DOLENJSKI GOZDAR LETNIK XXIII NOVO MESTO, JULIJ 1986 ŠTEVILKA 5 f i >& Skrb za ohranjanje zdravja gozdarskega delavca 1 m 1 1 # ravstvene sposobnosti gozdarskih delavcev od predšolske dobe do pozne zaposlitve. S tem namenom je bila ustanovljena delovna skupina strokovnjakov s področja medicine dela in zdraviliške medicine, ergonomije (dr. Lipoglavšek) in varstva pri delu (dipl. ing. Kumer), ki ji je zaupana naloga, da v doglednem času pripravi osnutek načrta. Z uveljavljanjem predvidenega celovitega načrta o zagotavljanju in ohranjanju zdravstvene sposobnosti gozdarskih delavcev v okviru Slovenije bodo presežena nepopolna in nezadostna ter zato manj učinkovita prizadevanja posameznih gozdnogospodarskih organizacij na tem področju. Bogo Špiletič. varnostni inženir V okviru programa 15. republiškega tekmovanja proizvodnih delavcev v gozdarstvu, ki je bilo 13. in 14. junija 1986 na Bledu, je komisija za delovne in življenjske razmere delavcev v gozdarstvu pri republiškem sindikatu delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije organizirala posvet (okroglo mizo) o zagotavljanju in ohranjanju psihofizične sposobnosti gozdarskih delavcev. S pisnimi prispevki, večinoma pa tudi osebno, so sodelovali priz- nani strokovnjaki s področja medicine dela, gozdarstva in varstva pri delu. Na podlagi kratkih in jedrnatih prispevkov strokovnjakov in razprave, kije celovito prikazala slabo dosedanje stanje na tem področju ter potrebe in možnosti za celovito in organizirano delovanje na področju aktivne zdravstvene preventive gozdarskih delavcev v bodoče, je bilo sklenjeno, da bodo izdelali celovit načrt za izvajanje programa o zagotavljanju in ohranjevanju zd- Žalostne jelke (F. J. P.) Posvetovanje dita v Straži V začetku maja smo se člani dita udeležili posvetovanja, ki spada v program izobraževanja članov društva. Na posvetovanju so se zvrstila tri predavanja, in sicer: Avtomatska obdelava podatkov pri Gozdnejn gospodarstvu Novo mesto, Umiranje gozdov na Slovenskem, Meniški steljniki nekoč in danes. Avtomatska obdelava podatkov O organizaciji in razvoju službe avtomatske obdelave podatkov pri nas in v Sloveniji je predavala inž. Danica Belopavlovič. Uvajanje avtomatske obdelave podatkov v gozdarstvu Slovenije se je pričelo že v letu 1970, vendar ni potekalo istočasno pri vseh gozdnih gospodarstvih. Pri nas seje z uvajanjem pričelo v letih 1973— 1974. Glede na hiter razvoj računalništva ugotavljamo, da je naša oprema že dokaj zastarela, zato smo pričeli razmišljati o obnovi računalniške opreme. Da bi bila nabava nove opreme čimbolj gospodarna, ekonomična in kakovostna, je bila ustanovljena posebna strokovna komisija, kije izdelala program razvoja avtomatske obdelave podatkov. Delo komisije je potekalo v dveh delih. Prvi del je obravnaval opis dosedanje opreme, v drugem delu pa je komisija na osnovi stanja začela / iskanjem rešitev. Kot možni rešitvi sta se na koncu izoblikovali dve različici: nabava lastnega računalnika ali nabava računalnika v sodelovanju z drugo delovno organizacijo Pri obravnavi prve možnosti smo ugotovili, da je bistveno dra- žja, zato z gospodarskega vidika ni sprejemljiva. Tako je preostalo drugo, nabava računalnika v sodelovanju z drugo delovno organizacijo. Kot najbolj primeren seje pokazal Novoles, s katerim že sedaj veliko sodelujemo, ker smo pač v isti proizvodni verigi. Uvajanje bo postopno, najprej nabava opreme ter kadrovska okrepitev službe v DSSS, zatem bi pa sledila oprema temeljnih organizacij s terminali. Tudi razgovor o tej temi je pokazal potrebo po čim večji ažurnosti ter po čim boljšem informacijskem sistemu. Umiranje gozdov Prispevek o umiranju gozdov zaradi emisij nam je podal dipl. inž. Marjan Šolar z Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo. Uvodoma je poudaril, da smo se tudi mi vključili v evropsko mrežo popisa o umiranju gozdov. Lani je bila izvedena anketa o umiranju gozdov na območju cele Slovenije. S popisom smo dobili pregled zdravstvenega stanja naših gozdov, v drugi fazi pa so obravnavali pregled vzrokov poško-dovanosti gozdnega drevja. Z vzorcem smo zajeli 1207 stojišč oziroma 25000 dreves. S tem vzorcem je bilo ugotovljeno naslednje zdravstveno stanje naših gozdov: —. — 54 odst. drevja kaže znake t deformacij, — 7,5 odst. gozdov dejansko i umira, — 7 odst. bo propadlo v bližnji prihodnosti, — 10 odst. gozdov je ogroženih tako, da se bodo opomogli šele po daljšem časovnem razdobju. C ! z nje s si — Pri pregledu drevesnih vrst se je -v kot najbolj ogrožena po pričako-E vanju izkazala jelka, te je že 50 - odst. propadlo, le 6 odst. je še take. ki ima normalen habitus. Sledi ji smreka, rdeči bor. črni bor. “ Nekoliko bolj odporni so listavei. :=> vendar tudi ti že kažejo znake ■S umiranja. Različna stopnja po-Ž škodovanosti se kaže tudi po območjih. Med najbolj ogrožene spadajo slovenjgraško, celjsko in kranjsko Na našem območju imamo še 54 odst. zdravih gozdov. 3 odst. gozdov pa je v propadanju. Glede na nadmorsko višino je anketa umiranja pokazala, da je največ poškodovanih drevesnih vrst na višini 600—800 m. smreka pa je najbolj ogrožena na nadmorski višini 300—600 m. Bolj so ogrožene tiste drevesne vrste, ki so na slabih rastiščih. Da bi nam celotno podobo umiranja še bolj osvetlil, nam je inž. Šolar pokazal še vrsto diapozitivov z najbolj ogroženih področij. Predavanju o umiranju gozdov se je pridružila še dr. Druškoviče-va iz inštituta za biologijo, ki nam je spregovorila o rastlinski citoge-netiki Ta veda govori o vplivu agensov — emisij na genetski material. S tem se zmanjšuje prirastek. zmanjša se naravna reprodukcija. Pomembno je. da se spremembe na genetskem materialu pojavijo že veliko prej. kot se pokažejo površinski znaki na drevju. Rastline, ki imajo največ dednega materiala, so najbolj občutljive (jelka ima za 1/3 več dednega materiala kot smreka). Oba prispevka sta nam jasno pokazala, da naši gozdovi, na zunaj lepi in zeleni, niso popolnoma zdravi, so veliko bolj ogroženi, kot pa smo dejansko predvidevali. Prav bi bilo. da se nad to ekološko katastrofo zamisli sleherni posameznik. ne samo gozdar, kajti zdrav gozd nam vsem skupaj omogoča preživetje. Meniški steljniki Meniške st el jn i ke nekoč in danes ter uspešnost premene so nam predstavili kolegi iz tozda Gozdarstvo Podturn. Iz Straže smo se odpeljali proti Gornjemu Polju, od tu pa prek reke Krke v Meniške steljnike. Nekaj osnovnih podatkov o zgodovini in razvoju Meniških steljnikov sta nam podala vodja tozda inž. Klančičar ter inž. Dular. Z osnovanjem nasadov je pričela v letu 1962 najprej kmetijska zadruga, nadaljevali pa so gozdarji. Nasad je bil osnovan pretežno s smreko, in sicer 62 odst. Druge drevesna vrste so bile še zeleni bor. jelka, rdeči hrast, japonski in sudetski macesen, lavsonova paci presa. Pri starosti 23—24 let sta smreka in macesen dosegla zelo lepe rezultate: smreka — srednja debelinska stopnja 4. srednja viši- na 17 m, lesna zaloga 244 rti'/ha, povprečni dobni prirastek 10.6 mVha. Zeleni bor — srednja debelinska stopnja 5. srednja višina 25 m, lesna zaloga 406 m'/ha. povprečni dobni prirastek 17,7 mVha. Med sprehodom po nasadu. za katerega so imeli izdelan gozdnogojitveni načrt ter že tudi izvršeno odkazilo. smo opazili tu- di precejšen delež naravnega hrasta, ki ga želijo v čim večjem deležu ohraniti do konca obhodnje. Ogled in poslušanje vseh treh referatov nas je oborožilo z novim in osveženim znanjem. Posvetovanje smo zaključili z željo, da bi se ob podobnih priložnostih dobili v čimvečjem številu. Andrej Kastelic, dipl. inž. f II | Videli smo gozdove v južni | ** m :*? & Nemčiji in vzhodni Franciji 1 m Nekaj stavkov za uvod Zanimanje za letošnjo strokovno ekskurzijo dita v Francijo je bilo izredno, pa čeprav smo vedeli. da gremo v predele, ki so odmaknjeni od glavnih turističnih zanimivosti te države. Končno pa smo le želeli najti odgovor na vprašanje, kako je v krajih ob nemško-francoski meji s propadanjem in obnovo gozdov. Zanimalo nas je. kako se obnaša tu kraljica naših gozdov, jelka, in kakšna bo njena bodočnost. Naša strokovna in tokrat tudi Kompasova vodnica dr. Sonja Horvat-Maroltova je pravočasno nav ezala stike z gozdarji Freiburga (Nemčija) in Besa neona (Francija), tako je bila strokovnost zagotovljena. Na 2700 km dolgo pot je odšlo 45 članov. Če upoštevam še tista dva nesrečneža, ki sta imela resen namen in sta se pojavila na zbornem mestu od določeni uri. toda en dan kasneje, je bila udele- žba sploh odlična. Avtobus, ki nas je v nedeljo, 22. junija, ob 2. uri zjutraj gostoljubno sprejel vase, je bil eden najboljših. Torej je šef novomeške poslovalnice Kompasa le držal svojo obljubo. Že prvi dan sejeobetala izredno naporna, 900 km dolga vožnja. Urejenost okolja in turizem Poti skozi Avstrijo in Italijo čez prelaz Brenner. mimo Innsbrucka in dalje po dolini reke Drave ne bi opisoval. Omenim naj le to. da je že bežnemu opazovalcu skozi okno avtobusa bilo jasno, da se z gozdovi nekaj dogaja. Vse preveč je bilo jelkovih in smrekovih sušic in pešanje iglavcev je bilo očitno. Kako drugače je bilo še pred nekaj leti! Poljedelska zemljišča v alpskem svetu so popolnoma izkoriščena, meje med pašniki in gozdom pa izredno ostre. Vse to daje vtis dobrega gospodarjenja. Kraji ob severnem obrežju Bodenskega jezera so bili v turističnem smislu za nas pravo presenečenje. Hortikulturna urejenost okolja je izredna in vse hiše so pravzaprav razkošne vile. Na precej dolgem jezeru so se prepe-Ijevale številne jadrnice. Zaradi milega podnebja je vinogradništvo zelo razvito. Trte so zelo nizke. Velike površine vinogradov omogočajo delo s stroji. Da je turizem res na višini, smo lahko ugotovili pri kratkem postanku. ko smo za malo odprto pivo odšteli kar 4 marke, to je okoli 800,00 din. Naselje Breisach, kjer naj bi prenočevali, je ležalo tik ob Renu. Onkraj reke je bila že Francija. Sem smo prispeli po 18 urah. odkar smo zapustili Novo mesto. Hotel Am Miinster je bil na vzpetini. z lepim razgledom na pokrajino. V sobi smo imeli barvni televizor in na programu so bile ravno tekme za svetovno nogometno prvenstvo. Toda kdo bi gledal prenose, ko pa so se zaradi utrujenosti oči kar same zapirale. Tudi kultura in gozdarstvo gresta skupaj Naslednje jutro nas je bo 8. uri pred odhodom v St. Margen že čakal pred hotelom prof. dr. Helmut Schmidt-Vogt, strokovnjak za gojenje gozdov in drevesničarstvo. Ta stari znanec dr. Horvat-Maroltove nam je organiziral nemški del ekskurzije. Zaradi boljše časovne razporeditve smo pričeli najprej s turističnim delom programa. Ogledali smo si znamenito samostansko knjižnico v cerkvi Sv. Petra, dograjeno leta 1750 v rokoko slogu. Stene so bile izrezljane iz lesa, strop p;i poslikan. Najstarejša je knjiga iz leta 1450. Knjižnica je se- Udeleženci ekskurzije pred mestno hišo St. Margen, levo profesor dr. I lelmut Schmidt-Vogt, v sredini pa mestni župan. daj last dežele Baden — Wiirttem-berg. Po ogledu nas je na trgu pred cerkvijo že čakal župan tega mesteca in nas popeljal v svoj urad. Posedli smo za veliko mizo, kjer ponavadi modrujejo in odločajo krajevni veljaki. Prvi med njimi nam je izrekel nekaj besed za dobrodošlico. Izvedeli smo, da 2300 prebivalcev tega kraja živi od kmetijstva, turizma in narodne obrti. Zupan nam je postregel tudi s Šilcem domačega sadjevca. Ta prijazna poteza simpatičnega moža nas je tako navdušila, da smo mu v spomin na srečanje z nami podarili steklenico pleterskega brinjevca. No, potem smo prav zares krenili v gozdove Schvvarzvvalda na območju gozdnega obrata St. Miirgen. Priključil se nam je domačin »oberforstrat« dr. Klein. Schwarzwald pomeni po naše črni gozd in predstavlja kompleks dolg okoli 100 in širok 40 km. Leži nad reko Ren, takoj nad švicarsko-nemško mejo. Deli se na južni, kjer je podlaga granit in prevladujejo smreka, bukev in jelka, ter na severni Schvvarzvvald, ki leži na peščenjakih in ga poraščajo zlasti bori. Ves Schwarzwald je veliko rekreacijsko območje. Naša vodnica nam je povedala, da gremo v ta predel zato, ker na območju obrata St. Miirgen gospodarijo s prefinjenimi gozdnogojitvenimi ukrepi. Znašli smo se v gozdu jelke, bukve in smreke v optimalni razvojni fazi. Že na prvi pogled so starejše jelke kazale žalostno sliko, podobno kot pri nas. Močno pa je prizadeta tudi smreka. Večje propadanje gozdov so opazili šele zadnja tri leta. Zanimiva pa je ugotovitev, da so gozdovi v južni Nemčiji, to je v Sc-hwarzwaldu in na Bavarskem, kjer gospodarijo najbolj prona-ravno, bolj 'poškodovani kot drugje enodobni gozdovi. Sumijo, da je to zaradi večje turbulence, to je vrtinčenja onesnaženega zraka. Ogledali smo si naravno pomlajevanje po načelu badenskega skupinsko postopnega gospodarjenja na petih oglednih točkah. Seveda to pomlajevanje zelo ovira srnjad, ki jo je kar 6—7 na 100 ha. Pripomnil bi še, da je ‘odprtost gozdov zelo velika, saj je cest kar 55 m/ha in dodatno še 60 tm vlak. Na prvi ogledni točki smo videli, da se pomladek pojavlja že pri starosti sestopi 60 let. Posamezne naravne jelke v starosti 3—5 let so bile zaščitene z. belo kemično snovjo (apno in lepilo). Premazan je bil le terminalni poganjek. Delo se nam je zdelo zelo zamudno, a najbrž, potrebno. Na vsaki naslednji ogledni točki je bilo pomlajevanje v starejši fazi razvoja. Pomladitvena jedra so bila čedalje večja in podmladek starejši. Na preostalih lepih drevesih, pa se je nabiral kakovostni prirastek. Na peti ogledni točki smo videli končno sliko razvoja. Samo ob robu je bila še kulisa zrelega drevja, v sredini pa jedro v starosti letve-njaka. Želijo imeti 30% bukve, ki je tudi najbolj odporna. Ko bodo odstranili to kuliso preostalega drevja, bodo šli z nego v mladi gozd. Na vrsti bo rahlanje skupin iglavcev. No, kar se tiče prikazanega primera, je obnova uspela. Potem smo postavljali številna vprašanja. Zlasti nas je zanimalo, zakaj tako računajo na jelko, če pa je ta najbolj podvržena sušenju. Dobili smo presenetljiv odgovor, da seje v zadnjih treh letih pokazalo, da seje jelka revitalizi-rala. Tudi poganjki na drevju so daljši. Večji problem zaradi sušenja se pojavlja sedaj pri smreki. Glede onesnaženega zraka pa smo slišali, da se stanje izboljšuje zaradi čistilnih naprav na dimnikih. Računajo, da bodo v prihodnjih 15 letih dosegli zadovoljivo čistost zraka. Upajo, da bodo tako storile tudi sosednje države, kajti le tako bo očiščenje uspešno. Pri vožnji skozi gozd je vsak pozoren opazovalec lahko videl ob cesti neobljeni les iglavcev, drugače pa povsod vzoren gozdni red. Vej ni bilo nikjer opaziti, pač pa številne lepo zložene, okoli 50 cm dolge butarice. V bogati Nemčiji se priprava te vrste kurjave izplača! Po preprostem kosilu v bližnjem gostišču, ki smo ga plačali iz svojih žepov, je bil sprejet enoglasen sklep: čimprej v Francijo! Zadnji kilometri do francoskih gozdarjev Vseeno smo se na poti proti meji ustavili za krajši čas še v Freibur-gu. Mesto ima 180.000 prebivalcev, od tega 22.000 študentov. V tem kraju je tudi ena od treh nemških gozdarskih fakultet, ki ima 600 študentov, od tega števila je 15—20 odstotkov žensk. Iz panorame mesta je zelo izstopala že od daleč vidna cerkev s 116 m visokim filigransko izdelanim stolpom. Dan poprej je marka na tečajni listi spet krepko poskočila v primerjavi z našim dinarjem, zato so nam bili mnogi vabljivi predmeti v izložbah in na prodajnih policah veletrgovin še bolj nedostopni. Prevozili smo Ren in si na skupnem nemško-francoskem mejnem prehodu dobro ogledali slike na tiralicah za pobeglimi teroristi. Ni bilo prav nobene nevarnosti, da bi po pomoti zadržali koga izmed nas, saj je bila velika večina iskanih ženskega spola. Kako se le morejo za nekaterimi kar čednimi obrazi skrivati tako nevarne ženske? Predel Francije, v katerega smo vstopili, se zelo razlikuje od sosednje Nemčije. V Besantjon smo se vozili po ravninski avtocesti skozi gozdove in nenaseljene kraje. Prevladovali so listavci. Gozdovi, precej je bilo tudi gr-mišč, so bili videti zdravi. Redke stavbe so bile bolj preproste, mnoge med njimi neometane. Pri iskanju poti do hotela smo se nekaj časa lovili po predmestju Besangona. Za pravo smer smo spraševali kar redke mimoidoče. Toda kot nalašč so bili to preds- 1985 V Bosni in Hercegovini so sporazum o programu in plačilu pogozdovanja goljav in poslabšanih gozdov v letih 1976—1985 podpisale organizacije združenega dela gozdarstva, predelave lesa in celuloze, SIS za vodno gospodarstvo. SOZD Elektrogospodarstvo BiH (skupaj 50%), občinske skupščine (20%) in SR BiH (30%). Dogovora pa niso izpolnjevali vsi podpisniki. Večino denarja so prispevali gozdarstvo, lesna predelava in industrija celuloze (78). S prodajo lesa ni bilo težav. Kot vsemu so tudi cene lesu močno porasle, največ pri žaganem lesu (za 132%) in najmanj pri hrastovi hlodovini (za 47%). Visok celotni prihodek in dohodek je torej v veliki meri posledica povečanja cen. Žaga v Veliki Loki, ki dela za trg in za domačo porabo, je za poslovni uspeh toka zelo pomembna, na kar kaže primerjava izkupička za gozdne sortimente (vrednost 123 milijonov dinarjev) z izkupičkom za žagan les (80 milijonov din). Povprečna vrednost 1 m' žaganega lesa je bila 3,1 milijon din in se je v primerjavi s prejšnjim letom (1,4 milijona din) povečala za 132 odstotkov. Čeprav so se odkupne cene za les povečevale sorazmerno s prodajnimi, pa načrta blagovne proizvodnje nismo dosegli. Namesto načrtovanih 10400 m3 smo odkupili le 8.123 m’ lesa, od tega so izdelali delavci toka okrog 2000 m3. V družbenih gozdovih je bil načrt sečnje presežen za 14%. Posekali so 2456 m’, pri tem pa veliko manj, kot so načrtovali, teh- tavniki raznih prekomorskih narodov, ki tega niso vedeli. Končno smo le naleteli na domačina, dobro dušo, ki nas je, vozeč pred nami, po zavitih ulicah le pripeljal na cilj. Torej bomo končno enkrat vendarle na naših ekskurzijah prenočevali v centru mesta, pa čeprav v močno zdelanem, starem hotelu. Slavko Klančičar, dipl. inž. Načrt pogozdovanja (razširjena reprodukcija) je leta 1985 predvideval 5256 ha, dejansko pogozdenih pa je bilo 4501 ha zemljišč ali 86%. Za primanjkljaj je krivo pomanjkanje denarja, ker razen gozdarjev drugi podpisniki niso prispevali dogovorjenega deleža, in pa pomanjkanje delovne sile. Na območju Sutjeske, Tjentišta in Kozare so člani mladinskih delovnih brigad pogozdili 728 hektarov goljav. ničnega lesa listavcev in veliko več prostorninskega lesa, kar je bila posledica napačne ocene predvidenih redčenj in odložitev sečnje v k. o. Lukovek. Zaradi velike količine drobnega lesa in težkih razmer za sečnjo in spravilo v L odd. k. o. Čatež smo imeli pri izkoriščanju v družbenih gozdovih 970.000 din izgube. Vse kaže, da blagovne proizvodnje iz zasebnih gozdov ne bomo dosegli, če ne bomo razlike od 6500 do etata 10.400 m' posekali z našimi delavci. V zasebnih gozdovih smo leta 1985 odkazali skupaj za domačo porabo in prodajo 19.392 m3, kar je za 8% manj kot znaša etat (21061 m3). Tako smo se etatu že g močno približali, kaže pa, da seje bolj povečala domača poraba. Gojenje gozdov Pri gozdnogojitvenih delih so se načrtu približali bolj kot prejšnje leto. Zaostali so pri sajenju, ker niso dobili sadik hrasta, in pri direktni premeni v Ojstrem vrhu. Pogozdovanje goljav in poslabšanih gozdov v SR BiH leta TOK Gozdarstvo Trebnje v letu 1985 TOK »Gozdarstvo« Trebnje je bil po merilih republiškega odbora sindikata po gospodarjenju v letu 1985 priznan za najboljšo temeljno organizacijo v GG Novo mesto in kasneje na Bledu na republiškem tekmovanju gozdarjev kot tretja temeljna organizacija gozdarstva v Sloveniji. Zato, čeprav pozno, priobčujemo izvleček iz poslovnega poročila, ki gaje napisal dipl. inž. Jože Falkner. (Nadaljevanje na 48. str; (Nadaljevanje s 47. s ~ Pri pripravi tal za sajenje lastniki 2 gozdov še premalo sodelujejo. Žaga v Veliki Loki Na žagi smo razžagali za trg 2352 m\ za lastno porabo lastnikov gozdov pa 3.352 m’ lesa. Z žaganjem smo pridobili okrog 20 milijonov dinarjev čistega dohodka, kar je znaten prispevek k dobremu poslovnemu izidu toka. Ob koncu leta smo zaračunavali za enojni rez (igl) 2410 din/m3, za dvojni rez iglavcev ter za žaganje listavcev pa 3.630 din/m3. Pri storitvah ne dosegamo velikega zaslužka, temveč le minimalno akumulacijo. Odprava lesa Zaradi razmeroma majhnih količin lesa, 7.600 m3 iz skladišč ter 3.381 m3 s kamionskih cest, učinki pri odpravi ne morejo biti tolikšni kot npr. v Novem mestu ali Straži. Ves žagan les smo odposlali kupcem s kamioni. Delovni čas Sekači so bili na delu 185 dni. kar je spričo hude zime precejšnje število. Pozna se, da so deževne Delavski svet GG je imel leta 1985 dve seji. Udeležba delegatov je bila 67-odstotna, kar je manj kot leto poprej (73%). O programu, ki je vseboval poprečno 8 točk, smo v Dolenjskem gozdarju pisali sproti. Odbor za izobraževanje je na dveh sejah sprejel program izobraževanja, obravnaval učni uspeh štipendistov, podelil štipendije za šolsko leto 1985—86 in objavil interni razpis za izobraževanje ob delu. Odbor stanovanjskega sklada je pripravil program razvoja stanovanjskega gospodarstva. Zbrana sredstva v višini 41,000.000 din smo namenili za nakup družbenih stanovanj (za dve stanovanji v Novem mestu in dve v Črnomlju 8,000.000 ter za rezervirano stanovanje v Novem mestu 6.000. 000) 14,230.000, za stanovanjska posojila 20,770.000 din ter za vračilo kreditov bankam 6.000. 000 din. Hkrati je odbor pripravil predlog o nakupu rezerviranega stanovanja v Novem mestu ter o najetju posojil pri Beograjski banki v višini 6,000.000 din, pri LB Črnomelj 3,000.000 din, pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto 2,588.000 din ter pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj 1,000.000 din. Odbor je pripravil predlog prednostne liste 76 prosilcev za dodelitev stanovanjskih posojil v letu 1985. Od 76 dni nadomeščali z delom v sobotah. Vsi zaposleni smo bili na delu 78 odstotkov od možnih delovnih dni, 7 odstotkov izostankov z dela gre na račun dežja, 2 odstotka zaradi bolezni in 13 odstotkov za dopuste in drugo. Pogled naprej Ker teče že četrto leto gospodarjenja po novi reviziji gozdnogospodarskega načrta, bo treba čimprej ugotoviti, ali so obveznosti v načrtih dosegljive, kar je vprašanje predvsem za blagovno proizvodnjo, ki seje približala načrtu samo leta 1980. Izkušnje kažejo, da bomo blagovno proizvodnjo dosegli le, če bomo vsaj v oddaljenejših gozdovih gospodarili oddelčno. Pomanjkanje tehničnega osebja bomo premostili s premeščanjem revirnih gozdarjev iz revirjev v revirje, kakor bo to zahtevalo delo. Žaga v Veliki loki daje pomemben dohodek, zato bomo poskrbeli, da bo vedno obratovala. Še naprej bomo žagali prage in premislili o možnosti izdelave embalaže za Tesnila Trebnje. Jože Falkner, dipl. inž. 1 zadeva zaradi odklonitve stanovanjskega posojila. Zadeva še ni zaključena, ker je vrnjena v ponovno obravnavo sodišču združenega dela I. stopnje, 2 zadevi zaradi odtegnitve nadomestila za bolniške izostanke. Obe zadevi sta bili dokončno rešeni v korist DO. 2 zadevi uveljavljanja invalidske upokojitve. Obe zadevi sta bili zaključeni v škodo naših delavcev, ker je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujeta pogojev za invalidsko upokojitev. Največ zadev pred temeljnimi sodišči se nanaša na zahtevke za plačilo biološke amortizacije. Teh zahtevkov je bilo čez 300. Večino jih je že pravnomočnih, dogaja pa se, da kljub pravnomočnosti ne uspemo doseči plačila zahtevkov, ker so rubeži pri dolžnikih neuspešni. Izobraževanje Program izobraževanja za leto 1985 je bil v celoti izpolnjen, razen seminarja Načrtovanje v gozdarstvu za delovodje, ki bo izveden v letu 1986. Za šolsko leto 1985/86 sta bili odobreni 2 štipendiji za program gozdar, 3 štipendije za visokošolski študij gozdarstva in 1 za višješolski študij. Trenutno štipendiramo 49 štipendistov in sicer: 31 na usmerjeni gozdarski šoli v Postojni, 11 na Biotehnični fakulteti — VTOZD za gozdarstvo, 1 na fakulteti za agronomijo in 6 na drugih srednjih šolah. V letu 1985 je pripravniško prakso opravljalo 52 delavcev. Invalidnost V letu 1985 je bilo 18 naših delavcev invalidsko upokojenih, 10 delavcem pa je bila priznana spremenjena delovna zmožnost. Zaskrbljujoče je predvsem to, da se starost invalidov oz. delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo znižuje, invalidnost pa je taka, da invalidom glede na preostalo delovno zmožnost v gozdarstvu ne moremo nuditi ustrezne zaposlitve. Iz poročila DSSS o delu leta 1985 prošenj je bilo ugodno rešenih 52. zavrnjenih pa 24. Odbor je pripravil tudi predlog prednostne liste prosilcev za dodelitev trosobnega družbenega stanovanja v Straži št. I6l, sobe v Straži št. 33 ter dvoinpolsobnega in enoinpolsobnega stanovanja v Črnomlju. Prvi dve stanovanji sta bili nato tudi dodeljeni, drugi dve v Črnomlju pa zaradi pritožb na prednostno listo še nista dodeljeni. Disciplinski postopek V letu 1986 je disciplinska komisija obravnavala 15 disciplinskih zadev. V 13 primerih so bili izrečeni disciplinski ukrepi, dve zadevi pa sta bili zaradi pomanjkanja dokazov preloženi in obravnavani v letu 1986. Najpogostejše kršitve delovnih obveznosti so bile: neupravičena uporaba delovnih sredstev, neopravičeno izostajanje z dela več kot 1 delovni dan, vinjenost na delu, malomarno opravljanje del oz. nalog. Za storjene in dokazane kršitve delovnih obveznosti so bili izrečeni naslednji disciplinski ukrepi: 3-krat prenehanje delovnega razmerja — pogojno od 6 mesecev do 1 leta, 4-krat javni opomin, 6-krat opomin. Spori pred sodišči Pred sodiščem združenega dela je bilo obravnavanih 5 zadev. Jelen in brest (Soteska. Foto: J. P.) 6. seja delavskega sveta gozdnega gospodarstva Novo mesto je bila v petek 23. maja 1986. Dnevni red: 1. Pregled in potrditev zapisnika zadnje seje 2. Delegatska vprašanja 3. Razprava in sklepanje o periodičnem obračunu 4. Sprejem sklepa o pomoči gozdarskih TO v toku »Gozdarstvo« Novo mesto pri odpravljanju posledic žledoloma 5. Sklepanje o podelitvi plaket gozdnega gospodarstva najzaslužnejšim delavcem; ugotovitev o najboljši TO v delovni organizaciji in o najboljšem proizvodnem delavcu 6. Ugotovitev o sprejemu Aneksa št. I k samoupravnemu sporazumu o poslovnotehničnem sodelovanju in informacija o programu razvoja AOP službe v srednjeročnem obdobju 7. Sprejem SaS o medsebojnih pravicah in obveznostih pri preprečevanju škod od divjadi in na divjadi ter pri uporabljanju zaščitnih sredstev 8. Zemljiškoknjižne zadeve 9. Odgovori na delegatska vprašanja 10. Razno Obrazložitev dnevnega reda: K 4. točki: Strokovni svet Gozdnega gospodarstva Novo mesto je na seji 28. aprila 1986 oblikoval mnenje, da delavski svet DO sprejme sklepe, s katerimi bo zavezal gozdarske TO za pomoč toku »Gozdarstvo« Novo mesto pri odpravi posledic žledoloma. K 5. točki: Dne 7. in 24. aprila 1986 je bil poslan dopis vsem TO in DSSS glede izbire najboljše TO, najboljšega proizvodnega delavca in priznanj Gozdnega gospodarstva Novo mesto najboljšim delavcem. Seja komisije za dodeljevanje priznanj bo 16. maja 1986. Takoj po seji bo delavskim svetom TO in DSSS dostavljen zapisnik komisije z oblikovanimi predlogi za podelitev priznanj. Delavskemu svetu predlagamo, da na seji: — ugotovi najboljšo TO v delovni organizaciji in najboljšega proizvodnega delavca (predlog bo pripravila komisija po kriterijih in merilih republiškega odbora sindikata, — sklep o dodelitvi priznanj (zlate, srebrne oz. bronaste plakete) najzaslužnejšim delavcem (predlog bo pripravila komisija po kriterijih pravilnika o dodeljevanju priznanj GG Novo mesto). K 6. točki: V juliju 1984 smo sprejeli samoupravni sporazum o poslovnotehničnem sodelovanju (Gozdno gospodarstvo—Novoles). S sporazumom smo izkazali priprav- Predsednik DS: Mirko Bajt, 1. r. Ijenost za razreševanje že sicer zelo dobrih poslovnih odnosov med obema DO. Z aneksom št. 1 razširjamo medsebojno sodelovanje še na področje računalniško informacijskega sistema. Delavskim svetom TO in DSSS predlagamo sprejem aneksa št. 1, za podpisnika samoupravnega sporazuma pa predlagamo direktorja DO. Strojna oprema, ki jo v DO uporabljamo za mehanografsko in računalniško obdelavo podatkov je zaradi zastarelosti (starost 20 let) v slabem stanju, pogosto se pojavljajo okvare, nadomestni deli so zelo dragi in težko se jih dobi. Vzdrževalci, s katerimi imamo sklenjeno pogodbo o vzdrževanju. nas opozarjajo, da ga ne bodo zmogli ker je strojna oprema, ki jo mi uporabljamo že zdavnaj izločena iz proizvodnje, zato rezervnih delov ni možno dobiti. Iz navedenega sledi, da nam bo strojna oprema popolnoma odpovedala in da ne bomo mogli izvajati tekočih obdelav podatkov. Zato so službe, ki uporabljajo mehanografske in računalniške stroje pri obdelavi podatkov, o tem obvestile strokovni svet (kolegij) DO, ki je na svoji seji 21. dec. 1984 imenoval komisijo z nalogo, da analizira dejansko stanje strojne opreme za obdelavo podatkov in izdela predlog nadaljnjega razvoja avtomatske obdelave podatkov v DO. Komisija je lani na podlagi analize opreme, potreb po avtomatski obdelavi podatkov in v okviru finančnih možnosti izdelala program razvoja avtomatske obdelave podatkov v DO za naslednje srednjeročno obdobje. Ob koncu leta 1985 je strokovni svet DO izdelani in predloženi program obravnaval in ga potrdil. V teku je že uresničevanju programa, ki predvideva nabavo potrebne strojne opreme v dveh tazah. V prvi fazi se opremi s strojno opremo službe na DSSS, v drugi fazi pa TO. V investicijskem načrtu za leto 1986 so zagotovljena sredstva za nabavo strojne opreme (prva faza). Z DO Iskra-Delta je sklenjena pogodba za strojno opremo z do- bavnim rokom 4 mesece, ki poteče 2. junija 1986. Večina pogodbene strojne opreme je že dobavljena. Odločili smo se, da ne bomo nabavljali samostojnega računalnika, ampak, da se bomo posluževali računalnika VAX785 pri DO Novoles. Zaradi tega je potrebno, da obstoječi samoupravni sporazum o poslovnotehničnem sodelovanju z DO Novoles razširimo še na področje avtomatske obdelave podatkov. V ta namen je izdelan aneks št. I. Po potrditvi in sprejemu aneksa bo sledila pogodba o uporabi računalnika VAX-785. Ob nabavi strojne opreme potekajo tudi pripravljalna dela za instalacijo strojne opreme, ki bo nabavljena v prvi fazi, in pa dogovor s PTT delovno organizacijo Novo mesto za pridobitev potrebnih linij za povezavo strojne opreme na računalnik VAX-785 pri DO Novoles Straža. Obenem rešujemo tudi kadrovska vprašanja. V januarju smo v Dolenjskem listu objavili razpis za dva delavca organizatorja-programerja. . K 7. točki: Na posvetu gozdarjev in lovcev 20. januarja je bilo dogovorjeno, da pripravimo osnutek samoupravnega sporazuma o preprečevanju škod pred divjadjo. Osnutek je bil poslan v javno razpravo vsem TO »Gozdarstvo« in zvezam lovskih družin in lovskim družinam. Zveze na osnutek niso podale pripomb, le delavska sveta tozd Gozdarstvo Črmošnjice in tozd Gozdarstvo Podturn sta podala pripombo k 6. členu osnutka: »Ta člen naj se briše ali spremeni: Gozdarji smo dolžni izvajati vso potrebno zaščito v primeru vnašanja tujih drevesnih vrst. Stalež divjadi mora biti v mejah, ki omogočajo normalno obnovo avtohtonih drevesnih vrst«. K 8. točki: Delavski svet tozda Gozdarstvo Podturn predlaga, da se odobri odkup gozdne parcele 4474/23 k. o. Smuka, ki je last Karla Blatnika. Ponikve 70, p. 61312 Videm-Dobrepolje. Parcela s površino 0,3108 ha leži sredi družbenih gozdov v GGE Poljane. Po predhodni cenitvi se lastnik strinja s kupnino 450.000,- din, s tem da stroške prepisa nosi GG. O sprejetju navedene kupnine je že razpravljal DS tozda Podturn in jo potrdil. Novo mesto, 12. maja 1986 V mladih sestojih smreke je žledolom povzročil znatno škodo. Samo v Radohi je bilo polomljeno 900 do 1000 m ’ drobnejšega drevja. Novomeški tozd je zato julija večino svojih delavcev zaposlil s pos-pravilom tega lesa. Delo je zamudno in nerodno, učinek pa temu primeren, okoli 1 do 2 m’. Na fotografiji: Alojz Drab pri delu. Radoha odd. 1.3 c. (Foto: M. Bajt) Gozdarska noč v Dolenjskih Toplicah V soboto, 5. julija, je bila na pi-kniškem prostoru v spodnjem zdraviliškem parku v Dol. Toplicah sedaj že tradicionalna Gozdarska noč. Organizatorji te turistične prireditve so poleg zdravilišča bili še turistično društvo Dolenjske Toplice in trije tozdi našega GG-ja. Gozdarstvo Podturn in Črmo-šnjice ter Hortikultura in vrtnarstvo. V gozdarskem programu so med seboj tekmovali v sekaških veščinah po trije tekmovalci iz Podturna in Crmošnjic. Pomerili so se v podiranju droga na balon in v kleščenju debla. Po prvi disciplini sta premočno vodila Domine Krese in Alojz Bobnar, ki sta vsak po dvakrat počila balonček. Pri kleščenju pa je Bob- nar napravil napako, ki je gledalci niso opazili, niso mu je pa spregledali strogi sodniki. Prvi je bil seveda spet Domine Krese iz Podturna, na drugo in tretje mesto pa sta se potem uvrstila Črmošnjičana Šime Dražetič in Nikola Bubnjič. Sredi prizorišča je bil postavljen tudi okoli 20 m visok mlaj. Pri nagradnem plezanju, nanj sta se izkazala Alojz Bobnar in Roman Avguštin, saj sta se povzpela do obešenih nagrad kar v delovnih čevljih. Med nagrajenimi, ki so najbolj točno ocenili višino mlaja, pa ni bilo nobenega od gozdarjev. Prireditev je po mnenju vseh zelo uspela. Slavko Klančičar, dipl. inž. « 1 jr 'm ( Rešil je črmošnjiško jelko — kraljico Roga Črmošnjiško jelko, imenujemo jo tudi kraljico Roga, večkrat omenjamo, malokdo pa ve, da je že davno ne bi bilo več, če je ne bi že odkazane rešil pred posekom tedaj gozdar pri LIP-u Novo^ mesto, sedaj upokojeni revirni gozdar Tone Vlašič. Kar trikrat, vsak po enkrat, sojo odkazali gozdarji, Vlašič se jih še spominja i;:£ po imenu, zaposleni so bili pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Takrat je namreč gozdno gospodarstvo skrbelo za gozdnogojitvena dela in odkazovanje, LIP (lesno industrijsko podjetje Novo mesto) pa za izkoriščanje gozdov. Vlašič se sporni- :•:£ nja, da je nedaleč stran stala šeena, nedosti drobnejša jelka, ki so jo delavci iz nevednosti posekali. « M Kritika Naše glasilo ima žal premalo sodelavcev, celo malokateri v uredniškem odboru imenovani član kaj prida ne sodeluje. Tudi glasu bralcev o glasilu, mislim pismenih, ki bi prišli do urednika, ni. Zato ni odveč zapisati kritiko, ki sem jo slišal. Bila je jedrnata. Slikovni material je slab, razen v zadnji številki, zapoznela poslovna poročila nikogar ne zanimajo, prav tako ne, kaj se dogaja v drugih tozdih in ne polnočne telefonske zgodbe, zgodilo se je, da je na prvi strani bila objavljena fotografija delavca, ki je bil v disciplinskem postopku. Ljudi ne zanimajo opisi s potovanj. Časopis naj bi izhajal redkeje. Morda si nisem vsega zapomnil. Verjetno bi hib v glasilu še našli. Pa naj bo zaenkrat dovolj. Še naprej vztrajno vabim k dopisovanju čimveč delavcev GG-ja. Ni namreč samo urednik kriv, da je Dolenjski gozdar tak, kakršen je. Z vašo pomočjo bo boljši. Opravljena gozdnogojitvena dela 1. I. 1986 — 30. VI. 1986 TO PLAN IZVR PRIPRAVA TAL POGOZDOVANJE INDIR. PREMENA OBZETEV ČIŠČENJE REDČENJE Ost.dala 0,N,U,ur VARS. POSEK V R E D N 0 S T Oa.p.,Na Naaadi Oa.p,Sp Na,Sp Na:I,II Na:I,II Ml.GŠ.KŠ NASADI I,II POVEC. GOJENJE ODKAZILO SKUPAJ 6IF NAZIV % hj t 1 ia ha ha t ta hi t URE «3 DIN Pia« 6.48 5.00 8.74 >.00 - 98.20 47.50 60.45 98.30 147.30 24.00 1.730 534 59.419.622 ll.2OO.i98 7O.6i9.82O.- 01 TOZD Izvr 3.60 1.00 5.23 1.00 0.25 27.50 13.50 1.60 9.60 13.70 6.00 527 1.005 14.767.099 5.600.099 20.567.198. NOVO MESTO % 55.6 20.0 55.8 20.0 - 28.0 28.4 2.7 9.0 25.0 30.5 188.2 25.0 50.0 28.8 Plaa 16.90 1.79 10.00 1.79 - 75.60 16.85 61.32 19.16 339.51 _ 1.312 4.190 64.376.484 9.676.800 74.053.284. 02 Izvr 3.61 - 5.19 0.30 - 12.25 6.43 19.72 2.40 60.93 - 1.470 7.297 33.019.876 6.838.400 37.858.276. * - 51.9 16.8 - 16.2 38.2 32.2 12.5 17.9 _ 112.0 174.2 51.3 50.0 Piam 46.90 - 29.10 - - 145.00 _ 112.80 16.40 113.25 _ 2.144 7.600 85.062.656 14.809.960 99.872.616. 03 TOZD Izvr 8.50 - 11.60 - - - - 30.40 12.80 11.00 - 500 7.520 32.766.678 7.404.980 40.171.458 * 18.1 - 39.9 - - - - 26.9 78.1 9.7 - 23.3 98.9 38.5 50.0 40.2 Piam 22.60 - 16.20 - 2.70 55.50 7.00 30.00 56.70 165.60 _ I.856 1.867 49.746.171 lO.i58.49O 59-904.661. 04 TOZD Izvr 6.50 3.00 5.70 1.00 2.00 14.50 - 2.50 1.00 46.00 - - 881 12.723.708 5.079.245 17.802.953. čhmoSnjice % 28.8 - 35.2 - 74.1 26.1 - 8.3 1.8 27.8 - . 47.2 25.6 50.0 29.7 Piam 9.90 3.00 11.40 3.00 25.00 58.05 30.80 25.50 229.80 74.00 138.OO 2.450 850 74.O53.866 i3.997.5OO 88.051.366. 05 TOZD Izvr 3.12 - 1.53 2.21 - 1.00 - 15.40 12.50 15.10 - 451 276 8.659.8II 6.998.750 i5.658.56l. ČRNOMELJ % 31.5 - 13.4 73.7 - 2.1 - 60.4 5.4 20.4 - 18.4 32.5 11.7 50.0 17.8 Piam 0.70 - 0.70 1.50 - 3.80 - 18.25 5.50 21.10 _ 319 87 6.923.799 1.283.850 8.207.649. 13 TOK Izvr - - - 1.00 - - 1.30 4.00 - 6.85 - 78 60 2.103.362 641.925 2.745.287. TREBNJE-SLP % - - - 66.7 - - - 21.9 - 32.5 - 24.5 69.0 30.4 50.0 33.5 Plan 103.58 9.79 76.14 11.29 27.50 526.15 102.15 3o8'.32 424.86 860.76 162.00 9.811 15.128 339.582.598 61.126.798 600.709.396. SK DRUŽBENI Izvr 25.33 4.00 29.25 5.51 2.25 55.25 21.23 7?. 62 38.30 153.58 6.00 3.026 17.039 104.040.332 30.563.399 136.603.751. SEKTOR * 24.5 40.9 38.4 46.8 8.2 13.0 20.8 23.9 9.0 17.8 3.7 30.8 112.63 30.6 50.0 33.6 Piam - 38.35 - 50.10 32.30 . 235.32 106.80 110.20 106.00 67.00 2.150 815 lO9.O59.2i7 45.36O.OOO 156.419.217. 11 TOK Izvr - 21.41 - 35.93 1.85 0.10 56.39 8.51 28.17 13.96 1.20 670 53 33.760.616 22.680.000 56.440.614. NOVO MESTO * - 55.8 - 71.7 5.7 - 19.8 8.0 25.6 13.2 1.8 31.2 6.5 31.0 50.0 36.6 Piam 24.70 6.00 24.12 6.00 . 148.10 99.40 127.35 34.50 191.42 38.10 1.600 40 85.781.983 17.638.600 103.220.383. 12 TOK Izvr 21.50 1.04 16.36 2.82 - 6.05 6.32 46.61 38.16 25.46 15.15 - - 26.87O.O32 8.719.200 35.589.232. ČRNOMELJ % 87.0 17.3 67.8 47.0 - 5.1 6.4 36.6 110.6 13.3 39.8 - - 31.3 50.0 34.5 Piam 2.20 4.40 2.20 4.00 8.00 37.70 _ 79.10 10.00 40.30 69.00 910 103 3i.39O.47O 7.560.000 38.950.470. 13 TOK Izvr 1.95 1.65 2.02 2.45 4.00 9.60 - 18.55 - 28.95 6.50 409 44 ll.52i.l67 3.780.000 i5.3Ol.l67. TREBNJE-ZS % 88.6 37.5 91.8 61.3 50.0 25.5 - 23.5 - 71.8 13. 3 44.9 42.7 36.7 50,0 39.3 Piam 26.90 48.75 26.32 60.10 40.30 185.80 333.72 313.24 154.70 537.72 156.10 4.660 958 226.231.670 70.358.600 296.590.070. SK ZASEBNI Izvr 23.55 24.10 18.38 41.20 5.85 15.75 52.71 736.7 6Ć.33 68.37 22.85 1.079 97 72.151.813 35.179.200 lO7.33i.Oi3. SEKTOR * 87.2 49.4 69.8 68.6 14.5 8.5 15.8 23.5 42.9 20.2 14.8 23.1 10.1 31.9 50,0 36.2 Piam 130.38 58.55 102.46 71.39 67.80 611.95 535.87 621.56 579.56 L 198.68 316.10 14.471 16.086 565.8l4.268 131.685.198 697.299.666. SK 0G Izvr 48.78 28.10 47.63 46.71 8.10 71.00 73.95 147.29 104.63 221.95 28.85 4.105 17.136 176.192.145 65.742.599 24l.934.744. NOVO MESTO % 37.4 48.0 46.5 65.4 11.9 11.6 17.0 23.7 18.1 18.5 9.1 28.4 106.5 31.1 50.0 34.7 Novice omnmmn mav m Kamr mirnim pobeljujt usnuo Cfozbnemucfczrppbaalim NowmA t> kolero mu izroča v oskrbovanje upom insko obeležje na 5ecn, ki je kilo svečano obkrito lir junija Wb i> opomin na Delovanje Čbseka za notranje zobene pri frebse&tvu 5rl05in OZllt za oblast HI. korpusa. 5 lem prenašamo borci skupnosti revolucionarne trabidje in njena izročila na vas in na vse bobočepeneracije vaših Delovnih JiuDl.. Tajnik obbora rAllin j4u$ec^_. JU (Za. S Mt Selu, 14^jumja tj&k Trtistbnik očkom Gozdno gospodarstvo Novo mesto bo skrbelo za obeležja na Seču Na Seču pri Črmošnjicahjebilo 14. junija letos odkrito obeležje v spomin na delovanje Odseka za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS in OZNE za oblast VII. korpusa. Na svečanosti je bilo obeležje izročeno v oskrbovanje Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. Na fotografiji je listina, ki jo je odbor skupnosti borcev OZNE za oblast VII. korpusa izročil direktorju Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Stara, lesena kmečka hiša na Jagodniku pri Hmeljniku je zgovorna priča o uporabnosti lesa in o delovnih spretnostnih naših prednikov. (Foto: M. Bajt) r "N v j — Odbor za izobraževanje, štipendiranje in pripravništvo Gozdnega gospodarstva Novo mesto je na seji 18. junija 1986 izvolil za svojega predsednika v naslednjem dveletnem obdobju ing. Jožeta Kureta. * — Na isti seji je odbor podelil štipendije šestim prosilcem za program gozdar. * — Za naslednjo sejo bo obdob-ru predlagano, da podeli še naslednje štipendije: 3 štipendije za program gozdarski inženir, 5 štipendij za program diplomirani gozdarski inženir, 2 štipendiji za program »kuharstvo« * — Uspeh štipendistov Gozdnega gospodarstva je ob koncu šolskega leta naslednji: uspeh število štipendistov zadosten 4 dober 14 prav dober 5 imajo popravne izpite 3 uspeha še ni javilo 12 * — Sl. avgustom 1986 bodo v delovno razmerje sprejeti kot pripravniki dosedanji štipendisti Gozdnega gospodarstva: gozdarski tehniki: Sandi Kavšek, Janez Božič, Bojan Vintar, Rajko Vrlinič, Nada Senica, ekonomski tehnik. Armin Tomašič, vrtnarski tehnik. Drago Bjelajac, vzdrževanje vozil in strojev. Nekatera od teh delovnih razmerij bodo sklenjena za določen čas. — V mesecu oktobru (od 2. do 17. oktobra 1986) bo proizvodno delo opravljalo 11 učencev — štipendistov GŠC Postojna. — Konferenca OOZS Gozdnega gospodarstva je na seji 8. julija 1986 evidentirala: — ing. Nika Goleša za predsednika delavskega sveta DO, — Jožeta Vidmarja (združeni kmet — TOK Gozdarstvo Črnomelj za namestnika predsednika delavskega sveta DO, — Jako Jermana za predsednika odbora stanovanjskega sklada, — Jureta Krampelj za predsednika disciplinske komisije. Lado Javornik Proizvodnja in odkup do konca junija 1986 Iglav. Tehnika Ustav. Goli Prost. les Skupaj načrtovano m3 4.415 6.739 4.689 4.801 20.639 TOZD NOVO MESTO doseženo ®3 3-207 2.901 2.936 2.308 11.352 * 73 43 63 48 55 načrtovano ®3 10.218 7.577 5.787 4.588 28.170 TOZD STRAŽA d»Bežen* m3 10.150 4.582 3.106 1.444 19.282 % 99 60 54 31 68 načrtovano ■3 19.425 4.872 5.006 2.413 48 4.362 33.665 TOZD PODTURN doseženo ®3 12.715 2.015 41 l.l8l 18.324 % 65 27 54 načrtovano 11.109 9.428 3.990 4.208 28.735 14.848 TOZD Č&MOČNJICE doseženo «3 6.709 3.563 2.803 1.773 42 % 60 38 70 52 načrtovano «3 4.557 . 2.842 5.581 7.075 4.360 21.573 TOZD ČRNOMELJ doaožcno ®3 2.582 2.746 2.396 10.566 % 62 46 39 55 49 načrtovano ®3 510 598 591 255 1.954 TOK JREBNJE-družb. doaežono 9 59 194 343 12 988 % 86 32 58 5 51 načrtovano 50.234 34.790 15.837 46 27.138 22.574 139.736 SKUPAJ DRUŽBENI doaeženo ■3 36.062. 14.347 9.114 75.360 % 72 53 40 56 8.000 13.320 3.000 11.850 36.670 TOK NOVO MESTO doseženo * "3 4.312 54 8.836 64 1.906 64 1.316 11 16.370 45 načrtovano 2.230 13.640 3.090 4.610 23.570 TOK ČRNOMELJ doaežono * ®3 919 41 10.152 74 2.098 68 460 10 13.629 58 načrtovano n>3 1.900 3.800 1.050 3.550 10.300 TOK TREBNJE doseženo ®3 1.116 2.098 324 387 3.925 % 59 55 31 11 38 načrtovalo 12.130 31.260 7.140 20.010 70.540 SKUPAJ ZASEBNI ■3 6.347 21.086 9.328 2.163 33-924 % 52 67 61 11 48 načrtovano 62.364 66.050 39.278 42.584 205.276 SKUPAJ 00 42.409 36.923 18.675 11.277 109.284 % 68 56 54 26 53 V soboto, 31. maja 1986, je tozd Gozdarstvo Straža organiziral proizvodno-športno tekmovanje. Tekmovanje seje odvijalo v dveh delih, in sicer so bila tekmovanja v šahu, streljanju in kegljanju v petek, naslednji dan pa so bila tekmovanja v metu krogle, krosu in vlečenju vrvi. Tekmovanja so pokazala, da se tekmovalna zagrizenost po nekajletnem mrtvilu zopet veča. Vse temeljne organizacije so prijavile kompletne ekipe, razen tozda Vrtnarstvo in hortikultura, kije nastopil samo v streljanju. Glede na popularnost in zagrizenost smo pridobili tudi sodnike za posamezne panoge in s tem poskušali zagotoviti pravilen potek tekmovanja. Pri organizaciji tekmovanja v krosu, metu krogle in vlečenju vrvi je bil organizator prisiljen spremeniti tekmovališča zaradi tekmovanja šoferjev. Tekmovanja v metu krogle in krosu so potekala v redu. Najboljši so brez težav osvajali prva mesta. Zapletlo pa seje pri vlečenju vrvi. Ta disciplina iz leta v leto do vrhunca razgreje že tako precej vročo gozdarsko kri. Gledalci, ki navijajo za ekipe, pa so v svoji strasti že podobni brazilski koridi. Tekmovanje, ki je pravzaprav enostavno, ima nekatera pravila, ki pa jih na žalost tekmovalci ne poznajo. Predstavniki ekip (praviloma naj bi bili to športni referenti na TO) pa zelo malo sodelujejo (če sploh sodelujejo). Vse zgoraj naštete okoliščine pa tudi druge, ki jih ni mogoče na kratko opisati, vplivajo na sodnike tako, da je njihovo delo otežkočeno. Navedene okoliščine so vplivale tudi na i/id dvoboja med tozdom Gozdarstvo Črno- melj in tozdom Gozdarstvo Straža. Po sodniški odločitvi je bil prvi diskvalificiran (zaradi prestopa). kar pa črnomaljska ekipa ni hotela priznati. Zapisnikar, ki jev najboljši veri hotel umiriti duhove, pa je napravil napako in vpisal v zapisnik zmago tozdu Črnomelj. Posledica tega je bila 3. mesto za tozd Gozdarstvo Črnomelj in 5. mesto za tozd Straža. Ob upoštevanju sodnikove odločitve bi Črnomelj zasedel 4. mesto. Straža pa 2. mesto. Pri upoštevanju teh rezultatov bi Straža-ni zopet postali prvaki v vsem športnem delu tekmovanja. Črno-maljčani pa bi ostali na istem mestu. Pri tekmovanju v športnih disciplinah seje letos pojavilo še nekaj, kar je negativno vplivalo na potek tekmovanja. Nastopili so tekmovalci, »kooperanti«, za katere pa nihče ni vedel (najmanj pa vodja ekipe), ali lahko tekmujejo ali ne. Skrajno neodgovorno so delali sestavljalci ekip pa tudi vodje TO, ki bi morali biti seznanjeni s tem. Pri organizaciji naslednjih tekmovanj predlagam organizatorjem naslednje: — rešiti status kooperantov (pismeno dokazilo), — častno razsodišče naj ne bo samo na papirju, — ograjena tekmovališča, — povečati število sodnikov (predvsem pri vrvi), — izključiti pohodno enoto iz športnega tekmovanja, — točno določiti pravila (športna oprema, copati), — vodje ekip (športni referenti TO) morajo vsaj na teh tekmovanjih opraviti svojo dolžnost, — poimenske prijave vsaj teden pred tekmovanjem. Stane Pirc Pri streljanju z zračno puško so bili najboljši člani toka Črnomelj. V sredi posamični zmagovalec Tadej Burazer. (Foto: ,J. Blažič) Ekipa DSSS zmagovalka v kegljanju. (Foto: .1. Blažič) SL/'s* r Ob proizvodno-športnem tekmovanju v Straži Pri vlečenju vrvi seje potrebno pošteno potruditi. Ekipa tozda St- Alojz Jarc, GC-jevski šahovski zmagovalec. (Foto: J. Blažič) raža. (Foto: J. Blažič) Drugi v sekaškem tekmov anju je bil Izidor Fink. (Foto: J. Blažič) Ivan Fink, zmagovalec med vozniki tovornjakov. (Foto: J. Blažič) Pri kegljanju najboljši. (Foto: bil najhitrejši med tekači. J. Blažič) (Foto: J. Blažič) ( Iz tozda Straže ) Ob upokojitvi Staneta Koncilja Pred kratkim seje upokojil naš dolgoletni sodelavec Stane Koncilja iz Vinkovega vrha pri Dvoru. Spominjam se leta 1953, koje skupaj s svojimi tremi brati začel delati pri meni v revirju Rog. Takrat je bila to moja najboljša seka-ška skupina po disciplini, gozdnem redu, izdelavi in učinkovitosti. Kasneje sva se sicer za nekaj let razšla, vendar ne od delovne organizacije, pač pa na različna delovišča. Od leta 1961 sva bila spet skupaj na tozdu Gozdarstvo Straža in prav do zadnjega dne delala v revirju Soteska. Moram reči, da je bilo najino sodelovanje vedno zelo dobro. Saj je bil Koncilja dober in vesten delavec in je gotovo eden izmed redkih sekačev, ki je sekal polnih 34 let. z benefikacijo pa celih 40 let. Stane! Ko si ob slovesu podajamo roke, se ti osebno in v imenu sodelavcev zahvaljujem za tvoj prispevek pri našem skupnem delu, obenem pa ti želimo, da preživljaš zaslužen pokoj še dolgo let zdrav. Tvoja puška, ki jo boš sedaj še bolj pogosto nosij po gozdovih, naj ti dobro nese! Želimo ti tudi, da bi ti trta v gori pod Šentpavlom vedno rodila obilo sladke vinske kapljice! Franc Čibej ( Novice iz Podturna — Gozdarski inšpektor inž. Jože Kruljac je 29. maja pregledal sečišče v odd. 67 revir Rog. Tu je bil v ograji opravljen v snegu na površini okrog 8 ha končni posek. Pomladek je dobro očuvan. Prav tako sije ogledal, kako smo opravili sečnjo v odd. 46, revir Rampo-ha, to je v širšem zaščitenem pasu Baze 20. Po zapisniku sodeč je bil z našim delom zadovoljen. * — Dvodnevne ekskurzije društva knjigovodskih delavcev v Bu-dimpešo 13. in 14. junija so se udeležile Milena Čibej, Milena Bobaš in Pavla Markovič. Udeleženke so plačale 6.000 din prispevka. * — 19. junija se je konstituiral novi delavski svet našega tozda. Za novega predsednika je bil izvoljen revirni vodja Metod Rom, ki je novo funkcijo prevzel za dosedanjim predsednikom Jožetom Avguštinom. Na isti seji je bil za vodjo tozda za novo štiriletno mandatno obdobje ponovno potrjen inž. Slavko Klančičar. ■ * — Strokovne ekskurzije novomeškega društva inženirjev in tehnikov v Francijo, kije bila od 22. do 26. junija, so se iz našega tozda udeležili: Slavko Klančičar, Metod Rom. Božo Miklič in Jože Berus. Vsak je plačal 20.000 din prispevka. * — 30. junija so pričeli z. obže-tvijo sadik v nasadih učenci zadnjega razreda osnovne šole in srednjih šol. Prijavilo se jih je okoli 30, zato je zjutraj na avtobusu in kombijih večji dren kot doslej. * — Na gozdarski noči v Dolenjskih Toplicah so kot tekmovalci nastopili sekači: Alojz Bobnar, Domine Krese in Silvo Krese. Kot sodniki in organizatorji pa Slavko Klančičar, Niko Goleš in Metod Rom. * — 8. julija je bil prevzem asfaltirane ceste Podturn-Lukov dom, dolge 6,2 km. Cesta je stala 326.024.647 din. Komisijskega ogleda so se udeležili predstavniki izvajalca SCT iz Ljubljane, ZCP inženiringa, UJV Novo mesto, RSNZ Ljubljana, Cestnega podjetja Novo mesto, odbora za urejanje Roga in našega tozda. * — 9. julija je pred izpitno ko-misjo uspešno opravil strokovni izpit naš sodelavec gozdarski tehnik Branko Turk. Pred tem je opravil pripravniški staž pod mentorskim vodstvom ing. Nika Goleša. Čestitamo. * — Zadnja skupina tečajnikov gozdarjev (sekači, gojitelji) je 30. aprila opravljala v našem tozdu zaključne praktične izpite. Med sedmerico kandidatov so bili trije naši. in sicer: Bojan Mavsar. Branko Križe in Jože Zupančič. Kljub slabemu vremenu je izpitni komisiji uspelo pripeljati izpite do uspešnega konca. Spričevala so bila novim sekačem motoristom podeljena na krajši slovesnosti v jedilnici naše menze. — 6. maja, po končanem sestanku revirnih gozdarjev smo se vsi udeleženci odpeljali na žago Rog. Tam smo se dobili z inženirjem Prelesnikom iz sosednjega tozda Pugled, ki nas je popeljal v njihov gozdni rezervat Rajhenav-ski Rog. Večina med nami je bila prvič tu. Ker ni bilo daleč, smo se po ogledu zapeljali še malo dalj in se poklonili debeli črmošnjiški jelki. * — Za konec izobraževalnega dne za člane dita Gozdarstvo GG Novo mesto 9. maja smo si ogledali nasad Meniški steljniki. Najprej so poslušalci izvedeli o nekdanji podobi steljnikov, potem pa jim je inž. Peter Dular opisal sedanje stanje’ Precej računamo na prirodno vnešeni hrast. * — Inž. Peter Dular se je od 14. do 15. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani udeležil dvodnevnega posvetovanja o umiranju gozdov. Tudi druge naše temeljne enote so poslale pc enega udeleženca. * — Šest članov gozdno-tehnič-ne ga osebja našega tozda sije 15. maja ogledalo na Gospodarskem razstavišču razstavo tehnika za okolje. Najdlje smo se pomudili na tistem delu razstave, ki jo je pripravil gozdarsko-lesni inštitut Slovenije. Zanimale pa so nas tudi predvidene zajezitve rek Mure in Save ter razni čistilci za pitno vodo. Bilo je prav v času černobilske nesreče in sodelavci inštituta Jožef Stefan so slučajnim mimoidočim z aparatom kontrolirali količino radioaktivnega joda v ščitnici. Tudi mi smo se postavili v vrsto in takoj lažjega srca zapustili prizorišče. * — Cilj letošnjega sindikalnega izleta našega tozda je bila Logarska dolina. Na poti tja smo si ogledali Kamnik, stolnico v Gornjem gradu, ki je cerkev z največjo prostornino notranjosti pri nas, in Savinjski gaj v Mozirju. Čeprav je bila sezona tulipanov že mimo, je park ob reki Savinji napravil na nas zelo lep vtis. Kosilo smo imeli v turistično lepo urejenih Lučah. Na koncu Logarske doline v soseščini zaplat snega in slapa Rinka smo potem obedovali na prostem. Vseh 36 udeležencev izleta je bilo zelo zadovoljnih. * — 19. maja smo v prisotnosti zelo velikega števila sorodnikov. sodelavcev in vaščanov pokopali sekača Franca Avguština (roj. 1936) iz Meniške vasi. Bolehal je od začetka letošnjega leta in gaje neozdravljiva bolezen hitro vzela. Z njim smo izgubili dobrega delavca, ki nam bo vedno ostal v lepem spominu. * — Upokojene člane dita Gozdarstvo iz vse Slovenije je pot na njihovi ekskurzije dne 28. maja pripeljala tudi v naš tozd. Pred tem so videli semenski nasad zelene duglazije in intenzivni nasad Smrečnik v tozdu Črmošnjice. Želeli smo jim pokazati partizansko bolnico Jelendol. pa je predolg in zelo nizek avtobus ni mogel zaviti tja. Peljali smo jih potem na Podstenice, kjer so se nekateri, ki so pred vojno tu službovali, zelo razgovorili (inž. Jug). Zaradi hudega naliva smo jim nasad Meniški steljniki pokazali le mimogrede iz avtobusa. Sicer pa so bili tudi že na tesnem s časom, ker so jih pričakovali še v Novolesu. Slavko Klančičar, dipl. ing. gače. Če se v svojih pogledih motim, se opravičujem. Sicer pa dajem svoje opažanje še komu drugemu v razmišljanje. Franc Čibej \ Zanimivosti Na posvetovanju o gospodarskem oskrbovanju z vodo, ki je bilo maja v Skopju, so strokovnjaki ugotovili, da bo preskrba z vodo prišla v še večje težave, če ne bomo dobro, premišljeno in organizirano skrbeli za čiste vodne izvire in vod-ozbirna območja. Ocenili so, da danes stane 1 liter vode v sekundi z zgraditvijo distribucijskega sistema 6 milijonov (novih) dinarjev. Iz vodovodov se oskrbuje 7,8 prebivalcev Jugoslavije (35 odstotkov). Ker se kar 36 odstotkov vode izgubi, so razpravljali tudi o tem, kako te izgube zmanjšati. V________________________J GOZD V gozd večkrat grem, lepoto njegovo občudujem. Je najlepši spomladi, a lep je tudi pozimi. Spomladi listje zeleni, spreminja barve in brsti. Pozimi sneg leži na vejah, zalo je kot v pravljici. S snegom veje pokrite živalim so v zavetje. Jeseni listje odpada, veje so gole. otožne. Na jug ptice odletijo, otožno pesem nam v pozdrav zažvrgolijo. Po gozdu hodim, mile ptice ogledujem in jih občudujem. Gozd — bogastvo veliko, nad vse raznoliko. Ogromen, velik si. z vseh strani obdajaš nas z darovi raznimi! Klavdija H rus. 5. b. Osnovna šola Pavla vas ( Razmišljanje ) »Razmislite,« je dejal eden na- dejstvu, je videti, kot da ne de-ših vodilnih delavcev pred nekaj lamo pod isto streho in ne opra-leti, ko smo na sindikalni konfe- vljamo enakih nalog. Ko sem renči razpravljali o neki zapleteni vpraševal nekaterenjihove(našel) zadevi. sekače, ki so že včasih tekmovali — so mi odgovorili, da jih ni nihče Naj mi neimenovani tovariši njtj vprašal, če bi tekmovali, oprosti, da sem si sposodil njegov izraz. Ampak mene sedaj sili k §e nekaj me rnoti. Opažam, da razmišljanju dejstvo, da ob letoš- se strokovni kader toka kot po njem proizvodno-športnem tek- pravilu vedno maloštevilno udel-movanju ni sodelovala (tekmova- ežuje raznih strokovnih predavanj la) nobena ekipa toka ali posa- in strokovnih ekskurzij, ki jih na-meznik v sekaškem programu, če vadno organizira naš dit. Skoraj izvzamemo neobvezno tekmova- vedno slišiš izgovor, da so preob-nje. Še pri tem tekmovanju se mi remenjeni z delom. Drugi pa zdi, da so se fantje prijavili le vsak nismo oz. nimamo nobenega desant! Če bi človek sodil le po tem ]a9 Statistični podatki kažejo dru- Ogroženost drevesnih vrst (vse vrste skupaj v %) po GG območjih 8 g .s . I 1 i J 1 f V propadanju Štev.dreves Tolmin 52.« 3«,0 5,3 «,2 4,2 32«3 Bled “J,9 33.6 13,7 «,4 «,« 1441 Kranj 35,9 32,0 15,7 8,9 7,5 1716 Ljubljana 37,9 36.« 9.1 7.« 7,8 3«55 Postojna «4,7 28,2 6,5 7,6 10,9. 2093 Kočevje «7,5 25,3 9,8 8,5 8,8 1393 Novo mesto 53,3 36,5 3,8 3,3 3.0 2087 Brežice 56,2 37,9 3,2 2,2 0,5 916 Celje 55,0 20,« 9,3 8,1 7,2 1331 Bazarje 50,7 2a,0 12,2 6,5 5,6 1152 Slovenj Gradec 26,9 27,9 18,5 13.1 13,6 2210 iteribor «6,5 17,7 13,7 8,2 13,8 2587 Murska Sobota 68,2 29.« 1,1 - 1,3 633 Kras «7,8 3*3,« 7,5 3.8 2.« 575 Skupaj «5.« 30.« 9,9 6,8 7,5 24832 Ogroženost smreke po GG območjih (v %) Tabela B 1 1 3 1 3 ra 1 l 1 £ g .s £ £ o. 8 1 1 £ 'O Tolmin 21,4 42,6 18,2 12,7 5,1 472 bled 31.5 38,7 18,9 5.3 5,4 834 Kranj 14,6 37,b 27,4 11,9 3,5 776 Ljubljana 21,8 41,6 24,4 9,8 2,3 863 Postojna 36,3 5«,6 5.9 1,6 1,6 Kočevje 6,3 30,8 36,8 17,0 9,1 253 Novo mesto 21,8 59,1 ,11.9 6,3 0.9 335 Brežice 10,7 46,4 21,4 14.3 7,1 56 Celje 14,4 23,9 25,8 23,6 12,2 366 Nazarje «9,7 18,0 16,9 8,9 6,5 718 Slovenj Gradec 17,3 26,6 24,3 16,5 13,3 1469 Maribor «0,7 1,2 38,1 10,5 3,5 750 Murska Sobota 90,0 5.0 3,3 - 1,7 60 Kras 45.5 9,1 - H,2 27,3 11 Skupaj 26,1 31,5 23,3 12,1 7,0 7271 .# « I I 15. republiško delovno-proizvodno tekmovanje gozdarjev Slovenije 1 1 J Naši sekači in vozniki med najboljšimi 13. in 14. junija je bilo na Bledu 15. republiško delovno-proizvod-no tekmovanje gozdarjev Slovenije. Po prihodu na Bled in nastanitvi v Sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica in hotelu Jelovica se je začelo v upravni stavbi GG Bled žrebanje sodnikov za posamezne discipline in žrebanje štartnih številk tekmovalcev. Isti dan, to je 13. junija, seje začel tudi teoretični del tekmovanja v prostorih hotela Jelovica ter seminar za sodnike in vodje ekip. Po končanem testiranju seje začela okrogla miza o zagotavljanju psihofizičnih sposobnosti gozdarjev. V razpravah so poleg gozdarskih strokovnjakov sodelovali tudi zdravniki-specialisti, ki de- lajo na tem področju. Zvečer je bila v festivalni dvorani na Bledu slavnostna otvoritev tekmovanja gozdarjev — sekačev in voznikov tovornjakov ter razstave. Slavnostni govornik je bil republiški podsekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dipl. inž. gozdarstva Zvone Nastran. TOK Gozdarstvo Trebnje po lanskih uspehih gospodarjenja tretji v Sloveniji. Med trojieo najboljših posameznikov tudi Drago Gril iz Podturna. Ob tej priložnosti so bili razglašeni tudi najboljša TO v Sloveniji, najboljši proizvodni delavci ter inovator v letu 1985 v gozdarstvu. Med tremi najboljšimi TO je po merilih republiškega odbora sindikata tok Gozdarstvo Trebnje. Drago Gril, traktorist pri spravilu lesa iz tozda Podturn, je uvrščen med tremi najboljšimi proizvodnimi delavci v gozdarstvu Slovenije v letu 1985. Slavnostna otvoritev je bila popestrena s kulturno umetniškim programom. Drugi dan seje na športnem igrišču na Bledu na dobro pripravljenem tekmovališču začel praktični del tekmovanja. Za tekmovanje gozdarjev-sekačev je bilo prijavljeno 60, za tekmovanje gozdarjev-voznikov gozdarskih tovornjakov pa 23 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo organizirano zelo dobro in je potekalo hitro. Uspehe smo lahko spremljali sproti po zaslugi AOP službe GG Bled. Naš najbolje uvrščeni med sekači Domine Krese, ki je 6. v Sloveniji, nas bo zastopal tudi na zveznem tekmovanju Na tekmovanju gozdnih delavcev sekačev je zmagal že izkušeni tekmovalec in večkratni republiški prvak Ivan Čuk iz GG Postojna, ki je zbral 943,5 točke. Od naših tekmovalcev je najbolje uvrščen na šestem mestu Z doseženimi 893 točkami Domine Krese. Na 19. mesto se je uvrstil Alojz Bobnar, ki je zbral 849 točk, sledijo na 24. mestu Alojz Primc (836 točk) in na 31. mestu Izidor Fink (820.5 točke). Prvo mesto med ekipami je dosegla ekipa GG Postojna, ki je zbrala 2747 točk. Ekipa GG Novo mesto v sestavi Domine Krese, Alojz Bobnar in Alojz Primc je zbrala 2578 točk in se uvrstila na 6. mesto. Ekipa voznikov tovornjakov Fink in Turk druga v Sloveniji, med posamezniki Fink tretji Na sosednjem tekmovališču je sočasno potekalo tekmovanje voznikov tovornjakov. Ekipa GG Novo mesto v sestavi Ivan Fink in Jože Turk je zbrala 828 točk in se uvrstila na drugo mesto v Sloveniji. Prva je ekipa GG Postojna z 846,8 toke. Med posamezniki seje na prvo mesto uvrstil Dušan Kovač iz GG Postojna s 432 točkami, na tretje mesto se je uvrstil Ivan Fink s 420 točkami. Naš drugi tekmovalec Jože Turk je zbral 408 točk in se uvrstil na 9. mesto. Šest najbolje uvrščenih gozdarjev-sekačev na republiškem tekmovanju bo zastopalo republiko Slovenijo na zveznem tekmovanju. ki bo na Bledu od 18. do 20. junija. Med njimi je tudi naš najmlajši tekmovalec Domine Krese, ki se je uvrstil na šesto mesto. Na zaključnem delovno-proizvodnem tekmovanju gozdarjev Jugoslavije mu želimo čim več uspeha. Niko Goleš, dipl. inž. Domine Krese 4. na tekmovanju gozdarjev sekačev Jugoslavije Med ekipami je prvo mesto dosegla ekipa SR Slovenije v sestavi Ambrožič, Krese, Baša, Likar, Lenko in Štemberger. Zbrala je 5088.5 točke. Šest najboljših posameznikov L Marko Lamešič točk SR Hrvatska 923,5 2. Ratko Došič SAP Vojvodina 919,5 3. Bogdan Ambrožič SR Slovenija 909,0 4. Domine Krese SR Slovenija 903,5 5. Miran Baša SR Slovenija 888.5 6. Milan Lišanin SR Srbija 888.5 Tudi Krese pripomogel k ekipni zmagi Slovenije Na 24. delovno-proizvodnem tekmovanju gozdarjev Jugoslavije. ki je bilo od 18. do 20. junija 1986 na Bledu, je Domine Krese zbral 903,5 točke in se uvrstil na izvrstno 4. mesto med 47 najboljšimi sekači iz vse Jugoslavije. Razvrstitev ekip: točk 1. SR Slovenija 5088,5 2. SR Hrvatska 5022,5 3. SAP Vojvodina 4977,5 4. SR Srbija 4737,0 5. SR BiH 3776,0 6. SR Črna gora 3735,0 7. SAP Kosovo 2809,0 8. SR Makedonija 1926,5 Uspeh Domineta Kreseta v posameznih vrstah ttekmovanja: obračanje lista — 2. mesto (68 točk), prežagovanje s kombiniranim rezom — 6. mesto (188 točk), zasek z motorno žago — 4. mesto (160 točk), definitivno prežagovanje— 16. mesto (123 točk), podiranje na balon — I. mesto (45 točk), kleščenje vej — 19. mesto (110 točk), natančno prežagovanje hloda na podlagi — 13. mesto (119, 5 točke), teoretični del — 9. mesto (90 točk) Niko Goleš, dipl. inž. Pomembna zadeva Dopust imam in na vrtu za hišo lopatam zemljo. Pri delu me zmoti močno trkanje na okno verande. Pogledam k hiši. Ženina mati je. Z roko mi daje znake, naj hitro pridem k telefonu. »Nekdo te kliče. Pravi da je nujno.« mi še zavpije. Odložim lopato, sezujem blatne škornje, obujem čevlje in odhitim po stopnicah navzgor. Toda še predno uspem vzeti v roke slušalko, je zveza prekinjena. Počakam še nekaj časa in odidem ponovno na vrt. Ne zasadim dvakrat lopate, ko je mati spet pri oknu: »Kar naprej kliče telefon, najbrž je spet oni.« Sezujem škornje in planem kar v nogavicah po stopnicah. Toda spel ne uspem. Ko pridem ob 11. uri z vrta v hišo pontalicat mi tašča reče: »Oni je spet klical. Povedala sem mu. da te ni tu. pa mi je rekel, naj zapišem njegovo številko. Pravi, da je nujno in ga zagotovo pokliči.« Kaj bi neki moglo biti tako pomembnega za mene, da se ta človek tako trudi? Najbrž je najprej klical v službo, a so mu povedali, da sem doma. Spomnim se. da ima letos več kolegov 50 let in praznujejo Abrahama. Najbrž bi me kdo rad videl poleg. Zavrtim številčnico. »Krasno. res krasno.« zaslišim zadovoljni glas znanca pri krajevni SZDL. »Tesle kaj ... « hitro nadaljuje oni. »Najbrž ste že slišali... na našem koncu nam je umrl sosed in danes ob pol treh je pogreb. Nikogar ni. da bi mu povedal nekaj besed v slovo. Vsi pravijo, da od hude žalosti ne bi spravili niti glasu iz sebe. Kes ne bi bilo prav, da bi ga kar tako dali v jamo ... Pa smo se spomnili na vas. Tam je to malenkost ... « »(lovor pa imate, kaj?« »Ne. tudi tega bi kar vi napisali.« »Saj človeka komaj poznam!« malce vzrojim. »Tam bom kar jaz sedaj povedal nekaj podatkov ...« Slavko Klančičar, dipl. inž. Nič nas ne more presenetiti Nekaj minut čez polnoč je in pravkar sem legel k počitku. Utrujen. toda zadovoljen pomislim, kako je prav. da sem se že sedaj vrni/ z dolgega potovanja. Jutri bo delovni dan. Pa zazvoni telefon. Zdrznem se in skoraj prestrašim: »Kaj pa je zdaj to?« T slušalki zaslišim glas predsednika sveta naše krajevne skupnosti: »Takoj pridite v krajevno pisarno. Kličem vse dosegljive člane sveta. Pravkar se je pričela vaja Nič nas ne sme presenetiti!« »O jej,« zajavkam in ker se s predsednikom dobro poznava še dodam: »Toda mene ste vseeno presenetili!« Predsednik pa še reče: »Tudi soseda spotoma pokličite. Njega sem najprej lelefonično klical. pa se ga sploh ne da priklicati.« Hitro se oblečem in čez nekaj trenutkov že pozvonim pri sosedu. Zvonec pa samo zoprno potihoma brni. kot da je pokvarjen. Stopim pod okno spalnice in nekajkrat pokličem. Zaradi že hladnih jesenskih noči pa to ni samo zaprto, ampak so spuščene tudi rolete. Uspeha seveda ni. Res zoprna zadeva, takole sredi noči buditi ljudi. Pa odidem sam. Šele ob 6. uri zjutraj sem opravil z dežurstvom in nalogo, ravno prav. da sem šel kar naravnost v službo. Popoldan zagledam na vrtu sosedo in ji povem, kako sem ponoči »vasoval'« in klical pod njihovim oknom. »Nič nismo slišali,« reče. »Telefon namreč vsak večer kar izklopimo. Ce nam kdo misli povedati kaj lepega, lahko to pove tudi podnevi. Sicer pa imamo s temi zmešanimi telefonskimi zvezami same slabe izkušnje. Kar naprej so nas budili razni gostje, ki so klicali zdraviliško recepcijo.« Dam ji kar prav. To z izklopom res ni neumna domislica, pa še kakšen Nič nas ne sme presenetiti te ne more presenetiti. Slavko Klančičar. dipl. inž. Neobičajna pomoč po čebeljem piku Poleti ali na izletu predstavljajo žuželke največjo neprijetnost. Ne samo, da so nadležne in, da ogrožajo nemoten oddih, temveč lahko njihovi piki postanejo zelo nevarni. To se predvsem nanaša na čebele in ose. Toda tudi veliko pikov komarjev lahko povzroči rahlo zvišano temperaturo. Tudi pik čebele, ali ose je zelo boleč. Na mestu pika nastane boleča oteklina in vnetna rdečica. Zelo je treba čim prej izvleči in sicer najbolje s pinceto. Pri tem bodite posebno pozorni na to, da se mesta pika ne dotikate in ne pritiskate nanj. Potem ko ste izvlekli želo, mesto pika operitez vodo in milom, nakar pa ga premažite z razredčino alkoholnega kisa in bolečine bodo ublažene. (QWCXQti DOLENJSKI GOZDAR —’ Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Pen-ca. Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1100 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto. \_________________y m Preračunavanje rezultatov. (Foto: J. Blažič) Najmočnejši pri vlečenju vrvi delavci tozd Transport in gradnje. (Foto: J. Blažič)