33. štev.
V Kranju, dne 14. avgusta 1914.
Leto II.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1— Za vse druge države in Ameriko K 5P60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kran-
Čekovni račun, pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Svetovna vojna.
Nemško-francoska vojna.
Zavzetje Lutticha.
Nemške predstraže so vkorakale predvčerajšnjim ob celi meji v Belgijo. Neznaten oddelek je poskusil z veliko smelostjo se polastiti Lutticha. Posamezni konjeniki so vdrli v mesto ter so se hoteli polastiti poveljnika, ki se je samo z begom rešil, da ga niso vjeli. Trdnjava Liittich je bila od Nemcev zavzeta. Ko je bil oddelek, ki je bil izvršil prvi nenadni naskok, ojačen, se je pričel glavni naskok.
Zavzetje Lutticha.
Listi izražajo soglahno svoje srčno veselje nad zavzetjem Liitticha z naskokom, ki ne ostane samo slaven list v zgodovini nemške armade, kot dokaz odločnosti in napadalne moči, ki se ničesar ne straši, marveč tudi kot velik konkreten uspeh za nadaljne operacije .s tem, da-je zdaj pot v Francijo prosta. Narod je lahko ponosen na armado in mornarico, jima more zaupati ter mirno v njihove roke položiti svojo bodočnost. Listi naglašajo, da včerajšnja poročila o pričeti uspešni ofenzivi avstro-ogrskih čet proti ruskemu nasprotniku navdajajo vso javnost Avstrije z enakim, kot skala trdnim zaupanjem. L'spehi Avstrije vodijo na ugoden način skupne avstrijsko-ogrsko-nemške operacije proti Rusiji.
Zmaga pri Mtihlhausnu.
Zmaga pri Miihlhausnu se po številu vojni-kov in po pomenu da primerjati z bitko pri VViirdu, je zato važna, ker je bil premagan sedmi vojni kor, elita francoske armade. O boju pri Miihlhausenu je došla naslednja oficijelna brzojavka: Od Belforta v Zgodnjo Alzacijo udrle francoske čete — okoli tri divizije — so pri Mtihlhausnu nemške čete vrgle iz utrjenih pozicij in jih popolnoma premagale. Naše čete zasledujejo sovražnika.
Pora/. Francozov v Lotarin»iji.
Uradno se poroča: Ena naprej prodirajoča mešana brigada 15 armadnega zbora je bila od naših čet pri Lagarde v Lotaringiji napadena. Sovražnik se je umaknil z velikimi izgubami v gozd Bareixroy nri Luneville nazaj čez mejo. Nemci so zaplenili eno zastavo, dve bateriji, štiri strelne puške in vjeli 700 vjetnikov, med njimi enega generala.
Francoski generalisim Joffre
Razne okolščine kažejo, da je za najvišjega poveljnika francoske armade, ki pojde v boj proti nemški, imenovan general Joffre, ki je bil dosedaj šef generalnega štaba francoske armade in član najvišjega vojnega sveta. General Joffre je bil rojen 12. januarja 1852. V Risevaltesu pod Pirene-jami in se je izobrazil v politehnični šoli v Parizu, ki vzgaja artiljerijske in ženijske oficirje. Ko je nastala 1. 1870. vojna med Nemčijo in Francijo, je Joffre še obiskoval politehnično šolo; postal je podporočnik in služil pri topničarjih, ki so branili oblegani Pariz. Po končani vojni se je Joffre vrnil v šolo, postal oficir in služil v ženijskem koru dokler ni postal general. Vojeval se je v Tonkinu, v Sudanu in na Madagaskarju, postal I. 1901. brigadni general, leta 1905 divizijski general in potem 28. julija 1911. šef generalnega štaba.
Kako ravnajo z inozemci na Francoskem.
Interesantno, z ozirom na postopanje Francozov celo napram podanikom onih držav, ki so
se izjavile kot nevtralne, je poročilo, ki je priob-čuje južnotirolski italijanski list „Trentino" iz Bre-sije. List pravi: Dne 5. avgusta je prispelo v Bresijo več delavcev, ki so bili, kakor vsi drugi italijanski delavci, izgnani s Francoskega. Nahajali so se v obžalovanja vrednem stanju ter so pripovedovali, da so imeli s strani francoskih agentov in vojakov prestati naravnost bestijalične torture. Na kolodvoru so jih gnali z nastavljenimi sulicami in nabitimi revolverji. K tem nasilnostim prihaja seveda še znana psovka, s katero nazivljajo Francozi, — kako trpka ironija, — posestrimi narod. Italijani so morali požreti vse te psovke ter so morali hitro zbežati, da se čim prej izognejo svoji usodi.
80.000 prostovoljcev v Berolinu.
Berolinski listi poročajo: Poleg tisočev, ki so na mobilizacijski klic pohiteli k vojnim zastavam, so pa izjavilo tudi tisoči, da se .hočejo prostovoljno boriti za svojo domovino. črteviio prostovoljcev v Berolinu je že nad 80.000.
Avstrijsko-rusko bojišče.
Mladi strelci.
Gazetta narodovva" poroča iz Krakova, da je 800 galiških mladostnih strelcev pod poveljni-štvom stotnika Francka ponoči napadlo kakih 1000 spečih kozakov pri Mišovu. Boj je trajal več ur in se je končal s popolno zmago mladeničev. Kozaki, ki so imeli kakih 400 mrtvih in ranjenih, so se umaknili. Na naši strani je bilo 140 mrtvih in ranjenih. Mišov je v naših rokah.
Prodirajo na Rusko.
Tri ruske konjeniške divizije so prekoračile dne 9. avgusta mejo pri Romcickenu južno od Lidykuhnena. Ko pa se je pojavila nemška konjenica, so se ruski konjeniki umaknili. Dela, da se popravijo od Rusov in Poljakov razdejani mostovi, so v polnem teku. Tudi mostovi "med Šopinicami in Sosnovinicami so deloma že popravljeni. Popravljena je tudi železnica iz Aleksandrova v Vlo-zlo Vick. — Avstrijska konjenica je zasedla Olkuš in Volbrom in je ruskemu obmejnemu oddelku na ruskem Poljskem za petami. Tudi je stopila avstrijska konjenica že v dotik s 6. ruskim armadnim zborom.
Ruska Poljska.
„Kuryer Lvvovski" priobčuje dopis iz Varšave, v katerem je čitati: „V ruskih vojaških krogih vlada velika potrtost. Vse delo ruske vojske v Varšavi obstoji v tem, da odvaža državne arhive, denar in zaloge skladišč v notranjost Rusije. Kakor zatrjujejo vojaški krogi, Rusija ne bo branila Varšave. Zato pričakuje varšavsko prebivalstvo, da bo nemška armada morda že v enem tednu zasedla mesto, Prva črta, na kateri se mislijo Rusi postaviti v bran, bo vrsta utrdb: Modlin, severno od Varšave, Deblin ob izlivu VVieprza v Bug in Zamošč. Gro ruske armade se bo koncentriral na veliki operacijski črti: Grodno, Bržešč, Litovski in Kijev. Vrhovni poveljnik ruske armade bo, kakor se sploh zatrjuje, dosedanji varšavski generalni i gubernator general Žilinski, ki je bil do nedavna j šef ruskega generalnega štaba in ki je na glasu kot imeniten strateg. Glavnemu poveljniku bosta pridejana dva generala kot krilna poveljnika in sicer na levem krilu kijevski generalni gubernator Ivanov, na desnem krilu pa general Rauš de Trautenburg.
Ruski poizkus pridobiti Poljake zase.
„Dzennik Polskie" beleži vesti, ki so jih pripovedovale iz Varšave v Lvov došle osebe. Ruska vlada je izdala ukaz, ki obnavlja na Ruskem Poljskem ustavo iz leta 1815., jim podeljuje popolno samoupravo, lastno armado in upravo. V Varšavi ni ukaz niti najmanje vplival. Poljaki izjavljajo, da ukaz ne ostane del j časa v veljavi, kakor dokler bo trajala vojska, po vojski bodo pa po stari navadi Poljake zatirali. Car je le prevečkrat že dokazal Poljakom, da ni verovati ne njegovim besedam in ne njegovim prisegam, kar se je pokazalo tudi s slovesno proglašeno ustavo leta 1905.
Za varstvo interesov Italije.
Giolitti, ki je bil izvoljen za predsednika provincijalnega sveta, je imel govor, v katerem je d<*jal: Sedanji čds je Ccts /,cidreg-za cel) Evropo, tak težki čas je tudi za Italijo. Napram nevarnostim, ki ogrožujejo Italijo, je v prvi vrsti potrebna solidarnost vseh strank z vlado, podpirati vlado lojalno na oni podlagi, katero on smatra za pravo, varovati nepostedno interese Italije, da zagotovi mesto v svetu, ki ji pristoja. Mi gledamo v bodočnost z zaupanjem, ker smo močni po združenem ljudstvu in v zaupanju do iskreno ljubljenega kralja.
Stališče Italije napram eventualnemu zasedanju Lovčena po Avstro-Ogrski.
„Polaer Tagblatt" piše v svoji petkovi izdaji: Po vojni napovedi od strani Anglije, ki bi dala Italiji dovolj povoda, da poseže vmes, je zavladala v našem mestu umevna napetost glede bodočega vedenja naše zaveznice. Veliki interes, s katerim se je pričakovalo vesti v tej stvari, se je izražal v raznih govoricah o vojni napovedi Italije Franciji. Doslej pa nobeno uradno sporočilo ne potrjuje te vesti. Pa ono malo poročil o razpoloženju v Italiji, ki so nam bila dostopna, se dozdeva, da italijanska vlada ne misli izstopiti iz dosedanje nevtralnosti. Kako stališče bi zavzela Italija napram eventualnemu zasedanju Lovčena po Avtro-Ogrski, je najbolje razvidno iz nekega članka v „Gazzetta di Venezia", kjer je rečeno: „Avstrija baje zasleduje načrt, da prodre do Soluna, kakor so jej včeraj pripisovali zasedenje Lovčena, kar se pa na srečo ne potrja. Pravim na srečo, ker zasedenje Lovčena pomeni težko vprašanje za naš položaj na Adriji!"
Nevtralnost Švedske in Norveške.
Ker je med gotovimi tujimi državami izbruhnila vojna, izjavljata švedska in norveška vlada s proklamacijami, da sta obe trdno odločeni za časa tega vojnega stanja vsaka za sebe do skrajnih mej varovati nevtralnost.
Stališče Portugalske.
Senat in zbornica sta naročila •eksekutivni oblasti, naj v vsakem oziru varujeta javne in državne interese. Ministrski predsednik je ob živahnem pritrjevanju izjavljal, da Portugalska v nobenem slučaju ne bo pozabila svoje zveze z Angleško. Ta izjava pa ne pomenja, da bi Portugalska takoj opustila nevtraliteto.
Angleško-nemška vojna.
Angleški vojni minister lord Kitchener.
Horatio Herberd Kitchenerof Cbartoum, kije bil ob napovedi vojne z Nemčijo imenovan za an-
gleškega vojnega ministra, je bil rojen leta 1850. v Crotta House na Irskem, je torej sedaj 64 let star. Dovršil je vojaško akademijo v Woolwichu ter vstopil leta 1871. v armado kot častnik-inženir. Leta 1882. je stopil v egiptovsko službo ter se udeležil leta 1884. kot major uspešne nilske ekspedicije v Chartum. Leta 1886. je bil imenovan za gubernatorja teritorija ob Rdečem morju. Leta 1888. je poveljeval kot polkovnik eni brigadi v bojih proti Mahdistom in leta 1892. je bil imenovan kot gene-ralleutenant za vrhovnega poveljnika egiptovske armade. Kot tak je vodil 1896. ekspedicijo proti Mahdistom ter jih je 2. septembra 1898. pri Om-dermanu odločilno porazil, zavzel Chartum ter uničil ostanke čet kalifa Abdullahija dne 24. novembra 1899. pri Om Debrikatu. Za te svoje vojne zasluge je bil poklican kot lord v angleško zbornico lordov in še leta 1899. imenovan za generalnega gubernatorja v Sudanu. Koncem istega leta je bil imenovan tudi za šefa generalnega štaba angleške vojske v Južni Afriki, in ko je bil leto nato odpoklican lord Roberts, je prevzel lord Kitchener vrhovno poveljništvo nad angleškimi četami v Južni Afriki. Pod lordom Robertsom se je že zdelo, da bodo Angleži izgubili voino z Buri, z lordom Kitchenerjem pa se je sreča obrnila. Zlomil je zadnji odpor Burov in z njegovim posredovanjem so leta 1902. poglavarji obeh premaganih republik prosili za mirovna pogajanja, ki so se zaključila dne 31. maja 1902. z mirom v Pretoriji, V katerem so se Buri podvrgli Angležem in izgubil svojo samostojnost. Po sklepu miru je bil imenovan lord Kitchener za generala in novembra leta 1902 za vrhovnega poveljnika indijskih čet. Z neumorno delavnostjo se je lotil reorganizacije angleške armade, ki jo je izvršil tekom sedmih let. Ko se je vrnil iz Indije, si je privoščil nekaj let počitka, leta 1911. pa je bil imenovan za generalnega konzula in diplomatičnega agenta v Egiptu kot naslednik Eldona Harsta. Na tem novem svojem mestu je razvil vse svoje občudovanja vredne zmožnosti in se ima Egipt zlasti njemu zahvaliti za svoj procvit. Dne 3. junija letošnjega leta ga je povzdignil angleški kralj v grofovski stan. Omeniti je še, da se je Kitchener udeležil tudi nemško-francoske vojne. Zapustil je takrat Voolvvich ter prišel v Dinau v Bretagni, kjer so takrat bivali njegovi stariši. Vstopil je kot poročnik v francoski generalni štab ter se udeležil bitke pri Orleansu, kjer se je tudi dvignil z zrakoplovom. Pljučnica je takrat preprečila njegovo nadaljno udeležbo na vojni.
Neresnične angleške vesti o Holandski.
V nevtralni javnosti razširjajo Angleži vest, da je Nemčjja obljubila Angleški, ako bo Angleška nevtralna, delitev Holandske. Te vesti so popolnoma neresnične in zlagane. O tem Nemčija z Angleško ni govorila niti besede.
Iz avstrijsko-srbskega bojišča.
Tri srbske podonavske ladje.
Po privatnih poročilih iz Nove Moldave, so izvršili ogrski obmejni orožniki drzen« napad. Ze več dni so čakali orožniki ob spodnji Donavi na ugodno priliko, vzeti Srbom nekaj ladij. Ta prilika se je nudila včeraj. Priplul je srbski osebni parnik „Šumadija" z 51 srbskimi pasažirji in „Belgrad" s 150 Srbi ter ladja „Krajna" z 21 Srbi, ki je vlekla za seboj več čolnov. Na tej zadnji ladji so vozili Srbi mnogo lesa in kakih 50 ton pšenice. Ogrski orožniki so napadli ladje z več strani, jih ustavili in spravili na ogrsko obal. Tu so Srbe vjeli in jih oddali kot vojne vjetnike vojaški upravi.
Junaški čin.
Od srbske meje se poroča o junaškem činu nekega avstrijskega mornariškega častnika naše podonavske flote pred Belgradom. Na poročilo, da delajo Srbi pod izlivom Drine v Donavo na utrdbah, ki naj bi služile za stransko obstreljevanje tam postavljene zatvore z minami, se je odpeljal eden izmed naših patruljskih čolnov dne 6. avgusta ob 5. popoldne proti temu kraju. Ko se je približal bregu na 20 m, je skočil častnik iz čolna in je priplaval s 3 kg ekrasita na breg, ki ga je dosegel. Ne da bi ga bil kdo zapazil je prispel do utrdbe in položil ekrazit v njo. Z vrvjo je nato zapalil razstrelivo, ki je razdejalo utrdbo. Sedaj so pač prihiteli Srbi z vseh strani ter začeli streljati na drznega vojaka. On pa je v par skokih dosegel obrežje ter skočil v vodo in priplaval do čolna, kjer je moštvo med tem sprejelo srbe, ki so udrli za njim, s hitrim streljanjem. Štirje Srbi so padli, ostali pa so se morali hitro umakniti.
* S črnogorskega bojišča.
Na južnem bojišču so kazali Crnogorci veliko podjetnost za napade na našo mejo. Dne 8. avgusta je oddelek obstoječ iz 4000 mož, naskočili naše obmejne straže, zapadno od trdnjave Trebinje. Mi smo izgubili enega častuika in 21 mož, dočim je 200 Črnogorcev pokrivalo bojišče. Razen tega smo opazili, da so Crnogorci vlekli sabo številne težko ranjene. Dne 9. avgusta zjutraj je neka druga Črnogorska kolona poskusila napasti naše predstraže pri Gadu poleg Tatovača. Cuječa posadka pa je pravočasno odkrila nakano
in odbila napad. Križarka „Szigetvar" se je pojavila pred Barom ter z granatskim ognjem popolnoma uničila črnogorsko brezžično postajo.
Črna gora napovedala Avstro Ogrski vojno.
Kraljevsko črnogorska vlada je sporočila av-stro-ogrskemu poslaniku Ottonu, da se smatra Crna gora v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. — Avstro-ogrski poslanik je že zapustil Cetinje.
Črna gora napovedala Nemčiji vojsko.
Listi poročajo: Črnogorska vlada je Nemčiji napovedala vojsko in nemškemu poslaniku na Ce-tinju. Eckartu, izročila potne liste. Eckart je že zapustil Cetinje.
Obsedno stanje na Bolgarskem.
Kakor se na kompetentnem mestu potrjuje, bo bolgarska vlada jutri predložila sobranju predlog, da naj se proglasi nad Bolgarsko z ozirom na mednarodni položaj obsedno stanje.
* *
Bolgarski poslanik v Petrogradu.
Bolgarski poslanik v Petrogradu general Radko Dimitrijev je zaprosil za svoj odpust, da vstopi prostovoljno v rusko vojsko.
Pohvala orožništvu.
General infanterije nadvojvoda Friderik je izdal sledeče priznavalno pismo: „Iz vseh poročil, ki sem jih dobil do sedaj o delovanju c. kr. orož-
J ništva in asistenec deželnobrambnega orožništva ob mejah, ogroženih od sovražnika, razvidim z velikim zadoščenjem, da prekaša postopanje in delo straž in poveljništev velika pričakovanja, ki se stavijo do njih. Pri vseh prilikah, ko je prišlo do spopadov s sovražnikom, so orožniki in črno-vojniki z veliko hrabrostjo in vztrajnostjo, spretno in navdani z ofenzivnim duhom dosegli uspeh proti številno močnejšemu sovražniku. Izrekam za to vsem v poštev prihajajočim orožniškim postajam in poveljništvom svojo zahvalo in svoje posebno priznanje ter sem trdno prepričan, da se bodo tudi v bodoče izkazali tako sijajno kakor do sedaj.
] To povelje je razglasiti v kornih okrožjih. Povelje se izda na koma poveljništva v Przemvslu, Kra-kovu in Lvovu. — Nadvojvoda Friderik, general inf. v p.
Grofica Lucija Cristalniggova ustreljena.
Grofica Lucija Cristalniggova, rojena grofica Bellegarde, soproga veleposestnika v Svincu, nad-poročnika grofa Oskarja Christalnigga, se je peljala iz Celovca v avtomobilu čez Predil v Gorico, da se kot odbornica „Rrdečega križa" posveti človekoljubnosti. Grofica je imela izkaz deželne vlade, ! ki ji je dovoljeval vožnjo po vseh cestah. Pri Bovcu na Primorskem pa je bila grofica ustreljena. Grofica Christalniggova je bila za ,.Rdeči križ" izredno delavna ter je bila pri vseh slojih na Koroškem zelo priljubljena. Vest o njeni tragični smrti je vzbudila povsod veliko žalost.
Grofica je bila ustreljena, ker se njen avtomobil na poziv straže ni takoj ustavil.
C. in kr. vojaško poveljništvo v Gradcu.
Prez. št. 8349.
Nagli sod.
V Gradcu, dne 7. avgusta 1914.
V zmislu § 434. zakona z dne 5. julija 1912 o vojaškem kazensko-pravdnem postopanju za domobranstvo, razglasim
nagli sod
radi hudodelstva zapeljevanja ali pripo-maganja h kršenju prisežene vojaške službene dolžnosti za vojaški teritorijalni okoliš Gradec, to so kronovine: Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko s pokneženo grofijo Gorico in Gradiško.
Vsakdo se vsled tega kar najresneje svari, kako tako hudodelstvo zagrešiti, ker pride vsakdo, ki odslej naprej kako tako hudodelstvo zakrivi, pred nagli sod ter se bo kaznoval s smrtno kaznijo ustreljenja.
To povelje se izda vsem vojaškim in domobranskim poveljništvom, kakor tudi namestnijama v Gradcu in Trstu, deželnima vladama v Celovcu in Ljubljani v zakonito razglašenje.
M1TTANOVICH nt. p.
G. M.
Št. 569/M.
To se daje s pristavkom na občno znanje, da so se z ukazom vsega ministrstva z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 164, postavljale civilne osebe, ki so se zakrivile gori označenega kaznivega dejanja proti vojskini moči države, pod vojaško kazensko sodno oblast.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne II. avgusta 1914.
DNEVNE VESTI.
Cesarsko povelje na armado in mornarico.
Njegovo ces. in kralj. Veličastvo je izvolilo izdati na celokupno armado in mornarico sledeče povelje: Z navdušenjem hite vojni dolžnosti podvrženi vojaki vseh mojih narodov pod zastavo in v bojne vrste. Preje, kakor se je pričakovalo, so dosegle vojne sile vojno stanje. Vsak izmed mojih vrlih vojakov ve, da moramo odbiti sovraštva polni napad in da se borimo v zvezi z našim zmagoslavnim zaveznikom za pravično stvar. Obdaja vas trdna vez zvestobe k Vašemu Najvišjemu vojnemu poveljniku, k domovini. Vi, moji vrli vojaki, pojdite z zaupanjem v težke boje, ki se nam obetajo. Spominjajte se svojih očetov, ki so v neštetih bojih in viharjih visoko dvigali svoje prapore ter izvojevali zastavam sijajno zmago. Posnemajte jih v junaštvu in v vstrajnosti! Pokažite sovražnikom, kaj lahko store od tople domovinske ljubezni navdahnjeni, med sabo složni narodi! Bog vas blagoslovi, moji vrli bojevniki, in vas vodi k zmagi in slavi!
Na Dunaju, 6. avgusta 1914.
Franc Jožef m. p:
Razglas. Opazilo se je, da nekatera industrijska podjetja omejavajo ali ustavljajo svoje obrate, ne da bi bila pravzaprav k temu po sedanjih vojaških odredbah primorana. Tudi odklanjajo nekatere tvrdke prevzetje in odpošiljatev naročenega blaga. Zdi se, kakor da bi se to godilo v domnevi, da dosedanji dogodki popolnoma splošno oproščajo od prevzetih trgovskih obveznosti. Tako postopanje zamore provzročiti v.sedanjih razmerah nikakor ne utemeljeno vznemirjenje in motenje gospodarskega življenja. Zlasti obstoja nevarnost, da se na ta način veliki množini delavskih slojev, ki so ravno sedaj še bolj kakor sicer navezani na reden zaslužek, odtegne eksistenčna možnost in se s tem brez neobhodne potrebe povzročajo težka gospodarska oškodovanja. Temu v očigled se mora kar najodločneje svariti pred prenaglenimi in po dogodkih ne utemeljenimi koraki. Vsakogar patrijotična dolžnost je, da z vsemi svojimi močmi dela na to, da se gospodarsko življenje države nemoteno naprej razvija in da se z vzdrževanjem miru in preudarnosti preprečijo neutemeljene gospodarske škode. Na za trgovino in promet merodajnih zakonskih določilih se ni ničesar spremenilo in je vsakdo popolnoma odgovoren za izpolnitev prevzetih dolžnosti.
Razglas. Kazaje na razglas c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 1. avgusta 1914 št. 249/M ob. s katerim so se določile najvišje cene nekaterim življenskim potrebščinam se v poštev prihajajoče kroge opozarja, da veljajo kakor je že v razglasu poudarjeno — ti tarifi ne samo v detaljnem temveč tudi v trgovinskem prometu. Nadalje se opozarja, da se ne bo samo direktno prekoračenje določenih najvišjih cen temveč tudi vsako obitje istih kar najstrožjo kaznovalo. Tako obitje tarifov se je n. p. pri moki na ta način poskusilo, da je trgovec sicer dobavil detajlnemu trgovcu prodajalcu blago, da mu pa ni izdal čez to nobene fakture, ali pa da ni Jvpostavil v tej nobene cene. Tako postopanje prisili detajlnega prodajalca da ustavi do-bavljenje, vsled česar mu je onemogočeno zadostiti konsumente, in je nedopustno ter kot obitje določenega tarifa kažnjivo. Ker bodo nekateri obrtniki gotovo skušali svoje zaloge — zlasti moke prikrivati, treba je opozoriti na tozadevna poročila kazenskega zakona, ta § 482 pravi: Ako obrtniki, ki za vsakdanje preživljenje neizogibno potrebno blago občinstvu prodajajo, svojo zalogo prikrivajo, ali se od tiste kateremu kupcu dati branijo, postanejo krivi prestopka, zavoljo katerega se jim je po primeri, kolikor se more tisto blago pogrešati, prvikrat kazen v 10 do 50 goldinarjev naložiti; v drugič naj se podvoji, tretji primerljaj naklanja izgubo obrtnije. § 484 pa se glasi: Ako se v § 482 omenjeno prikrivanje ali odrekovanje zgodi v času javnega nepokoja naj se krivec, če se v njegovem dejanju ne najde kako hudodelstvo zraven zgube obrtnije kaznuje s hudim zaporom od enega do šest mesecev. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 3. avgusta 1914.
Razglas. Podružnica „Rdečega križa" v Kranju, priredi v Kranju pod vodstvom c. kr. višjega zdravnika Dr. Edvard Savnika kurs za izobrazbo pomožnih bolniških strežnic. Cenjene gospe in gospodične, ki se žele udeležiti tega kurza, blagovolijo se prijaviti ustmeno ali pismeno podpisani podružnici do 15. avgusta t. I. Pogoj za sprejem je dovršeno 18 leto in popolna fizična vsposobnost. Vrh tega se bojo v kurs sprejete dame morale zavezati, da bojo v slučaju potrebe pod okriljem „Rdečega križa" stregle brezplačno bolnikom in ranjencem, nastanjenim v Kranju in okolici. Podružnica deželnega ženskega in moškega pomožnega drušjva Rdečega križa za Kranjsko v Kranju, dne 7. avgusta 1914.
Razglas. Uprave železnic so obenem z vojnim voznim redom upeljale na dotičnih železniških progah aprovizacijske vlake. Stemi vlaki se odpravljajo oni aprovizaciji služeči predmeti, ki so vsakokrat označeni v razglasih železniških uprav na kolo-
dvorih. 2 aprovizacijskimi vlaki se pošiljajo pri-puščeni predmeti na in od vseh postaj dotične železniške proge, nakar se izrecno opozarja. Če in koliko je treba za pošiljatve aprovizacijske certifikate določajo razglasi železniških' uprav. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 10. avgusta 1914.
Razglas. V delni spremenitvi svojega razglasa z dne 1. avgusta 19[4 št. 249/mob. določila je c. kr. deželna vlada za Kranjsko z razpisom z dne 7. avgusta 1914 št. 481/moc. za celo deželo Kranjsko izvzemši stolno mesto Ljubljano do preklica nastopne najvišje cene za riž ni sladkor:
Predmet		Enota	Najvišja cena	
			" K	h
Riž	najfinejši	kg	—	80
	srednji	n	—	64
	navadni	it	—	50
Sladkor				
	v koščih		1	—
	sol		—	96
Ker v razglasu c. kr. deželne vlade z dne 1. avgusta 1914. št. 249/mob. ni izrecno naveden razloček glede kakovosti posameznega blaga, Velja najvišja cena za blago srednje kakovosti, pod kavo je razumeti nežgana kava, pod slanino sveža slanina. Pri tej priliki je treba zlasti opo-ziriti na to, da pomenijo najvišje cene le ono skrajno mejo, do katere smejo obrtniki in trgovci pri svojih cenah iti, nikakor pa ni določenih najvišjih cen umevati tako, da se morajo označeni predmeti prodajati za te cene. Cene je tedaj le
V potrebi, če to gospodarske razmere zahtevajo, zvišati do določene višine. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 10. avgusta 1914.
Požar. Dne 31. julija je pogorel na Sovo-dnjem mlin in šupa, napolnjena z lubjem, last posestnika Franceta Eržena iz Sovodnja št. 3.
Dom na Vršiču zatvorjen radi vstavljenega prometa in vladajočih razmer. — Kranjskogorska podružnica Slov. planinskega društva.
Železniški most čez Soro pri Medvodah. Pred nekaj dnevi se je razširjala vest, da so našli pri železniškem mostu v Medvodah več dinamitnih patron, iz česar so sklepali, da je bil nameravan napad na most. Kmalu se je pa stvar pojasnila.
V bližini se namreč nahaja kamnolom. Ker so vsi delavci morali v vojsko, je delo ustavljeno. Nek starejši delavec si je prilastil nekaj dinamitnih patron in jih nesel domov. Med potjo se je napil žganja in obležal v nekem gozdu v bližini železniškega mostu, kjer ga je našlo orožništvo.
Komisije za žetev v varstvo žetve in obdelovanja polja. „VViener Zeitung" prinaša odredbo poljedelskega ministrstva, izdano v sporazumu z notranjim ministrstvom z dne 5. avgnsta 1914, s katero se na podlagi cesarjeve naredbe z dne 5. avgusta 1914 določajo vsled vojnega stanja potrebne določbe za zagotovitev del za žetev in obdelovanje polja. § 1. določa, da je v svrho zagotovitve žetve in obdelovanja polja v vseh občinah, kjer se bavijo s poljedelstvom takoj postaviti ko-pn'sijo za žetev. Mesta članov te komisije so častna in takega mesta ne more nobeden odkloniti ali odložiti. §. 2. določa, da ima ta komisija med drugim skrbeti za to, da se izvrše dela pravočasno in smotreno. Po §. 4. so vse v občini navzoče osebe moške in ženske dolžne na odredbo komisije pomagati pri žetvi in obdelovanju polja. Oproščene so le: 1. Osebe v javni službi, duhovniki, zdravniki in živinozdravniki, lekarnarji, babice in pri oskrbi bolnih zaposlene osebe. 2. Oni, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja za poljedelska dela niso vsposobljeni. 3. Samostojni poljedelci in njih Uslužbenci, v kolikor so v svojem lastnem obratovanju zaposleni s takimi deli. 4. Imetnik poljedelskih, obrtnih in drugih podjetij in njih uslužbenci
V kolikor so za vzdržanje podjetja neobhodno potrebni. 5. Imetnik na podlagi § 1. cesarske naredbe z dne 25. julija 1914 drž. zak. št. 155. kot od države varovane proglašenih podjetij in njih uslužbenci. § 7. določa, da ima komisija, če treba skrbeti tudi Za pritegnitev tujih delavnih moči in mora v to svrho stopiti v dogovor z delavskimi posredovalnicami, skrbstvenimi komisijami za pridobivajočo niladino, vodstvi mladinskih zavodov, predsedstvi obrtnih zadrugi i. dr. § !). Proti sklepom komisije ni priziva. Politična okrajna oblast ima nadzoro-Valno pravico nad izvrševanjem odredb komisije m ima posebno tudi pravico sklepe komisije preceniti ali razveljaviti. § 10. Neizpolnjevanje odredb komisije kaznuje politična okrajna oblast po mini« sterijalni naredbi z dne 30. septembra 1857. drž. zak. 198.
Odgoditev in prekinjenje izvršitve kazni na Prostosti. „VViener Zeitung" priobčuje cesarsko naredbo z dne 7. avgusta o odgoditvi in prekinjanju izvršitve kazni na prostosti in sledeče Najvišje cesarsko lastnoročno pismo: Ljubi dr. vitez
pl. Hochenburger! Glasom moje odredbe z današnjega dneva, je izvršitev kazni na prostosti odložiti ali prekiniti, v kolikor te kazni ne presegajo 6 mesecev in jih imajo odsedeti osebe, ki so glasom razglasa o mobilizaciji obvezane, službovati v skupni vojski, domobranstvu in črni vojski Imam namen, da odpustim tem osebam kazni na prostosti, ali še neizvršeni ostanek teh kazni, če bodo svoje vojaške dolžnosti zvesto izpolnile.
Fran Josip m. p. Hochenburger m. p. Cesar časopisju. Njegovo veličanstvo cesar je blagovolil izraziti svoje živo zadoščenje na postopanjem časopisja Avstrije in Ogrske v sedanji j evropski krizi, ki kaže pravilno patriotično razu-; mevanje. Njegovo veličanstvo je zunanjega mini-I stra grofa Berchtolda pooblastilo, da to sporoči splošni javnost]".
Razglas. Dogooilo se je, da se vozeči avtomobili za opetovane klice javnih varstvenih organov nišo zmenili, vsled česar se je na nje streljalo. Da se v bodoče kaj takega več ne prepeti, so občinstvo, posebno pa avtomobilisti kar najres-I neje opozarjajo, da se ima vsako vozilo posebno ; pa avtomobili na klic javnih varstvenih organov, kakor stražnikov, orožnikov patrulj, postaj na vsak način takoj ustaviti, ker so inače vozeče se osebe v nevarnosti, da se jih ustreli.
Z gnojnimi vilami smrtnonevarno ranil. Preteklo nedeljo je prišlo pri Sv. Duhu pri Skofji Loki med domačimi in tujimi fanti do pretepa. Po-sestnikovemu sinu Matiji Logondru je nekdo z železnimi, rjastimi gnojnimi vilami prebodel desno laket. Poškodba je smrtnonevarna.
Mestna hranilnica v Kranju naznanja, da uraduje za stranke vsled preobilega posla od ponedeljka, dne 10. avgusta do preklica nadalje samo od 8. do 12. ure dopoldne, v ponedeljkih pa tudi od 2. do 4. ure popoldne. — Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Kranju.
Sleparski hlapec. 251etni Janez Jane iz Nakla je bil od meseca novembra preteklega leta do začetkoma meseca julija letošnjega leta uslužben kot hlapec pri depoziterju Matiji Ujcu v Kranju. V tem času je poneveril v škodo svojega gospodarja od odjemalcev piva inkasiran denar v znesku 1104 K 05 vin. Janca so aretirali ter izročili okrajnemu sodišču.
častnik smrtno ponesrečil. „Tagespost" poroča, da se je v okolici Rabla na Koroškem ponesrečil vpokojeni nadporočnik Adolf Rogler ter kmalu na to umrl. Govori se, da je bil ustreljen iz nekega avtomobila.
Škofjeločan aretiran na Koroškem. Blizu postaje Gumern na Koroškem so orožniki aretirali 401etnega delavca Jožefa Dagarin, pristojnega v Škofjo Loko. Na vsa vprašanja orožnikov in sodnika je odgovarjal s klicem, ki se danes strogo keznuje.
Seja mestnega zastopa v Kranju, dne 8. avgusta 1914. Zupan Ferdinand Polak otvori sejo konstatira sklepčnost in imenuje overovateljem zapisnika Fran Stirna in Fran Exlerja. Na predlog Fran Stirna se zapisnik zadnje seje brez čitanja soglasno odobri. Naznanila županstva. C. kr. okrajno glavarstvo je z dopisom z dne 25./7. 1814 naznanilo najvišjo zahvalo za izraz sočutja povodom pretresljive smrti Njega c. in kr. Visokosti gospoda nadvojvoda Frana Ferdinanda. Mestna hranilnica v Kranju prosi, da občinski odbor odobri v smislu pravil mestne hranilnice sklep ravnateljstva in upravnega odbora, da hranilnica podari iz svojega čistega dobička za leto 1913 za Rdeči križ v Kranju svoto 500 K. Na predlog dr. Val. Stempiharja se sklep upravnega odbora mestne hranilnice soglasno odobri. Gradsko poglavarstvo v Sarajevu prosi za podporo „Crvenog krsta i Hilali ahmera" za pomoč onim ki bi se ranjeni povrnili iz bojnega polja. Se sklene, da se zadeva opusti, ker se bo itak pobiralo za tukajšnji Rdeči križ. Poziv deželnega odbora, da se naj sestavi krajevni odbor za pomožno akcijo v prid potrebnim rodbinam vpoklicanih kranjskih vojakov. Zupan se je obrnil do gospe Leopoldine Savnikove, soproge cesarskega svetnika s prošnjo, da bi blagovolila sodelovati pri pomožni akciji. Imenovana gospa je izjavila, da z veseljem sprejme mesto v krajevnem odboru za pomožno akcijo. Na to so bili na predlog dr. Val. Stempiharja v krajevni odbor izvoljeni sledeči: Sa-jovic Janko, Majdič Josip, Rebolj Lovro in Jagodic Ivan. Končno še predlaga Fran Savnik, da se da ustanovljenemu krajevnemu odboru za pomožno akcijo iz občinskih sredstev 200 K podpore. Soglasno sprejeto. Prošnji Karola VVindicherja, da se posekajo kostanji v zvezdi poleg njegove pristave, se sogiasno ugodi. Pritožbi Viktor Skrema, Janje Miklavčič, Andreja Pernuša in Fran Holzha-ckerja proti predpisu vodovodne naklade se ne ugodi, ker vsi pritožitelji vživajo vse ugodnosti vodovoda in rabijo vodo za domačo porabo, kakor tudi za pranje in kopanje ter škropljenje svojih vrtov. Kar se pa tiče oddaljenosti je treba vpoštevati, da imajo tudi drugi hišni posestniki svoje hišne vodovodne napeljave od glavne cevi izpeljane od glavne cevi od 30 do 140 metrov in še več. Ker je dnevni red izčrpan, zakjuči župan sejo.
Medved na Jelovici. Zadnja leta se je v časopisju večkrat pisalo o medvedu na Jelovci. Razni
lovci so večkrat opazovali njegove sledove in povzročali s svojimi poročili precej strahu med okoličana. Ker pa medveda le ni bilo, ampak samo lovski sledovi, zato se je v zadnjem času izgubil strah pred medvedom in lovci in okoličani so brez vsakega strahu hodili po planini. Pretečeno soboto zjutraj je šel g. Cerne, vulgo holtelir Petran iz Bleda na srnjaka na Jelovco. V revirju, ki spada v občino Lancovo, v bližini svoje lovske koče, tam za Starimi hlevi kar na enkrat zapazi prihajati proti koči pravega medveda. Ko mu pride na strel v bližino 30 korakov, pomeri, krogla zadene medveda v glavo in medved se na mestu zgrudi mriev. Medved je rumenkaste barve, srednje velik in tehta okrog 100 kg.
Prosta vožnja na državnih železnicah za delavce, ki bodo pomagali pri žetvi. Izšla je mi-nisterijalna odredba, da dobe delavci, ki bodo pomagali pri žetvi, ako potujejo v skupinah iz kraja, kjer stanujejo, na kraj, kjer bodo pomagali, na državni železnici prosto vožnjo. Delavci morajo imeti tozadevne izkaznice, ki se morajo glasiti vsaj za 5 oseb skupaj.
Vreme v avgustu. Teorija prof. K. V. Zen-ger-ja izkazuje za mesec august sedem vremenskih poruh in sicer 4., 7., 8., 10., 15., 20. in 25. avgusta. Najmočnejše so z dne 8., 10., 15. in 20. — Vobče je soditi, da bodemo imeli primerno toplo a nekoliko vlažneje vreme. Med 4. in 7. pričakovati je izdatnejših padavin. Od 8. se dviga tlakomer, veter preide na severozapad in toplota sicer na kratko a občutno pade s prehodom vetra na jugozapad se zopet otopli. Med 9. in 14. bo vreme večinoma jasno in suho. Poruha iz 15. provzroči še znatnejšo vročino in s tem razpoloženje k nevihtam. Zlasti med 15. in 17. lahko dobimo močne nevihte z izdatnimi nalivi. S prehodom vetra na severozapad se ohladi in nastane deževno vreme, ki pa ne bode dolgo trajalo ter se ob enem z znatnim dvigom tlakomera kmalu zjasni. Poruha z dne 20. prinese večjo a malo časa trajajočo vročino. V dnevih okoli 24. bi moralo biti vetrno in lahko deževno vreme. Toplota pade globoko pod nor-male, in nestanovitno vreme, ki se okoli 26. in 27. prehodno nekoliko zboljša, vzdrži do konca meseca. Čas.
Drzen cigan. Pretekli četrtek popoldne sta prišla ciganska godca Albin in Jožef Breščak v hišo branjevca Antona Jazbeca v Zgornjih Duplah ter sta hotela tam igrati, česar pa Jazbec ni dopustil. Ko ju je spravil iz hiše, je prišel proti osmi uri zvečer Albin Breščak z odprto rano na glavi v Jazbecevo hišo ter zahteval od njegove žene, ki je bila s svojo devetletno hčerko sama doma, naj mu izpere rano. Pri tem jo je trdo prijel za roke ter jo začel na vso moč tresti. Začela je vpiti. Sosedje so prihiteli ter izročili cigana orožnikom.
Aretacija vlomilca. Koncem preteklega meseca ponoči je bilo vlomljeno v trgovino branjevca Antona Trčka v Veharših pri Rovtah. Vlomilec je iz miznice ukradel 60 do 70 kron ter izginil. Kot storilca so izsledili ondotnega Matijo Skvarčo, pri katerem so se našli del ukradenega denarja. Skvarčo so aretirali ter oddali okrajnemu sodišču v Logatcu.
Ustrelil se je na Predilu neki stotnik. Bil je na živcih bolan.
Kadar postajajo živila redkeja, se spominjajo „svitle glave", da se z zavojem dr. Oetkerja pu-dingovega praška a 15 vin. lahko pripravi močnato jed, ki zadostuje za 4—6 oseb in katera je redilna, okusna in lahko prebavljiva. Osobito za otroke je ta pudingova jed idealno redilno sredstvo. Dobi se povsod ali kjer ni v zalogi naravnost po povzetju od dr. A. Oetkerja, Baden pri Dunaju.
Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman :: Kranj
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh ■ oblikah. — Prevzem kapitali] in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
H. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in
prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 54 52—30
Lovro Rebolj v Kranju		
n	uiavm trg Trgovina z moško obleko. — Prodaja raznega sukna in štofov za moške obleke. — Ravno tam lastna delavnica za obleke, ki se po naročilu dobro, ceno in nujno izgotove.	ri
i i i i i i i i i i i i >< w		i i i i i i i i i i i i >< \j
	kokriško predmestje v lastni hiši zaloga šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam H|k«l|l||M    kjer točim najboljša vina in pivo ter postrežem 9 w«lin«f vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.	
Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč.		
Zsbozifrauniški in zobotehnični atelje
dr. Edv. Olobocnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Pr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju l
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža. Zobozdravniška ordinacijskaura
odslej samo od i do 10. ure dopoldne
vsak delavni dan.
Dr. E. Globočnik ni poklican k vojakom in zdravi še nadalje.
Kavarna »Zvezda", Hrani
Prostoren moderno urejen lokal z razgledom v park. — Izborne delikatese, pijače in pecivo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Svetovnoznani
Paganini Orkestrijon.
Priporoča se domačinom in izletnikom
16 52-32
trgovec in kavarnar.
X>   Najstarejša     » / trgovina
<§r Ferd. Sa jo vic
v Kranju
(poprej J. C. Pleiv/eiss)
priporoča za
3 52-33
poletensko sezijo
svojo bogato zalogo vezenega blaga, batista, platna in delena za ženske bluze in obleke, letenskih ševijotov in kamgarnov za moške obleke, kakor tudi vsega drugega manufakturnega
blaga.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
h h K I-
t
9—.33
Najbolje in najceneje se kupi pri tvrdk
RUDOLF
u Kranju (polen lekarne)
Ustanovljeno leta 1885.
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Strogo solidna in poštena postrežba.
Suhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah
kupuje
M. RIT, HRUMI
in
ti
Trboveljski in češki premog.
Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. češko budjejeviško pivo. Lep senčnat vrt.
•J Bi
(iS—1!)
Modni salon
A. Adamič v Kranju
Podružnica v hiši g. M. Mayr
naznanja častitim damam, da je došla ravnokar velika izbera
najmodernejših
dunajskih in pariških modelov
in se bodo isti prodajali dokler kaj zaloge radi pomanjkanja prostorov po zelo ugodni ceni. — Velika izbira krasnega nakitja. Prepričajte se v konkurenčnih cenah predno si nabavite. — Žalni
klobuki vedno v zalogi. Popravila se totno in ceno izvršujejo.
I ^ cycj.es
*      K.tl. '
HlliTH-HOUSfl
so splošno priljubljeni, ker so nedosežni v teku in trpežnosti. Blagovolite si jih ogledati
pri tvrdki
KARL ČAMERNIK & Ko.
Specijalna trgovina s kolesi, motorij,
avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža.
7-33
LJUBLJANA samo Dunajska cesta 9—12
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.        Tisk tiskarne „Sava v „Kranju.
SZ