l\'Je,c$ V četertik 12. maliaa travna. 1&- lii 1849. u I. polov lisi ice. Angel j c varli. jSiiedolžnimu dečku varli angeljc je dan Po poli življenja v nesreči za bran. Valovje zateka ter v burji šumi, Prot' bregu zelenim nezmerno kupi! Že J>ark'co življenja mu žuga razklai', Zaiipi bežijo, mu ni več obsiat'. Pokojno se deček zdaj k varim poda, Ter angeljc pomlgne — šum vtihne morji. Na višnjevim nebu se černe megle Od piša tepene gostijo, derve\ Že treska in treska, se trese nebo Se milo prof njemu ozira oko, Pri angeljcu dečku vse to ni nič mar, Posmehne se angeljc — kar Vtihne vih&r. Če ternje ga zbada, če poka serce; Če lihi, zaviti skušnjavec zad grč; Če gadi divjajo okrog in okrog; In v sredi je deček presilnili nadlog: Prav mirno pri angeljcu fantek stoji, On migne — nevarnost ko veter zbeži. O blagor mladeuču, kateri umi, Nedolžno braniti si vselej serce-! Nevarnosti nI se mu bati sveta, Ke> angeljc mu varili prec roko podi. Kar mu nemogoče se zdi in teškd, Pod brambo njegovo mogoče mu bd. Ga zadnjič popelje v nebdsa zlate- Kjer verli borivci plačila dobe". Ivan Obalo. 114 Lukec in njeg-ove bergle. Lukec in Andrejcek sta bila nadepolna otroka bogatiga očeta, ki je v lepim rodovitnim kraji svoje domovanje imel. Lukec je bil priden, miloserčen fantič. Kjer je revniga vidil, mu je po moči s svetam in djanjem pomagal. Pa zraven svojih dobrih lastnost je imel napako, druge ljudi, sosebno majhne otroke strašiti. Ako ravno so ga oče zavoljo tega večkrat svarili in kaznovali, veuder te napake ni hotel pred opustiti, de je po veliki nesreči k spoznanju in stu-denju svoje napake prišel, — tode prepozno. Nekiga dne pride družba plesavcov v vas, ki je s svojimi umetnijami ljudi razveseljevala. Med drugim, kar je družba počela, je nekaj našimu Lukcu sosebno dopadlo, namreč: hoditi po berglah ali hodaljkah to je na dolgih drogih, ktere so si terdno na noge privezali. Lukec, kterimu je ta nova prikazen Jako dopadla, da precej skrivaj par enacih drogov narediti, in se potem prav pridno umetnije vadi. Kmalo se toliko navadi, de zamore lepo daljo iti. Andrejcek, ljubezniv fantič, ki je svojiga brata serčno ljubil, Luk-ca večkrat na vertu zaleže, ko je bil v svojo umetnijo ves zamaknjen. Tode noče starišem nič povedati, de bi svojiga brata ne razžalil. O, ko bi bil to pač storil! Lukec še zmiraj navade, druge strašiti, ni opustil. Marveč mu v glavo pade, s svojo umetnijo do-briga Andrejčka vstrašiti, in ga potem prav zasra-movati. Lukec je vedil, de ima Andrejcek navado na bližnji hribček hoditi in se tam nad lepoto solncniga zahoda veseliti. Ko se bo v mraku domu vernil — si misli — ga bom za voglam počakal. V ta namen stopi Lukec na bergle, se zavije v belo veliko vjuho, in tako našemljen za voglam čaka: Ko brat pride — si misli — bom hitro proti njemu planilf Tode, kakor pregovor pravi, človek obrača, Bog pa, oberne. Nedolžni Andrejcek se s hribčka verne. Pride do doma. Kar zagleda velikansko podobo, zavito v belo ogrinjalo. Grozna prikazen pa gre nadenj. Andrejcek 115 od strahu ves oterpnjen obstoji. Ko pa vidi, de duh bližej in bližej njega stopa, iz celiga gerla zavpije in se na tla zgrudi. Lukec to viditi, skoči k njemu, ga kliče, predramljuje in pravi: „Ne boj se, Andrejček! sej sini jez — lej jez, tvoj brat Lukec sim, nobeden drug." Ker pa to ne pomaga, začne britko na pomoč klicati. Štariši in drugi ljudje pritekd, vzdignejo — pa ne Andrejčka, ampak le njegovo truplo. Nesejo ga v stanico, ga polože v posteljo, in si prizadevajo ga oživiti. Pa vse zastonj 5 zakaj strah je revniga Andrejčka vmoril. Kaj se je nek- z Lukcam zgodilo ? Skasaniga brata bolezen v posteljo položiVMisel, de je on vmorivec svojiga nedolžniga brata, mu tako po glavi blodi, de ob pamet pride. Tako je bil Lukec zdaj za vsako 'človeško družbo zgubljen. Po več ur dolgo je klečal na grobu, v kterim so kosti njegoviga brata počivale, ki gaje toliko ljubil, in ven-der njegove smerti kriv bil. Cvetlice je nanj sadil, jih tergal in z njimi grob brata potresoval. Bergle, nesrečno orodje svojiga neumniga djanja, je skerbno spravil, in jih slehernimu pokazal, kteriga so oče na vert pripeljali. V tihi norosti je Luka živel. Nar ljubši mu je zdaj bil grob nedolžniga Andrejčka, na kterim je vedno sedel in ga s svojimi solzami močil. Vsakimu, ki je raemo šel, je cvetlico vtergal in dal, rekoč: „Na—r vzemi to cvetlico, pa ne ostraši mi bratca — ki tukaj mirno spi." — Stari oče so zgubo svojih dveh sinov zlo obžalovali. Smert nesrečniga Lukca so preživeli. Po njegovi prošnji so ga zraven Andreja pokopali. Dolgo časa so še potem, večkrat čez dan, na grobih svojih otrok molili in milo jokali, dokler ni tudi njih Bog iz doline grenkih solz k sebi poklical. Zvolili so si med ljubeznivima sinama počivati. Dobri otroci! naj vam bo Lukec vedno svarljiv izgled, kolike nesreče marsiktere otročje napake napravijo, kako starišem trudapolno življenje ogrene in marsikteriga prezgodaj v mertvaško jamo pahnejo. H koncu zapomnile: Kar skrivaj, brez vednosti 116 starišev počenjate, gotovo ni prav, ni dobro. Pri ti priči opustite, de se ne bote prepozno kasali, kot se je nesrečni Lukec. m. Kožuh. Vuzem v Metliki. (Nadalje.) Popoldne po večernicah vuzamske nedelje ima v Metliki mladost neko posebno, morde na Slovenskim nikjer drugdi znano navado. Komaj namreč večernice minijo, dere vse, kar je mlado, na tako imenovani „pungertf"' (travnik) pri svetim Martinu zunaj mesta. Kakih deset do dvajset deklicev se sprime z rokami in stopi v versto. Se za roke derže grejo v versti ena za drugo na hrib. Pervo dekle, ki mora nar bolj urno biti, se imenuje „vodicafr, zato ker vodi. Zdaj pričnejo pod milim nebam „kolo igrati", to je ple-sati; in sicer tako le: „ Vodica" se, berž ko na verh hriba dospe, okrog in in okrog zasuče. Druge se urno okoli nje ovijajo in plešejo tako rekoč v podobi kolesa ali prav za prav v podobi p o vi tiče (potice) s hriba navzdoli na piano. Na planim se „kolo" razvije. Kakor pervič v ravni versti se vernejo p lesa v ke spet na verh hriba. Kakor pervo pot se zopet navzdoli spustijo in plešejo „kolo". Tak ples ter-pi po eno uro in čez. Tode ne plešejo molče. Plesaje „popevajo" (pojejo) neko serbsko pesem. In ta pesem spričuje, da je mogla ta navada v Metliko iz Serbskiga prenesena biti. Ke-daj, nihče ne ve. Je tedaj že zlo stara. Kadar se dekličem poljubi, se sklenejo prav v „kolo" ali „kolobar" in plešejo veselo prepevaje po „pungertu" okoli. — Se z drugimi igrami in „popevkami" ali pesmimi razveseljujejo veliko množico gledavcov vsakiga stanu in starosti. Dokler deklici plešejo, se eni fantje „šterclajou in „pisance" sekajo, da je le veselje gledati, drugi se igrajo „robce", spet drugi bolj majhni „kurjiga boja/' — „Rob- 117 ce" se igrajo tako: Več se jih vstopi v kolobar. Sleherni ima spleten „robec" (ruto). Dva se okrog kolobarja lovita. Po določbi mora eden bežati, drugi teče za njim. Ako ga doteče, ga ima pravico z „robcam" eninalo po herbtu nabunkati. Kadar se sprednji naveliča teči, vdari eniga is kolobarja rahlo od zad. Ta stopi vun, uni na njegovo mesto v kolobar. To viditi tudi lovec svojiga nasled-njika zaznamova in se vstopi na njegovo mesto v kolobar. Nova dva fanta se ravno tako lovita in si čez nekoliko časa vsak. svojiga naslednjika izvolita, kot perva dva. Tako se verši ta igra, dokler se je vsi naveličajo, Marsi-kteriga po nji pleča serbijo. Ali povedati — ga je sram. — „Kurji boj" pa je takšin: Po dva fantalina zajezdita vsak enimu velikimu, moč-nimu fantu vrat. Ta dva (nosača) stopita po koncu stoje tako blizo eden drugiga, da se fantalina lahko kot dva petelina kavsata, zvediti, kteri daje močneji. Od tod ime „kurji boj." Tode si ni nobene slave pridobil, kdor se je tega boja zmislil. Zakaj včasi se taki petelini tako kavsajo, to je lasajo, praskajo in bijejo, da marsikteri s kervavim obrazam „pungert" zapusti. Slabeji tudi večkrat na tla telebi in se zlo pobije. Pametni gledavci bi takiga boja nikdar pripustiti ne smeli. — Proti večeru se podajo deklici v mesto. Po celim potu „ko!oa plešejo in „popevajo." Odraseni fantje imajo navado ,,turn"#) nositi. — Sest fantov se namreč vstopi v tri verste, v vsako po dva. Drugih šest jim vzdignejo na rame. Zgornji na spodnjih po koncu stojijo. To je „turn." Ako se ne podere, ga nesejo vselej notri v mesto. Drugi fantje, majhni med sabo, veliki med sabo se po cesti tudi notri v mesto preskakujejo. — Takiga roja, takiga veselja ni zares za Metliško mladost celo leto. Dekliško „kolo" se verti v mestu do terdne noči. Le po- *) Beseda „turn" ni is nemške „Tlmrm", ampak obe is latinske „turris''. Prav po naše se reoe stolp, zvoni k. 118 božno zvonenje „zdrave Marije" (Ave Marije) mu za-more konec storiti. Z rajsko radostjo navdano se razzgubi zdaj mlado in staro. (Konec sledi.) Pog-umnost in prederznost. (Fovdsti.) Večkrat sim vam že pravil, reče eniga dne učenik svojim učencam, de nam mora za naše zdravje in življenje mar biti, de se moramo vsiga varovati, kar bi znalo naše življenje v kako nevaroost pripraviti. Zna se pa vender primeriti^ de smo včasih dolžni z nevarnostjo svojiga življenja družim na pomoč priti. In ako je taka, nas veže tudi vera to storiti; ali neumno in bedakasto je, ljubi moji, če kdo zdravje in življenje v nevarnost stavi le zato, de bi ga vsi pogumniga mislili; zakaj to ni pogumnost, ako se! kdo brez potrebe v tako nevarnost poda, ampak prederznost je to, ktera se dostikrat sama kaznuje. Razločite dobro pogumnost in prederznost. Ali se še spomnite, ko je predlanskim v P osavcovo hišo trešilo? Strela vdari skozi streho vpod^ kjer je ravno deklic, ki je pri te hiši služil, živini zobanje delal, in iz poda v hlev. Oe si je ravno dežilo, kakor de bi bilo lilo, je bilo vender na enkrat vse v ognji. Deklica je puh omamil, in revica je na pol mertva na podu ležala. Nikomur ni bila zdaj mar. Se le, ko ljudje, ki so iz cele vasi skupej prihrupelij eno steno od poda odtergajo, slišijo deklica vpiti in na ves glas pomoči klicati. Okoli in okoli sirote je bilo vse v ognji, nobeden se ni upal k nji. — Zdaj prileti od nekod Posavec, čigar hiša je gorela. Viditi dekleta v nevarnosti, se brez pomislika v ogenj poda. Pa ko do dekleta pride, pregore terte pri strehi, in cela stran strehe splazi na tla. Čemi dim ju očdin prestrašenih gledaveov zakrije. Vsaki ju že zgubljena misli — pa srečno jo mož v naročji iz dima prinese. Kakšno veselje so imeli vsi ljudje, posebno pa stariši še omamlje-niga dekleta! Glejte, ljubi učenci, pravijo gospod učenik, 119 tega moramo pognmniga imenovati, ki je svoje1 življe-* nje zavoljo rešitve življenja svojiga bližnjiga v tako veliko nevarnost postavil. Poznali ste pa tudi mende rajnciga Kupca, kije vtonil, govore" učenik nadalje. Pravil je zmiram, de ga ni v celi dolini taciga, de bi znal boljši plavati od njega. Večkrat je hrustal in bahal: Od Poljan do Loke plavam, ako bi jezov ne bilo. Vedil je sicer vsaki, kdor ga je le poznal, kakšin bahač de je. Pa poslušajte, kaj se mu zgodi. Med kersanskim naukam se gre kopat v Verje. *) Se skazuje, kako lahko de čez ta nevarni kraj preplava. Ali kerč ga prime, in vtopi se. Pomagati se mu ni nobeden upal, ker si je vsaki mislil, če je ta vtonil, kije znal nar bolje plavati, bom tudi. gotovo jaz — in tako glejte je mogel prederzni plavač v vodi konec vzeti. Vzemimo si to vsi za izgled, de se brez potrebe ne bomo nikoli v velike in globoke vode podajali, in sploh brez potrebe — samo zavoljo časti — življenja nikakor v nevarnost postavljali. Nacz Doiinar. HfeRteve posebne lastnosti žival. (Konec.) Z neutrudeno marljivostjo in z nedopovedljivo ljube-* znijo skerbe mnoge živali za svoje mlade; ptičica znaša in naredi v varnim kraji mehko in gorko gnjezdice; s čudno poterpežljivostjo zvali svoje jajčica; komej jih je zvalila, in potem, ki je več tednov sedela, leta zdaj od jutra do večera živeža iskat, in ga mladicam prinaša; kar prinese, skerbno med vse razdeli, de nobeden pomanjkanja ali lakote ne terpi. Tako prinaša zgrabljiva zver nar boljši kosce svojiga ropa mladičem, in ko bi si imela sama pri tem potrebniga živeža kaj pritergati. Tako pita golobica iz lastniga golžuna z namočenim žitam svoje mlade i. t. d. Kadar mladiči nekoliko odrasejo in močneji postanejo, jih matere razpeljejo in uče, si živeža iskati. Kako skerbno t) Verje, ilo nevaren kraj v vodi S ot i pri Poljanah. 120 vodi kokla svoje pišeta okoli, in ko sama kaj več ali po-sebniga najde, jih kliče, jim pokaže in da; ravno tako mnoge druge živali. Od velike Jjubeznj mnoge živali do svojih mladičev imamo kar pogostne izglede pred očmi. Tako se vč, de je že pesica v gorečo h\š6 skočila, svoje pesiče rešit, pri tem je pa sama poginila. Sploh je tudi znano, de mnoge živali umejo z neza-popadljivo umetnostjo lepe in čudne reči zdelovati. Kteri človek bi zamogel od zvunaj zrairej notri bolj goste, voljne, gorke in tako primerjene gnjezdica narediti in tako uterditi, kakor jih ptičica naredi in uterdi? — in s kakim orodjarn neki to spelje? S svojim na videz tako okornim kljunčkam! Kdo bi iz nar bolj čistiga voska satovje vun in vun z enakimi luknjicami kakor čbelioa naredil? Kdo bi zamogel cvetni prah tako spravljati, kakor ga ona spravlja in v živež červičam domii nosi? Kako umetavno napne pajk nit med dvema drevesama ali vejama počez, de jo ima za podporo svoje mreže! — V druzih bolj gorkih deželah delajo mnoge majčkine živalice še veliko lepši reči. Vsakdanje skušnje nas uče, de mnoge živali imajo kaj dober spomin. Vsak čmerlj in čbela, seršen in osa in še clo krota ali krastača prav dobro ve" za svoj dom; če bi kaka zver po kakim sledu ali begu pred straham še tako deleč zašla, našla bo zopet svoje ležiše; slavčik, ki nas bo na jesen popustil, bo h Ičtu zopet našel germ, v kterim je letaš mlade imel; in lastovica bo našla svoje gnjezdo. Tvoji voli,.ko v kak vunanji kraj z njimi greš, se bodo bolj kot ti praviga pota proti domu spomnili, in ko bodo vidili, v tvojim obličji in očeh brali, de si sam v kakim velikim strahu — kakor se pri vojskah primeri — bodo brez jedi in pijače, brez de bi treba bilo jih poganjati, s teboj jo potegnili in kar hitro domii bežali. — Is vsiga, kar smo v pričijočim sostavku povedali, je o-čitno, de tudi živali imajo svojo dušo, ktero pa — človeški primerjati ne grč.*) (Kmet. Kemj Zastavica. Juri in Jurjeva sestra, Milia in JVIihatova žena so zajca jedli. Vsak je zajcu eno nogo odrezal, pa je venderse ena ostala. Kako je bilo to ? •vivjso vffou pud af Cvj.oL •tafif 9u (dq?so ij,% n 9ifq os fvpdj, -vudfs wa6}vq}M[ }pm vfil 9f vuisss mdfunf *i Imenuje je para, Vr. Rozalija Eger^ založnica. J. Navratil, vrednik.