lllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllinillMlllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHirillllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIHi
JANUAR -1977
lllliII!IIIilllIlil!I!IIIlI21!IIIIIIHI!IIII!IIIIiSi!IIIIIIIIIIIIIIIII(ilUIIIIIIIllIIllIlllIIillIU!IIIIll!lll)!IIIlIIIIII(IIIIUllllllin
Proslavili dan JLA
V enotah puljskega garnizona smo jubilej 35-letnice osnovanja Jugoslovanske ljudske armade o-beležili na najbolj ‘svečan način. Zaključne svečanosti sp bile zaključek svečanosti, ki so potekale skozi vse leto.
S posebnimi manifestacij ami je bil posebno izpopolnjen mesec december. V začetku meseca so se5 v domu JLA pomerile najbolj -še ekipe vojno-pomorške oblasti' Split. Na zaključnem delu Tekmovanj a ARMADA ZMAGE — ARMADA SVOBODE . je zmagala ekipa mladine in garnizona ¡Pu-la ter si s tem pridobila pravico do nastopa v finalnem delu prireditve v Beogradu. Do 22. decembra so bile v domu JLA odprte razstave fotodokumentov iz zgodovine borbe naših narodov.' Od .10. do .18. decembra je bila .prebivalcem Bule .predstavljena razstava del vd jako v-mornarjev in njihovih -starešin. V mladinskem klubu doma JLA pa je bila od. .15. do 25. decembra odprta razstava likovnih del mladih iz osnovnih organizacij ZSM v krajevnih- skupnostih.
Osrednja svečanost je bila 21. decembra v domu JLA, ko je bila organizirana svečana akademija, .po njej pa tovariški večer. ¡Istega dne dopoldne je bil sprejem pionirjev, v nekaterih enotah pa so v organizacijo ZSMJ v JLA sprejeli vojake — mornarje, ki So pred nedavnim pričeli služiti -vojaški rok.
Slovesnosti ,ob dnevu JLA — 22. 'decembru v enotah puljske garnizije so se pričele s svečanimi Zbori, -pred katerimi so bila javno prebrana povelja o odlikovanjih, napredovanjih, pohvalah in. nagradah. Nato je komandant puljskega garnizona_, kapetan bojne ladje Drago Stok, priredil sprejem v domu JLA za starešine, predstavnike družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij ter za starešine v pokoju. V dopoldanskih urah pa je bilo v domu JLA organizirano tradicionalno srečanje mladih in pripadnikov JLA ob bogatem kultumo-zabavnem programu.
Tone Bezgovšek
S Vojaki in mornarji so se množično udeležili kviza Armada zmage — =	Armada svobode
SREČNO.NOVO LETO 1976	,	-	§
TER VELIKO USPEHOV NA DELOVNEM PODROČJU
IN V ZASEBNEM ŽIVLJENJU VAM ŽELI	|
Konferenca mladih delavcev , i OZD Steklarna Hrastnik '	'5
35 LET JL.-l
Letošnje proslave v okviru JLA še odvijajo v okviru širokega d-- beleževanj a 35-letnice ustanovit-‘ve Jugoslovanske ljudske armade in vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Dan armade je prerasel v jugoslovanski-praznik in ga slavijo vsi naši.narodi in narodnosti, vsi mladi ljudje, tako zaradi spomina na našo osvobodilno in revo-
lucionarno preteklost, kakor tudi zaradi ponosa; na sedanjost in odločnost, da./j o branimo.
Pripadniki naših oboroženih sil smo tudi. letos vsestransko proslavili svoj praznik. Vse aktivnosti, uspehi in rezultati dela, napori posameznikov in; vojnih kolektivov v borbeni pripravljenosti, izobraževanju in krepitvi na-(Nadaljevanje na 2. strani)
Spremembe 00 ZSMS
člani predsedstva OO ZSMS TOZD 1, ročna in polavtomatska predelava steklene mase so se v četrtek 9. 12. 1976 zbrali in ponovno pretehtali probleme in težave mladih iz TOZD I.
Predsednik OO ZSMS TOZD I Zorec Miro II je najprej seznanil
in predlogi TOZD I
prisotne člane o sprejfetih sklepih na volilni in programski konferenci KS ZSMS OZD Steklarne Hrastnik.
Nadalje je bilo .predsedstvo mnenja, da bi se moralo dosedanje predsedstvo skrčiti iz sedanjih 15 članov na največ 7 čla-
Poročilo s l. redne seje KS ZSMS
Prva redna seja novoizvoljenega predsedstva KS ZSMS je bila 16. 12. 1976 ob 16. uri v prostorih organov upravljanja v Gradu.
Najprej je tov. Gornik podal sklepe zadnje seje KS. Predsedstvo je menilo, da so se sklepi uresničevali v samem delu. Predsedstvo je bilo enotnega mnenja, da so prišli predsedniki in sekretarji nepripravljeni na konferenco ali pa jih sploh ni bilo, kar pa je še bolj žalostno.
Predsedstvo je izvolilo člane komisij v. KS ZSMS, in sicer:
Komisija za šport in kulturo
1.	Štiher Robi — predsednik
2.	Šubej Stane
3.	Čudovan Zlatko
4.	Mak Dora
KOMISIJA ZA INFORMIRANJE
1.	Petrič Vili — predsednik
2.	Potušek Milenca
3.	Gornik Ladislav
4.	Zorec Miroslav
5.	Barič Franc II,
KOMISIJA ZA KADRE
1.	Gornik Ladislav — predsednik
2.	Mikolič Brigita
3.	Muhlbaver Jože
4.	Abram Mari
KOMISIJA ZA IDEJNOPOLITIČNO DELO
1.	Zorec Miroslav ^- predsednik
2.	Šuntajz Bojan
3.	Žagar Rajko
4.	Seničar Mira
Predsedstvo je sklenilo, da se tudi letos okrasi tovarna in dalo konkretne zadolžitve.
Sklenjeno je bilo, da se izlet organizira po plesnem venčku. Obravnaval se je predlog o sodelovanju s Fotokino klubom Hrastnik. Predlagana je bila komisija, ki naj se udeleži posvetor vanja z njimi, v naslednjem sestavu: Fišner Avgust, Gornik Ladislav in Petrič Vili.
Sekretar KS ZSMS Petrič Vili
35 let JLA
ših enot predstavljajo najboljši doprinos proslavi. Proslave jubileja naše armade označuj ejo zatrl j uček aktivnosti, ki so še odvijale v tem letu. Zaključne svečanosti so bile organizirane kot pregledi doseženega dela mladih v enotah JLA, kot impuls v doseganju novih uspehov in kot prilika za priznanja vsem tistim, ki
(Nadaljevanje s 1. strani)
so ustvarili posebne uspehe v svojih komandah in enotah, vsem, ki so s svojim delom in prizadevanjem doprinesli h krepitvi obrambnih moči naše-' socialistične samoupravne skupnosti. Tone Bezgovšek ~ mornar
v. p. 2764/1-VE-3 .
52002 Pula
V bogatem kulturnozabavnem programu tekmovanja Armada zmage — Armada Svobode, so sodelovali tudi mladi iz OK ZSMH Pula
nov, ker imajo nekateri neodgovoren odnos do organizacije in so že večkrat bili neopravičeno odsotni iz sestankov. V zvezi s tem je bilo predlagano naslednje novo članstvo predsedstva OO ZSMS TOZD I, in sicer: Bajda Dušan, Delpin Ivan, Jamšek Bogomir, Kaluža Ivo, Perčilija Josip, Stojanči Dragiša, Šubi Jože, za predsednika OO ZSMS TOZD je bil imenovan tov. Zorec Miro II, za sekretarja OO ZSMS TOZD I tov. Žagar Rajči, za stalnega člana na sejah pa tov. Šubi Stane.
Po prvem evidentiranju članov OO ZSMS TOZD I je bilo ugotovljeno, da se je iz TOZD I evidentiralo samo 32 mladih in na podlagi tega so zavzeli člani predsedstva stališče, da se ponovno organizira in izvede evidentiranje mladih iz TOZD I v vrste OO ZSMS TOZD I. V komisijo za izvedbo so bili imenovani naslednji člani: Kaluža Ivo, Jamšek Bogomir, Stojančič Dragiša, Žagar Rajči, Zorec Miro II.
Pod 4. točko dnevnega reda —
Redna seja 00
Y četrtek, 9. 12. 1976 je bila redna seja OO v TOZD-1 v sejni dvorani organov upravljanja v Gradu.
Pod prvo točko dnevnega reda je tov. Zorec Miroslav podal sklepe s programske .in volilne konference KS ZSMS.
Pri drugi točki je bil podan predlog, da se dosedanje število članov predsedstva skrči od 15 na 7 članov. Ta predlog naj bo podan na konferenci OO ZSMS TOZD I. Za novo predsedstvo pa so bili predlagani mladinci: Zorec Miroslav II — predsednik; Žagar Rajko,: sekretar;: člani: Bajda Dušan, Delpin Ivo, Jamšek Bogomir, Kaluža Ivo, Perčilija Josip, Stojančič Dragiša, Šubej Jože.
Za stalnega člana na sejah pa je bil določen mladinec Šubi Stanko. Pod tretjo točko je tov. Zorec Miro predlagal, da se pristopi k ponovnemu evidentiranju članov ZSMS v TOZD I. Za iz-
Delo mladih
Poročilo o delovanju OO ZŠMS v obdobju po programski konferenci, ki je bila 9. 9. 1976, kjer smo po večini zamenjali predsedstvo in ga okrepili z novimi močmi.
Za sekretarja je bil izvoljen, tov. ARLIČ VILI, z;a predsednika ŠTIHER DRAGO, v predsedstvo pa: Fišnar Avgust, Gornik Slavko, Čudovan Zlatko, Dvornik Blaž, Jelenc Slavko, Pustišek Milan in Kapla Stanislav.
Novo predsedstvo se je prvič sestalo 21. 9. 1976, kjer smo se odločili o delegatih seje občinske konference; izvolili smo tov. Ču-dovapa, od starega predsedstva pa sta bila navzoča Gornik Slavko in Skočir Niko, Pogovorili smo se tudi o kandidatih za predsednika in sekretarja KS ZSMS v tovarni. Predlagali: smo tov. Vilija Petriča za predsednika in tov. Roberta Štiherja za sekretarja.
Aktivno smo sodelovali tudi na obeh konferencah KS, kjer je bila navzoča večina naših mladin-
kako povečati aktivnost mladih — so bili na seji izneseni nekateri predlogi, in sicer:
—	OO ZSMS TOZD I, ročna in polavtomatska predelava steklene mase nujno potrebuje svojega mentorja;
—	ponovno naj bi se v OZD Steklarna Hrastnik uvedel KMD (Klub mladih delavcev);
■— nekje v OZD Steklarna Hrastnik naj bi se našel primeren prostor za sestanke in shode mladih iz celotne OZD, kjer bi si lahko mladi izmenjali mnenja in podali stališča in smernice za nadaljnje delo mladinske organizacije;
—	mladi iz celotne OZD Steklarne Hrastnik naj bi se večkrat sestali na športnih srečanjih, kjer bi se pomerili športniki med posameznimi tozdi.
Predsednik OO ZSMS TOZD I, tov. Zorec Miro II je še enkrat poudaril, da je nujno pritegniti k sodelovanju z mladinsko organizacijo še Več mladih in povečati aktivnost,
Slavi Gabrič
ZSMS v TOZD I
vedbo evidentiranja je zadolžena- komisija v naslednjem sestavu: Kaluža Ivo, Jamšek Bogomir; Stojančič Dragiša, Žagar Rajko, Zorec Miro II.
Pod četrto točko dnevnega reda je bila izrečena misel, da bi se aktivnost mladih v TOZD I povečala s tem, da bi naša OO dobila svojega mentorja. Ta predlog se bo posredoval OO ZK V TOZD I.
K več j i aktivnosti bi pripomogel tudi Klub mladih proizvajalcev, ki naj bo ponovno ustanovljen.
Mladi iz TOZD I predlagajo, da se nekje v tovarni najde prostor za Sestanke (izmenjave mnenj) in shodov mladih iz OZD Steklarne Hrastnik.
, Iznešen je bil tudi predlog, da se mladi iz celotne OZD sestanejo na športnih srečanjih.
Predsednik OO ZSMS TOZD I Zorec Miroslav II.
v TOZD IV
cev. Zapisnika pa kljub dogovoru o informiranju še vedno nismo dobili.
V	tem času pa smo se udeležili tudi dveh delovnih akcij, ki sta v celoti uspeli.
Na sestanku KS smo se dogovorili tudi o krasitvi tovarne in okolice, kjer naj bi vsi mladinci sodelovali. Izid te akcije pa bo ob izdaji tega članka že viden, tako da boste lahko sami ugotovili izvedbo te akcije 1
Da ne pozabim omeniti priprav na izvedbo referenduma o samoprispevku, kjer so okrasili volišče in pripravili volilni prostor. Naši mladinci so še teh volitev .100 % udeležili, kar smo sporočili še isti dan na OK ZSMS, kjer so se ta poročila zbirala.
V	planu za .prihodnje leto pa i-mamo pogovor z vajenci, ki bodo na novo prišli' v pod j et j e 5 in sodelovanje pri organiziranju plesnega venčka, ki bo šele v. februarju.
Predsednik. OO ZSMS . Štiher Drago
DELO MLADIH V 00 ZSMS TOZD I
ZDRAVO UREDNIK!
Po treh mesecih služenja vojaškega roka v Puli se ti spet oglašam. Tokrat z željo, da pozdravim vse delovne ljudi v našem podjetju, posebno še sodelavce iz TOZD IV oziroma repara-turne delavnice z mojstrom Rže-kom na čelu.
Prav tako želim mladinski organizaciji Steklarne Hrastnik še več uspehov v nadaljnjem delu, poseben pozdrav in polno uspeha pri urejanju našega Steklarja pa seveda tebi, striček urednik, in vsem skupaj še srečno in poslovno uspešno NOVO LETO 1977!,
Te pozdravlja mornar Tone Bezgovšek v. p. 2764/1-VE-3 52002 Pula
DRAGI TONE!
Veseli me, ker vidim, da tudi pri vojakih nisi pozabil na »Glas mladih«, v katerem so bili v večini primerov prav tvoji članki. Prav je, Tone, da te vezi obdržiš tudi sedaj, ko si v armadi, saj se tudi pri vas dogaja vsak dan kaj novega. Tvoja članka bomo objavili, ampak povsem uradno. Tudi jaz ti v svojem in v imenu uredniškega odbora želim srečno in veselo Novo leto 1977.
Striček urednik * 1
Za NAGRADNI KVIZ ZNANJA iz prejšnje številke smo prejeli 32 rešitev. Pravilni odgovori glasijo:
1.	B FRAN LEVSTIK
2.	A VALENTIN VODNIK
3.	C GEOLOGIJA
4.	C SEIZMOGRAFI
5.	A ANGLIJA
Tri razpisane nagrade prejmejo izžrebanci:
1.	nagrado (30 din): Miklič Jože, upok.
2.	nagrado (20 din): Fabjan Marjana
3.	nagrado (10 din); Rojko Silva.
Ne vem, zakaj sem se odločil za tole pisanje, vendar se mi ponuja misel, da naj tudi po tej poti. opozorim vse mlade v našem tozdu na večjo aktivnost in zainteresiranost pri reševanju problema, s katerim se srečujemo v našem tozdu.
Po končani programski in volilni konferenci naše OO smo si vsi prisotni obljubili, da bomo v prihodnjem mandatnem obdobju več in bolje delali. Vendar pa-moramo po treh mesecih ugotoviti, da se stvari niso nič izboljšale, kvečjemu .še poslabšale. Od 6 sklicanih sej predsedstva OO se je končala samo ena z delno zadovoljivim rezultatom. Ostalih pet pa se je izjalovilo, ker nas je bilo vedno premajhno število. Mladi v našem tozdu; se ne zavedajo, da smo najmočnejša OO v naši tovarni in'ena najmočnejših v občini Hrastnik. Ne morem razumeti mladih, da so tako' inde-ferentni do problemov, ki sedaj
tarejo naš celotni kolektiv, vendar bodo ti mladi čez nekaj let prevzeli upravljanje v svoje roke.
Vem, da je delo v našem tozdu zelo težko, ampak ždi se mi, da si enkrat ali, dvakrat na mesec ni težko odtrgati urico ali dve za mladinski sestanek.
Eden od možnih vzrokov za takšno stanje je tudi verjetno neurejeno delo KS ZSMS naše tovarne, kajti pobudo za svoje delo naj bi OO dobivale iz KS.
Da pa ne bom samo kritiziral, naj na ta način izrečem zahvalo mladih našega tozda trem mladincem, ki so se udeležili skoraj vseh delovnih akcij v našem podjetju. To so: Bajda Dušan, Delpin Ivo in Žagar Rajko!
Končal pa bi s pozivom vsem mladincem v TOZD I k večji angažiranosti in z upanjem, da v prihodnje ne bo treba pisati, kako ne delamo, temveč, kaj smo naredili.
ZOREC MIROSLAV II
Delo pionirske organizacije
ZA ŠOLSKO LETO 1975/76
Dejavnost pionirjev na naši šoli se je v šolskem'letu 1975/76 odvijala v 32 razrednih skupnostih. Pionirji so množično delovali v PO, ŠŠD, ŠKD in predmetno interesnih krožkih, Program, ki smo si ga zadali na pionirski ~ konferenci, smo v celoti izpolnili. Uspešno smo opravili 8 nalog, ki so bile razpisane v okviru JPI.
Ohranili smo stike z bratskimi republikami, V oktobru smo sprejeli in pogostili 190 pionir jev'iz
iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiR iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii?
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS
MLADIH
1.	Razen nedednih modifikacij so že dolgo poznane v naravi in v kmetijski praksi nenadne manjše ali večje spremembe organizmov, ki so dedne in se konstantno pojavljajo v potomstvu. Kako imenujemo ta pojav?
a)	hibridizacija
b)	mutacija
c)	modifikacija
2.	Za prvo slovensko tragedijo pravimo, da jo je. začel pisati Jurčič in to prvo v prozi. Nato jo je prelil v troheje. Levstik jo je nato popravil in miselno poglobil in napisal v jambih. Tako delo je izšlo leta 1876. Tragedija obravnava snov iz žalostne zgodovine polabskih Slovencev. Katera je bila 1. slovenska tragedija, ki jo je začel pisati Jurčič, nadaljeval pa Levstik.
a) Tugomer ; b) Martin Krpan
c) Deseti brat ,
3.	Eden od predstavnikov Fr. realizma je svetovno znani pisatelj, rojen v mestu Tours leta .1799. Študiral je pravo. Zgodaj je obču-til željo po literarnem ustvarjanju. Zadal si je cilj: »Biti bogat in slaven. Bogat ni bil nikoli, ■ slaven pa šele po svoji smrti. Njegova najbolj znana dela So: Šegrenova koža, Teta Liza, Izgubljene, iluzije (Blišč in beda kurtiZan).
a)	Flaubert.
b)	Stendhal
c)	Balzac
4.	Bil je angleški realist, rojen 1821 v Leondfordu, v obubožani malomeščanski družini. Večina njegovih del zajema snov iz angleškega meščansko in, malomeščanskega živ-ljenja/ Opisuje tudi razmere v sirotišnicah, šolah itd/ Pogosto- uporabi avtobiografske éle-mente. Umrl je leta 1870. Njegova dela so: David Coperfield, Pusta hiša, Oliver Twist . >.,;Y
a)	William Mokepeoce
b)	Charles Dickens
c)	Christopher Marlowe
5.	Igra na travi, ki jo lahko igrajo moški in ženske z značilnimi in različnimi udárci, skušajo igralci spraviti belo žogico po raznovrstnem terenu v cilje — označene luknje. Pri tem morajo preigrati najrazličnejše naravne igre. Zmaga tisti* ki je z,manjšim številom udarcev spravil žogico v vse določene luknje/ Kako se imenuje ta igra:.
a)	golf
b)	biljard , c) tenis .
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIiHIIIIIIIIIlllIIIIIIIIIIIIIIIMIirillllllllllllllliUlIlllIllllllIllllllllllIIIIIIlllllllllllIlIllllIIIIIIIIIIllllIIIIIIIIIIIIIIlllIlllllllIlllllllluilllHHlIlllllllllllllllllllllii:
Raške. Sprejeli smo jih na šolskem dvorišču, kjer smo jim pripravili kratek -kulturni program. Z /njimi smo se pogovarjali o samoupravljanju -in o športnem u-dejstvovanju na naši in njihovi šoli. Razkazali smo jim naš domači kraj, z njimi preživeli nekaj, prijetnih ur/ Ob slovesu smo si izmenjali, naslove in si potem tudi živahno dopisovali. Naši o-smošolci so jim obisk vrnili, ko so bili na potovanju po Jugoslaviji, so bili v gosteh pri Raških pionirjih, ki so jih zelo prisrčno in ljubeznivo sprejeli.
Dopisovali smo se tudi s pionirji iz zamejstva iz Opčin pri Trstu. '
29. novembra smo na svečan način sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo. S svečano obljubo so nam: zagotovili, da bodo dobri pionirji. Da bi jim ta dan čim bolj ostal v spominu, smo jim pripravili kulturni program, podelili pionirske rutice, kape, značke in izkaznice, nazadnje pa še povabili na prigrizek.
Novo leto so pionirji praznovali po razrednih skupnostih S samostojno pripravljenim programom. Ogledali so si igrico. ’ užaljeni medvedek in se pomerili v športnih igrah. Poslali Smo voščila nekdanj im prosvetnim -delavcem."	, ‘ -
Ob dnevu šole smo se poklonili spominu našemu domačinu heroju Rajku, po katerem se imenuje naš'/odred. Imeli smo razredne proslave. Predstavniki razrednih skupnosti pa so prižgali svečke pri njegovi spominski plošči.
' Mnogo smo se pripravljali na proslavitev slovenskega kulturnega praznika. Spominske ure z bogatim programom Prešernovih u-metnin. so se udeležile vse razredne skupnosti. 7.
Ob svetovnem dnevu žena smo izdelali. voščila za naše matere. -Obiskali smo tudi ostarele matere, žene in borke. S kulturnim programom smo /sodelovali na proslavah za javnost v Delavskem domu in v Čečah. (Nadaljevanje v prihodnji številki)
IIMIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilIlilliniliiriIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMHIIIIIIIIlllllllllHimiülllllllIMIllllMllimmnMIl!* IIIMIirillllMlllllllilllllllMIIIIIHIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllMIMIIIMIIIIIIIIIIIIlllllll!;
uniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiii ¡iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiir
<30SPoDars>^(
.. :iilllllIllII]llII!illlllllIllll3llillllllllIllllIIIIiillllllllllllIIIIIII>IHÎHIIIIIMniitllillIIIlllliIlll'nHIIIIlIIMIIIIIIIllllllllllllIIIiIIIIIIIIIIIIIIIUIHllllilllllllllllIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHUIIIlll||||||||llllii||iiiiHigiIIIIIimiIIIIIIIIMIIIIIIIIllllIli