VLADO VALENČIC — SEDEMDESETLETNIK
Arhivistika in historiografska dejavnost v
naših arhivih imata sicer že primerno tra-
dicijo, toda močneje sta se razmahnili šele
po osvoboditvi. Da bi bil tudi Mestni arhiv
ljubljanski kos novim in odgovornejšim na-
logam, ki so se pojavile v vseh arhivskih
ustanovah nasploh in v zgodovinopisju še
posebej, je svoje delo razvijal v obe smeri,
zdaj uspešneje v drugo, historiografsko
smer, zdaj spet v prvo, arhivistično smer.
Razvijati obe smeri hkrati ni bilo lahko, ker
ni bilo dovolj kadra ne tu ne tam. V letih
okoli 1950 je prevladoval razvoj v drugo,
historiografsko smer. Vzroka sta dva: arhivi-
stično šolanega kadra še ni bilo (mogli bi go-
voriti komaj o pripravah za snovanje arhi-
vistične tradicije), drugič, da se ne bi poraz-
gubili fakultetno izobraženi posamezniki, ki
so obvladali ekonomsko, pravno in druge
smeri zgodovinske znanosti, jih je bilo treba
zajeti in povabiti k sodelovanju. Naše zgo-
dovinopisje po osvoboditvi ni terjalo samo
urejenih arhivskih fondov, ampak tudi nove
razprave zlasti za tista področja zgodovine,
ki se do takrat še niso mogla prav razviti.
V taki situaciji je Mestni arhiv pridobil
za preučevanje ekonomske zgodovine dr. oec.
publ. Vlada Valenčiča. Jubilant je bil rojen
26. novembra 1903 v Trnovem pri Ilirski Bi-
strici v družini, kjer je bil oče Ivan posestnik
in zadružni delavec. Poslednji dve besedi
moramo podčrtati, ker je ta očetova zavze-
tost sina prevzela in mu pozneje usmerjala
poklicno delo.
Po končani osnovni šoli v domačem kraju
in gimnaziji v Opatiji se je leta 1921 vpisal
na dunajsko pravno in državoznanstveno fa-
kulteto, nadaljeval študije na gospodarsko in
socialnoznanstveni fakulteti v Frankfurtu na
Maini, končal pa leta 1926 na pravni in dr-
žavnoznanstveni fakulteti v Zürichu. Na uni-
verzah se je poglabljal v problematiko in
zgodovino zadružništva in disertacija Die
slowenische Genossenschaftsbewegung, Zü-
rich 1926, je zaključek njegovega študijskega
obdobja.
Ko se je vrnil domov v prakso, je z za-
družništvom živel dalje; najprej nekaj let v
Zadružni zvezi, nato nekaj naslednjih let v
Zadružni gospodarski banki. V Zadružni
zvezi je urejal njeno glasilo Narodni gospo-
dar in sam prispeval več člankov, nato je
urejal tudi agrarnopolitični del Orača, glasila
Kmetijske zbornice za dravsko banovino.
Prav tako je v vrsti razprav, ki jih je objavil
v letih prakse, obravnaval zadružništvo.
Leta 1950 je postal sodelavec Mestnega ar-
hiva, kjer se je posvetil historičnim raziska-
vam zadružništva, gozdarstva, agrarnih
vprašanj, obrti in industrije ter demografije.
Izmed okoli 50 bibliografskih enot odpade
približno po eno petino razprav ali samo-
stojnih publikacij na vsakega izmed omenje-
nih sektorjev dela. Gozdarske študije je naj-
več objavljal v Gozdarskem vestniku, v Kro-
niki, časopisu za slovensko krajevno zgodo-
vino, in Zgodovinskem časopisu. Tam je pri-
občeval razprave iz demografske, obrtniške
in industrijske zgodovine, v Zgodovinskem
časopisu še posebej iz zgodovine trgovskega
kapitala. V Publikacijah Mestnega arhiva
ljubljanskega, serija Razprave, je obdeloval
agrarna vprašanja, trgovski kapital ter obrt-
ništvo, sodeloval je v Kamniških zbornikih,
v spominskem zborniku 900 let Kranja, vid-
no tudi v enciklopedični Gospodarski in
družbeni zgodovini Slovencev (Zgodovina
agrarnih panog. I), ki jo je leta 1970 izdala
Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Glede samostojnih publikacij naj še omeni-
mo, da sta dve posvečeni zgodovini zadruž-
ništva, ena pa sladkorni industriji.
Ni dvoma, da je jubilantovo sodelovanje
v Mestnem arhivu, ki traja že 23 let, prav
uspešno in plodno. Zato želimo dr. Valenčiču
tudi za bodoče, da bi mu delovni elan ne po-
popustil in da bi slovenskemu zgodovinopisju
prispeval še dokaj razprav.
Jože Som
185