Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela strafl Din 2000.—, pol strani Din 1000.—< četrt strani Din 500.—, 'Is stranj Din 250.—, '/i, strani Din 125.-H, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=^
Kristus Kraljuj! Kristus zmaguj!
Skromna in slabotna se zdi sveta lio-stija, pa je v njej veličina in mogočnost, ki premaguje svet in njegovo spremenljivost. Evharistija je tako stara ko krščanstvo. Vse drugo, karkoli je okoli nas: ljudje, vasi, trgi, mesta, narodi, države, vse to je novejšega izvora, nekako od včeraj. Zakrament sv. Reš-njega Telesa pa je že bil, ko je ves svet še bil poganski, ko so rimski cesarji vladali svetu. Ko so se na žrtvenikih malikov darovale živali, se je na krščanskem oltarju — v katakombah globoko pod zemljo — darovala nekrvava Kristusova daritev. Pozneje je oni veliki pokret narodov, ki je v zgodovini znan kot preseljevanje narodov, porušil vse staro, toda Najsvetejši Zakrament je ostal ter obnovil te narode iz poganske divjosli v krščansko krepost. Ko je bila najdena Amerika, si je tudi tamkaj evharistični Kralj izbral svoj prestol na neštetih krajih. V 16. stoletju je protestantizem odpadel od Cerkve in hkrati od evharističnega Kristusa, ki se je moral izseliti iz mnogoterih krajev, kamor se še ni vrnil. Misijonarji pa so ga ponesli v druge kraje, kjer dnevno raste število njegovih domov. Naš planet (zemlja) je pokrit kakor s cvetlično kopreno svetih hostij, obžarjen z nadnaravno svetlobo presv. Rešnjega Telesa.
Tako Kristus gospoduje zemlji in narodom. Kraljuje in gospoduje našemu narodu. Po posameznikih se duh in milost našega Zveličarja izl:'va v dušo naroda. Tako se razširi evharistični oltar v svetišče vsega naroda, v studenec žive vode, vr~'o narodove moči in kreposti, zatočišče v dneh in letih stiske in trpljenja. Pri Evharistiji jc naš
narod spoznaval ter spoznava skrivnost svojega lastnega ponižanja, zapostavljanja in trpljenja, ki je z njim napolnjena njegova zgodovina. Semkaj je polagal in polaga svoje lastno trpljenje in Zveličar, .mož bolečim«, ga sprejema ter ga narodu vrača z bogatim blagoslovom in z zmanjšano pezo. Vsakdanja daritev Gospodova pri sv. maši je vzgojila narod k duhu daritve in žrtve in Gospodova roka je nevidno blagoslavljala ' • blagoslavlja narod po rokah duhovnikov, sinov našega naroda. Ob mogočni roki Gospodovi se je :ko naroda obračalo od Gospodovega ';riža h grobu, ki je iz njega vstal Zveličar v zmagoslavje: tako se je v nas vedno iznova vzbujalo in okrepljalo upanje, da bodo tisti, ki s Kristusom trpijo, tudi z njim poveličani.
Kristus, v sveti hostiji nam gospoduj! Vsem nam gospoduj! Saj je tvoje gospostvo milo in tvoj jarem sladak. Ni je večje nesreče za človeka, kakor če je Bogu odtujen ter oddaljen od njega potuje skozi življenje. Kristusova ljubezen kliče vsakega. In vprav Evharistija je največji čudež ljubezni Njega, čigar radost je, da biva med ljudmi. Zato pa bomo te dni s pravo srčno radostjo dajali čast Njemu, ki v Zakramentu sv. R. T. biva med nami kot naš Bog, naš Odrešenik, naš Učitelj, naš Kralj. »Ko bi poznala dar božji«, je rekel Zveličar Samarijanki ob Jakobovem studencu (Jan. -i, 10). Dnevi evharističnega kongresa v Ljubljani — zadnji dnevi junija — nam dajejo priliko, da se potrudimo, čim najgloblje dojeti ta neskončni dar božje ljubezni. Čim bolj prodira naš duhovni pogled v globino te skrivnosti, tem bolj se naše srce odpi-
V Hostiji sveti nam gospoduj!
Kongresna himna sv. R. Telesa
ra težnji, da se upodobi po Kristusu. In to je naša glavna naloga v teh dneh. Saj je poglavitni smoter, ki mu služijo evharistični kongresi, poleg časti Kri-stusu-Bogu, obnovitev poedinca, fami-lij in naroda v Kristusu. Papež Pij XI. nas neprenehoma kliče k temu obnovitvenemu delu, ki je resničen aposto-lat.
Osebni apostolat je v tem, da se vsak z vso resnobo in vztrajnostjo potrudi, sebe prenoviti v Kristusu in svoje življenje usmeriti v Kristusovem pravcu. Če je to storil, je s tem postavil začetek' zunanjega apostolata. Kdor v svojem življenju uresničuje Kristusa, s tem prispeva k oblikovanju sveta v krščanskem smislu. Saj se svet začenja pri osebnosti poedinca in za človeka se začenja obnovitev sveta z lastno obnovitvijo. To je naloga vseh, ki Kristusu služijo, duhovnikov in laikov. To nalogo moramo vršiti najprej napram mladini, ki ji moramo podeliti ne samo eksistenčni minimum krščanskih življenjskih dobrin, marveč da bo imela življenje v izobilju. Vsi redi življenja: družina, obxina, stanovi, narod, drža-i va, občestvo narodov, vse to naj se obnovi in poživi v Kristusovem duhu! Veličastna naloga evharističnega kongresa Jugoslavije! Naj nam evharistični Kralj s svojo milostjo omogoči izvršitev te naloge! Naj nas Marija, zaščit» niča kongresa, podpira s svojo priproš~ njo!
Kristus kraljuj!
Kristus zmaguj'
V hostiji sveti
nam gospoduj! *
Pdloža) prcil in po oslavhi levffceve vlade.
DOGODKI PEED OSTAVKO VLADE.
Zaključitev verilikacijske razprave, izvolitev skupščinskega predsedstva in zaprisega poslancev. — Verifikacijska razprava je bila zaključena dne 19. t. m. Odobreni so tudi od narodne skupščine vsi mandati poslancev z Jevtiče-ve liste. Odobritev poslancev z dr. Mačkove liste, kateri niso predložili pooblastil, je odgodena, dokler ne bo izdal pravosodni minister tolmačanje volilnega zakona v tem smislu, da je mogoča verifikacija mandatov tudi brez predložitve pooblastil. Po končani odobritvi mandatov so poslanci prisegli in podpisali še pismeno prisego. Poslanci, ki so bili dvakrat izvoljeni, so podali izjave, kateri srez da bodo obdržali. Nato se je vršila volitev skupščinskega predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji prosvetni minister dr. ŠteVan Čirič in med podpredsedniki je Slovenec dr. Jožef Rezek, odvetnik v Novem mestu. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje in pozval poslance, naj vplivajo na vse one, ki še niso prestopili praga skupščine, da se odločijo za sodelovanje v parlamentu. Po govoru predsednika je predsednik sejo zaključil z izjavo, da bodo o prihodnji seji poslanci pravočasno obveščeni.
Izpopolnitev vlade. Zgoraj omenjamo, da je bil izvoljen za skupščinskega predsednika prosvetni minister g. ČM5, ¡ki je, radi te izvolitve odstopil kot minister. Za prosvetnega ministra je bil imenovan g. dr. Drago Marušič, minister socijalne politike. Na dr. Ma-rušičevo mesto je bil postavljen dosedanji minister brez portfelja dr. Avdo Hasanbegovič.
Podpore iz fonda za javna dela. Dne
15. t. m. je razdelil ministrski svet dohodke državnega fonda za javna dela. Ta fond je bil ustanovljen 22. novembra 1934. Dohodki imenovanega fonda so bili razdeljeni na posamezne banovine tako-le: dravska banovina 1 milijon Din, savska 2.3, vrbaska 3.7, primorska 3.8, zetska 4.5, drinska 4, du-navska 2.2, moravska 3.75, vardarska 3.75 milijona Din in Beograd 1 milijon Din.
Napoved železniškega ministri. Prometni minister je poklical dne 18. t. m. k sebi časnikarje in napovedal novo uredbo o preosnovi naših železnic v tem smislu, da bodo dobile železniške direkcije veliko večjo samostojnost, kar naj služi povzdigi prometa, ki je začel prav znatno padati z ozirom na osebni in tovorni promet.
OSTAVKA VLADE IN POSVETOVANJA PO OSTAVKI.
Ostavka Jevtičeve vlade. Dne 20. junija zvečer se je sestal ministrski svet. Po tej seji ministrov se je podal ministrski predsednik Jevtič na dvor in predložil knezu namestniku Pavlu ostavko celokupne vlade. Ostavka je bila sprejeta, Jevtiču pa poverjeno na-daljno vodstvo vladnih poslov do sestave nove vlade.
Posvetovanja po ostavki vlade. Koj po ostavki vlade sta bila poklicana na dvor, kakor to zahteva parlamentarni običaj, predsednik skupščine in senata. Dne 21. junija je bil v avdijenci tudi bivši predsednik vlade Jevtič. Popoldne dne 21. junija se je pripeljal iz Zagreba v Beograd g. dr. VI. Maček, ki je bil sprejet od kneza namestnika Pavla. Radi vladne krize je bila odgodena konferenca zunanjih ministrov Male zveze, ki je bila sklicana za dne 22. junija v Beograd. Dne 22. junija so se posvetovanja na dvom nadaljevala. Knez namestnik je sprejel Nikolo Uzu-noviča, bivšega ministrskega in JNS predsednika, Ljubo Davidoviča in starega prvaka bivše radikalne stranke Aco Stanojeviča. Tekom dne 23. junija so bili poklicani na dvor na posvet: dr. Anton Korošec, vodja muslimanov dr. Spaho, voditelj zemljoradnikov Jova-novič in dr. Hodžera. Dne 23. junija se je vrnil iz Beograda v Zagreb dr. VI. Maček.
DR. STOJADINOVIČ PREJEL MANDAT ZA SESTAVO VLADE.
Dne 23. junija po končanih posvetovanjih je poveril knez namestnik nalogo za sestavo nove vlade dr. Milanu Stojadinoviču, dosedanjemu finančnemu ministru.
[kaznih;
DRŽAV
Sporazum med Angleži in Nemci glede nemške pomorske oborožitve. Med
Anglijo in Nemčijo je dosežen sporazum z ozirom na nemško pomorsko silo ip. to ne oziraje se na druge velesile. Po tem sporazumi! bo znašala z« bodočnost moč nemške vojne mornarice 35% moči celotne angleške mornarice. Nemška vlada si pridržuje pravico, da pozove angleško vlado k priučitvi novo nastalega položaja, če bi močno motili splošno ravnotežje v pomorski oborožitvi izredni gradbeni ukrepi drugih držav.
Poljaki so sc uprli izgonski odredbi
Francije. Na Francoskem je bila izdana odredba, da morajo številni de.lavci iz
Poljske zapustiti Francijo in se preseliti v domovino. Poljaki so prišli na Francosko na poziv francoske vlade in na prigovarjanje francoskih agentov. Radi izgonske odredbe je prišlo v Parizu in v francoskem mestu Lille do krvavih spopadov med policijo in poljskim delavstvom. V Parizu je bilo več policistov težko ranjenih, Poljaki pa so vzeli svoje ranjence seboj. V Lillu so hoteli delavci iz Poljske udreti v poljski konzulat in radi tega je bilo več policistov in delavcev težko ranjenih.
Alf Si l€ ODilOVil
naročnino?
Za združitev z Rimom. Na Angleške mvedno bolj prodira med protestanti misel, da je treba se združiti s katoliško cerkvijo, ki ji načeluje rimski papež, naslednik od Kristusa postavljenega prvega vidnega poglavarja sv-. Petra. Čim širše kroge zavzema to prepričanje, tem bolj raste število spreobrnjencev, ki se pridružijo tudi v jav-nosti katolicizmu. Ta pokret po združitvi narašča zlasti med anglikansko (protestantovsko) duhovščino. Nedavno je 17 takšnih duhovnikov poslalo pismo katoliškemu škofu v Nottingen-nu, v katerem ga prosijo, naj jih sprejme v katoliško cerkev. V pismu med drugim navajajo: »Božja volja je, dase anglikanska cerkev združi z Rimom, od katerega jo je odtrgalo nasilje.« Katoliška resnica si utira pot na Anglež-* tkem počasi, pa stalno. Najboljši duhovi ji odpirajo svoje srce.	t Zvest spoznavalec vere. Meseca marca letos je umrl dr. Fjodor, vrhovni poglavar katoličanov vzhodnega obreda v Rusiji. Rojen je bil leta 1879 v Petro-gradu od staršev pravoslavne vere. Tam je tudi študiral pravoslavno bogoslovje. Pri tem študiju je spoznal, da je prava Kristusova cerkev rimsko-kato-liška. Vsled tega je prestopil v katoliško cerkev. Ker ga je srce vleklo v katoliško duhovstvo, je v Rimu študiral bogoslovje. Leta 1912 je bil posvečen za katoliškega duhovnika vzhodnega obreda. Dve leti (1912—1914) je prebival v samostanu Kamenica v Bosni, da se pripravi na svoj misijonski poklic v Rusiji. Komaj je prišel v Rusijo, ki jo je takrat še vladal car, ga je oblast že leta 1914 obsodila na pregnanstvo v Sibiriji, kjer je moral ostati tri leta. Ko je v Rusiji padel carizem, se je dr. Fjo-dorov vrnil v Moskvo, kjer je začel z veliko vnemo delati med svojimi rojaki, da jih pridobi za pravo Kristusovo krščanstvo. Postal je eksarh — vrhovni poglavar za vse katoličane vzhodnega obreda v Rusiji. Sredi njegovega požrtvovalnega dela ga boljševiki 1. 1923 zaprejo ter pošljejo v pregnanstvo na Solovske otoke. Ko je kazen prestal, se je vrnil med svoje vernike. Pa ni imel dolgo miru. Boljševiška oblast ga je zopet zgrabila ter poslala v pregnanstvo v gorovje Ural, kjer je zvesti služabnik Gospodov po daljšem trpljenju umri.
EVHARISTIČNI KRIŽ PRI SV. TROJICI V HALOZAH.
Prvi evharistični križ v dekaniji Zavre so postavili Trojičani. Na najlepši, visoki točki Gorce gleda po celih Halozah in Ptujskem polju, Ptuju in Slov. goricah 14 m visok križ; je fino izdelan iz enega sAicegi hrasta, naravno pobarvan. Pod sredino ima vdolben zlat kelih s hostijo in spodaj letnico 1935. Zgoraj na razkrižju visi 1 m visoka in. 60 cm široka monštranca, obdana od sulice, držaja z gobo, klešč in kladiva; ob križu je prislonjena lestvica. — Slovesna blagoslovitev je bila na Trojiško nedeljo. Ob 18. uri je molil križev pot
p. Božidar, minorit iz Ptuja. Nato se je razvila procesija na novo trojiško Ival-varijo med zvonenjem vseh cerkev v župniji, med plapolanjem zastav ter gromenjem topičev. Domača godba 10 mož je igrala nabožne pesmi. Slikovita je bila procesija med vinskimi goricami, vedno višje se je vila po strmih ovinkih in globoko razrezanih kolovozih, ko je solnce ravno še z zadnjimi žarki osvetljevalo križ na Gorci. Blizu križa je bil postavljen čez pot slavolok z napisom: »Pozdravljen sveti križ!« Skoz ta slavolok je šlo krog 1500 ljudi. Cerkveni pevski zbor je zapel pesem: »Kraljevo znamenje, križ stoji.« Tej so sledile pete litanije Srca Jezusovega; mogočno so odmevali po Halozah v prvem mraku odpevi tisočere množice. Križ je osvetljen od dveh Maxim svetilk; hostijo v monštranci razsvetljuje električna svetilka. Blagoslovil je ev-haristični križ domači g. župnijski vikar Franc Jazbinšek, ob asistenci g.
BB1 NOVICETB
Osebne vesti.
751etnico je obhajal na Polju pri Podčetrtku tamošnji gospod župnik Ivan Mlakar. Dobremu, krepkemu in požrtvovalno delavnemu dušnemu pastirju naše častitke!
Nesreče.
Fantek utonil v vodnjaku. V Limbu-šu pri Mariboru so našli v vodnjaku utopljenega štiriletnega Repovega šte-feka. Otrok je šel najbrž po vodo, je padel pri zajemanju v vodnjak ter — utonil.
Smrtna nesreča llletnega fantka. V
Frajhamu na Pohorju sta dne 22. jun. šla llletni Anton Domadenik in njegov brat Jožef v grabo po vodo z dvokoles-nim vozom, na katerem je bil sod 300 litrov. Na povratu je zadel voz ob kamen, poln sod je padel z voza na zadej stoječega Antona, ki je obležal pri priči mrtev.
Štiri posestniki pogoreli na Dravskem polju. V Prepolah na Dravskem polju je izbruhnil požar iz nepojasnjenega vzroka v gospodarskem poslopju Štefana Baumana. S poslopjem vred je uničena živinska krma in razno orodje. Radi vetra je preskočil ogenj na sosedna s slamo krita poslopja in uničil gospodarska poslopja še trem posestnikom: Matevžu Pušniku, Štumberger-ju in Mihaelu Pesku. S poslopji vred je zgorela krma, žito, precej mesa in razno kmetijsko orodje. Velika škoda je precej krita z zavarovalnino.
Gospodarsko poslopje je pogorelo v Stražgojncih pri Ptuju posestniku Mo-horku, ki je oškodovan za 10.000 Din.
Domačija je pogorela posestniku Žnuderlu v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Z dvei :a posl pjema vred je zgorel živež in štiri svinje. Zavarovalnina je nizka.
Kolesar je povozil na Ljubnem v Savinjski dolini 731etno Oprčanovo mater, ko je šla v cerkev. Kolesar-letovi-
kaplana Alojza šoštarec, g. župnika iz Žetal Janeza Kozoderca ter minorita p. Božidara. Po pridigi domačega gospoda župnika se je razvila rimska procesija po grebenu vinskih goric, mimo dr. Merslavičeve hiše proti Freudenreichu tja do cerkvenega vinograda sv. Antona, kjer se je procesija, morje lučic, obrnila nazaj. Medtem so pa fantje zažgali kres in tik evharističnega križa je na zemlji zagorel križ, napravljen iz zmesi pepela in petroleja. Pač maloka-tero oko je ostalo suho ob tem pogledu! Ko smo se vrnili nazaj k evharistične-mu križu, so pevci zapeli »Povsod Boga« in več Marijinih pesmi. Godba igra, nerada se razhaja množica ljudstva, ki je tri ure vztrajala pri pobožnosti, izmed oblakov se prikaže svetla luna in kaže pot faranom, izmed katerih imajo mnogi domov še 2—3 ure. Naj se uresniči prošnja pridigarja: Jezus v sv. hostiji, blagoslavljaj nas!
ščar je pribrzel iz Logarske doline in treščil v dobro starko s tako silo, da ji je počila lobanja in je pol ure po nesreči izdahnila.
Smrtna nesr:ča. Smrtno je ponesrečil v Kotredeškem rovu v Zagorju ob Savi 33letni rudar-zidar Jožef Praš-nikar.
Dve nesreči. Pri Črnučah na znanem ovinku sta zadela motocikel in avtomobil. Na motornem kolesu je vozil iz Ljubljane proti domu 391etni trgovec Franc Dolinar iz Moravč. Pri sunku sta se razbila sprednja dela obeh vozil. Dolinar je dobil hude vidne in no-trajne poškodbe, avtomobilist je lahko nadaljeval vožnjo z drugim vozilom. — V drugo prometno nesrečo, ki je zahtevala eno smrtno žrtev, sta zapletena dva motociklista in en biciklist. Iz Ljubljane proti Št. Vidu je peljal na motornem kolesu zdravnik dr. Janko Osolnik iz Vodmatske ulice v Ljubljani. Na drugem motociklu sta bila ljubljanski zidarski mojster Leopold Juvan in njegova sestra. Najprej je izpodne-slo na cesti dr. Osolnika, ki je padel z vozilom vred. Radi zdravnikovega padca je moral Juvan, ki je vozil za njim, zavoziti na levo, a baš v tem trenutku je pribrzel iz šentvidske strani na biciklu 241etni ljubljanski magi-stratni uradnik Bogomir Kukman. Ju-vanov motocikel je zadel ob kolesarje-vo zadnje kolo in vsi trije so bili na tleh. Dr. Osolnik je odnesel iz padca le lažje poškodbe, za ostale tri so poklicali rešilni avto iz Ljubljane. Še prodno so reševalci oddali ranjence v bolnico, je Kukman izdahnil, ker se je pri padcu prehudo udaril ob sence in si
zlomil hrbtenico. Ostala dva ranjenca z motornega kolesa nimata znatnejših poškodb.
Železniška nesreča. Med postajama Ortenek in Velike Lašče na Kranjsikem je odrezal osebni vlak po nesreči obe nogi šivilji Mariji Oblak iz vasi Marši-če. Vzrok nesreče je naglušnost Oblakove.
Razne novice.
Pameten načrt. Banska uprava pripravlja načrt za ustanovitev delovnega taborišča za delamrzneže. Po Sloveniji kar mrgoli potepuhov vseh starosti, katerim je postalo prosjačenje poklic. Med delamržnimi vagabundi je tudi največ tatov, vlomilcev in tolovajev. Radi tega žalostnega pojava bode kupila dravska banovina grad Krupa pri Semiču v Beli Krajini in ga preosnovala v delovno taborišče za potepuhe, ki nočejo delati. Če se bo obneslo to taborišče, jih bo več ustanovljenih.
Razpust »Boja«. Ban dr. Dinko Puc je razpustil združenje borcev Jugoslavije »Boj« v Ljubljani z utemeljitvijo, ker se je organizacija kot nepolitično društvo udejstvovala politično in prekoračila delokrog pravil. Razpuščene so tudi vse v združenju včlanjene krajevne skupine.
Naplavljen otrok. Na Pobrežju pri Mariboru je naplavila Drava truplo sedemletnega dečka, ki je bilo kakih 10 dni v vodi.
Ženske skočile s pomočjo padala iz višine 7000 m. Po najnovejšem poročilu iz Moskve je uspel 6 ruskim skakalkam s padobranom skok iz aero plana iz višine 7000 m brez kisikovih aparatov. S tem skokom so si priborile Rusinje novi svetovni rekord za žen ske.
Najnovejša višinska rekorda za žen ske. Francoska letalka Mar. I-Iilsz se jo dvignila dne 18. t. m. na letališču v Villa Coublay na Francoskem v letalu 11.800 m visoko. S tem dvigom je potolkla dosedanji ženski višinski rekord (9791 m) prav znatno. — Dne 22. junija je dosegla italijanska letalka Negrone v Genovi v letalu višino 12.244 m. V tej višini je bilo 65 stop. pod ničlo.
Peščeni viharji v Ameriki. Radi vedno rastoče poletne vročine so začeli srednji zapad in vzhod Združenih ame riških držav neusmiljeno opustošiti peščeni viharji. Od Skalnatega pogorja do reke Mississippi, od severne države Kansas do države Texas so zapustili ti viharji strašne sledove. V valečih se oblakih in dušljivih valovih se razliva peščena šiba božja po deželi, zatemni solnce, zavre ter onemogoči vsak promet in pokoplje rodovitna polja pod peščenimi griči ter hribi. Pesek, kate-
Vse potrebščine za vkuhavanje. Cas za vku-havanje raznega sadja in sočivja bode kmalu tukaj! Priporočamo gospodinjam, da se pravočasno na to pripravijo! Poučne knjige in vse tozadevne potrebščine kupite v naših prodajalnah! — Tiskarna sv. Cirila.
Pastirji na paši: čitajte knjige iz Cirilove knjižnice, povesti Male knjižnice, kjer stane vsaka povest samo 2 Din in ima številne slike: Mala knjižnica ima sledeče povesti: 1. Hrabri krojač. 2. V zemlji pritlikavcev. 3. Aladin in čarobna svetilka. 4. Tone Palčič. 5. Doživljaji starega zajca. 6. Dva soseda. 7. Nasrečni kraljevič. 8. Čarobna; piščalka. 9. V čarobni zemlji. 10. Ezopove basni. 11. Razne pravljice. 12. Čarobna roža. 13. Guliver pri velikanih. 14. Čarobna lutka. 15. Medvedek. Prvi del. 16. Medvedek. Drugi del, 17. Robinson Crusoe. Prvi del. 18. Robinson Crusoe. Drugi del. 19. Mali kipar. 20. Čarobna sekira. 21. Vrvar Hasan. 22. Snegulčica. 23. Ruske pravljice. Prvi del. 24. Ruske pravljice. Drugi del. 25. Sveti plamen. Prvi del. 26. Sveti plamen. Drugi del. 27. Razne povestice. Prvi del. 28. Razne pove-stice. Drugi del. 29. Povestice iz prirode. Prvi del. Povestice iz prirode. Drugi del. 31. Štirje dobri prijatelji.
rega je znosil vihar letošnjo pomlad iz severnih delov države Kansas proti vzhodnim državam, cenijo na približno 70,000.000 ton. V bližini kraja Ilut-chinson v državi Kansas je sklenil podjetnik pogodbo, da bode navozil za gradnjo ceste 10.000 kubikov peska. Komaj so njegovi delavci zemljo zrahljali ter pripravili pesek za odvoz, ga je odnesel veter bogznaj kam. Peščena burja vzame seboj vse, kar sreča na poti: perutnino, seno, blato, drevje ter stavbe; še celo konji z vozovi so morali letos večkrat neprostovoljno potovati po zraku. Peščeni vihar je letos radi tega tako pogubonosen, ker se pesek pomeša z deževnimi oblaki in pokrije polja ter travni več pedi na debelo samo blato. Vlada hoče zajeziti peščene viharje na ta način, da bodo morali farmerji tem burjam izpostavljena polja opustiti in jih bodo obsejali na državne stroške s travnatimi ter rastlinskimi sortami, katere bodo lahko kljubovale debelejšim plastem peska ter blata.
Največji magnet na svetu je prejel pred kratkem radio-zavod v Ljenin-gradu v Rusiji. Magnet tehta 75 ton in lahko potegne nase 150 ton železa.
Trgovine v Mariboru bodo na Vidov dan dne 28. junija zaprte med službo božjo od 10. do 11. ure, na Petrovo dne 29. junija in v nedeljo dne 30. junija pa ostanejo ve.3 dan zaprte.
Najcenejši pisemski papir, tudi za trgovce, ftabite v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila.
Županstva v Sloveniji vljudno opozarjamo, da nemudoma pošljejo morebitne popravke glede sejmov v svoji občini, ako so opazile kakšno napako. »Velika Pratika«, tiskarna J. "31asn>iika nasl., Ljubljana, Breg 10.	658
Nova nalivna peresal Vsak pismeni človek hosi danes seboj tudi nalivno pero. Največja izbira in najugodnejše cene v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila.
Trgovci najbolj priklenejo mladino nase, če }i darujejo povesti naše Male knjižice. Pri večjem naročilu dajemo trgovcem popust. Zahtevajte ponudbo!
1)rjaškl francoski parnik »Normandie», ki Je dosegel hitrostni rekord na N Vožnji iz Evrope v Ameriko, pred prihodom v njujorško luko/
Francosko vodno letalo bo letelo iz Cherbourga v Fr .nciji v Konaky v francoski Afriki. S tem poletom hočejo Francozi premagati Italijane, ki imajo daljavni rekord v nepretrganem letu na razdaljo 4132 km.
Obžalovanja vredni slučaji.
Obešen je bil dne 24. junija na dvorišču mariborskega okrožnega sodišča
na smrt obsojeni roparski morilec yi'M tor Juhant. Kakor smo že poročali, je Juhant umoril na zverinski način v, Gradiški pri Sv. Ivungoti pri Mariboru1 krošnjarja Stanka Ilacina, s katerim je nočeval na hlevu in mu odvzel 150 Dii. V spanju je prizadjal žrtvi 22 udarcev s sekiro in je ubitega zakopal v seno ter pobegnil v Ljubljano, kjer so ga prijeli ter pripeljali v Maribor, kjer, je bil obsojen na smrt na vešalih dne 15. marca. Juhant je šel v smrt skesano spravljen z Bogom. Žalostno je dejstvo, da je doživel Maribor letos dne 25. februarja dvojno izvršitev smrti nad Laknerjem in Pančurjem, ki sta ubila v mariborski moški kaznilnici paznika Peterlina.
Naplavljeno truplo. Pri Sv. Marku' niže Ptuja so potegnili iz Drave moško truplo, v katerem so prepoznali 171et-nega Rudolfa Riedl iz Pobrežja pri Mariboru. Omenjeni je skočil iz samomo-i rilnega namena z državnega mosta v Mariboru v Dravo. Truplo so prepeljali domov ter ga pokopali na magdalen-skem pokopališču.
Oče obsojen na smrt, sin in rejenec na 20 in 15 let. Poročali smo že obširno o vse obsodbe vrednem krvavem zločinu, ki se je zgodil dne 10. februarja t. L; v Nunski grabi pri T jutomeru. Našli so' ubitega posestnika Vrhovnika in njegovo ženo Uršo malo živo in vso zbito ter ranjeno v parmi, a je ostala pozneje pri življenju. Preiskava je primeroma hitro izsledila ter razkrinkala krivce v osebah: 661etnega posestnika Jaj koba Budja iz Stare nove vasi, njegovega 361etnega sina in delavca Ivana iz Dolnje Lendave ter rejenca 251etnegu Vincenca Kolbla iz Bučečovcev. Do gi'.-< dega zločina je došlo iz maščevanja".1 Stari Budja se je tožaril z Vrhovnikom, Zapravdal je 8000 Din. Prodan mu je bil del posestva. Iz maščevalne jeze na Vrhovnika je nagovoril Jakob Budja svo'j jega sina in rejenca, da sta se podala dne 10. februarja zjutraj na prežo k Viy hovnikovim. Pobila sta najprej gospodinjo UrSo in jo odnesla v prepričanju; da je mrtva, v parmo. Stari Vrhovnikj
in gospodar je bil ubit s klepačem in so ga našli pod snegom. Kmalu po aretaciji sta priznala zločin mladi Budja in rejenec Kolbl, stari Budja kot glavni krivec pa je tajil vse celo pri obravnavi, ki se je vršila pred mariborskim sodiščem dne 19. junija. Sodišče je obsodilo Jakoba Budjo na smrt na vešalih, Ivana Budjo na 20 let in Vinc. Kolbla na 15 let robije. Obsojeni morajo plačati pogrebne stroške in nekaj tisoč dinarjev gospodinji Urši za prestane bolečine.
Pobit do nezavesti, ker je miril. Delavci, ki so zaposleni pri regulaciji Savinje, so se napili v Preserjih pri Bra-slovčah, pri krčmarju in posestniku Martinu Kralju. Vsled pijače je došlo do prepira ter pretepa. Kralj je hotel pretepače razmiriti, pa je dobil z des-jko tako močan udarec po glavi, da se je zgrudil nezavesten. Udarjenega so prepeljali v bolnico v Celje.
Slkrat je že bil kaznovan pred dnevi v Ljubljani aretirani 52Ietni potepuh Ivan Žabjek iz Spodnje Hrušice. Bil je, Ovakor zgoraj omenjeno, 81krat kaznovan, ker je kradel, sleparil ter se potepal. Žabjekova najdaljša kazen je bila xlve leti.
Obsodba radi poskusa umora in požiga. V našem listu smo že poročali o dvojnem zločinu, ki se je zgodil v nedeljo dne 28. aprila na Windischgra-tzovem gradu Bogenšperk pri Litiji. Komaj 171etni vrtnarski vajenec Leop. Zupančič se je priplazil v. kuhinjo in napadel z nožem 701etno graščinsko gospodarico Marijo Tomažin. Iz kuhinje je zavlekel starko v klet, kjer jo je še obdelal z britvijo, polenom in bajonetom in jo prepustil usodi počasnega umiranja 24 ur. Tomažinovo so še pravočasno našli in jo spravili v Ljubljano v bolnico, kjer je okrevala. Po krvavem zločinu nad ženico je skušal nepridiprav še zažgati grad. Ljubljansko sodišče je obsodilo mladoletnega Zupančiča radi poskusa umora in požiga na 5 let in 6 mesecev robije.
Pobeg kaznjenca. Iz jetnišnice v Ljubljani je pobegnil na dve leti robije in na prisilno delavnico obsojeni tat in vlomilec Jožef B:adeško. Z žagico, ka-fS^o je na nepojasnjen način skril pod podplat čevlja, je prepilil v noči omrežje na oknu samotne celice in se spustil po razrezani rjuhi na cesto. Ušel je v kaznjeniški oLleki in si bo že preskrbel navadno preobleko s kakim vlomom.
Trgovanje z nesrečo lastnih otrok.
Poljsko časopisje poroča: Pred dnevi je bil na potu avtomobil varšavskega tvorničarja po okolici poljske presto-lice. Na samotnem delu glavne ceste je srečal avto kmeta, ki je šel ob robu z lOletnim fantkom. Ko je bilo vozilo tik za pešcema, je stekel dečko brez pravega vzroka na sredino ceste, ne da bi ga bil skušal starejši mož, ki je bil fantov oče, zadržati. Šofer je potegnil z največjo naglico vse zavore, vendar ni mogel na prekratko razdaljo zaustaviti avtomobila, ki je podrl otroka. Dečko je bil k sreči le prav neznatno poškodovan in šofer ga je kregal, zakaj je zbežal tik pred vozom preko ceste. Otrok je pričel jokati in je priznal, da mu je zaukazal oče, naj pokaže, če zna preteči avtomobil v zadnjem trenutku. Očeta, 461etnega kmeta Vacla-va Szpeciaka, je prijela na šoferjevo ovadbo oblast. Skraja je tajil, pozneje pa je po dolgem spraševanju sem in tja priznal, da je on naročil sinku, da mora preko ceste. K temu življensko opasnem početju ga je nagovoril znani kmet Teofil Majdan, kateri je učinil isto s svojim sinom. Vprašan po vzroku za zločinsko dejanje je oče osmero otrok povedal orožnikom naslednje: Pred dvema letoma je. peljal skozi njegovo vas avto bogatega varšavskega trgovca in je povozil otroka. Starši povoženega so tožili trgovca in so prejeli 16.000 zlotov odškodnine. Tolika svota je za revnega kmeta bogastvo ter sreča in je vzbudila po selu občo nevoš-ljivost. Ta vzgled je zapeljal kmeta Majdana, da bi obogatel na enak na-
čin. Prisilil je sinka pred bežeči avto, Otrok je bil le lažje poškodovan in ja kmet prejel denarno odškodnino. Ko ja čul Szpeciak od Majdana, kako bi hi< tro in lahko zaslužil večjo denarno svoto z nesrečo lastnega otroka, je poskusil slično nečloveško dejanje. Oba
očeta so zaprli in bosta obsojena. *
Siovensfta Krallna.
Črensovci. Na Telovo so otroci iz Trnja pri nas vprizorili igro »Pri mamici je raj«. Igra je izpadla v splošno zadovoljnost. Zelo so. ugajale lepe obleke. Čestitamo učiteljstvu i? Trnja, da nam je spravilo tako dobro igro n^ oder. Še večkrat se prikažite! — Na Telovo popoldne so tudi nas obiskali izletniki iz Sobote. Bili so to soboški profesorja s svojimi najbližnjimi. — Gdč. Lutar Boža je po dveletnem čakanju nameščena za učiteljico v Gornjo Sv. Kungoto pri Mariboru. — Na Alojzijevo je gospod župnik privedel svoje otroke k prvemu sv. obhajilu. — Prosvetno društvo bo vprizorilo dne 7. julija lepo igro »Mehiški mučanec«. Igra je vzeta iz najnovejšega preganjanja katoličanov v Mehik.i.
Vojna v Črensovclh. Pod tem naslovom pišejo »Nov.i.ne« v 24. številki sledeče: »Dva tabora fantov sta si delila klofute, z noži praskala in parala pri »Fani« ali ob gostilni »pri dobri kapljici«. Cela ulica je bila zasedena, orožnik je bil poklican, da bi naredil red. Bili so tam rekruti m rekruti, navadni razbijači in tudi fantje, od katerih sem vedno drugo mislil, kakor to, da bi se vmešavali v »sme-čelino«. Dolžim občine, ker dovoljujejo v tej krizi plesne veselice, posebno takrat, ko je v bližini proščenje. Mislimo, da je s tem vse povedano in naj si k srcu vzamejo vsi ta opomin. Pobožnost, prosveti, narodnost, zavednost če je prava, ee izogiba takih nastopov kakršen je bil pri »Fani«. — Tako »Novine«. Mi smo vsak tak pretep obsodili ¿n tudi tega' obsojamo. Razgrajačem naj nikdo ne daje po« tuhe!
Turnišče. V nedeljo dne 16. junija je bilo pri nas prav lepo in praznično. Na ta slovesni dan, ko je naša šolska mladina imela raz-
Nagrada za predavanja po radiju.
Žena predsednika ameriških Združ. držav je zaslužila za predavanja po radiju tekom 9 'A meseca 2 milijona Din. Za tri predavanja od 1. januarja naprej so ji izplačali 400 tisoč Nin. Te svote so dale ameriške vele-tvrdke, ki eo rabile ime predsednikove soproge v reklamne svr-he. Gospa Roosevelto-va je podarila milijonsko nagrado v dobrodelne namene.
Največji glasovir je bil na vpogled na 'Angleškem na neki razstavi. Za prenos glasovirja je bilo pogrebno 12 mož, gradili po ga eno leto in stroški znašajo 600 funtov šterlingov.
Januš Goleč:
25
Propast in dvig.
Ljudska povest.
Nova trta se je rodila z velikimi težavami in radi tega jo je skušal vinogradnik očuvati za vsako ceno proti toči. Razlika med streljanjem za obrambo stare in nove trte je ta, da se je streljanje proti toči v prvih letih novih nasadov izpopolnilo in neverjetno razmnožilo. Hrvatsko fleckanje v oblake v onih star rejših časih ni bilo nič v primeri s celo vojsko proti toči v prvih letih amerikanca.
Zibelka obnove vinogradov je Bizeljsko in sploh obsotlski kraji. Sigurno so tudi tod začeli z razmnoženim streljanjem proti toči, dasi manjkajo tozadevni natančni podatki in zapiski. Če se je razširila nova trta iz spodnjih krajev po celem Slovenskem Štajerskem, jo je gotovo spremilo od tamkaj tudi modernizirano streljanje proti toči. Amerikanske trte ni branila s streli proti toči samo lahkoverno:t pripro-stega naroda. Ne! Naši strokovnjaki in visoki izobraženci so bili povsem prepričani, da je edina rešitev proti un'čevalki toči streljanje. Izobraženci so širili
zamisel razmnoženega streljanja in jo podpirali z de/ narjem, s posredovanji na višjih mestih in s peresom. Imamo ohranjen lep ter podučen članek o »Streljanju proti toči«, katerega je napisal za koledar Mohorjeve družbe dr. Josip Vošnjak leta 1901. Razpravo o streljanju prinašamo, da se lahko uverijo iz nje današnji napredni vinogradniki, kako je bilo nekoč vse zaverovano v učinkovitost streljanja proti toči.
Dr. Vošnjakov spis se glasi:
1. Uspehi streljanja.
Pred dvema letoma sem poročal v »Koledarju«, da smo na južni strani Pohorja začeli streljati proti toči in da so se poskusi prav dobro obnesli. Tudi v poslednjih dveh letih smo vsaj v Visovljah nad Slov. Bistrico ostali brez toče, dasi se je v mnogih krajih vsipala in hudo poškodovala vinograde in polja. Torej se nam po pravici zmiraj bolj utrjuje vera, da res streljanje, ako se vrši po pravem načinu, tako vpliva na vihar in oblake, da se v njih ne dela toča, ampak se vsuje le dež. .	. .
Naši poskusi so. vzbujali občo pozornost po svetti in od mnogih strani, celo iz Ruskega, so vpraševali, kako se naj strelja proti toči. Po Slovenskem so na
BBBBEBBEBBEBEBBE
Cirilova hiifigarna
m
v Mariboru
priporoča gg. duhovnikom:
Di'. Joseph Penz: Kinder-Ansprachen,
kart. Din 40.— Weingartner: Kurze Katechismuspredigten, kart. Din 32.— Alfons Heun: Altar und" Leben, kart. Din 32.—
Keller: Salve Regina, Muttergottespredigten, kart. Din 54.— Dr. Adalbert Brenninkmeyer: Stunden
der Einkehr, kart. Din 30.— Schnettler: Christus und die Rätsel - des Lebens, broš. Din 100.— Nikolussi: Volkskanzel-Skizzen und Material für Sonn- und Festtagspredigten, kart. Din 56.— Coodier: Jezus Christus als Mensch unter Menschen, kart. Din 100.—
BBBBBBBBBBBBBBBE
vitje prapora »Podmladka Jadranske Straže« na ljudski šoli, se je zbralo veliko ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Gasilci so v uniformah prisostvovali temu slovesnemu razvitju prapora pod vodstvom svojega poveljnika g. Štefana Gjerkeča, poštarja v Turnišču. Zastavo je blagoslovil vlč. g. dekan Ivan Jerič, ki je imel tudi krasen nagovor na šolsko mladino. Prišlo je tudi veliko ljudi iz Lendave, med njimi zastopniki civilnih in prosvetnih oblasti, med drugimi g. dr. Kartin, srezki načelnik lendavskega sreza, g. Mikuž, šolski nadzornik, g. dr. Peterlin Makso, notar, g. Peternel, šolski upravitelj dugoveške ljudske šole. Gospod Peternel je v krasnih in vzvišenih besedah predočil našim šolarjem lepo Jadransko morje. Med drugim je omenil svoje veliko veselje, da je prav podmladek Jadranske Straže v Turnišču stopil na čelo vseh stražarjev v našem srezu s tem, da je kot prvi razvil prapor,
ki naj vedno gori v srcih mladine kot živa iskra za obrambo našega lepega in prelestnega Jadranskega morja. Zastavi sta kumovala g. Josip Rous, trgovec v Turnišču, in gospa tropova, soproga našega priljubljenega občinskega predsednika g. Št. Litropa. Kot zastavonoša je fungiral učitelj g. A. Babič. Z lepimi in iskrenimi besedami se je zahvalil na koncu slovesnosti g. Štefan Litrop, predsednik turni ške občine, vsem zastopnikom civilne in prosvetne oblasti za udeležbo na tej lepi proslavi, posebno pa še vlč. g. dekanu Ivanu Jeriču, da je z aktom blagoslovitve vlil našim šolarjem in ljudstvu tako velika domoljubna čuvetva in zanimanje za naše lepo morje, za divno Adrijo. Po govoru g. Litropa je bila slovesnost zaključena in so se vsi udeleženci razšli veselih src na svoje domove, šolski mladini in njenemu delavnemu čiteljstvu iskreno čestiitamo k temu lepemu prazniku, ki so nam ga pripravili! Upajmo, da bodo kmalu tudi še druge šole sledile vzgledu naših podmladkar-jev Jadranske Straže. Ob tej priliki bi pa še sprožili le eno zelo važno misel: Ali ne bi bilo mogoče že za drugo leto organizirati velik izlet naših podmladkarjev na Jadransko morje? S tem bi ne samo povzdignili smisel za delo Jadranske Straže, temveč bi tudi v mladini zbudili veliko spoštovanje in ljubezen do naše lepe in miile domovine. Prosimo šolska upra-viteljstva, da začnejo o tem razmišljati! — Kruta smrt je zopet upihnila eno mlado življenje. Sedaj je posegla po mladi ženi in materi in jo vzela r-jJemu otroku in žalujočemu soprogu. Zelko Marija, po domače Petrekova, se je poročila komaj pred 16 meseci. Kmalu po rojstvu otroka je začela bolehati za jetiko. Iskala je pomoči ~M'i zdravnikih, celo na Golniku je bila, toda pomoči ni bilo več. Počasi je hirala in po šestih mesecih težke in mučne bolezni za vedno zatsnila svoje trudne oči. Pogreba, ki se je vršil dne 12. junija popoldne, se je udeležilo veliko število ljudi, ki so vsi žalostno hodili za pogrebom. Pokojni Mici naj poplača Vsemogočen njeno veliko trpljenje v bolezni in naj ji sveti večna luč! žalujočemu soprogu in materi pokojnice naše iskreno sožalje!
Lendava. G. Janez Lenček, občinski tajnik lendavske občine, je močno zbolel. Bil je v
Ormožu in ko se je vračal z vlakom domov, so ga prijele močne bolečine. Takoj po prihodu v Lendavo je iskal zdravniške pomoč pri g. dr. L:pnjaku. Toda pomagati mu ni mogel. Pač pa je g. dr. Lipnjak prepeljal z avtom g. Lenčeka v Čakovec v bolnico, kjer so mu v zadnjem trenutku pomagali, da ni podlegel bolezni. Upanje je, da bo g. Lenček kmalu zapustil bolnico, kar mu prav iz srca želijo vsi njegovi znanci in prijatelji, saj je po svojem humorju dn družabnosti v par mesecih, kar, službuje v Lendavi, postal vsesplošno zelo pri,< ljubljen.
Naše vasi in prenočišča Če že hočemo ga* voriti o tem, kar mislim pod naslovom, moramo priznati, da ima naš lendavski srez sa« mo v dveh občinah sobe za tujce in sicer v Lendavi in v Beltincih. Vsekakor se večkrat zgodi, da pride več ljudi in na žalost morajo potem, namesto da bi ostali, kjer se mudijo, oditi kam drugam. Zato bi bilo zelo nujno, da se otvorijo v par mestih, kakor v Turnišču in Dobrovniku, sobe za tujce, kajti le pod tem pogojem bomo lahko govorili o tujskem prometu in delali propagando za naše kraje od strani izletnikov, Kdor to opazuje, bode sam presodil, da je ta nedostatek treba odpraviti. — Opazovalec.
Polana, Pri nas se je ponesrečil mali otrok, ki je po neprevidnosti padel in bi skoro uto-: ni L Še pravočasno so ga opazili, spravili vodo iz njega in ga rešili.
Na evharistični kongres v Ljubljani gremo dne 28. junija s prvim jutranjim vlakom. S tem vlakom gre tudi godba iz Črensovec. Lepo bi bilo, če bi vsi tkupaj potovali. Če pa ima kdo kak vzrok, lahko gre s katerimkoli vlakom, stane enako.
Tri nove sv. maše bodo v naši Krajini dne 14. julija t. L, in sicer bodo peli nove sv. maše gg.: Camplin Ivan v Bogojini (pridigar do« mači g. župnik Ilauko), Škraban Janko v Soboti (pridigar g. Šoštarec Alojzij, kaplan pri Sv. Trojici), in Zelko Ivan v Črensovcih (pri-, digar g. Bakan Štefan, župnik v Lendavi),
Širite „Slov. gospodarja!"
več krajih postavljali strelišča in kolikor mi je znano ter sem povzel iz časnikov, so uspehi bili večinoma dobri. Seveda, kjer stoji daleč okrog samo eno strelišče, tam ni mogoče, da bi se pri hudih nevihtah kaj opravilo. Morala bi pač stati taka strelišča v nevarnih, toči podvrženih krajih po tisoč metrov narazen in začeti bi se moralo streljati o pravem času, ko se od daleč sliši prvi grom, četudi nad streliščem še sije solnce.
Veliko bolj ko pri nas so se streljanja oprijeli v Italiji, kjer so zlasti v zgornji Italiji, okoli Vicence, Verone, Benetk itd. v poslednjih dveh letih postavili nad 2000 strelišč. Seveda so to lažje storili kakor pri nas, kjer mora posamezni posestnik' vse stroške nositi in smodnik drago plačevati. Na Italijanskem je vlada dajala podpore za napravljanje takih strelišč in v ta namen smodnik prepustila za 13 krajcarjev en kg, pri tem, ko smo ga mi morali plačevati po 45 do 50 krajcarjev.
Kako se na Italijanskem zanimajo za to stvar, je pokazal veliki shod v Kasali, kjer se Je dne 8, novembra 1899 zbralo nad 600 udeležencev posvetnega in duhovskega stanu, da so se posvetovali, kako bi
bilo najbolj urediti tako streljanje. Vlada je poslala svojega zastopnika in opetovano zatrdila, da bo podpirala vsako tako podjetje. Prišli so tudi zastopniki sosednih dežel, posebno iz Francoskega, le iz Avstrije, kjer smo vendar prvi začeli s streljanjem, ni bilo nobenega vladnega zastopnika in sta bila navzoča le dva gospoda iz Štajerskega.
Eden od teh gospodov je poročal o štajerskih streliščih, kolikor mu je bilo o tem znano. Povedal je, da imamo na Štajerskem 35 tisoč hektarov vinogradov, na katerih priraste do 800 tisoč hektolitrov vina v vrednosti TA milijona goldinarjev. Od teh vinogradov so najbolj toči podvrženi oni v Slovenskih goricah, v radgonskem, ptujskem in ljutomerskem okraju. Odkar so leta 1896 pri Slov. Bistrici postavili strelišča, so jih tudi drugod jeli posnemati in je lani bilo okoli Gradca 13 strelišč, v obližju katerih ni padala toča. Okoli Maribora je že nad 100 strelišč in tu se je leta 1898 zgodilo, da 6. avgusta, ko so preko Pohorja zaporedoma drevile hude nevihte iz jugo-zapada proti severo-vzhodu, na mnogih streliščih niso streljali zaradi raznih zaprek in je toča tam hudo potolkla. Profesor Prohaska iz Gradca, ki vsako leto
600 zarok
in 32 zakonskih zvez je bilanca belgijske pu-i stolovke Adriene Mac Slean, katero je ugotovila pred kratkem njujorška policija.
Nekaj o japonskih zdravnikih.
Na Japonskem jO okrog 50 tisoč zdravnikov. Od teh je pri« znan naslov doktorja' vsega zdravilstva 6600 zdravnikom. 6% vseh" japonskih zdravnika v', torej krog 3000, je! žensk. Med zdravnicami je le 7 doktoric.
Komaj 1 cm dolga rdeča gozdna mravlja gradi iz smrekovih ter jelkinih igel in razne« ga drugega materijala 2 m visoka mravljišča. Njena stavba presega dolžino mravlje 200-krat. V severni Avstra-
Skozi današnje dni,..
Fr. Tanjšek, št. Andraž.
Težka je naša pot skozi življenje. Vodi nas skozi morje Skrbi in težav, skozi jezero zmot in prevar. Na obzorju se kopičijo grozeči oblaki, od katerih nam preti nevarnost. Vse večja nezadovoljnost vlada v svetu; nezadovoljni smo z današnjim načinom življenja, s sedanjim družabnim redom. Napredujoča kultura ne donaša zaželjene sreče, ker se vedno bolj oddaljuje od svoje prave podlage, od narave. Zato pa velja opomin: Nazaj k naravi! Nazaj ik preprostosti, nazaj k častitljivim tradicijam našega slovenskega ljudstva!
V prirodi nam pravo veselje življenje krepi! Poglejmo našega kmeta! Ostal je zvest svojim očetom, zvest skozi rodove podedovanim tradicijam. Živi in dela v prirodi; njemu je božja narava vcepila v dušo plemenita čustva; vzgojila mu je ljubezen in spoštovanje do soljudi. Ne pozna sebičnosti in fcoristo-lovstva, marveč se do skrajnosti žrtvuje za blagor skupnosti. Niso ga premamile dvomljive dobrine današnje laži-prosvete in kulture, ni ga pokvarilo težko vzdušje mestnih razvad in grehot. Preprost je v obleki in obnašanju, zmeren v jedi in pijači, spromen in ponižen v javnem življenju. Nikdar ni silil v ospredje, nikoli in nikjer ni povzdigoval lastne osebe. Živi edino svojemu domu, vsega se je posvetil svoji zemlji. Z veseljem in ljubeznijo v srcu obdeluje polje in vinograd, v delu išče razvedrila, z delom si utrjuje zdravje i,n moč. Vso skrb obrača v to, da bi se njegov dom in grunt še lepše razvil, da bi zemlja njemu in drugim dovolj živeža dala. Takšen je naš kmet. Priroda ga je s pomočjo božje milosti, ki ji je Evharistija glavni vir, izoblikovala v
nepokvarjen in plemenit značaj ter mu dala čutečo dušo, (ki se zaveda, da je vse delo zaman, če ni blagoslova od zgoraj. Četudi je težka pot skozi današnje dni, njemu vendar vdanost z obraza žari.
*
Prosvetna zveza v Mariboru. Pripravljalni odbor za ustanovitev društva »Prosvetna zveza v Mariboru« je vložil pri pristojni državni oblasti nova pravila Prosvetne zveze. Banska uprava dravske banovine je zahtevala poprave v nekaterih točkah predloženih pravil. Pripravljalni odbor je te poprave izvršil v zahtevanem smislu ter pravila zopet poslal banski upravi, Iki pa je prošnjo odbila. — Zoper odločbo bana dr. Puca se vloži pritožba na ministrstvo za notranje posle.
*
DVE VELIČASTNI EVHAR1STIČNI MANIFESTACIJI NAŠIH FANTOV.
Na dveh lepih in uspelih fantovskih taborih so pokazali naši fantje svojo zvestobo do katoliških načel in neomajno ljubezen do svete Evharistije. Jasno in določno so izpovedali, da mora biti odslej sv. Rešnje Telo središče in žarišče vsega fantovskega hotenja in miš-Ljenja. Pri Sv. Tomažu nad Vojnikom je bilo zbranih okol1, 1000 fantov. V veličastni procesiji se je pomikalo na hrib Sv. Tomaža, kjea-so fantje prejšnji dan postavili do 20 metrov visoka mlaja, okoli G00 fantov. Strumne in navdušenja polne so bile fantovske vrste. Čudili smo se, ko smo videli to samozavest in odločen nastop. Na čelu sprevoda je svirala trnoveljska gcdba, za njo pa fantovski prapori. Zunaj na prostem je bil pred cerkvijo postavljen oltar in govorniški odetr. Pridigal je zastopnik prevzvišenega nadpastirja mil. g. kanonik dr. Žagar iz Maribora, kateri je tudi daroval sv. mašo, ob asistenci gg. kaplana Pušnjaka in superiorja lazaristov Flisa. Po sv. maši je bilo manifestacijsko zborovanje, katerega je vodil novocerkovški g. dekan Pavel Žagar. Slavnostni govornik je bil g. Mirko Geratič, ki je govoril o življenju s Cerkvijo in
o poglobitvi verskega življenja potom a?. Ev< hariatije. Za njim so še govorili tudi zastopniki fantov iz posameznih župnij in domači župnik gospod Lasbaher. Po končani proslavi so se fantovske vrste zopet strnile v povorkc ter z godbo odšle* k župni cerkvi, kjer je bil razhod. Binkoštni pondeljek je bil vse-kakoi za fante iz novocerkovške dekanije, zlasti še za vojniške fante, ki so prevzeli organizacijo prireditve v svoje roke, imeniten dan, ko se je pokazala strnjenost fantov in pa njihova zavednost v najlepši luči. = Na trojiško nedeljo pa so se zbrali fantje iz gomjegrajske deka-niije v Nazarjih, da tudi oni povdarijo ljube-zetn do Evharističnega Kralja. Nad 600 fantov se je zbralo iz cele dekanije,
Lepo je bilo videti fante, ko 90 šli v procesiji, med petjem lavretanskih lita nij, med slovesnim zvonenjem in pokanjem topičev v cerkev Matere božje. Pridigo je imel kaplan Nace Paluc iz Ljubnega. Sv. mašo je daroval ob asistenci p. Konstantina in kapla na Paluca domač' župnik p. Kea'ubin Tušek. Med mašo so dovršeno peli moški zbori sav. pevskega okrožja pod vodstvom organista b Mozirja. Po maši se je do lOOOglava množica strnila pred cerkvijo. Zborovanje je otvoril tajnik dekanijskega vjdstva Miklič ter podal besedo podpredsedniku škofijskega vodstva FKA Mirku Gerat5" i dz Maribora, ki je govoril o sv. Evharistiji kot najuspešnejšem sredstvu za poglobitev verskega življenja. Za njim je govoril akademik Ciril Žebot o delu mladine v Katoliški akcij.i. Zborovanje sta pozdravila še kaplan Paluc in zastopnik šm hel-ekih fantov. S pesmijo »Povsod Boga« se je ta manifestacija končala. — Popoldne pa so še imeli svojo evharistično slavnost mozirski fantje. Postavili so 12 m visok evhari-stični križ, ki se ponosno dviga na Ri-prljevem hribu nad Mozirjem. Križ je blagoslovil domači gospod župnik Krošelj ob asistenci p. Konstantina. Po govora domačega gospoda župnika sta še govorila akademik Ciril Žebot in Mirko Geratič. Gornjesavinjska in Zadrečka dolina se je tako dostojno pripravila na evharistični kongres. Dal Bog, da bi ta zborovanja obrodila trajen uspeh ter vso moško mladino združila okrog evharističnega oltarja!
3iji naletimo na stavbe termitov (posebna .vrsta mravelj), ki so .visoke 7 m, graditelj pa je dolg 3 mm. Ob reki Kongo v Afriki so termi, take stavbe, ki segajo v višino 12 m, zidarji teh gradov so dolgi 5 mm.
Stare natakarice.
V mestu Broumov na Čehoslovaškem je izšla naredba, po kateri morajo biti stare natakarice najman 50 let.
Znameniti egipčanski labirint,
katerega so prištevali v starodavnih časih k sedmim svetovnim ču-desom, je bil neke vrste tempeljska stavba z 27 dvorišči. Starogrški zgodovinar Ile-rodot opisuje ta labirint in pravi, da je ob-
zbira vsa poročila o nevihtah, je priznal, da sta omenjeni dan popoldne dve silno hudi nevihti hiteli čez Visovlje in Slov. Bistrico in na svojem potu povsod sipali točo, le tukaj ne, kjer smo pridno in neprenehoma streljali. Tu moram opozarjati, da ob viharnih dnevih, kar je gotovo že vsak opazil, za prvo nevihto prihaja druga in tretja in še več, torej se ne sme po odbiti prvi nevarnosti ponehati s streljanjem. Dne 24. julija 1899 sem od 7. ure zjutraj do polnoči naštel 12 neviht in smo morali skoraj ves čas streljati. — V ptujskem okraju je kakih 60 strelišč, okoli Radgone 30, koliko v drugih krajih, poročevalec ni izvedel. Iz vseh krajev pa, kjer so strelišča, se mu je naznanjalo, da jih toča ni zadela.
Potem so poročali Italijani iz raznih krajev, da je okoli Beneškega 740, po Lombardiji 570, v Pie-montu 440 strelišč, pa tudi drugod po zgornji Italiji jih je več sto. Vsi brez izjeme so priznali, da so se s streljanjem ubranili toče. Shod je potem izrekel, da so uspehi streljanja proti toči take ugodni, da se bo tem potom moglo zabraniti vsako točo. Toda topiči ali možnarji ne smejo biti premajhni in tudi železna cev, skozi katero se strelja, ne sme biti prekratka.
2. Kaj pravijo učenjaki.
Gotovo čudno, da, neverjetno je, da tisti učenjaki, ki so nalašč za to nastavljeni, da opazujejo vremenske izpremembe, še zdaj prav ne vedo, zakaj in kako se dela toča v oblakih. Eni pripisujejo to silnemu viharju, ki nad oblaki drvi in povzroča, da vodne kapljice, iz katerih obstoje oblaki, shlape, pri čemur toliko toplote porabijo, da nastane mraz pod ničlo termometra. Torej zmrznejo kapljice v oblakih, ležečih pod viharjem, in padajo kot toča na zemljo. Drugi menijo, da povzročajo točo električni toki; tretji trdijo, da pri toči stoje najvišji oblaki tako visoko (3000—6000 m), da so kapljice v njih že zmrznjene, sicer le drobne, ko pšeno. Kadar pa to pšeno začne padati, zmrzuje v spodnjih oblakih zmiraj več vode okoli teh zrnic in pade več ali manj debela toča. Da bi oblaki pri nevihtah res stali tako visoko, temu moramo oporekati. Kdor je kedaj stal na kaki višji gori, le 1500—2000 m visoki, in je slučajno videl, kako pod njegovimi nogami razsaja nevihta, bo priznal, da so najnevarnejši oblaki le 800—1500 m visoko.
Jaz vidim n. pr. od svoje hiše Konjiške gore in Boč nad Poljčanami ter sem se dostikrat prepričal,
ilt. iilj pri Velenju je slavil v nedeljo dne 16. Julija lep fantovski praznik: blagoslovljen je bil pvapor FKA. Pred župniščem je Pepca .Vranjčk v imenu šentiljskih mladenk slovesna izbočila prapor fantom s tem-le pomembnim nagovorom: »Sprejmite, spoštovani fantje KA v Št. IIju, novi prapor, katerega vam izročam v imenu deklet. Čuvajte ga kot bojno znamenje viteištva Kristusovega, da gre od ro-¡la, do roda poštenih krščanskih fantov v Št. IIju čist in neomadeževan, da bo v slavo in čast Kristusa Kralja, pa tudi v slavo in čast šentiljskih fantov. Prapor je sprejel predsednik FKA Ivan Prodnik; tajnik FKA J. Kos pa je izrekel mladenkam zahvalo: »Z globoko hvaležnostjo sprejmemo novi prapor in obljubimo, da hočemo biti zvesti vitezi Kristusovi. Braniti hočemo z besedo in življenjem čast in slavo Kristusa Kralja; braniti in spoštovati pa tudi; čast in dobro ime poštenih krščanskih deklet! Kakor nam Bog pomagaj in Mati Marija!« Ko so domači pevci zapeli pesem »Naš prapor«, je sprevod, na čelu 26 mladenk-bo-tric, spremljal prapor v cerkev. Prapor je blagoslovil g. Marko Kranjc, ki je v nagovoru ob vzgledih mladeničev-junakov iz mučeniških dob krščanstva razložil verska znamenja prapora: križ (vera) in solnce (Evharistija). Po cerkveni slovesnosti je bil v Društvenem domu tečaj, ki se ga je udeležilo okrog 150 fan-
tov in mož. Popoldne so fantje vprizorili igro »Jezični dohtar«. Prireditev so z izbranimi pas-mimi otvorili domači, zaključili pa šentjanžki pevci. Vso prireditev za kljub vsemu boleha-nju tako lepo organiziral on vodil g. župnik in duhovni svetovalec Schreiner. Bog mu ves trud za našo mladino poplačaj s skorajšnjo popolno ozdravitvijo!
Sv. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo v Sv. Andražu priredi v nedeljo dne 30. junija v tukajšnjem Društvenem domu veseloigro v treh dejanjih »Davek na samce« in burko v 1 dejanju »Ne kliči vraga«. Domači pevski zbor zapoje par lepih pesmi. K prireditvi vljudno vabimo, da nas posetite domačini kakor tudi sosedje, da preživite prav veselih uric med nami'. Začetek ob treh popoldne.
Gomilsko-Sv. Jurij ob Taboru. Zelo lepo prireditev sta nam letos pripravila cerkvena pevska zbora Sv. Jurij ob Taboru in Gomilsko. Bila sta to lepo uspela pevska nastopa posameznih in skupnih zborov. Prvi nastop se je vršil pri Sv. Juriju ob Taboru, v novem Kat. domu. Domači pevski zbor je pod vodstvom organista g. Ulaga odpel devet pesmi. Zbor je sestavljen iz samih mladih moči in se pod vodstvom lepo razvija in spopolnuje. Ima izvrstne soprane^ lepo sočne alte in tudi tenor in bas je prav lepo zastopan. Vidi se, da imajo strogo disciplino, ker ubogajo pevovodja kar
na najmanjši migljaj. Izmed vseh devetih pesmi je najbolj ugajala šaljiva: »Dobra žena« in Vodopivčev »Prstan«, katera je gotovo zahtevala veliko truda in vaje. Videlo se je, da so se pevci in g. pevovodja zelo potrudili in jim gre vsekakor prizin.nje. Zbor <\v. Gomilske je nastopil pod vodstvom g. Mavčeca s petimi pesmimi. Peli so tudi zelo lepo in ubrano, kljub temu, da so pod sedanjim vodstvom šele kratko dobo. Imajo zelo dobre basiste. Zbor sestoji iz večine mladih moči in se že dalj časa udejstvuje pri cerkvenem petju. Izmed pesmi, kii so jih odpeli, je najbolj užgala »Potrkan ples«. Zbor dobro sledi pevovodji in je precej dobro upet. Za zaključek sta nam oba zbora skupno zapela pod vodstvom g. Ulaga še tri pesmi. Isti koncert z malimi spremembami so je meseca junija ponovil v Gomilskem v gasil-i skem domu. Koncert je tudi v Gomilskem dobro izpadel. Obema cerkvenima pevskima zboroma smo za lepo prireditev prav hvaležni in želimo, da bi se kaj kmalu zopet videli v pevski dvorani.
Ne veste, kaj bi predavali ljudem? Naročit» si knjižice »Slovenskega gospodarja« in povejte posebno mladini tudi kaj praktičnega Ra-devolje sprejmemo tudi predloge, kake knji-i žice naj bi še izdali za vaša društvena preda* vanja gospodarskega značaja.
Odprto, noč in dan so groba vrata
Št. Peter pri Mariboru. V Trčovi je umrla po daljši bolezni bivša posestndca Klojčnik Marija. Naj v miru počiva!
Sv. Jurij ob ščavnici. Bridka smrtna kosa je v minulih treh mesecih tekočega leta neizprosno kosila v jurjevški fari, posebno pa še v bivši občini Kraljevci. Pri eni hiši dve smrtni žrtvi. Umrla je Matilda Kukovec, vrla Marijina družbenica, stara komaj 16 lat. Za njo je šla v večnost skrbna, marljiva in pobožna gospodinja in mamica Neža Kukovec v 48, ie-tu svoje starosti. Svojo bolezen jetiko je več
let z bogu vdano potrpežljivostjo prenašala, dokler ni dne 7. junija mirno v Gospodu zaspala, Prav goreče sta prosili ljubega Boga, da bi njima še podelil zdravje, da bi videli sina in brateca Alfonza stati pred oltarjem in darovati prvo sv. mašo. Pa ta želja nima ni bila izpolnjena. Pokojna je rada pristopala k mizi Gospodovi, dokler je mogla, in zato je njej tudi pred zadnjo uro bil Gospod milost-ljiv. Pogreb se je vršil v sredo ob ogromni udeležbi ljudstva. Pri odprtem grobu je spregovoril gospod župnik toiažljive poslovilne
besede. Domači pevski zbor je zapel v slovo: »Blagor mu«. Žalujočemu možu, očetu, sinom in hčeri naše iskreno sožalje;
Ljubečna pri Celju. Naše drage Pepce Soline ni več med živimi. V nedeljo dne 9. jun. je prenehalo biti njeno srce, umrla je na je-tiki v 31. letu starosti, šla je za svojima dvema bratoma. Dekleta so jo hodila kropit in so ji prinašala cvetja in vencev, da je vse duhtelo od vonja. Belo oblečena dekleta so ponesla njene zemeljske ostanke na vojniško pokopališče. Naj v. miru počiva!
da se oblaki pri nevihtah dotikajo vrhov teh gor, ki so le 900—1000 m visoke; včasih se oblaki še nižje privlečejo. Ko je leta 1895 dne 7. junija toča hudo potolkla pohorske vinograde nad Slov. Bistrico, so v spodnjih krajih opazovali, da so se oblaki vlekli po tredini Pohorja tako, da so se videli nad njimi pohorski vrhovi, ki so le do 1500 m visoki.
Taka razmotrivanja so zaradi tega važna, ker se fe glavni ugovor proti streljanju glasil, da le-to ne more vplivati na oblake, ker previsoko stoje in pre-tresanje zraka po strelu ne more segati do njih. Leía 1897 je bila dunajska vlada poslala semkaj dva učenjaka, da pregledata naše strelne naprave in izrečeta svoje mnenje. Po njunem tačasnem izreku bi vpliv streljanja segal le 200 m visoko. A ta trditev se |e kmalu ovrgla, ker so poskusi na italijanskih streliščih dokazali, da sega pretresovanje zraka do 2000 m Visoko. Zdaj, ko so na Italijanskem imeli tako dobre Uspehe s streljanjem, in ko je celo v avstrijski delegaciji slovenski pc^anec dr, Ferjančič vojnega ministra opozarjal na to in zahteval znižanje cene za smodnik, kakor je na Italijanskem, se je začela vlada Znova brigati za to stvar. Naročila je zopet zavodu
za vremenska opazovanja na Dunaju, da naj izreče svoje mnenje. Ravnatelj tega zavoda se je torej peljal na Štajersko, in sicer k neki tovarni za železnino blizu Brucka, katera tovarna izdeluje vse priprave za streljanje proti toči in je že vse leto poskušala to-piče razne velikosti in cevi razne dolgosti.
Pri strelskih poskusih se je ravnatelj prepričal, da pri strelu skozi dovolj dolgo cev zračni vrtinec silno naglo kvišku leti, skoro kakor krogla iz puške, pri čemur se sliši žvižganje skozi 20—25 sekund. Če se ni naravnost v zrak, ampak po zemlji v kako tarčo streljalo, je zrak na 1000 m daljave raztrgal platno in papir, ki je bil razpet preko tarče, tudi late je zlomil in razmetal. Ravnatelj je torej izrekel svoje mnenje, da bi silna moč zračnega vrtinca utegnila segati v oblake in vplivati, da se ne dela toča, toda kako, se ne more za gotovo izreči iz učenjaškega stališča, ker še ni dognano, zakaj in kako ce dela toča. Pretresanje zraka pa sega gotovo 1500—2000 m visoko, torej v oblake.	(Konec sledi.)
Širite „Slov. gospodarja!
stojal iz dveh vrst dvorišč, med katerimi je bilo dvoran in drugih prostorov 3000 in sicer, 1500 nad in 1500 pod zemljo. V teh prostorih so bili pokopani sveti krokodili. Predzgodovinska veli* kanska posoda. V kraju Rotho-Ge-schvvitz na Saksonskem v Nemčiji so od-kopali v 72 črepinjah' predzgodovinski ogromni lonec. Posamezne' dele so zopet sestavili v muzeju v Leipzigu. Zopet sestavljena posoda vsebuje 260 1, je visoka 86 cm. njen ob'« seg znaša 242 cm irt stena je debela 4 cm. Na severnoameriškem
polutoku Labrador živi 150 do 160 vrst raznih ptičev.
Limbuš pri Mariboru. Stolp limbuške farne cerkve se je temeljito vprav praznično preoblekel. Povod je dal vihar, kateri je pred par meseci silovito divjal po vsej Dravski dolini od Maribora navzgor ter je poleg drugih poškodb razkril tudi del strehe limbuškega cerkvenega stolpa.. Treba je bilo temeljitega popravila strehe, ki ga je izvršil g. A. Romih, lastnik kleparskega in inštalacijskega strelo-vodnega podjetja v Mariboru, streho pobarval in jabolko pozlatil, tako da izgleda sedaj stolp kakor iz škatljice vzet. Ker je bil tudi strelovod vrh stolpa potreben obnovitve!, se je to na najvišji točki 40 m visokega stolpa izvršilo ta ko, da so sedaj ne le cerkev, ampak, kakor upamo, tudi vsa sosednja poslopja v slučaju nevihte iim strele izven nevarnosti. G. Romiha toplo priporočamo za slična dela.
Studenci pri Mariboru. Cut hvaležnosti sli podpisano predstojništvo cerkve sv. Jožefa v Studencih, da se prav prisrčno zahvali raznim dobrotnikom, ki so pripomogli, da se je lani zvonik, letos pa notranjost cerkve sv. Jožefa popravila. Predvsem: Bog plačaj prevzv. dr. I. Tomažiču, knezoškofu lavantinskemu preč. duhovščini ter raznim dobrotnikom v Studencih, Mariboru in na deželi. Sedaj še čaka popravilo zunanjosti za drugo leto. V to svrho se podpisano predstojništvo prav lepo priporoča še vnaprej blagim srcem, naj se še spominjajo sv. Jožefa ter njegove revne cerkve. — Predstojništvo cerkve sv. Jožefa v Studencih pn' Mariboru.
Št. Peter pri Mariboru. Na trojičko nedeljo so imeli naši mali. prvo sv. obhajilo. K mizi Gospodovi je pristopilo 48 otrok. Kar lepo je bilo gledati to malo četo vojščakov Kristusovih, ko so v sprevodu z godbo na čelu iz šole prikorakali v cerkev. — Evharističnega kongresa v Ljubljani se v precejšnjem številu udeležimo in bomo večinoma prisostvovali tudi stanovskim zborovanjem.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. S 1. julijem t. 1. otvori v dosedanjih prostorih trgovine Zorko Vinko po Slovenskih goricah znani >i.n spoštovani šentlenartski trgovec Hrastelj Anton svojo podružnico. Svojim naročnikom in čitate-ljem novo trgovino, ki bo z dobrim in cenenim vsakovrstnim blagom založena, prav toplo priporočamo!
Dornova pri Ptuju. Sedaj pa še nekaj novic iz Domove, srca Lukarije! No, najvažnejše je za nas eno: liik. Novi dobro raste, le malo dežja bi bilo zelo dobro zanj, starega pa smo že vsega prodali. Škoda, ker sedaj ima lepo ceno. Tako je vedno, ko ga imamo toliko, da ne vemo kam z njim, je kilogram po 20 par; sedaj, ko ga pa nimamo, pa tri, štiri dinarje Pa kljub temu ne bomo obupali, živimo lepo dalje. Celo pridno zidamo, čeprav je kriza. V' sredini vasi si stavi lepo hišo g. trgovec Mar-kovič, pri cerkvi pa g. Simonič. Najlepši kvas za našo sdcer že itak čedno vas pa je plot, ki ga je dal šolski odbor postaviti okoli šole in učiteljskega stanovanja. Načrt zanj je napra vil g. Hrga. To je res nekaj lepega, a tudi po trebnega. Pa tudi v kulturnem oziru napre dujemo. Imamo svoj pevski zbor in preteklo nedeljo smo imeli v naši vasi prvi koncert, Bil je to sploh prvi koncert v Lukariji. Bili smo zelo radovedni, kako bo, saj večina sploh ni vedela, kaj je to koncert, ali pa je zmajala z glavo, češ, takole na va6i ali pri ličkanju že zapoješ, a da bi se mesece in mesece učil in potem na odru zapel vrsto pesmi! Ljudje
so prihajali zelo nezaupljivo radovedni. A takoj prva pesem,, Jerebova »Moj deklic«, jih je navdušila in pridobila. In potem peisem za pesmijo, druga je bila lepša od druge, ljudje so kar strmel.i, g. upravitej Zupančič pa dirigiral vedno dalje in dalje. V odmoru so bili ljudje res ganjeni: kaj takega še niso slišali. Tako so bili navdušeni, za petje, da so v odsotnosti pevcev kar račeli sami peti, ko je g. gvardi.jan p. Mirko sedel za klavir in začel igrati »Po jezeru bliz' Triglava«. Najbolj pa so ogrele »Tri pleške«, ki sta jih spremljala gg. Klajžarja na gosli in harmoniko. Bil je res lep in nepozaben popoldan. Nikoli si nismo mislili*, da bi kmečki fantje in dekleta mogli spraviti kaj takšnega na oder, seveda pa ima pri tem največ zasl' ■o g. upravitelj Drago Zupančič, ki je z velikim razumevanjem in veliko požrtvovalnostjo se trudil mesece in mesece in nam pripravil takšen koncert. Da bi že kmalu slišali novega! — Pretekla nedelja pa je bila za nas še drugem oziru lepa: na ša deca je šla k prvemu sv. obhajilu. Bilo jih je res lepo videti: deklice v belih oblekah svečami (z rožami okrašenimi) v rokah. Po obhajilu pa so dobili v šoli zajtrk, ki so jim ga pripravile gospe Zupančičeva, Ingoličeva in Berlakova Margeca. Tako je pri nas. Je tudi slabo, a o tem ne bomo pisali, saj slabega so vsi dopisi polni. Ko bo liik zrel, pa se bomo spet oglasili, da bomo napravili malo reklame zanj!
Brinjeva gora. Na Petrovo se tukaj vrši obi čajni shod. Kdor ne more v Ljubljano na evh. kongres, ta naj pride na Brinjevo goro. Služba božja bo kakor po navadi. Otvorjena je zo pet cerkvena gostilna, dobijo se topla in mrzla jedila ter vsakovrstna pijača. Zvečer bomo pa Zrečah slovesno blagoslavljali evharistični kri ž.
Celje. Na orglaraki šoli v Celju bo 4. julija delalo zaključni izpit (produkcijo) šest učen cev III. letnika. Med 22 gojenci je oglašenih k iapitu: Babšek Alojzij iz Poljčan, Dominko Janez iz Dobrovnika v Prekmurju, Klančnik Vladimir iz Vojnika, Napotnik Ivan iz Šmart na oh Paki, Pintarič Ivan iz Pišec in Satler Alojzij iz Gorenj. Pri izpitu bo nadzoroval preč. opat Jurak Peter.
Št. Janž pri Velenju. Veliko lepih cerkvenih in drugih svečanosti je že videla naša župnija. Tem ste se zadnji čas pridružili izredni slovesi nos ti. Biaikoštno nedeljo sta obhajala Franc in Vincencija Petek svojo zlato poroko. Otroci, že vsi poročeni, so prišli od blizu in daleč, celo iz daljnega Zagreba, da izkažejo svojim prileti nim staršem za ljubezen in žrtve spoštovanje in hvaležnost. Lepa in ganljiva je bila cerkve-i na slovesnost, kateri je prisostvovala vsa fara. Bog ju ohrani pri čilem zdravju, do dačakata še biserni jubilej. Kar so bile takrat le naše srčne želje, je postalo čez teden dni resnica. Kar naša župnija še ni doživela in menda tudi ne bo tako kmalu, je radostno preživljala na praznik sv. Trojice dne IG. t. m. Obhajala sta namreč Jernej in Marija Novinšek, po domače Blažičnika v Prelski, v krogu svojih hvaležnih otrok in vnukov biserni jubilej, GOletnico svoje poroke. Po geslu: Moli in delaj sta si iz nič ustvarila prijazno domačijo in priklicala nanj božji blagoslov. Čeprav spočetka v hudih stiskah se nista branila otrok, kakor novodobni pagani žal že tudi na deželi, ampak sta vseh osem pošteno zredila in krščansko vzgojila m vse živeče pripravila do kruha in primernega blagostanja. Žal jima je pobrala jetika najstarejšega sina Bernarda, dva druga, Jurija in Franca, pa je ubila kruta vojska na soški črti. A nista klonila. Prava bisera, ki se ob brusu trpljenja šele prav zalesketata. Cerkvena slovesnost, je bila prav lepa. Ob slavoloku ju je pred cerkvijo v imenu velike množice župl.ja-nov pozdravil moški pevski zbor s prigodno pesmico, v imenu otrok in vnukov pa dekle z ljubko deklamacijo. Gospod župnik ju je slavi! kot vzor krščanskih zakoncev, mladini pa polagal na srce, kako naj spoštuje svoje starše in starost sploh, da bo blagoslov 4. božje zapovedi nad njo. Pri slovesnem sv. opravilu je vneto prepeval mešani pevski zbor, k; je \ imenu Cerkve čestital slavljencema v obliki priložnostne pesmice. Tej čestitki se pridružujejo vsi župljani z iskreno prošnjo do Boga, da naj ju ohrani med nami še mnogo čilih in zdravih let do skrajnih mej življenja.
Oglašujte v ,SI.gospodarju*!
Zadnfa navodila za eiharisfični Kongres.
POSEBNI VLAKI OB EVHARISTIČ-NEM KONGRESU.
Za prevoz udeležencev na evharistični kongres v Ljubljano bodo vozili v soboto dne 29. junija sledeči posebni vlaki:
Vlak I. Celje—Ljubljana.
Za udeležence od proge Velenje—Celje ter s postaj Celje, Laško in B'imske Toplice. Udeleženci proge Velenje—Celje se pripeljejo v Celje z rednim jutranjim potniškim vlakom, ki odhaja iz Velenja ob 5.40. Posebni vlak odhaja iz Celja ob 7.55, iz Laškega ob S.ll in iz Rimskih Toplic ob 8.22. — Povratek iz Ljubljane ob 0.45 z rednim vlakom dne 1. julija.
Vlak II. Dobova—Ljubljana.
Za udeležence od proge Dobova—Zidanimost z nedeljskim izletniškim vlakom iz Dobove ob 8.11, iz Brežic ob 8.19, iz Vidma-ICrško ob 8.30, iz Rajhenburga ob 8.40, iz Blance ob 8.48, iz Sevnice ob 8.58, iz Brega ob 9.08, iz Loke ob 9.13, iz Radeč ob 9.18, .iz Zidanega mosta oh 9.40.
Opozarjamo, da imajo udeleženci te proge poleg zgoraj navedenega vlaka na razpolago: vlak iz Zagreba ob 1.00. vlak iz Zasreba ob
5.35, vlak iz Zagreba ob 9.35 in vlak iz Zagre, bo ob 13.00. Vsi ti vlaki bodo imeli od Zidanega mosta direktno nadaljevanje do Ljubljane.
Povratek iz Ljubljane dne 30. junija ob 20.20 in ob 22.30.
Vlak III, Maribor—Ljubljana.
Za udeležence iz vseh postaj ljroge VuzenA ca—Maribor ter iz postaj Maribor, Tezno, Hoče, Orehovavas, ."livnica, Rače-Fram, Prager-sko. Udeleženci proge Vuzenica—Maribor se pripeljejo v Maribor gl, kol. z rednim potniš-: kim vlakom, ki odhaja iz Dravograda-Meže ob 6.03. Posebni vlak cJhaja iz Maribora gl. kol, ob 7.50, .iz Tezna ob 7.57, iz Hoče ob 8.04, iz Orehove vasi ob 8/\ iz Rače-Frama ob 8.15 in s Pragerskega ob 8.25.
Ud:leženci p ¿e Slovenske Konjice—Polj' čane se peljejo 7 rednim vlakom iz Konjic ob' 4.40, ali pa s posebnim vlakom iz Konjic ob 7.20.
Povratek iz Ljubljane gl. kol. dne 30. junija ob 23.10.
Vlak IV. Ptuj—Ljubljana.
Za udeležence iz vseh postaj na progah Ko«, toriba—Pragersko, Ormož—Murska Sobota in Liutomer—Gornia Radgona. .Vsi uvisiii.iiiai
i
teh prog se pripeljejo v Ptuj z rednim potniškim vlakom iz Kotoribe ob 5.53, iz Murske Sobote z vlakom ob 5.23, ter iz Gornje Radgone z vlakom ob 5.2C. —
Posebni vlak odhaja iz Ptuja ob 8.20, iz llaj-dine ob 8.27, iz Sv. Lovrenca na Drav. polju ob 8.38, iz Cirkovcev ob 8.45 in s Pragerskega ob 9.00.
Povratek iz Ljubljane gl. kol. ob 1.00 dne 1. .iulija.
Vlak V. Maribor—Ljubljana.
Za udeležence iz postaj proge Št. llj—Maribor, nadalje iz postaj Slovenska Bistrica mesto, Slovenska Bistrica, Poljčane, Ponikva, Grobelno, Sv. Jurij, Štore ter iz postaj proge Prevalje—Dravograd—Velenje. Udeleženci iz iproge Št. Ilj—Maribor se pripeljejo v Maribor z rednim potniškim vlakom iz Št. Ilja ob 8.08, iz Slov. Bistrice mesta v Slov. Bistrico z rednim vlakom ob 8.17, iz Rogatca v Grobelno z rednim vlakom ob 8.37 ter iz Prevalj z rednim vlakom ob 5.45 in iz Dravograda-Meže z rodnim vlakom ob 7.27 v Celje.
Posebni vlak odhaja iz Maribora gl. kol. ob 8.55, iz Slovenske Bistrice ob 9.32, iz Poljčan ob 9.44, iz Ponikve ob 10.09, 'iz Grobelnega ob 10.16, iz Sv. Jurija ob 10.22, iz štor ob 10.31 in iz Celja ob 10.50.
Povratek iz Ljubljane gl. kol. dne 30. junija ,ob 22.00.
Vlak VI. Maribor—Ljubljana.
Za udeležence Maribora in iz postaj proge Št. Ilj—Maribor, Vuzenica—Maribor, Velenje—
Celje in-Brežice—Zidanimost. Udeleženci od prog; Vuzenica—Maribor se pripeljejo v Maribor gl', kol. z rednim potniškim vlakom, ki odhaja iz Dravograda-Meže ob 10.56 in od proge Št. Ilj—Maribor z rednim vlakom, ki od-haj v iz Št. Ilja ob 9.06, od proge Velenje—Celje z vlakom v Celje iz Velenja ob 12.18 in od proge Brežice—Zidanimost z vlakom, ki odhaja iz Brežic ob 13.54.
Posebni vlak odhaja iz Maribora gl. kol. ob 12.40, iz Celja ob 14.15 in iz Zidanega mosta ob 15.000.
Povratek iz Ljubljane gl. kol. dne 30. junija ob 23.00.
Vlak VIL Zidani most—Ljubljana.
Za udeležence prog? Hrastnik—Zalog z odhodom iz Hrastnika ob 15.33, iz Trbovelj ob 15.50, iz Zagorja ob 15.58, iz Save ob 16.11, iz Litije ob 16.40, iz Kresnic ob 16.52, iz Laz ob 17.06, iz Zaloga ob 17.J8.
Povratek iz Ljubljane ob 22.30 z vlakom 919 dne 30. junija.
ZBIRALIŠČA LAVANTINCEV.
Glede na udeležbo pri glavni procesiji veljajo za udeležence iz lavantinske škofije tale navodila: 1. Maribor, levi breg, Gledališka ulica od Aleksandrove ceste proti Gosposvet-ski cesti. 2. Maribor, desni breg, istotam. 3. Braslovce, Gajeva ulica od Gledališke do Beethovnove ulice. 4. Celje, Aleksandrova, Tomanova in Gajeva ulica. 5. Dravsko polje, Tomanova nn Puharjeva ulica. 6. Gornjigrad,
Gledališka ulica pred gledališčem in Ivnafljeva ulica proti Šelenburgovi ulici. 7. Jarenina Valvazorjev trg; istotam 8. Konjice, 9. Kozjfi in 10. Laško, (Knafljeva ulica ob muzeju) in Bleivveisova proti Aleksandrovi cesti'. 11. Sv. Lenart, Knafljeva ulica med Bleivveisovo cesto in železniško progo. 12. Ljutomer, istotam. 13. Marsnberg, Bleivveisova cesta med Ivna-fljevo ulico in Šubičevo cesto. 14. Novacerkev. Šubičeva ulica med Bleiweisovo cesto in Val-vazorjevim trgom. 15. Rogatec, Šubičeiva ulica med Bleivveisovo cesto in železniško progo. 16. Slovenska Bistrica, istotam. 17. Ptuj, Blei-vveisova cesta med Knafljevo in Šubičevo ulico. 18. Stari trg, Bleivvpisova cesta desno med Knafljevo in Šubičevo ulico. 19. šaleška dolina, istotam. 20. Šmarje pri Jelšah, Nunska ulica od Bleivveisove ceste proti središču mesta. 21. Velika Nedelja, Bleivveisova ceista leve med Šubičevo in Nunsko ulico. 22. Videm, istotam. 23. Vuzenici, desna stran Blenveiso-ve ceste med Nunsko ul. in Erjavčevo cesto. 24. Zavrč, Erjavčeva cesta. 25. Dravograd, leva stran Blei\vei-ove ceste med Nunsko ulico in Erjavčevo cesto. 26. Mežiška dolina, Erjavčeva cesta proti železniški progi. 27. Dolnja Lendava, Bloiweisova ceista levo ob banski palači. 28. Murska Sobota, Bleiweisova cesta desno proti banski palači. — Na zbirališčih se priključijo dekanije druga na drugo po abecednem redu, le na Č3lu ljubljanske škofije koraka Ljubljana in na čelu lavantinske škofije mariborska dekanija.	'
Novo vlado — g. dr. Korošec notranji
minister.
Dne 24. junija ob 5. uri popoldne je bila zaprisežena nova vlada narodnega zaupanja. Sestava nove vlade je ta-le: predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovlč, senator in bivši minister;
notranji minister dr. Anton Korošec, bivši predsednik vlade;
minister za vojsko in mornarico ar-mijski general Peter Živkovič, minister za vojsko in tnornarico na razpoloženju;
minister za promet dr. Mehmed Spa-ho, bivši minister;
kmetijski minister dr. Svetozar Stan-kovič, bivši minister in poslanec;
minister za socijalno politiko in narodno zdravje Nikola P reka, bivši minister in poslanec;
pravosodni minister dr, Ljudevit Auer, minister na razpoloženju;
gradbeni minister ing. Miloš Bobič, bivši belgrajski župan;
minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanl minister na razpoloženju;
finančni minister dr. Dušan Letica, pomočnik finančnega ministra;
prosvetni minister Dobrivoje Stoše-vič, poslanec;
minister za gozdove in rudnike Ign. Štefanovič, poslanec;
minister za telesno vzgojo naroda Mirko Komnenovič, poslanec.
ministra brez portfelja dr. šefkija Behmen, bivši minister, in Djuro Jan-kovič, bivši poslrnec.
> t v	......
V novi vladi narodnega zaupanja sta z Mačkove liste ministra: dr. Spaho in Behmen. Hrvati so še ti-le .ministri: Vrbanič, Auer in Preka. Prečanska Srba sta ministra Letica in Stankovič.
Nekaj iz življenja novega ministrskega predsednika in zunanjega mini-st/a Stojadinoviča. Dr. Milan Stojadi-novič se je rodil leta 1888 v Čačku v Srbiji. Srednjo šolo in pravne nauke z doktoratom je končal v Belgradu. Finančno vedo je študiral na nemških, francoskih in angleških vseučiliščih. V starosti 34 let je bil že leta 1922 finančni minister in nato vseučiliščni profesor v Beogradu. Koncem decembra lanskega leta je prevzel v Jevtičevi vladi finančno ministrstvo. Stojadino-viču gre zahvala za celo vrsto pametnih in koristnih finančnih ukrepov, s katerimi se je priljubil vsem slojem v državi.
Vojni minister general Živkovič je že
znan našim čitateljem. Rodil se je v Negotinu in je star 56 let.
Notrajnega ministra dr. Antona Korošca pozna vsak v naši državi in radi tega ne bomo ponavljali njegovih živ-Ijenskih podatkov.
Finančni minister Dušan Letica je finančni strokovnjak in rojen v Glini 1. 1879. Pod Avstrijo je bil finančni uradnik v bosanski vladi.
Prometni ministr dr. Mehmed Spaho, voditelj muslimanov, se je rodil le-■ta 1883 v Sarajevu in je študiral pravo
na Dunaju. Pod Jugoslavije je že bii večkrat minister in je znan strokovnjak na gospodarsko-finančnem polju.
Prva izjava ministrskega predsednika po zaprisegi nove vlade.
Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister g. dr. Stojadinovič je dal novinarjem naslednjo izjavo:
»Kriza vlade, izzvana z razvojem prilik v notranji politiki, je srečno končana po najširših konzultacijah predstavnikov vseh političnih skupin s strani Nj. Vis. kneza namestnika. Nova vlada je sestavljena v znaku pomirjenja duhov; v njej so zastopane ne samo skupine, ki so bile tudi v prejšnji vladi, marveč prav tako tudi skupine, ki so bile dosedaj v opoziciji ali pa so stale ob strani. Na ta način je razširjena osnova vlade v želji, da se v čim večji meri doseže harmonično zbližanje vseh konstruktivnih sil. Zaradi tega računa vlada na sodelovanje narodnega predstavništva.
Samo po sebi se razume, da zunanja politika pri dogodkih prejšnjega tedna sploh ni prišla v poštev. Oni, ki so imeli visoko dolžnost, da vodijo račun o stalnih in velikih interesih države, so vedno puščali svojo politiko daleko iznad notranjih sprememb. Zaradi tega je skoraj odveč še izjaviti, da bodemo ostali zvesti tako tesnemu sodelovanju z našimi prijatelji in zavezniki v Mali antanti in Balkanski zvezi kakor tradicionalni politiki prijateljstva do na-
Novi ministrski predsednik in zunanji \ minister dr. M. Stojadinovič.
še velike zaveznice Francije. Ne bomo opustili ničesar, kar more doprinesti k bkrepitvi naših odnošajev tudi z vsemi ostalimi državami v stalni težnji, da sodelujemo kar najkoristnejše na čim-boljšem mednarodnem sporazumu, na gospodarski obnovi Evrope, zlasti pa na okrepitvi in organizaciji miru, ki je potreben vsem narodom.
Radi posrečenega imenovanja Stoja-dinovičeve vlade je zavladalo velik« veselje po celi državi, ker je vsakdo prepričan, da bo ta vlada ngladila pot jio popolnega sporazuma in se bo pričel boljšati naš finančno-gospodarski položaj.	>
Odlok g. bana Dinha Paca.
Pripravljalni odbor za ustanovitev društva Prosvetna zveza v Mariboru je prejel naslednji odlok, ki je bil uročen profesorju g. dr. J. Hohnjecu dne 27. junija:
»Kraljevska banska uprava Dravske banovine. II/2 No. 284/4. Ljubljana, dne 18. jun. 1935. Pripravljalnemu odboru za ustanovitev društva »Prosvetna zveza v Mariboru«. V roke g. 'dr. Jos. Hohnjecu, profesorju bogoslovja v Mariboru. Na podstavii § 4 zakona o društvih, shodih in posvetih od 18. IX. 1931 se prepoveduje ustanovitev društva »Prosvetna zveza v Mariboru«. Razlogi: Vsi predlagatelji so bivši odborniki upravnega odbora »Prosvetne zveze V Mariboru«, ki je bila s tuk. odločbo II/2 No. 927/1 od 17. II. 1933 razpuščena radi prekoračenja statutarnega delokroga mi ravnanja zoper državni red, prvi podpisnik pravil je bil celo predsednik te razpuščene Prosvetne zveze. Z oziram na to je gotovo, da gre v konkretnem primeru za obnovitev razpuščene Prosvetne zveze, kar bi pomenilo izigranje razpusta ter se vsled tega ne more dovoliti ustanovitev novega društva. Zoper to odločbo je 'dopustna pritožba na ministrstvo za notranje posle; pritožbo, kolekovano s kolekom za 20 Din, je vložiti pri tuk. kralj>ervski banski upravi v roku 15 dni po dneviy prejema te odločbe. Vrača se en izvod neodobrenih pravil. Taksa Din 2C.— za to odločbo je plačana in na spisu predpisno razveljavljena. Ban: Dr. Dinko Puc.« — Zoper odločbo bana se vloži, pritožba na ministrstvo zz notranje posle.
Poslednfe vesli.
Domače novice.
Imenovanje. G. knezoškof dr. Ivan Tomažič je imenoval g. dr. Vinka Močnika, bogoslovnega profesorja, in g, Antona Karo, špirituala v bogoslovju, za duhovna svetnika. Čestitamo!
Letošnji novomašniki iz lavantinske škofije. Camplin Ivan iz Bogojine, 14. VII. (nova sv. maša), pridigar Hauko Jožef, župnik. Jerman Rudolf iz Št. Ruperta na Dolenjskem, 14. VII., pridigar Alojzij Košmerlj, stolni, vikar in hon. profesor. Škraban Janko iz Sobote, 14. VII., pridigar šoštarec Alojzij, kaplan. Voda Ivan od Sv. Urbana pri Ptuju, 14. VII., pridigar Po-ljanec Vinko, župnik na avstrijskem Koroškem. Gregor Janez iz Soboite, 28. VII., pridigat Bejek Janez, kaplan. Kolenc Ivan iz Turnišča, 21. VII., pridigar brat Franc, tajnik KA v Mariboru. Škafar Ivan iz Beltinec, 28. VII. pridigar Klekl Jožef, župnik v p. Zelko Ivan iz Črensovec, 14. VII., pridigar Bakan Štefan, župnik.
Dne 1. julija ob 8. uri so sprejemni izpiti za I. razred klasične gimnazije. Prošnje, koleko-vane s 5 Din, je treba pravočasno vložiti. Priložiti je krstni list in šolski izkaz.
Blagoslovitev evharističnega križa. Na Petrovo popoldne ob dveh blagoslovijo pri Veliki Nedelji na prostoru blizu župne cerkve visok evharistični križ kot spomin na evhari-stični kongres v Ljubljani. Pridite!
Oficij za 1. julij, to so lekcije, smo že razposlali vsem fireč. župnjm uradom kot dodatek k prejšnjemu oficiju. Računa za to nismo priložili. Mašni formula? se ni. izpremenil. Kjer ga nimate v sprednjem dedu misala, ga poiščite v oddelku po aliqu,ibiis locis. Mašnega formularja zato nismo tiskali. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Zavarovanje KARITAS je oddelek Vzajemne zavarovalnice. KARITAS goji: 1. posmrtnin-sko, 2. dotno in 3. starostno zavarovanje. Zavarovanje KARITAS je vsakemu dostopno. Najmanjši mesečni prispevek je 5 Din. Zavarujejo se lahko samo zdrave osebe. Mesečni prispevki so stalno enaki, zavarovane vsote se izplačujejo v celoti. Jamstva je nad 60,000.000 Din. KARITAS goji le pravo, solidno zavarovanje. Ustanovljena je bila kot protiutež raznim samopomočem ter je kot taka dosegla sijajne uspehe. Samopomoči so po večini propadle, KARITAS pa sa je tako razširila med našim ljudstvom, da je v resnici postalo pravo ljudsko zavarovanje. Če želite zadevnih pojasnil, se obrnite na: KARITAS, Maribor, Orož-nova ulica 8.	j 663
Zahtevajte povsod
»Slovenskena nospodarja«!
Novi predsednik čehoslovaške poslanske zbornice Bradač, bivši vojni minister.
Hermes enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva, Manifoor, Zrinjskega trg; vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte! 665
Dopisi.
Frani. V nedeljo dne 23. t. m. je umrl ni Planici nagle smrti Janez Ledinek v 75. letu svojega življenja. Pokojni je bil mnogo let naročnik »Slovenskega gospodarja«, skrben in veren oče svoji družini. Naj v miru počiva, njegovi družini iskreno sožalje!
Letuš pri Braslovčah. Lepo siavnost, ki n<5 pride nikdar iz spomina, je obhajala v nedeljo dne 23. t. m. braslovška župnija. Blago*, slovljen je bil nov evharistični križ v Letušu. Križ je visok 14 m, okrašen s 25 žarnicami, vi-! den daleč na okoli, stoji na prijaznem hribčku, levo od Savinje. Les je daroval tukajšnji posestnik Anton Dobnilr, postavili so ga pa Letušani. Ob mraku ji prihitela množica od blizu in daleč in napolnila podružno cerkev, kjer so bile slovesne večernice. Nato se je razvila dolga procesija z gorečimi svečami in la.mpijoni in se pomikala proti, križu. Domači gospod župnik nam je v krasnih besedah raz^ ložil pomen tega znamenja. Pevci so zapeli: »Kraljevo znamenje« in »Povsod Boga«. Kri* stus Kralj, vladaj in ohrani, braslovško župnijo, ki se je Tebi posvetila!
Sv. Florijan v Doliču. Na praznik sv. PetrS in Pavla bi obhajal svoj 911etni god najstarejši faran, prevžitkar Peter Naveršnik, ki je pa umrl pred par meseci. Bil je naročnik »Slov. gospodarja« že čez 50 let, zato naj se ga sedaj spominja s par vrsticami. Pokojni se je rodil v župniji Št. 11 j pod Turjakom od zelo revnih", a pobožnih staršev, leta 1844. Osem let star je šel služit za pastirja, kjer je preživljal svoja mlada leta v veliki revščini. Svoje starše je zelo ljubil, zato mu je Bog dal srečo, da jih je pozneje lahko vzel k sebi. Priženil se je na le^ po posestvo v Doliču leta 1879. Dobil je za ženo pridno, pobožno, 171etno dekle, katera mu je bila dobra žena in skrbna mati 11 otrokom, žena molitve in velika dobrotnica revežem. Njen edini brat je umrl kot bogoslovec II. let-: nika leta 1881. Svoje otroke sta vzgojila v stro* go krščanskem duhu. Vsi so sedaj dobro pre-i skrbi j eni, ena hčerka in dve vnukinji so redovnice. Rajni je bil mož molitve in pravice. Zelo rad je čital dobre knjige in »Slovenskega' gospodarja« je vedno težko pričakoval. Birmal ga je škof Slomšek, katerega se je vedno rad spominjal. Ker se ni sramoval svojih revnih' staršev, je Bog obilno blagoslovil njega in vse, njegove otroke. Bog njima bodi obilen in dober, plačnik!
Sv. Rupert nad Laškim. Stiske in težave v«i dno rastejo tudi pri nas. Trobendolski premo-! govnik je s 1. junijem ustavil svoj obrat, Nad 80 rudarjev je zgubilo delo in zaslužek. Četudi je bil majhen zaslužek, neka pomoč je le bili v splošni stiski in pomanjkanju; sedaj je tudi ta šla! Govori se, da je finančna kriza podjet-i nike spravila v ta položaj. Trobendolski premog je priznano eden najboljših v celi našit Jugoslaviji. — Pa na samo delavca, tudi tmei ta stiskajo vedno večje težave; majniška poze* ba je napravila velikansko škodo zlasti na' zgodnjem sadju; črešnje so uničene popolno-i ma, ravno tako orehi; hrušek letos sploh ni, jabolka so zelo dobro poakazala v cvetu; a vsled neugodnega vremena je cvetenje trajalo nad en mesec in sedaj je že razviti sad mnogo-i kje popolnoma odpadel. Imamo še nekaj lesa,: a če ga obdelaš za železniške prage ali v stav« beni les, še ti komaj plača vožnja, blago in de* lo moraš milijonskim prekupcem dati zastonj.. Tudi naše gospodinje se pritožujejo radi niz^ kih cen, ki jih imajo poljski pridelki,/'
Karl May;
Zaklad v Srebrnem ¡ezeru.
(Dalje.)
»Tako blizu menda ne, da bi slišala, kaj se pogovarjajo! Dvomim, da bi nama uspelo —.«
»Vse bova slišala. Na bregu raste grmovje in trstičje, ki nudi dobro kritje.
Ce bi naju opazili, si drug drugemu pomagava!«
Šla sta do roba jase in zagledala trampe. Ob reki je mnogo komarjev, radi njih so menda trampi kurili. Nekje so stali njihovi konji, videti jih ni bilo, pa čulo se je zamolklo topotanje kopit. Komarji so jih mučili, nemirni so bili.
Legla sta in zlezla bliže, skrivajoč se za grmovjem. Skoraj nemogoče se je zdelo Blenterju, da bi se kdo neslišno preril skozi tako trstičje, ne da bi se majalo, pa Indijanec si je znal pomagati, izrezal si je pot in tako tiho je opravil, da niti drvar ni slišal šuma. In vmes je še pazil na njega in mu ko-likormogoče olajšal plazenje.
Trampi so govorili glasno, na vsa usta, varne so se počutili.
Blenter je pogledal po njih in šepnil:
»Kateri je cornel?«
»Ni ga med njimi, odšel je.«
»Najbrž na poizvedovanje h koči?«
»Mislim.«
»Tisti je bil, ki si ga zaklal?«
»Ne.«
»Saj ne veš! Tema je pri koči, nisi mu videl v obraz.«
»Pretipal sem ga po obleki in spoznal, da ni cornel.«
»Sta le bila dva —. Tudi njega bi bila morala prijeti —.«
»Počakajva! Kmalu se bo vrnil.«
Trampi so se pogovarjali o vsem mogočem, samo o tem ne, kar bi ju bilo zanimalo. Končno je le rekel eden:
»Res radoveden sem, ali je cornel pravilno računal —. Kaka jeza, če so se rafterji že pobrali —! Z dolgimi nosovi bi zijali za njimi —. In s praznim žepom —!«
»Niso jo popihali! Še so ob reki in podirajo ali pa vsaj splave vežejo!« je trdil drugi.
»Si jih videl?«
»Drvarjev ne. Iverje je nanosila reka, polno jih je tamle v tolmunu. Sveže je, kvečjemu od včeraj ali od prejšnjega dne. Ni priplavalo od daleč.«
»Hm —! Če so res tako blizu, se jim moramo umakniti —. Utegnili bi nas najti —.
Pravzaprav z drvarji nimamo nobenega opravka, le Črni Tom nas briga in njegov denar.«.
»Ki ga nikdar ne bomo videli!« je pripomnil tretji.
»Zakaj ne?«
»Mar menite, da drvarji ne bodo našli naših sla-dov, če sc tudi umaknemo? Kjer tabori dvajset ljudi in dvajset konj, tam se dolgo ne vzravna trava! In če najdejo sledove, je pri kraju z našim načrtom.«
»Prav nič! Postrelili jih bomo enostavno.«
»Meniš, da sc nam bodo kar takole pred cev postavili? Svetoval sem cornelu, kako naj naredi, pa me žal ni poslušal.
Prepričan sem, da nas zasledujejo. Uganili so, kdo je odnesel inženjerju njegov bowieknife z denarjem vred, za nami so jo udrli. Zmešali smo jim sicer sled in tudi konj niso tako kmalu dobili kakor mi, pa vsaj nekaj dni so hodili za nami. In kdo —? Kvečjemu samo tisti, ki sc razumejo na zasledovanje, torej Old Firehand, Črni Tom in teta Droll.
To je dejstvo! In s tem dejstvom sem računal in po njem sestavil načrt, ki sem ga svetoval cornelu. Počakali bi bili v zasedi Črnega Toma in njegove spremljevalce, jim vzeli denar pa bi bili opravili. Tako sem svetoval, pa ni maral —,
Mesto tega smo jezdili sem gori in sedimo tule ob Black bear riverju pa ne vemo, ali bomo dobili denar ali ne —. In nazadnje se nam še utegne pripetiti, da nas najdejo —.
In da cornel nocoj leta po gozdu in išče rafterje,
—	tudi to je velika neumnost! Vprav na vrat nam jih bo spravil —! Saj bi lahko počakal do jutri in —.«
Umolknil je. Cornel se je pojavil med drevjem in prišel k ognju. Na obrazu mu je bilo videti, da ni dobre volje. Radovedno so ga gledali tovariši.
Vrgel je klobuk po tleh in zagodel:
»Slabe vesti vam prinašam, ljudje —! Nesreča nas zasleduje —.«
»Nesreča —? Kaj —? Kako —? Kje je Bruns —? Zakaj ni prišel s teboj?«
Vse križem so ga popraševali.
»Bruns —?« je dejal in sedel. »Bruns vobče ne pride več.«
Osupli so ga gledali.
»Ne pride več —? Ponesrečil se je —?«
»Mrtev je.«
»Vraga —! Mrtev —? Se je le ponesrečil —?«
»Seveda se je siromak ponesrečil! Nož se mu je zabodel v srce.«
Razburjeni so skočili pokonci.
»Kdo ga je —? Kako je bilo mogoče —? Zakaj ga nisi branil?«
Vsi hkrati so popraševali, da cornel niti do besede ni prišel.
»Mir, fantje!« je zapovedal. »Poslušajte!«
Utihnili so in cornel je pripovedoval:
»Računala sva, da so rafterji nekje gori ob reki, in se obrnila v tisto stran. Previdno sva se plazila in počasi. Stemnilo se je in še jih nisva našla. Vrnil bi se bil rad, pa Bruns ni hotel. Našla sva sledove, ko je bilo še svetlo, in posnela iz njih, da niso več daleč. Zato je Bruns silil, da pojdiva še dalje, navohala da jih bova, ker si radi komarjev gotovo kurijo.
In tako je tudi bilo. Navohala sva dim in skozi gozd se je svetilo, ogenj je gorel nekje na vrhu brega. Zlezla sva po pobočju in zagledala tabor. Rafterji imajo kočo in pred njo je gorel ogenj, okoli njega so sedeli, dvajset jih je, prav toliko kakor nas. Splazila sva se bliže, sam sem pocenil v goščavi, Bruns pa je zlezel za hišo in prežal okoli ogla. Nisva še utegnila pošteno prisluškovati, ko sta prišla dva
—	ne rafterja, ampak — vsi vragi, tista Indijanca z Dogfisha!«
Trampi so se čudili, kar osupndi pa so, ko so culi, kaj sta Indijanca pripovedovala drvarjem. Cornel je nadaljeval:
»Stari rdečkar je že kar izpočetka svaril, da je ogenj prevelik, razmetal ga je in obenem so govorili tiše. Komaj da sem razumel, kaj si pravijo. Kaj počenja Bruns, nisem videl. Nenadoma je rdečkar ogenj pogasil in tako tiho so govorili, da nisem nič več slišal. Položaj se mi je zdel sumljiv, najrajši bi se bil umaknil, posebej še, ker nisem več videl h koči, kaj počenjajo rafterji.
Še sem ugibal, kaj bi storil, ko je odjeknil krik, tako strašen in grozen, da mi je prešinil mozeg in kosti. Ves prestrašen sem čakal in poslušal. Nič več se ni genilo. Zbal sem se za Brunsa in se splazil h koči. Taka tema je bila, da sem le tipaje našel pot. Zadel sem na človeško truplo, v luži krvi je ležalo. In otipal sem, da je Bruns —. Nekdo mu je sunil nož v hrbet in zadel naravnost v srce. Kar otrpnil sem.
Pa kaj bi naj bil storil —? Sam sem bil —. Izpraznil sem mu žepe, mu vzel samokres in nož in ga pustil. Opazil sem še, da so rafterji odšli v kočo, pa jo nemudoma pobrisal.
Umolknil je in tudi tovariši nekaj trenutkov niso zinili.
»Sedaj pa,« je dejal, »brž odtod!«
»Zakaj?«
Palje sledi.)
Naše cvetlice na Novi Zelandiji pri Avstraliji.
Po novozelanskem otočju v Velikem Oceanu uspeva rastlinstvo najbolj bujno. Razne cvetlice, katere so pri nas za okras oken ter gred, zrastejo v Novi Zelandiji v cela grmovja ter v visoka drevesa. Sobna lipa, ki doseže pri nas višino kvečjem 3 m, se požene v Novi Zelandiji 12 m visoko ter merijo njeni listi 70 cm v premeru. Naša neznatna vijolica postane tamkaj 10 m visok grm. Tulpa zraste v grm izredne velikosti. Solnčnica se pov-spne v višino 15 m. Rezeda, petunija, da-lije, klinčki, marjetica in beg on je so v N, Zelandiji cela drevesa.
Novo angleško sukno.
Angleške tkalnice so spravile v promet novo ter čudno sukno. Gre za tkanino iz steklenih niti, ki so ople-tene z volno, bombažem ali s svilo. Tkanina zgleda ravno tako kakor navadno sukno. Po zatrdilu strokovnjakov poseda nova iznajdba izborne lastnosti. Je trpežna, se ne zmečka in j.e neobčutljiva za madeže. Angleško časopisje prerokuje 'Steklenemu suknu bodočnost. Oddajna postaja za
zdravniške nasvete.
V Boulogne v Franciji so zgradila radijo-oddaj.no postajo, ki pošilja zdravniške nasvete onim ladjam, ki nimajo svojega lastnega zdravnika na krovu. Kapitan ladje javi brezžičnim potom postaji znake boiezni in takoj mu sporočijo, kako se imenuje bolezen in katera zdravilna sredstva je treba vabiti.
Osel — znak zakonske zveze.
Pred 50 leti je obstojala na italijanskem otoku Sardinija navada, da so spremljali novoporočen par v slovesni , procesiji na stanovanje. Za sprevodom je stopal slovesno okrašen osel, ki je veljal pri sardinskih zakoncih kot znak potrpežljivosti.
Za polomu© ceno tiobiio
naročniki »Slovenskega gospodarja« sledeče knjižice:
Zemljiška knjiga Din 5.— (2.50) Kako si sam izračunam davek Din 4.— (2.—) Zaščita kmetov v Jugoslaviji Din 5.— (2.50) Predpisi o cestah in prometu na cestah
Din 14,— (7.—) Zakon o volitvah narodnih poslancev Din 8.— (4-)
O bolnišnicah in bolniških pristojbinah D 5.— (2.50).	• ■
O zadnji knjig: imamo sledeče pismo: »Zahvaljujem se vam, da ste izdali to knjigo. Do-sedaj sploh nismo vedeli, kake pravice imamo, kar se bolnišnic tiče. Koliko ljudi je brez potrebe že plačevalo visoke bolniške pristojbine. Tudi jaz sem jih. Sedaj sem dal pa Din 2.50, pa sem prihranil okrog 200 Din. Res je, najdražja je nevednost, zato objavite to pismo, da vsem priporočam knjižice, ki jih izdajate.«
Knjižice se naročajo pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
MALA OZNANILA
Trgovskega vajenca, poštenih kmečkih staršev, sprejmem takoj v trgovino na deželi. Vprašanja na S. Geratič, Sv. Lovrenc na P. — Istotam se sprejme tudi fant v živini. Plača dobra. Oglasijo se naj samo pridni, delazmožni fanti.	G60
Manufakturna in modna trgovina, industrija odej in perila
Franc Dobovičnik, Celje, SKSfi
naznanja ponovno znižanje cen vsemu manufakturnemu blagu.
Zaupajte, da kupite tu najcenejše. Sveže blago, poštena mera, nizke cene — za to Vam jamči dober glas trgovine.
640
Popravila ur in zlatnine izvrši točno z garancijo ur ar Ignac Jan, Maribor, v Gradu.
Čisti čebelni vosek kupuje tovarna J. Reich, Tezno pri Mariboru.	050
I- an Kacin, Domžale pri Ljubljani, dobavlja harmonije od 2200 Din, pianine od 10.000 Din. Popravlja in uglašuje cerkvene orgl<e. ,7-htevajte cenik!	570
Domačo pijačo, poceni in dobro s! napravi vsak samo z vodo, sladkorjem in Jablinom. ki ga dobavlja drogerija Kane-Wolfram v Mariboru, Slovenska ulica.	621
Motorno kolo BM, dobro ohranjeno, na prodaj. Marini, Tržaška cesta, Maribor. 637
Pozor, posestniki! Kose najboljše, vsak komad garantiran, znamka Amerikan slip in Alpi-na, zagorsko apno za špricanje, posebno lepo, trboveljski cement, gospodarsko in poljsko orodje ter vso železnino kup te po zmerni, zelo znižani čeni v staroznani železnini Andraschitz, Maribor, Koroška cesta. Točna in solidna postrežba.	635
Iščem skrbno gospodinjo na obširno posestvo, starost do 40 let, tudi vdova brez otrok ni izključena. Naslov upravi lista.	669
Prodam dve mali posesti. Cafnik, Zimica, Sv Barbara v Slov. goricah.	671
Prodam malo posestvo, 1 uro od Maribora. Plačilni pogoji lahki, naslov v upravi našega lista.	670
Posest. Dve zidani, dobro ohranjeni hiši s pri-tiklinami, stoječi v trgu Podčetrtek, in nekaj posestva se skupno ali tudi ločeno pod ugodnimi pogoji prodasta. Ponudbe na notarsko pisarno Kozje.	662
Da se v najem hiša, ošpremljena z trgovskim ri.nventarjem, v neposredni bližini cerkve, proti primerni najemnini. Interesenti se naj oglasijo na naslov: Majcen Vinko, posestni It, Polenšak.	659
Prodam obsežno dobičkanosno kmetijo, let i-višče ob tujskoprometnl postojanki Pohorja. Poizvedbe na upravo lista pod označbo Planinka«.	661
Gepelj in mlatilnica, kompletno od 2—3000 Din oskrbim. Naslov v upravi lista.	6G8
Dobro ohranjen mlatilni stroj na ročni pogon je na prodaj Pojasnila daje kaplanija v -Ptuju.	567
Kmetice! Najboljše zamenjate bučno, sončno seme ¡in repico v tovarni olja v Mariboru, Taborska 7.	,	625
Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Črni, r. z. z n. z., ki se bo vršil dne 14. julija 1935, ob pol 9. uri dopoldne v hranilnič-nih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načel-stva in pregledovalca računov. 2. Potrjenj? računskega zaključka za leto 1934. 3. Volitev načelstva in pregledovalca računov. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob napovedanem času ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem kraju drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. — Na-6 Bistvo.	666
Naznanilo otvoritve.
■mu
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom s 1. julijem otvoril v dosedanjih prostorih trgovine Vinko Zorbo, Sv. Benedikt v Slov. goricah- svojo podružnico. Na. zalogi bodem ime' vedno vse kmetijske in specerijske potrebščine, železnino, manufakturo, klobuke, obleke itd. Md. — Potrudil se bom, da bom svoje cenjene odjemalce vedno postregel z dobrim in cenenim blagom ter se priporočam za cenjeni obisk.	661
Hrasielj Anion
trgovec
Sv. Lenart v Slov. goricah
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
Dražba zastavljenega blaga
C 67
v Mariborski zastavljalnici, Gregorčičeva ulica št. 6, bo dne 10. julija 1935. — Efektna dražba od 9. do 12. ure
dopoldne. Dragocenosti od 14. do 18. ure (popoldne).

r* s"
t
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevaite takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da so bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje	056
zdravniške vede potrjujejo prednostne moje metode in jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
Popolnoma zastonj in poštnine prosto
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega.
Pišite takoj
zadostuje tudi dopisnica, na naslov: Zbiralnica za pošto:
ERNST PfiSTERNaCH, Berlin, S.O.,
Michaelkirchplatz 13. Abt. Z. 494.
Cirilova knjigarna
v Mariboru
nudi vedno najnovejše knjige.
Dr. Šanc: Stvoritelj svijeta, broš. Din 45.—
Vilko Mazi: Govorne motnje s posebnim ozirom na ječanje, broš. D 26.—f
Ramovš: Karta slovenskih narečij v priročni izdaji, Din 32.—
Drago Ulaga: Cravvl-prsno in hrbtno plavanje, Din 16.—
P. Krizostom O. F. M.: Evharistični cvetovi, otroške igrice Din 6.—
jug: Praktični čebelar, najnovejša izdaja, broš. Din- 40.—
G. J. \Vhyte-Melville: Gladiatorji, zgodovinski roman iz leta 70 po Kristusu, Cirilova knjižnica, zvez. V., V., VIL, najnovejša izdaja, ki je pravkar izšla. I. del broš Din 12.—, II. del broš. Din 12.—, III. del broš. Din 12.—. Vsi trije deli v platno vezani Din 50.—.
Mežiška dolina. Važno! Čitajte! Denar! Zaslužek! Za vsak kraj od Dravograda do Črne išče domača zavarovalnica zanesljive posre dovalce za sklepanje ljudskih življenjsk h zavarovanj. Pojasnila daje g. Oswald v Prevaljah.	634
Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank ter vrednostne papirje prodate najbolje pri Bančno-kom. zavodu v Mariboru, Aleksandrova 40. Din 3.— znamk za odgovor. 627
Blago za zavese
po 4 Din	536
v TRPINOVEM BAZARU.
Važno za hišDe posestnike in cerkvsno-koaku-rsnčne odbore.
Vse strelovodne naprave Vam 2Ji eizkasi ter eventuelne napake popravi po konkurenčni ce ni z lOlelno pismeno garancijc
ANTON ROP lili
splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter špecijalni oddelek za napeljevanje in preizkušnje strelovodov v MARIBORU, brzojav: Romih, klepar, Maribor.
Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. — Priporočam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanje zvonikov, pleskanje, popravila td.
Vsi, ki poiujete,
ne pozabite na
novi vozni red!
Vozni red v ¡epi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
i hranilnica Dravshc banovine Flaribor j
Centrala: narlbor	Podružnica: Celic \
v lastni novi palači na oglis	nasproti pošte, prej Južnošta- '
Gosposhe-SSovensKe ulice.	2	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim f premoženjem in z vso svo jo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
zavaruje;
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. OL ZASTOPSTVO: HAMDOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI PARI!
M^ši j^VTtOSti I
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljiv e. Vsak vlagattelj, ki na novo vlaga, la iko dobi od neve vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne '.odo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečna jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škods.
Spodnltftaicrska ljudska posojilnica i tlariborn.
ass
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavn k Albiu Ilrovatin v Maribo-u. = Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. f-»
IidaJatelJ: TIskarna 9v. Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.