajo, Ie cevi Jim primanjkuje.
Upravni odbor Je pred meseci sklenil, da povabi v gasilske vrste še dekleta, ki bi imela za to veselje. Res so pridobili kar 20 članic in 2 mladinki. Z navdušenjem so se pričele učiti, vadile so tudi po dvakrat na teden. 18. maja popoldne so pred približno 300 gledalci imele tudi svojo prvo mokro vajo z vsem gasilskim orodjem ln motorko. Prebivalci Občin so vajo opazovali z velikim zanimanjem. Ko Je trubač dal znak za ogenj in ko Je tudi sirena žalostno poklicala na pomoč. Je dvajset gasilk priteklo iz vseh strani. Hitro so si oblekle uniforme, nato pa z orodjem prihitele na kraj namišljenega požara. Niso še potekle tri minute — in že Je voda v curku tekla s slamnatih streh. Strojnlčarka Ivanka Je ravnala z motorko zelo resno, vse gasilke pa so se Izkazale z Izredno disciplino. Vse delo so opravile popolnoma same. Seveda ne bi dosegle tako lepih uspehov, če se ne bi z njimi stalno ukvarjal naš strojničar Janez, ki je po napornem celodnevnem delu prav rad poučeval dekleta večkrat na teden, pa tudi ob nedeljah.
Gasilke lz Občine, le tako korajžno naprej! Bodite zveste ln vztrajne in dajajte s svojim delom vzgled drugim društvom, ki se dostikrat ne zavedajo, kako pomembna Je gasilska organizacija. Veselo ln pogumno pridite na delo vedno, kadar zaslišite klic: »Na pomoč!« i. k.
SOTESKA
V kamnolomu pri Soteski, ki ga Izkorišča »Cegrad« Novo mesto, lomijo delavci ln cigani kamen za gramoz. Zaradi neprevidnosti pa bi se v preteklih dneh kmalu pripetila večja nesreča. Delavci uporabljajo za lomljenje kamenja dinamit. Ker naboj ni hotel eksplodirati, so delavci začeli kamen razkopavati, kar Je imelo za posledico nesrečo. Eksplozija Je težje poškodovala enega delavca, ki so ga takoj odpeljali v bolnišnico, dva cigana pa je vrglo precej daleč vstran in st» odnesla celo kožo. Le srečnemu naključju se Je torej treba zahvaliti, da ni prišlo do hujše nesreče. s. H.
Tekma koscev v Bršljinu
Zveza borcev terena Brftljin Je v nedeljo 22. Junija organizirala v Bršljinu tekmo koscev. Za prireditev Je bilo precej zanimanja, saj se je zbralo veliko gledalcev lz vseh bližnjih vasi. Tekmovalo Je devet koscev.
Prvo mesto Je dosegel tov. Jože Sadar, delavec Tekstilne tovarne, ki Je kosil 4.70 m široko in imel najboljši čistino. S časom je bil na tretjem mestu. Prejel Je prvo nagrado v znesku 1200 din. Drugo mesto Je zasedel tov. Jože Berus iz Daljnega vrha in prejel nagrado 800 din, tretje pa tov. Jože Istenlč, delavec kurilnice Novo mesto, ki Je dobil 500 din nagrade. Dobri so bili tudi ostali tekmovalci, zlasti Alojz Peterle iz Bršljina, ki je v času precej zaostal, kosil pa Je najbolj Široko in lepo čisto.
Po tekmi so bile v dvorani Zadružnega doma v Bršljinu zmagovalcem razdeljene nagrade, nato pa so se vsi ob zvokih harmonike in ob dobri kapljici prijetno zabavali.
M. V.
Predgrad ob Kolpi
Mlado prostovoljno gasilsko društvo v Prelesju ob Kolpi, ki ima zelo obsežno območje, dobro napreduje. Pred kratkim so preizkusili novo motorno brizgalno ln ugotovili, da brezhibno dela. Motorka Je lepa pridobitev za vse obkolpske vasi.
*
Ob cesti pri vasi Predgrad ležijo že dalj časa električni drogovi, ki so pripravljeni za vod od transformatorja do posameznih vasi. Prebivalci so pripravljeni s prostovoljnim delom brezplačno postaviti vse drogove, čakajo pa samo na inženirja, ki bi moral zakoličiti traso. Potrebno Je to čimprej napraviti, ker drogovi na tleh propadajo. *
Nesrečo pri živini Je imel posestnik Karel Koprivec iz Predgrađa, pri vožnji lesa Je hlod zlomil konju nogo tn ga Je moral dati konjaču. j. S.
Kronika nesreč
ZAFARA — 2U2EMBERK. Pri padcu s črešnje si je zlomila desno nogo posestnl-kova hčerka Milka Urbančlč.
2DINJA VAS. S senom naloženega voza Je padel posestnik Janez Klemenčlč in pri tem dobil poškodbe na glavi in levi roki.
HRASTULJE. Ob pristajanju je pritisnil ob drog avtobus Jožeta Jermana in mu zlomil pri tem levo nogo.
VAVTA VAS. Šoferju Francu Krašovcu se je v nedeljo 22. Junija na lovu sprožila puška. Naboj ga Je zadel v levo nogo nad kolenom.
VELIKA LOKA. Deska je padla na glavo
14-letnemu Alojziju OHhl in mu opraskala obraz.
GABRJE. Pod vagončkom peska se je podrl oder v peskokopu podjetja »Kremen«. Delavec Janez Strahan Je dobil pri tem hude poškodbe na glavi in hrbtu.
KRMELJ. Na dnevnem kopu se Je s peskom naloženi voziček prevrnil na strojnika Alojzija Repšeta. Dobil je poškodbe na nogah.
POLJANE. Gozdnemu delavcu Francu Turku je med delom padel hlod na levo nogo ln mu Jo zlomil.
R02ANC. Pri padcu s črešnje si Je zlomila desno nogo in pobila tudi rebra pos. žena Neža Grahek.
Udeleženke kmetijsko gonpodlnjskega tečaja v Vlnomeru pri Metliki pozdravljajo bralce Dolenjskega lista.
Mitja Sila, šahovski prvak Dolenjske za leto 1952
V soboto 14. Junija je bil zaključen dvoboj iablstov za prvenatvo Dolenjske za leto 1952. Novomeške šahiste sta zastopala Mitja Sila In Stane Fink, trebanjske pa Ravnlhar in Ur. lic je premagal Finka, sil« lica In Ravniharia, Fink pa Ravnlharja. Prvenstvo je osvojil Mitja Sila z 2 točkama, sledita mu Fink ln lic z vsak po 1 točko, četrto mefito pa Je oevojll Ravnlhar.
C OBVEtTILA )
VABILO
Vaški odbor Zveze borcev Kamence In Karteljevo priredi v nedeljo 6- julija 1952
odkritje  spominske plošče 5 padlim borcem. Odkritje bo v Gor. Kamenju med Hmeljnikom ln Karlovcem. Priče-tek slavnosti ob 10. url dopoldne.
Na odkritje vabimo vse borce Gubčeve, Cankarjeve, Štajerske brigade, Dolenjskega odreda, vse terenske delavce OF ln ostalo prebivalstvo. Zveza borcev Kamence
ln Karteljevo
OBVESTILO UDELEŽENCEM POČITNIŠKIH KOLONIJ IN TABORJENJ
Komisija za kolonije in letovanja mladine pri OLO Novo mesto sporoča vtem učiteljem, staršem in udeležencem:
KOLONIJA V BREŽICAH, prva Izmena: zbirališče 4. Julija ob štirih zjutraj pred osnovno šolo v Novem mestu.
TABORJENJE NA OTOČCU — pionirsko — zbor 2. Julija ob osmih zjutraj pred novomeško osnovno šolo.
DNEVNO LETOVANJE NA DRSKI se prične 6. Julija — zbirališče ob osmi url zjutraj pred novomeško osnovno šolo.
Og£a&L
BIVALNI STROJ »Slnger«, nov, pogrezljiva
oblika, proda Hadl, Novo mesto. PRODAM  kompleten  gimpelj  z Jermenico v dobrem stanju. Naslov v upravi Dolenjskega lista.
JCuto
KINO  NOVO  MESTO PREDVAJA:
Od 24. do 26. Junija: angleški film »Skrivnost sobe 19«.
Od 27. do 30. Junija: Jugoslovanski film »Deček Mita«.
KINO  DOLENJSKE  TOPLICE PREDVAJA:
28. ln 29. junija: italijanski film »Pod rimskim soncem«. Predfilm: Kongres fiz-kulturnlkov.
KMETIJSKA ŠOLA NA GRMU pri Novem mestu
sprejema nove učence
Vpisovanje v šolo traja do 1. avgusta 1952, začetek pouka na dvoletni kmetijski šoli s 15. septembrom.
Pogoji za vpis: Izpolnjeno 16. leto starosti, dokočanih 5 razredov osnovne šole. — Prednost imajo prijavljene! državnega in zadružnega sektorja. Prošnje za vpis rjoslati upravi šole.
URADNA OBJAVA
Občinski ljudski odbor Smarjeta
Stev. 185/52.
Smarjeta, dne 17. VI. 1952. Občinski ljudski odbor Smarjeta izdaja na osnovi l. ln 9. čl. zakona o reorganizaciji ljudskih odborov ter v zvezi z 31. čl. raz. 7. točke 2. splošnega zakona o ljudskih odborih naslednji
ODLOK
o  prekrških  zoper javni red 10 mir.
L čl.
Da se zagotovi dnevni In nočni počitek delovnejnu prebivalstvu v Smarjetl ln okolici, omogoči nemoten pouk v šoli ln delo v javnih uradih, je prepovedano:
a) vsako prepevanje, vpitje in Igranje glasbenih Inštrumentov na javnih cestah v nočnem času od 22. do 6. ure na tak način, da motijo sosednje prebivalce.
2. čl.
Zvonenje v farni cerkvi v Bell cerkvi ln Smarjetl Je dovoljeno trikrat dnevno: zjutraj ob sedmi url, opoldne ln ob mraku, vsakokrat po dve minuti.
3. čl.
Kaznuje se kot prekršek z denarno kaznijo do 1000 din:
a) kdor na javni cesti v času od 22. pa do 8. ure prepeva, vpije aH Igra kakršen koli Inštrument;
b) kdor uporablja radijski sprejemnik aH glasbeni Inštrument v nasprotju z določilom l. čl. a tega odloka;
c) predstojnik cerkve, ki odredi aH dopusti zvonenje v nedovoljenem času.
4. čl.
Ta odlok  stopi  v  veljavo z današnjim dnem ln objavo na uradni deski. Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu!
Predsednik: Barborlč Tone, I. ».
dobite prvovrstno
kuhinjsko posodo, posteljne mreže in namizne štedilnike
PRI
ŽELEZNIKI
V NCVEM MESTU
Vse podrobnejše podatke dobite v poslovalnici na Sukljetovi c. 1 (bivša trgovina Kastelic, Kandija)
PREDSEDNIK MOKRONOŠKEGA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA FRANC MILAVEC:
hil živinoreje in .Krepitev
Trg Mokronog leži na koncu mirenske doline v prijazni, od treh strani zaprti dolinici, znan po podjetnih ljudeh, še bolj pa po borbah iz časov NOB. Košati bukovi gozdovi na severovzhodni in smrekovi na jugovzhodni strani so včasih segali prav do prvih hiš trga, v zrak štrleča tovarniška dimnika pa pričata, da se je v tem sicer majhnem kraju začela razvijati industrija že pred vojno. Danes so namesto gozdov okrog trga le z grmičevjem obrasle poseke. Italijanski okupator je uničil vse gozdove v bližini do vrha ob cesti proti Lakencam, Trebelnemu in na 2alostni gori, v trgu pa skoraj nobena hiša ni ostala cela. Pogled na Mokronog je prav žalosten; razen zadružnega doma, ki so ga zgradili lani, in nekaj privatnih obnovljenih hiš je še vse tako, kot je bilo pred sedmimi leti. Mnoge razdejane stavbe kličejo po odstranitvi ali obnovi, komunalna dejavnost je zanemarjena, o kaki podjetnosti sedaj ni sledu.
Pri združitvi krajevnih odborov je bil za predsednika občinskega ljudskega odbora Mokronog, ki šteje okrog 2200 prebivalcev, izvoljen Franc Milavec. dosedanji predsednik KLO Bistrica, star borec in komunist. Obiskali smo ga v uradu in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z najnujnejšimi nalogami občinskega ljudskega odbora Mokronog
»Tovariš predsednik, katere so trenutno najvažnejše naloge občinskega ljudskega odbora?«
»O, teh je pa veliko in bojim se, da jim ne bomo kmalu kos. Živinoreja je
tako nazadovala, da je nujno potreben ukrep za njeno takojšnje izboljšanje. Veliko plemenske živine je okužene, zaradi česar ni nobenega prirastka. — Ruševine, posledica zadnje vojne, nujno kličejo kakršnihkoli ukrepov, vodnjaki v trgu so zanemarjeni in okuženi, kmečka obdelovalna zadruga je kup nesreče in škode po vrhu, komunalnih podjetij razen čevljarstva in gostilne sploh ni, obnoviti je treba kanalizacijo in pod. Poleg teh nujnih tekočih problemov pa mora ljudski odbor reševati še prejšnje napake krajevnega ljudskega odbora, ki so povzročile med ljudmi mnogo upravičenega nezadovoljstva,« nam je dejal tovariš Milavec.
»Kakšne napake prejšnjega odbora ugotavljate?«
»Prejšnji ljudski odbor se za svoje naloge ni veliko brigal, vsled česar so bili posegi okrajnih operativcev na tem območju toliko bolj pogosti, posebno pri izterjavi obveznih dajatev in davkov. Da ti posegi niso bili vedno v skladu z veljavnimi predpisi in da se je na račun nedelavnosti krajevnega ljudskega odbora napravila marsikatera napaka, ni potrebno še posebej poudarjati. Prav te dni je prišel v pisarno neki možakar s potrdilom o zaplembi ali odvzemu živine, ki še ni plačana niti obračunana, čeprav je odkupno podjetje v Trebnjem že davno ukinjeno. Srednje velik posestnik Anton Pucelj iz Loga je imel z oddajo vedno precej težav. Po podatkih katastra ima namreč celih pet in pol hektarov zemlje manj, kot je vpisano v obrazec površin, ki je bil
napravljen na KLO. Seveda je bil predpis dajatev zato za njega vedno previsok. Možakar je šel sicer večkrat na OLO Trebnje in tam hotel pojasniti zadevo, pa so ga poslali nazaj na KLO, tam pa se tudi ni nihče zavzel, da bi zadevo rešil. Podobne napake ugotavljamo tudi pri davkih.«
»Kak% mislite dvigniti živinorejo?«
»Na eni zadnjih sej, na katero smo povabili tudi člane upravnega odbora splošne kmetijske zadruge, smo sklenili, da bo obvezno pregledana vsa plemenska živina. Za pregled smo naprosili Veterinarski zavod v Ljubljani, ki nam bo poslal posebne strokovne ekipe. Vso okuženo živino bo treba ali ozdraviti ali dati v zakol, nakupiti pa zdravo plemensko živino. Imamo veliko krav, ki po tri leta nimajo telet niti mleka. Obvezni pregledi plemenske živine bodo že te dni na raznih krajih in je zanje že vse pripravljeno. Skrb za dvig živinoreje smo poverili živinorejskemu odseku kmetijske zadruge, občinski ljudski odbor pa bo skrbel, da se bodo vsi ukrepi izvajali.«
»Kaj pa občinski finance?«
»Proračun za tekoče leto, ki je bil sprejet na zadnji seji, izkazuje 1,340.000 dinarjev dohodkov in toliko izdatkov. Cd tega bo šlo samo za nujna popravila in vzdrževanje šole 579.000 din, tako da bo za druge komunalne potrebe le malo ostalo. Razmišljamo o krajevnem samoprispevku, sicer ne bomo kos vsem najnujnejšim nalogam. Tako ima no n« primer v proračunu samo 10.000 din za
krajevne ceste in pota. To je še za gramoz premalo, treba pa je že letos urediti vsaj del kanalizacije. Prostor pred zadružnim domom mora biti spla-niran do 22. julija. Res bodo ljudje veliko pomagali s prostovoljnim delom, kot so že dosedaj, vendar brez denarja ne gre. Skušali bomo pač poiskati lokalne vire kolikor se bo le dalo. Tudi vodnjaki v trgu so nujno potrebni čiščenja, saj je preiskava vode pokazala, da je v vseh petih vodnjakih voda onesnažena in za pitje neprimerna. Vodnjaki niso bili očiščeni vsaj že dvajset let. Za to delo je odprto vprašanje kredita, kot tudi za nujna popravila občinskih stavb.«
»Ali imate veliko zaostankov v plačevanju davkov?«
»Pri kmečkih davčnih zavezancih ni veliko zaostankov, pač pa imamo precej težav pri obrtnikih. Naj navedem samo primer mizarja Rudolfa Kuharja, ki ima davčnih zaostankov že nad 117.000 din! Ima veliko naročil, osem pomočnikov in vajencev, denarja pa od njega ni mogoče dobiti. Kadar ga terjamo, pravi, da se bo preselil v Ljubljano ali kam drugam. Dvomimo, da bo kjerkoli lahko delal brez plačila davkov. Seveda smo prisiljeni pri takih ljudeh podvzeti ostrejše mere, da pride skupnost do deleža, ki ji ga mora vsak posameznik prispevati po svoji moči.«
Tovariš predsednik nam je v razgovoru navedel še več problemov, ki stojijo pred občinskim ljudskim odborom. Ker ne gre drugače, bo treba v Mokronogu z odločbami pozvati lastnike k obvezni odstranitvi ruševin ali obnovi v smislu odloka OLO Novo mesto. Za razčiščenje nepravilnosti v KDZ je imenovan poseben odbor, ki bo pripravil . di nredloge za reorganizacijo za-
druge. Zelje posameznikov za razbitje zadruge so preuranjene in zgrešene! Najprej bo treba poravnati vso škodo, ki so jo povzročili skupnosti, potem bodo šele razpravljali o čem drugem. Vasi Gornje, Dolnje in Srednje Lakence želijo dobiti električno luč. Na Vrhu, kjer je prvič pred tedni posvetila, tudi ni še napeljave po vsej vasi. Težave so zaradi raztresenosti gospodarstev, predsednik Milavec pa upa, da se bo tudi to uredilo, saj so prebivalci pripravljeni sami veliko pomagati.
V razgovoru nam je kasneje ugleden možakar iz Mokronoga dejal: »Ce bi bil tovariš Milavec že prej predsednik v Mokronogu, bi bilo marsikaj drugače kot je bilo doslej. Upam, da bo šlo pod njegovim predsedstvom občinsko gospodarstvo v smer napredka in dviga v korist splošnosti.«
To mu radi verjamemo, ker poznamo tovariša Milavca kot predanega borca za delavske pravice še iz časa stare Jugoslavije in kot dobrega aktivista iz let NOB. Vsi trije sinovi so mu padli kot borci že leta 1941, sam pa je z ženo vred marsikaj okusil v tej dobi. Zadnja štiri leta je bil predsednik KLO Bistrica; v času njegovega predsedovanja na tem KLO izterjevalci in operativci niso imeli dosti opravka. Prepričevanje ljudi in nenehno tolmačenje uredb naše oblasti je njegov način dela, zato mu ni nikdar žal ne truda ne ča.53, čeprav je star že 64 let. Ob zadostni podpori občinskega ljudskega odbora ter množičnih organizacij in ob razumevanju, občanov bo nedvomno še veliko napravil za napredek mokronoške občine in njenega gospodarstva. To mu tudi iskreno želimo! Pr.
<.LAŠIi.r i'n
V »DOLENJSKEM LISTU«
^^887194
6766
DOLENJSKI LIST
Stev. 26.
JANKO JARC
Ureditev Gorenjih ali Ljubljanskih vrat
Novo mesto je pet dolgih let po osvoboditvi spalo in ni bilo v njem ničesar storjenega za odpravo težkih poškodb, ki jih je mesto utrpelo med vojno. V zadnjem poldrugem letu pa so se stvari dokaj izpremenile. Pobudo za to je dalo urejevanje ceste zveznega pomena, ki vodi prav skozi srce mesta. Sprožila je vprašanje ureditve Glavnega trga in Ljubljanske ceste ter s tem tudi vprašanje obnove ostalih predelov močno zbombardiranega mesta. Kar je bilo namreč v preteklih letih vse premalo poudarjeno, je dejstvo, da so bombni napadi med vojno Novo mesto močno porušili in da skoraj ni poslopja, ki bi ne bilo prizadeto. Danes je pogled v naše mesto že bolj razveseljiv in upamo, da bodo do jeseni, ko se bo Dolenjska in z njo vsa Slovenija spominjala desete obletnice ustanovitve prvih brigad Narodnoosvobodilne vojske, vsaj nekatere težkih ran že zabrisane, obenem pa urejeno vsaj eno najbolj kočljivih okolij vzdolž preurejene zvezne ceste, to je okolje Gorenjih ali Ljubljanskih vrat.
LJUBLJANSKA VRATA V PRETEKLOSTI
Zapadna stran Novega mesta, ležečega v okljuku Krke, je bila najlaže dostopna, zato je bila v srednjem veku tudi najmočneje utrjena. Vhod v mesto je bil edinole skozi Gorenja ali Ljubljanska vrata, pred katerimi so se stekale poti od ljubljanske in celjske strani. Vrata sta na obeh koncih varovala dva mogočna stolpa, od katerih je eden še danes ohranjen v sklopu Ska-bernetove hiše, drugi pa je bil že okoli leta 1790 močno porušen, prodan na javni dražbi in odstranjen.
Kdor je vse do sredine XVIII. stoletja stopil skozi Ljubljanska vrata v mesto, je imel na svoji levici zgradbo mestnega špitala, katerega obstoj je izpričan že v letu 1482, ustanovljen pa je bil najbrže kmalu po ustanovitvi mesta (1365). Mestnega špitala si ne smemo predstavljati kot kakšno sodobno bolnišnico. Bil je pravzaprav nekakšno mostišče, v katerem so v glavnem preživljali svoje zadnje dneve onemogli in obubožani meščani. Da je bilo tako ustanovo možno vzdrževati, so premožnejši meščani dostikrat zapuščali špitalu del ali celo vse svoje imetje, zlasti zemljišča. Poleg špitala je stala cerkvica, pri kateri je bil nameščen duhovnik, ki je imel skrbeti predvsem za »dušni blagor« mestnih revežev in jim moral tedensko vsaj enkrat brati mašo. Poleg duhovnika je mestni špital imel samo enega nameščenca, to je bil upravnik špitalskega posestva v Bršljinu. Novomeška špital-ska cerkev je bila posvečena sv. Martinu. Valvazor pravi o njej, da ni bila posebno lepa, pač pa zelo stara, kar v ostalem dokazuje tudi njeno poimenovanje, ker so zlasti Martinu in Juriju posvečene cerkve med najstarejšimi pri nas.
Za vlade Marije Terezije je Novo mesto pridobilo nekaj novih stavb, ki so bile nujno potrebne bodisi kot upravna poslopja za urade, nastale po terezijanski upravni reformi, bodisi zaradi vojaških potreb. Tako je 1. 1779 dobilo mesto novo vojašnico, na katere temeljih stoji deloma še današnje poslopje okrožnega sodišča, ob Vratih pa je zrastla istega leta obširna stavba
v grlu cesta ni prav nič pregledna. Napravljen je bil sicer poizkus vsaj delne rešitve Vrat s tem, da smo predlagali, naj bi skozi amputirano Kresijo speljali hodnik za pešce pod arkadami. S tem pa bi nastal izredno kompliciran problem primerne adaptacije trakta ob Ljubljanski cesti, ker so se v tlorisu in v strešni konstrukciji pokazale velike težave: težko bi bilo v tem traktu še najti sobo, ki bi imela vsaj približno pravokotno obliko, še težje pa bi bilo
Po Mušičevem načrtu in orientacijski skici, ki ju objavljamo, bodo Vrata urejena tako:
Cesta bo razširjena na zahtevano širino 10 m in na najvišji točki poglobljena skoraj za 1 m. Polovica ceste z enim pločnikom bo tako speljana deloma po tleh Kresije. Preostala tla v pritličju porušene stavbe bodo tvorila majhen trg, ki bo z nekaj stopnicami ločen od nižjega cestišča. Dosedanja
z lopo, ki bo slonela na nekaj stebrih, prenesenih iz porušenega gradu Soteske. V steno med lopo in fasado Kresije bo postavljen mali vodnjak. Prostor v lopi na stebrih oziroma stene v njej bodo uporabljene za dvoje plošč. Na eni bo zabeleženih nekaj najvažnejših in najznačilnejših podatkov iz zgodovine Novega mesta, na drugi pa vklesana imena vseh za stvar osvobodilnega boja padlih, pobitih ali umrlih Novo-meščanov.
Orientacijska skic* preurejene Kresije • pogledom n« noro lopo la trg pred njo.
vprašanje ustrezne lepe stresne oblike. Poleg tega bi taka adaptacija, ki bi na nobeno plat ne bila povsem zadovoljiva, stala še veliko denarja.
Zato je bila sprejeta po arch. M. Te-pini predlagana radikalna rešitev: trakt ob Ljubljanski cesti naj se odstrani, s čemer pridobi cesta na preglednosti in predpisano širino vozišča, obenem pa je tudi za pešce ustvarjen varen prehod po hodnikih na obeh straneh ceste.
Pri tem je bilo seveda vendarle potrebno misliti na zgodovinsko in urbanistično pomembnost te točke in za ves kompleks stavb ob Vratih poiskati tako rešitev, ki bo Ustrezala zahtevam sodobnosti in bodočnosti, obenem pa ustvarila na porušenem delu novo arhitekturno vrednoto, ki bo ustrezala zgodovinski in urbanistični značilnosti kraja.
NOVA LJUBLJANSKA VRATA
Vprašanja ureditve Vrat se je lotil naš rojak, profesor Tehnične visoke šole arch. Marjan Mušič. Izdelal je orientacijski projekt, katerega uresničenje bo Novemu mestu brez dvoma dalo novo arhitekturno vrednoto. Lotil se je svojega načrta s tenkim občutjem zgodovinsko zainteresiranega arhitekta-umetnika, ki mu obenem vodi roko zavest intimnega sožitja s kvalitetami njegovega rodnega mesta, ki jih ne gre
Tloris Kresije z novo ureditvijo trega pred njo: (Risano po načrtih arh. M. MuSi6a) Poševno Crtkani zidovi se porušijo. A: novi trg, B: lopa na stebrih, C: vhodni portal, D: portal iz Soteske, E: novo ceatiš&e.
današnje Kresije. Da so jo sezidali, so podrli cerkvico sv. Martina z mestnim spita lom in neko drugo staro hišo vred, gradivo pa uporabili za novo stavbo, ki jo je dal zgraditi trgovec Jacomini. To poslopje, ki je veljalo 6800 'goldinarjev takratne veljave, je država kupila za Okrožni urad. Po njem je poslopje v ljudski govorici tudi dobilo svoje ime »Kresija« (Kreisamt = Okrožni urad). Poslopje je bilo 1- 1830 prenovljeno in povečano ter dobilo zunanje lice, kot ga je imelo do naših dni. Le vogal nasproti gostilne »Na vratih« je bil proti koncu prejšnjega stoletja posnet, ker je preveč oviral cestni promet v tem ozkem grlu.
VRATA JN ZAHTEVE SODOBNEGA PROMETA
Sodobni cestni promet in ozir na njegov razvoj v bodočnosti pa terja danes odstranitev ozkega grla na Vratih. Ce bi bila že dogotovljena nova zvezna cesta, ki je v načrtu, ali bi bilo vsaj v bližnji bodočnosti lahko po njej usmeriti tranzitni cestni promet, ali pa Če bi moglo Novo mesto upati na izgraditev obvozne ceste, bi mestu lahko ostala ohranjena ena izmed značilnosti stare mestne naselbine, kot jih povsod predstavljajo n. pr. mestna vrata. Zato v razpravljanju o ureditvi cestišča na Vratih tudi nihče ni branil ob Ljubljanski cesti ležečega trakta Kresije, pač pa ožino, ki tvori vhod v mesto tam, kjer so nekoč bila resnično vrata. Sodobni promet pa, pravijo, zahteva ravno odstranitev te ožine, zlasti še, ker zaradi dviga terena in ovinka prav
nesmiselno uničevati, temveč jih Je treba ohranjati in ustrezno dopolnjevati. Sam je z ozirom na problem Vrat v razgovoru decembra 1951 poudaril: »Pri dokončni odločitvi za rešitev grla na Vratih sem slej ko prej mišljenja, da je potrebno v skupnem sodelovanju in z vsestranskim študijem rešiti vprašanje preureditve prizadete stavbe (Kresije). Taka važna vprašanja je potrebno reševati v najožjem sodelovanju z vsemi prizadetimi in v kolektivnem stremljenju po najboljši in najlepši rešitvi. Naša doba nam nudi vse pogoje, da lahko ustvarimo dobra in lepa dela, ki se bodo po vsej prauici mogla uvrstiti t? isto raven z izdelki preteklih dob, ki so že prestali stoletno preizkušnjo.*
In za ustvaritev dobrega in lepega dela na Vratih gre! Profesor Mušič se ga je lotil kljub prezaposlenosti ln ne da bi terjal kake honorarje, kot jih tudi do sedaj ni prejel.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Vsi naročniki, ki so v zaostanku z naročnino za tekoče leto. bodo s prihodnjo itevilko prejeli položnice. Prosimo, da zaostanek takoj poravnajo, če želijo list nadalje v redu prejemati. Naročnikom, ki dolgujejo naročnino Se za leto 1951, smo te dni razposlali II. opomin, po preteku postavljenega roka pa jim lista ne bomo več pošiljali. Uprava
dvoriščna stena porušene stavbe postane pročelje preostale Kresije, streha nad njim pa se konča s čopom. Ker bo novi nastali trgec nekoliko nižji od sedanje veže preostalega poslopja, bo vhod v stavbo speljan preko nekaj stopnic. Na vhodu v stavbo bo vzidan lepi baročni portal iz porušenega gradu Ruperčvrha. Trg, ki ima nepravilno obliko, bo na ožjem delu ljubljanske smeri zapiral portal iz gradu Soteske, ki bo vzidan v del neporušene stene in skozi katerega bo prehod na mali vrtiček pred Kresijo ob cesti proti sodišču. Širši del trga, ki se končuje s poševno na črto pročelja stoječo steno bivše Gregoričeve hiše, bo zaključen
Nasproti Kresije stoječa gostilna »Na vratih« bo spremenila svoje lice v toliko, da bodo odstranjene cementne stopnice in vhod premeščen na nekdanje mesto v Kapiteljski ulici. Sedanji vhod postane okno, novi vhod pa dobi starinski kameniti portal.
Z uresničenjem tega načrta bo Novo mesto pridobilo izredno lep predel, dobilo svoje pravo preddverje, v katerem se mesto lahko vsakemu predstavi s podatki iz svoje preteklosti, obenem pa bo v estetsko ustreznem okolju še poznim rodovom ohranjalo imena stopet-inpetdesetih rojakov, ki so dali svoja življenja za svobodo domovine.
Ob letošnjih mladinskih listih
»Mladinska knjiga«, založnica dveh najbolj razširjenih mladinskih listov »Pionirja« in »Cicibana«, je pravkar razposlala svojim mladim naročnikom zadnji številki obeh listov ter s tem zaključila X. letnik »Pionirja«, obilo lepega čtlva pa Je z letošnjim letnikom »Cicibana« nudila tudi našim najmlajšim.
V letošnjem letniku »Pionirja« so prispevali pesmi: Matej Bor, Vida Taufer, viđa Brestova, Črtomir Šinkovce, Lojze Zupane, LIH Novy ln Alojz Gradr\k. S prozo pa so zastopani: Ivan Tavčar, Miško Kranjec, Sega, Vera Albreht, Magajna, Branka Jurca, France Bevk, Mllčlnskl-Ježek, Marija Cerkvenik, Tone Seliškar, Jože Dular ln Etbin Kristan, da omenjam samo najvažnejše sodelavce pri tem priljubljenem mladinskem listu, ki Jih naša mladina pozna še iz prejšnjih let kot priznane mladinske pisatelje. Vsi prispevki v »Pionirju« so po svoji vzgojni kakor tudi poučni vrednosti za mladino smiselno odbrani, mnogi pa tudi lepo ilustrirani. Zlasti pohvalno pa Je treba omeniti prizadevanje uredniškega odbora, ki Je v letošnji letnik »Pionirja« uvrstil tudi poučno napisane Informativne članke o naših upodabljajočih umetnikih: Tratniku, Mlheliču, Jakcu, kiparju Zajcu, Maksimu Sedeju in Gvidonu Birolli. Zanimivi sta tudi rubriki »Sah« in »Film«, v katerih Je uredništvo seznanjalo mlade bralce o lepoti šahovske Igre ln tehničnih skrivnostih pri nastanku filma.
V prevodu Pavla Holečka pa je letošnji letnik »Pionirja« priobčeval tudi daljšo »Zgodbo o nevidnem človeku« Izpod peresa angl. romanopisca ln zgodovinarja Herberta Georga Wellsa. Tudi v tej zgodbi pisatelj Wells obravnava fantastično vsebino, kakor v vseh tistih romanih, po katerih so pozneje resnično ustvarili znanstvene ln tehnične Izume. Napeta zgodba, ki Je izhajala v nadaljevanjih od številke do številke, Je netila radovednost mladih bralcev, ki so koma* čakali nadaljevanja.
Premajhno skrb pa Je letošnji letnik »Pionirja« posvetu slovenski narodni pesmi ln pripovedki, prav nič zgrešenega tUdI ne bo v bodoče, ako bo uredništvo »Pionirja« ponatisnilo kakšne lepe odlomke lz naše klasične književnosti. Odlomek lz Tavčarjeve »Vlsoškc kronike«, ki ga Je priobčilo uredništvo v 1. številki »Pionirja«, Je po svoji lepoti ln bogatih Ilustracijah Toneta Kralja dokazal, da si naši pionirji še ln še žele takšnih biserov iz slov. književnosti.
V »Cicibanu«, ki je izšel v letošnjem letniku v devetih številkah, so se oglasili s pesmicami: Bor, Nazor, Tone BatagclJ, Vida Taufer, Gradnik, Karel Širok in drugi. Prozo so prispevali: Tone Tratar, France Bevk, Korban, Mirni Malenšek, Manlca Komanova, Marlčka 2nldar£lč, Tone Seliškar, Lojze Zupane itd. Ivan Lavrenčlč pa Je prispeval prikupne članke o telovadnih Igrah.
Bogato ilustrirani »Ciciban« je s svojo zanimivo vsebino verjetno na marslkak^nl šoli bil v izdatno pomoč tudi učitelju pri pouku najmlajših.
Staršem priporočamo, da v prihodnjem šolskem letu naročijo svojim otrokom oba mladinska lista, saj se bo naročnina, kakor napoveduje založba »Mladinske knjige«, od dosedanjih 15 din za posamezno številko, znižala na 10 din, kar gotovo ni prevelik Izdatek, če pomislimo, kolikšno vzgojno ln poučno vrednost Imata oba mladinska lista za naš deraščajočl naraščaj. -c.
V D čl I Krajini so posneli pni glasbeno folklorni film
Razgovor s piscem scenarija in snemalcem tov. Metodom Ban*juro
Majhen, nizek avto, natovorjen s snemalno kamero in štirimi ljudmi, je zavil na metliški trg. Vsi poznajo ta avto. Skoraj poldrugi mesec ie brzi po Bell krajini in se zvesto vrače v Metliko: po petkrat, po desetkrat na dan in, če je od Jutra do večera delo na terenu, pride domov vsaj pođ noč. V Metliki se Je namreč utaborila snemalna ekipa Triglav filma iz Ljubljane s svojim vodjo tov. Metodom Badjuro.
Toda ta dan so se vrnili že sredi popoldneva. Tov. Badjura, prijazen in vedno do-brovoljen možak, tokrat le nekam nejevoljno zamahuje s kapo, ko leze lz avta.
»Vidite, že spet oblaki! Dež bo«, pravi ln se še enkrat ozre po nebu. »Za danes smo opravili.«
Res, oblaki, dež ln spet oblaki! To je edino, kar tov. Badjuro in njegove letošnjo pomlad v Beli krajini od časa do časa spravlja v slabo voljo. Oblačni dnevi so zanje skoraj brez koristi. Izrabijo Jih le za tehnične in organizacijske priprave. Za snemanje pa ti dnevi niso. Kamera namreč zahteva sonca, mnogo sonca!
Toda v prijazni krčmi pri metliškem Bartusu se tov. Badjura takoj udobrovolji. Niti kozarca ni treba, da Ima le pri roki svojo nepogrešljivo pipo. In ko tako puha pod strop prijetne dime tobaka, pomešanega z dišečim prvencem, in se v čašah zaiskri še cekinastl vivodinec, smo takoj sredi živahnega razgovora, m potem nI čudno, da mu tudi za druge radovedneže, ki niso zbrani okoli naše mize, pa Jih močno zanima, kaj vse bodo belokranjskega v Jeseni videli na filmskem platnu, zastavim nekaj vprašanj.
»Tovariš Badjura, kako ste pravzaprav prišli na misel, da prikažete Belo krajino v dokumentarnem filmu?«
»Ko sem leta 1950 snemal film o pesniku Zupančiču, sem prepotoval Belo krajino od Adlešičev do Vinice. Takrat sem spoznal, da bi bilo vredno prikazati to lepo deželo z njeno pokrajino, ljudmi in folklornimi znamenitostmi v dokumentarnem filmu. Sam Triglav film Je takrat razpisal natečaj za film o Bell krajini. Odziv je bil prav malenkosten in, kar Je prišlo, ni bilo uporabno. Malo pred smrtjo ravnatelja Folklornega instituta v Ljubljani Franceta Marolta sem nekajkrat govoril z njim ln njegova želja je bila, da bi posnel dokumentarni film o belokranjskih ljudskih plesih. Ker pa sem sprevidel, da bi bili za dokumentarni film sami plesi premalo in da bi morda učinkovali preenblično, sem sklenil pritegniti še edinstveno ohranjeni običaj belokranjskega Zelenega Jurija. Tako t>l združil ta stari poganski kult češčenja pomladi in njene prebuditve — tu sem sklenil vključiti še pisanice — ■ pomladno prebuditvijo človeka, kar na1 bi bilo prikazano v prastarih belokranjskih obrednih plesih. Na ta način se ml je nekako kar sama ponudila misel scenarija, ki sem ga napisal in predložil umetniškemu svetu Triglav filma, ki ml ga Je tudi odobril.«
»AH ste naleteli pri pripravah za film na kake težave?«
»O, brez teh pa prav gotovo ni bilo, čeprav niso bile ravno prevelike. Treba je bilo predvsem dobiti 50 do 60 sodelujočih, kar je že precej za dokumentarni film. Te ljudi pa Je bilo treba tudi primerno obleči. K sreči to nI delalo večjih težav, saj je Lludska prosveta Slovenije lani priskrbela noše tako metliški kot črnomaljski folklorni skupini. V kolikor mi Je manjkalo še ostalih rekvizitov, mi Jih Je velikodušno posodil i ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani tov. Boris Orel in pa vi it vašega Belokranj- j skega muzeja v Metliki. Sam pa sem si moral natanko ogledati teren, kjer naj bi [ posnel posamezne prizore. Moram reči, da to I ni bilo ravno lahko, saj sem hotel prikazati pristno podobo nekdanje Bele krajine. Tako sem po dolgem Iskanju dobil v Zgornjih Grlbljah eno najstarejših hiš, staro blizu 300 let, pred katero se v filmu prvič ustavijo Jurijaši, ki prosijo za darove. Prav ti- I pične belokranjske hiše z gankl sem našel tudi v Drašlčih, kler sem posnel prizor, ko odhajalo dekleta na sprevod Zelenega Jurija s spomladanskim drevesom. Na Grmu je bila spet posneta notranjščina kmečke hiše ln Belokranjica, ki piše pisanice. Za vrsto lepih pokrajinskih posnetkov sicer nisem bil v zadregi, toda tudi zanje sem porabil precej časa, preden sem Jih našel«
»Kako pa Je bilo s sodelujočimi?«
»S sodelujočimi? Da, tudi tu so bile po svoje težave. Najprej z iskanjem tipičnih mladih Belokranjcev, ki naj bi prltazall
Zelenega Jurija. Moral sem poiskati grupo, ki bo nastopila z metliškim obredjem in zaplesala viniško kolo. Ravnatelj Boris Orel me Je tu napotil na metliško vojarinko tov. Marico Zupanlčevo in na književnika tov. Lojzeta Zupanca v Podzemlju, pri katerih sem našel vse razumevanje ln pomoč. Prav tako ml Je iel glede sodelujočih šolskih otrok na roko načelnik Sveta za prosveto in kulturo v Črnomlju tov. Ivan 2ele. Prav vesel sem bil, ko sem zvedel, da živi v Metliki razgibana folklorna grupa, ki je v zadnjih letih na raznih festivalih dosegla lepe uspehe in priznanja. Vojarinka Zupanl-čeva Je svojo grupo prav za to filmanje močno pomladila in Je vanjo vključila lepo Število novih mladincev in mladink. Prav zato so potem, ko je bilo že vse v teku in so bile slednji večer vaje za nastop, neprijetno odjeknila poročila v nekaterih naših listih, da pri tem filmskem snemanju starejši metliški kolaši ljubosumno odrivajo mlajše. Tu bi se pač morali dopisniki, preden kaj poročajo, najprej prepričati o resnici. — Tudi Z izbiro karakternih otrok, ki naj bi s svojo postavo, zunanjostjo, kretnjami in izrazom odgovarjali belokranjskim pastirjem, sem imel precej posla. Obredel sem celo vrsto šol, da sem, precej tudi s pomočjo tov. Zupanca, izbral kakih deset fantičev, ki nastopajo v Zelenem Juriju. To so pionirji iz Podzemlja, Krasinca, Dobravic, Metlike, Curil in od drugod. Prav tako sta tudi pri kolaših sodelovala črnomaljska fant in dekle.«
»AH ste pri svojem delu našli razumevanje med ljudmi?«
»Povsod, kjer smo snemali, so nam ljudje radi pomagali. Morda je bila v enem ali dveh primerih spočetka trohica nezaupanja ali bolje nekaka zapetost, ki pa se Je, ko smo se malo razgovorlli. spremenila v pravo belokranjsko gostoljubnost. Ljudje so pustili poljsko delo in nam priskočili na pomoč, če je bilo treba. Tudi če smo Jim včasih za ves dan zasedli hišo, niso pokazali najmanjše nejevolje.«
»Torej je šlo kar brez večjih težav?«
Ne, tega pa res ne bi mogel reči. Imeli smo težave, pa še velike. Kot na primer danes. Zdi se mi, da smo v LJubljani nekaj pozabili. Sonce namrečl Bilo je res skoraj neverjetno, kako nam je nagajalo vreme. Oblaki, sami oblaki! FIlm, ki bi ga lahko posneli v treh tednih, se Je zavlekel skoraj na šest tednov. Bila Je cela vrsta dni, ko nismo mogli snemati. Tako sem včasih s kolaši vred čakal na vsako luknjo v oblakih, ko je vsaj za trenutek posijalo sonce, da sem lahko naredil kak posnetek. Mislim, da se še zlepa nisem v življenlu tako poželjivo oziral po Jasnlni, kot letošnjo pomlad v Beli krajini. Samo en dan sem bil brez skrbi, ko je namreč prišel lz Ljubljane na* reflektorski park. da sem lahko posnel notranjost belokranjske hiše ln delo pri plsa-
nicah. Takrat so naše več tisočvatne žarnice same pričarale sonce. To ljubljansko sonce pa je bilo tudi potrebno, kajti prav to popoldne Je deževalo.«
»Kako pa mislite film slnhronlzlratl?« »To, kar smo v Bell krajini posneli, Je pri nas prvi slovenski dokumentarni film ki
bo imel originalno glasbo, originalno pr?rr£ in obenem zvočne efekte. Glasbo je pripra-
V pomladnem Jutru ob Kolpi. (Prizor Iz filma.)
vil vaš belokranjski rojak, skladatelj Matija Tome. Pomen Zelenega Jurija, plesov in obredov pa bo pojasnjeval napovedovalec«
»Kdaj, mislite, da bomo v Bell krajini videli ta film?«
»Upamo, da bo film v dveh mesecih gotov in da ga boste tja v začetku Jeseni že videli v Metliki, Črnomlju ln drugod. Po zagotovilo naše uprave, bo film predvajan najprej prt vas. «
Tovarišu Badjuri je ugasnila pipa. Znova si jo je napolnil, Jo prižgal in skrivnostno pomežiknil med nas. Vedeli smo: uspeh tovariša Badjure Je tudi naš uspeh, njegov prikaz Bele krajine bo prikaz lepih, pozitivnih tradicij zemlje med Ko]p0 in Gorjanci, tradicij iz katerih raste in živi tudi današnji socialistični rod. Za ta zvesti prikaz, ki ne bo ponesel njenega slovesa le Sirom po n88i domovini, temveč tudi preko njenih meja, pa nismo le ponosni, ampak smo tov. Badjuri ln njegovim prav po belokranjsko tudi iz srca hvaležni. Jože Dular
NE POZABITE!
Glavni dobitek velike TOMBOLE, ki jo bo priredil Mestni odbor Zveze borcev v Novem mestu v nedeljo, dne 7. septembra:
kompletna spalnica!
Ne delajte si nepotrebnih stroškov s prevozom zidne opeke iz oddaljenih opekarn!
PRVOVRSTNO ZIDNO OPEKO
Vam nudi v vsaki količini po znižanih cenah
OKRAJNA OPEKARNA PREČNA
PRI NOVEM MESTU
Preuredili smo način žganja zidakov, zato se je kakovost naše opeke izboljšala! Takoj Vam lahko dobavimo poljubno količino odličnih zidakov!