Štev. 92 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v sredo 20. aprila 1921 Posamezna številka 20 stotink letniK ALVI fibaj* — Iivzemft ponedeljek — vsak d«n zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Prtn?I3ba AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-lilltvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi m nt vr'Cijo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista fedlnoati. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaSa na mesec L 7.—, po! leta L 32.— In cen ieto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave §tev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 10 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabita po L 1.—, oglaai denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 21 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* FrančiSka AsISkega Stev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57! Odgovor glasilu fašistov Pred par dnevi je izšel v našem listu uvodnik: »V boj za avtonomijo ljud* stva!« Naš sotrudnik gospod Janko iKralj razvija v njem misel, da bi moralo IPrimorsko zahtevati od države najširšo (avtonomijo. Svoj predlog utemeljuje z inaičeli demokratizma, ki drjajo, da bodi v javnem življenju edini odločujoči faktor ljudstvo, ne pa nesposobno, vse* mogočno, oholo uradništvo. Današnji čas je tak, da hoče ljudstvo samo ure* fjevati svoje zadeve, da hoče v javnem •življenju gospodariti in ne le služiti, le iubogati, le plačevati. Ljudstvo hoče da* ■nes v vseh državah sveta dobiti tudi nadzorstvo nad upravo v svoje rokč. Pi* 'sec razvija v prilog svojega predloga tu* jdi mnogo gospodarskih razlogov, ki se fnanašajo na posebne razmere naše de-[žele. »S strahom gre kmetic nasproti dolgim mesecem, ki nas ločijo od žetve rin trgatve. Kruha ni več pri hiši in dra* [gin j a narašča. Ognji po tvornicah uga= šajo, vedno več delavcev stoji na cesti Iz grenko zavestjo, da za njih roke ni dela. V deželo se vsipajo tuje delovne Imoči, ki odjedajo domačinom zadnji jtcos kruha. Kapitalizem se zmagovito dviga na pogoriščih naših domov. Tn >kaj je ukrenila vlada za povzdigo nase dežele, kaj ustvarila v prid ljudstva? Zrušila je avtonomne občinske zastope 'in je po naših občinah nastavila geren= te. ki često stoje pod nadzorstvom orož* nikov. Vlada je potisnila v stran dežel* no avtonomijo Goriškega in Istre. Vr^ hovna oblast je pa poverila vlado civil* nim komisarjem, ki so obdani z vencem uradništva. Edino njemu so dana vsa sredstva, da vpliva na poljedelstvo in industrijo. Kaj je uradništvo za deželo napravilo? Položaj se je pod novo upravo nepopisno poslabšal. Upravniki store malo ali ne store ničesar spričo naraščajoče bede v deželi.« Pisec je mnenja, da se mora nadvlada birokratizma zrušiti, da mora ljudstvo vzeti upravo dežele v svoje roke, da si mora samo pomagati, .če hoče priti v boljše razmere. Zato mora zahtevati ljudsko avtonomijo z zakonodajno obr lastjo! Edino tako zavlada v Primorju volja ljudskih mas. Ta izvajanja so izzvala v glavnem glasilu fašistov »II Popolo di Trieste« velikansko ogorčenje. Objavilo je oster odgovor, ki nosi čez tri stolpce tiskan napis: La perfidia deli* »Edinost«. Po njeni misli ie razvijanje takih na* zorov nezaslišana predrznost. Poziva »Edinost«, naj odgovori, če more, sledečih devet točk: 1. Slovani umirajo lakote: kruha več v hiši. Odgovor: Da so kmetje v teh m esc* cih, ki nas ločijo od žetve in trgatve izrabili že vse svoje pridelke in n: več kruha pri hiši, o tem nc more biti dvo> ina za človeka, ki pozna poljedelske razmere dežele po uničujoči katastrofi svetovne vojne. O umiranju ni govoril nihče. 2. V tovarnah so ognji ugašeni. Odgovor: Vabimo urednika »Popola di '-lieste«, naj se poda samo v Škedenj fn na i si tam ogleda počivajoče tovarne za železo. 3. Tujci (Italijani) odjedajo Slovanom zadnji kos kruha. Odgovor: Nimamo prav nič proti te* mu, da prihajajo k nam Italijani iz starega kraljestva. Saj so ven* dar državljani iste države. Ven* dar je jasno, da mora dežela na n: re=> diti pred vsem tiste, ki v deželi žive in so tu rojeni. Da hočejo Primorci ži* veti, da. hočejo ohraniti obstanek svojim družinam tega jim nihče ne sme zame* riti. To je njih naravna pravica. 4. Zastave kapitalizma se vijejo na porušenih slovanskih domovih. Odgovor: Ali niste nič opazili, kako se gotovi ljudje valjajo v izobilju, medtem ko se ubogi kmetje na svojih porušenih domovih trudijo in borijo za svoj goli obstanek? Ali ni grdo, da vlečejo ve» rižniki in kapitalisti dobičke iz teh bed* nih ljudi? 5. Vlada ni napravila za Slovane nU česar. Odgovor: Ali nimamo pravice napa* dati vlado? Ali ne spada ravno Vaše glasilo med najljutejše naskakovalce vlade? Kar ste Vi vse izrekli GioMttiju, bi si mi nikdar ne upali storili. Mi smo trdili, da »upravniki store malo ali ne store ničesar.« 6. Zastopniki vlade stoje pod nadzor* stvom orožnikov. Odgovor: Napisali smo: Vla:da je »na* stavila po naših občinah gerente, ki sto« je često pod nadzorstvom orožnikov«. Ali hočete, da Vam navedemo slučaje? 7. Položaj Slovanov je obupen, ker jih smatrajo za manj vredna bitja in nosijo na čelu vtisnjen pečat suženjstva. Odgovor: Ali na« niste Vi sami v »Po« polo di Trieste« imenovali »mrčeš, ki ima le pravico, da plesni v senci«. Ali ne pravite ravno v tej številki, ki leži pred nami in v kateri je natiskano to vprašanje, da »se ponižujete«, ako na« tisnete članek tega malovrednega na* sprotnika? Ali nam ne pritiskate s tem pred italijansko javnostjo na čelo pečat manjvrednih inferiornih državljanov? O suženjstvu nismo govorili! 8. Vlada ni storila ničesar, da bi dvig* nila Slovane iz bede. Njeni zastopniki prihajajo vsi iz južne Italije in ne mo= rejo zato slovenskega jezika niti razu* meti. Odgovor: Na to smo Vam odgovorili že v točki 5. 9. Primorje mora dobiti avtonomijo z zakonodajno oblastjo. Odgovor: Ali niste Vi v isti številki, v kateri nam stavite to vprašanje priob čili volilni poziv, ki ga 'imenujete »naša magna cartha, ki naj odpre oči slepcem tci odpre ušesa gluscem«, in v katerem zahtevate kakor mi, naj v državi neha moč birokracije 'in naj se izvede »pa* metna, pokrajinska, upravna decentrali* zaci j a, to se pravi pokrajinska avtono* mi j a? Ce odklnjate avtonomijo z z konodajno oblastjo, to lahko storite in lahko pobijate vsakogar, ki ni Vaših misli; vendar morate vedeti, da so ime> li deželni zbori Goriške, Trsta in Istre, ki niso še odpravljeni tudi zakonodajno oblast! Vi se lahko potegujete zato, da se vse to odpravi, vendar morate do* voliti, da imajo drugi ljudje tudi svoje mnenje. Tako smo Vam odgovorili na Vaši1 vprašanja. Sedaj Vam stavimo mi vpra-sanje: Kaj je bilo na vsem tem predr.-znega, žaljivega, za Italijo in italijanski narod sramotilnega? Kaj naj si misli naše ljudstvo, če pre povedujete našemu človeku, da izrazi svoje misli o ureditvi svoje lastne domovine? Ail mislite, da spremenite z grožnjami naše mišljenje? Kaj naj pomeni Vaš opomin: »List iz ulice sv. Frančiška Asiškega pazi na svoja kriva pota!? ...« Jugoslavifa Konstituanta. — Republikanci bodo glas sovali proti ustavnemu načrtu. — Samo« stojna kmetska stranka za načrt. — Na rodni klub proti BELGRAD, 16. Včerajšnjo sejo kon> stituante je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9 in pol. Nadaljuje se generalna de* bata o ustavi. Predsednik demokratske? ga kluba Ljuba Davidovič se s pieteto in ponosom spominja smrti Zrinskega, Frankopana, Kreka in Strossmavera. Nato preide govornik na ustavo samo ter poudarja, da naj na začetku našeg:* dela pozabimo na vse žalitve in kriviet ter izjavlja, da bodo on in njegovi pri* jatelji glasovali za načrt ustave. Mini* ster naglasa, da so vladne stranke želele v ustavnem odboru sporazum z vsemi strankami. Tudi opoziciji priznava za> sluge za sodelovanje. Ustava garantira vsem državljansko svobodo, zahteva ši* roko dekoncentracijo in široko samo* oblastno samoupravo. Jedinstveno drža-, vo hočemo, eno skupščino in eno vlado. Končno naglaša, da dovršitev izgradbe te države ostane omladini, v katero ima popolno zaupanje, ker je že dokazala, kako zna umirati za domovino. Republi* kanec Gjonovič trdi, da načrt ustave ni predložen sporazumno z vsemi stranka* mi. Mnogo izprcminjevalnih-predlogov se samo za to ni sprejelo, ker jih je sta* vila opozicija. Govornik se obrača proti čl. 14. ustave ter dokazuje, da v jugosl. državi ni svobode tiska. Obrača se tudi proti drugim členom ustave, s katerimi ne soglaša ter izjavlja, da bo glasoval proti temu ustavnemu načrtu. ~ Seja je trajala do 11 in pol. BELGRAD, 17. Včerajšnjo sejo kon* stituante je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9. uri dopoldne. Po sprejetju zapisnl* ka zadnje seje in prečitanju interpelacij se je prešlo na generalno debato o usta* vi. Kot prvi govornik je dobil besedo poslanec samostojne kmetske stranke Mi* lorad Miloradovič, ki je govoril za usta= vo. ki jamči eno državo in eno vlado, ter je zavračal včerajšnja izvajanja dr. Korošca. Govornik bo glasoval za usta* vo, katera odgovarja potrebam naroda in države. Predsednik je podelil nato besedo govorniku narodnega kluba dr. Šurminu. Govornik je razpravljal o na* činu delovanja v ustavnem odboru. Edi* ni Stojan Protič da je v tem pogledu nekaj storil, pred njim pa nihče nič. Dr. Šurmin je protestiral, ker se niso spreje* la nekatera načela hrvatske ustave iz leta 1868. V na dalj nem govoru je napa« dal Ljubo Davidoviea ter naglašal, da načrt ustave skupščini ni podnesen spo> razumno z vsemi strankami. Ustava še vsebuje danes stvari, kakoršne je imela nekdaj carska Rusija. Državo da hočejo nasilno urediti a ne sporazumno. Nato je nastal silni krik in vik. Poslanec Va* Icrijan Pribičevič se je preril do klopi govornika. Predsednik je prekinil sejo za 10 minut. Ker nemir ni prenehal, je predlagal posl. Lazič preložitev seje na popoldne. Predsednik je nato zaključil sejo. Muslimani so izstopili iz vlade ter ustanovili nov klub BELGRAD, 16. Včeraj popoldne so imeli poslanci južne Srbije in Macedo njihove zahteve odklonila, so prijavili svoj izstop iz radikalnega in demokrat« skega khiba. Dane« zvečer so predstav* niki teh poslancev obiskali predsednika konstituante dr. Ribara in ga obvestili o izstopu iz vladnih klubov ter mu pri* javili ustanovitev posebnega musliman* skega kluba. Predsednik Ribar jim je določil klubove prostore poleg narodne« ga kluba. Novi klub šteje 11 poslancev. Nesoglasje v muslimanskem klubu BELGRAD, 16. Med jugoslovenskimt muslimani je prišlo do nesoglasja med člani levice in desnice, ker se ni mogel doseči sporazum glede govornikov za generalno debato o ustavi. Večina kluba je proti ustavi, določeni govorniki pa ne delijo mišljenja večine kluba. Razkol v stranki je postal neizogiben. Razprava o ustavi se konča v desetih dneh BELGRAD, 16. Ako se ne zgodi kaj nepričakovanega, se računa, da bo gene^ ralna debata o ustavnem načrtu konča« na v dseetih dneh. Dosedaj je prejelo predsedstvo konstituante 130 izpremi* njevalnih predlogov k posameznim čle* nom ustave. Protič in Radičevci BELGRAD, 16. Belgrajska »Politika« poroča, da se je včeraj v kuloarjih par* lamenta kot gotovost trdilo, da bo Sto» jan Protič položil prisego ter kot posla* nec 'zadtcrfpal krušev&čki volilni okraj. Kakor se govori, pridejo tudi Radičevci v Belgrad. Povišanje neobdačenega eksistenčnega minimuma BELGRAD, 16. Demokratski klub je za proračunski zakon predlagal, da sc eksistenčni minimum glede osebne do« hodnine v Sloveniji in Dalmaciji dvigne od 4800 na 12.000 kron. Finančni mini* ster Kumanudi je pristal na zvišanje mi« nima na 10.000 kron. S tem je doseženo znatno olajšanje; zlasti pride v dobro kmetovalcem in malim obrtnikom. V fi* nančnem odboru in v plenumu bo demo* kratska stranka skušala eksistenčni mi* nimum še zvišati. t Gospa Nasta Nedićeva BELGRAD, 16. Danes popoldne je bil pogreb gospe Naste, soproge polkov» nika Miljutina Nediča, bivšega šefa stavba dravske divizijske oblasti. Gospa Nedićeva je pred 4 tedni povila sina in pri tem obolela«. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva. Kot zastopnik presto« ionaslednika je bil na pogrebu polkov* riik Damjanovič, princ Gjorgjo pa jc prišel osebno.____ Rusija Japonska namerava proglasiti Vladivo* stok za prosto mesto KOPENHAGEN, 18. Neka vest rus* ke agencije »Union« pravi, da je gla« som vesti Japonska sklenila proglasiti Vlđidivostok za prosto mesto. Ta svoj sklep opravičuje Japonska, češ da mora rešiti imetje tujcev, kateremu grozi nc» varnost, da ga boljševiki |5adržavijo. Spor med generalom Vrangelom in fran= cosko vlado. — Francija zapustila nje« gove bivše vojake PARIZ, 19. Neka nota agencije Ha« vas pravi: General Vrangel je ustanovil v Carigradu nekako rusko vlado in hoče četam, ki jih je pripeljal s Krima, ohraniti značaj armade. To njegovo zadržanje je nedopustno. General se pro* tivi ukrepom francoskih oblastev in pri* tiska na svoje bivše vojake, naj ne sle* dijo svetom francoske vlade. Francija pa je upala, da ji bodo njene žrtve, ki jih je doprinesla za to, da reši Vrange« love vojake bede in lakote, bolje poplav čane. Nota pravi dalje, da je treba te čete iztrgati iz oblasti osebnega vpliva generala Vrangela v tem hipu, ko je Franciji nemogoče, da bi te čete še da« lje zalagale z živežem. Vr angelo vi voja« ki pa se ne bodo silili, ne da naj gredo nazaj v Rusijo ne da naj gredo v Brazi* lijo, dasi država San Paolo ponuja 20.000 poljedelcem gostoljubni sprejem in brezplačno vožnjo, in tudi ne da naj si gredo služit kruh v bližnje držas^e, dasi je znano, da se na Poljskem vzdržuje na svojo roko okoli miljon Rusov. Nota pravi ob zaključku, da morajo vsi Rusi, ki so zbrani po taboriščih v Turčiji, ve> deti, da Vrangelove armade ni več, da jim njihovi bivši poglavarji nimajo več pravice ukazovati, da so popolnoma pro* sti in da se njih preskrbovanje z žive* žem po taboriščih na Turškem ne rnorfe več nadaljevati.^_ Francija Vojaški in gospodarski strokovnjaki prh pravljajo nove odredbe proti Nemčiji PARIZ, 19. Vojaški in gospodarski strokovnjaki so imeli včeraj predpoldne sestanek. Sklepi tega sestanka se držijo strogo tajno. Najbrže bodo strokovnjak ki v kraitkem določili obliko odredb proti Nemčiji Te odredbe se bodo mo* rale v vseh svojih podrobnostih predlo« žiti prizadetim vladam. Mednarodna hotelirska konferenca v Monaku NIČA, 19. VČeraij se ie otvorila v Mo* nije sestanek z zastopniki vlade glede naku mednarodna konfernca hotelirjev, vprašanja agrarne reforme. Ker je vlada Prisotni so bili tudi zastopniki Italijan« skih hotelirskih zvez. Konferenca je sklenila, da se v Parizu osnuje medna* rodna hotelirska zveza. Avstrija Kancelar Mayer obžaluje protifrancoske demonstracije DUNAJ, 19. »Politisehe Korrespon* denz« javlja, da je kancelair Maver izra* zil francoskemu zastopniku svoje obža> lovanje radi demonstracij, ki so se vr* šile včeraj pred poslopjem francoskega poslanstva. _ Nemčija Nemčija predloži zaveznikom svoje nove ponudbe danes ali jutri PARIZ, 19. Agencija Havas poroča, dat je po zadnjih vesteh, ki so prišle v Pariz, videti, da je Nemčija vsled ne* uspeha, ki ga je doživela pri švicarski, češkoslovaški in ameriški vladi, dnustila misel posredovanja za predložitev svo* jih novih ponudb. Z druge strani poročajo, da bodo no* ve nemške ponudbe predložene zavez* nikom v sredo ali četrtek, in sicer nepos sredno zavezniškim vladam ali pa po* sredno potom reparacijske komisije. Medtem proučujejo francoski strokov* njaki dalje vojaške in gospodarske od* redbe, ki bi se upotrebile, ako bi Nem* čija ne hotela izpolniti svoje dolžnosti. Prvega maja bo gotovo tudi cenitev vse škode, ki jo je povzročila! svetovna voj* na in za katero bo Nemčija morala plačati odškodnino. Nesporazum med Nemčijo in zavezniki glede vrednosti izročenih ladij PARIZ, 19. Nesporazumi med nem* ško vlado in reparacijsko komisijo glede vrednosti tega, kar je Nemčija dala za* veznikom v naravi, se množijo. Repa> racijska komisija je izdala o nesporazu* mu glede vrednosti izročenih ladij poro? čilo, v katerem se pravi, cla so zavezni* ki dobili od Nemčije dosedaj 2,113.545 ton, dočim je nemška vlada trdila, da ie izročila 4,600.000 ton. Nemško odpo= slainstvo pri reparacijski komisiji pa je moralo priznati, da so številke repara* ciiske komisije edino prave. Tudi glede cenp teh ladij se mnenji reparacijske komisije in nemške vlade nista ujemali. Nemška vlada ie cenila vrednost izro* čenih ladij 7.310,000.000 mark v zlatu, dočim znaša njih resnična vrednost le 495,699.300 mark v zlatu. Truplo bivše nemške cesarice poslano na Nemško MARN (Nizozemsko), 19. Truplo rajnke nemške cesarice so pripeljali semkaj na avtomobilu. Mrtvaškemu a v* tomobilu so sledili v drugih avtomobilih bivši cesar, ki jc bil oblečen kot maršal garde, dalje prestolonaslednik in princa Adalbert in Oskar, dvorske gospe, šte* vilni 'zastopniki oblastev in zastopniki nizozemskega kr. dvora. Dvorski kaplan je imel kratek govor, nakar je bilo tru* plo denjeno v vagon. Bivši cesar se je zastopnikom nizozemskega dvora zahvalil za čast, ki so jo izkazali rajnki cesarici, ter se je nato povrnil s svojo družino v Doorn.__________ Italija Rimska konferenca RIM, 19. Včeraj predpoldne se je se* stala v palači Ghigi komisija za pravna in upravna vprašanja. Komisija je raz= pravljala o državljanstvu bivših podlož* nikov avstro * ogrske monarhije. Dasi je to vprašanje urejeno s saint*germain> sko in trianonsko mirovno pogodbo, je praktično izvajanje tozadevnih do* ločb odkrilo nekoliko negotovosti, ki jih je treba odpraviti, da se pre* prečijo slučaji dvojnega državljanstva. Ravno s temi vprašanji se bo predvsem pečala rimska konferenca. Odprava monopola kave RIM, 18. (S.) Zvesta svojemu načrtu zaporedne vzpostavitve svobodne trgo* vine je vlada končala vse priprave za od* pravo monopola kave. Ta monopol je bil vpeljan v težkih časih, se je uprav* Ijal zelo modro in je prinašal državi ko* rist. Dolga in marljiva pogajanja, ki jih je v finančnem ministrstvu vodil zastop* nik ministra Facte državni podtajnik Bertone s številnim zastopništvom uvoz* nega konsorcija in katerih se je udele* ževal tudi ravnatelj trgovinskih mono* polov Villa, so se končala. Bila je pod* pisana pogodba, ki se predloži ministr* skemu svetu in upravi konsorcija. Dr* žava odstopa konsorciju vse zaloge ka* ve, a konsorcij se obvezuje, da bo raz* deljeval in prodajal kavo od 1. maja da^ lje po sedanjih cenah. Dokler se seda* nje zaloge ne porabijo, — tai doba bo trajala kvečjemu deset mesecev — bo uvoz kave prepovedan. Potem pa se vzpostavi popolna svoboda trgovine. Za to dobo se je tudi prodaja nado* mestkov kave primerno uredila. To so glavne črte pogodbe, ki je nov in važen napredek politike gospodarske svobode, katera je bila vladi vedno pri srcu. Boji med fašisti in socialisti v Campo Bisenzio. — Pet mrtvih in mnogo ranjenih Predvčeranjim je zveza fašistov v Firenzi poslala več svojih oddelkov na deželo. Z avtomobili so obiskali zapore* doma Prato, Galeiano, Toiano in Val di Bisenzio. V Prato so vdrli v občinsk! dom, raztrgali rdeče zastave in uničili slike Lenina in Trockega ter razne ko* munistične znake. Nato so na župan* stvu izobesili italijansko narodno zasta* vo. V bližnji vasi Galciana so napadli in razdejali socialistični krožek. Do tu jim je šlo gladko. Čim so prišli v Foino, so bili napadeni s streljanjem, in dva med njimi sta bila lahko ranjena. Začela se je bitka, pri kateri sta našla smrt dva vaščana'. Še hujša je bila bitka v Bisen* ziu, kjer so domačini napadli fašiste z vseh strani. Vnela se je huda bitka, ki je bila pravi strah za domače prebival* stvo. Tri osebe so bile ubite in veliko jih je bilo ranjenih. Strahovito klanje med fašisti in kmeti v Val di Chiana. — Kmetje posekli nekoliko fašistov s sekirami Fašisti iz Arezia so se peljali predvče« ranjim v bližnjo vas Foiano della Chia" na, kjer so priredili shod. Shod se je vr* šil popolnoma mirno. Popoldne so se fašisti — bilo jih je kakih 30 — vračali nazaj. Nedaleč od Arezza pa jih je ča* kala smrtonosna zaseda. Kakih 60 kmetov iz Foiana della Chiana sc je oboro* žilo s puškami, vilami, sekirami itd. in jc šlo čakat fašiste. Ko so ti poslednji šli skozi vas Chiesa di Renzina, sc je usulo na njih streljanje iz pušk in revolverjev. Šofer, ki je vodil avtomobil, je bil smrt, no nevarno zadet. Ker ni imel več moči, je avtomobil za vozil v stran in ie zadel v neko drevo. Na mesto mrtvega šofer* ja je takoj stopal neki drugi fašist, da bi rešil avtomobil. Toda zadela ga je ista usoda, kakor nejgovega tovariša: bil jc zadet tudi on. Drugi fašisti so bili na tleh, ker so pri sunku popadali. Kmetje so prišli tedaj iz zasede in so se s seki^ rami vrgli na fašiste. Nastalo je straho* vito klanje. Fašisti so sicer streljali proti kmetom, toda ti so bili zelo razjarjeni in se niso menili za nevarnost. Bili so sko* raj podivjani 'in so začeli sekati po faši* stih s svojimi sekirami. Enemu so raz* klali glavo in nekemu drugemu odsekali prste na rokah. Gotovo bi bili neusmi* ljeno poklali vse fašiste, da se ni pripe* 1 jal po isti poti neki drugi avtomobil s fašisti, ki so takoj tekli svojim tovari* šem na pomoč. Toda kmet je se niso pre* strašili. Bitka jc nastala šc hujša, še bolj divja. Moškim so sc pridružile tudi že* ne in dekleta. Konec temu klanju so mu pravili orožniki iz Foiana della Chiana, ki so bili obveščeni o dogodku. Kmetje so se spustili v beg, čim so jih zagledali. Tedaj so se fašisti začeli maščevat''. Spustili so se za kmeti in streljali za nji* m»i. En kmet je bil pri tem ubit, dočim so se drugi razbežali po polju. Toda fa* šisti niso bili še zadovoljni ter so sežgali več kmečkih hiš in ubili še enega kmeta, ki so ga našli doma. Rezultat borbe pa jc bil strahovit tudi za fašiste. Oba oddelka, ki sta se borila s kmeti, sta bila skoraj popolnoma uni* čena. Dva fašista sta bila na mestu mrtva, osem j«:h je bilo težko in lahko ranjenih, dočim o šestih niso vedeli, kam so prišli in kaj je bilo z njimi. Kmetje so imeli dva mrtva in nekoliko ranjenih. Boj med fašisti in domačini v S. Sepolcro Dva mrtva Prilikom svojega nedavnega pohoda v socialistično občino S. Sepolcro so fasi* sti iz Arezza dali razobesiti na zvoniku italijansko zastavo. Zastava ni bila dol* go na zvoniku, zakaj domači socialisti so jo odstranili, čim se fašisti niso več videli. Fašisti so pa izvedeli o tem do* godku in so predvčeranjim napravili nov pohod v S. Sepolcro, da maščujejo za* stavo. Čim so bili v mestu, je prišlo do hudega spopada med njimi in domačimi delavci. Boj je zahteval precej žrtev. Dve osebi, cn fašist in en dclavec, sta bili ubiti in šest drugih oseb je bilo ra* njenih. V S. Sepolcro jc odkorakal od* delek vojaštva, da napravi mir. Bitka med fašisti in socialisti v Miri pri Benetkah Pred nekoliko dnevi so socialisti v Miri pretepli nekega fašista. Drugi dan so fašisti prišli v Miro in razdejali De* lavski dom. Socialisti so poslali fašistom v Padovi, Dalo in Stra vsled tega uiti* matum, v katerm so zahtevali od faši* stov, naj jim povrnejo škodo v znesku 8000 lir, drugače bodo sežgala sedež fa» šistovkpe zveze v Mirni. Predvčeranjim so se ravno pripravljali, da izvršijo svoj sklep, todai poslopje je bila zastraženo od fašistov. Vnel se je boj, v katerem so bile tri Ovsebe težko ranjene. Orožni« ki so prihiteli na lice mesta, ali niso bili v stanu napraviti bitki konec. Morala je priti pomoč iz Benetk. Grška Položaj v Mali Aziji SMIRNA, 18. V zadnjih bojih, ki so jih začeli Turki na fronti Ušak* Bunar, niso Grki bili pregnani iz Bunarja, toda morali so zasedeno ozemlje zožiti in so omejiti na odbijanje turških napaidovv Boji, ki so bili prej Zelo hudi, pojemajo že par dni in nasprotnika preurejat« svoje moči za nove borbe. Grki držijo fronto, ki gre južn$ od Gediza, Banatza, Tuhi Banarja in Šivrila. Turki imajo svojo glavno moč pri Kutajl, Erzi, Aflu* mu, Paradisi in Savioli. LONDON. 19. Reuterjevai agencija poroča: Kljub vsem drugačnim govori« cajn je gotovo, da SO Grki zapustili blok, so namreč sklenili, da morajo načelni Afiuin Kafjjfcisar že 8. aprila in da so kandidatje biti TržaČani, kar Berenini ju. Taj-mesto zažgali. V sedanjem hipu se zdi Di®tvo. sociahsUčno-reformistične stranke je A o HrH Ar/i in nr>1rvrai#> ki talcih «biaviI° včeraj izjavo, da so vsled odklonitve da orkl CtrziJO polo-zaje. Ki SO KaKin Bereninija pogajanja za priključitev k bloku — 30 milj zapadno od imenovanega me-. preknifena. Era Nugva« pa govori še o neki sta. Grki. ki so po svojih prvih zmagah drugi veliko hujši težkoči, ki( da se je pojavila. i\' O ririnr.Xrorllli.-» ri.-ni* n« A^fn -_ 1___T___A. pri Brusi V začetku tekočega mcseca bili zavzeli Sivril in suhi most pri Monader? Ne pripoveduje sicer nič jasnega in konkret~ nega, pač pa opozarja na dolžnost samozata ju severozapadno od Denzlisja, SO začeli; jevanja ^organizmov in ljudij, ki danes s svojo potiskati dva turška bataljona, ki sta jih! nespravljivostjo (intransigenza) opravljajo v . - | - « , T . y 1 n I f f r r\ It » A __I T/ _ * m 1 » • bila napadla. Turki so obstreljevali ko disizijo pri Anšehi. Anglija Pred novim sestankom ministrskih predsednikov DOUVRES, 19. Iz Hithe-a poročajo: Briand, francoski ministrski predsednik in angleški ministrski predsednik Llovd George bosta imela v Lvmpne sestanek, najbrže dne 23. t. m. Občinstvo želi, da bi se rudarji in Iask niki sestali čim prej LONDON, 19. »Times«'naglasa po* trebo, da bi se pogajanja med rudarji in lastniki čim prej zopet začela, obe* ftem pa poudarja, da je javnost presene* cena, ker so voditelji železničarjev odio? žili svojo sejo ck> petka«. Lastniki bodo imeli sejo že danes. Izrazili so tudi že željo, da bi se sestali čim prej z zastop* niki rudarjev in se pogodili o plačah. Vlada ukazala omejitev porabe premoga kjer so ugotovili, da ima več telesnih poškodb, j — Kupčija s efekti v Zagrebu. V začetku m3!?* so.£a. 0i • .. »i ~——----------------, — Cenjene sotrudnike in dopisnike prosimo, sladoled Alojzjja frevisana v uhci Settefon- naj pišejo svoje prisDevke samo na sprednji tane st. in odnesli ta 1500 lir sladkorja, strani listov in s tinto. Ako je list popisan -a čokolade m raznovrstne posode za pripravo j obeh straneh, se zadnja stran pri stroju omaže in postane nečitljiva. Ako pa je stavek pisan POUK: Angleškega, francoskega, italijanskega, jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija; trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14. 451 lastnimi silami. In ravno to bo dajalo vrednost našemu uspehu, pa naj bo že večji ali manjši. Ta misel bodi vodnica vsem našim ljudem v volilni borbi! Dr. Otokar Rybaf se nahaja sedaj v Rimu kot delegat Jugoslavije na konfercnci držav naslednic bivše avstro-ogrske monarhije. Napad na gg. Passiglija in MaUtesto. V pon-deljek, 18. t. ra., je napadla na tekališču V. E. III. velika gruča fašistov in nacionalistov socialistična voditelja Passiglija in Malatesto. Spočetka je gruča, ki je štela približno 100 mladeničev, imenovana gospoda samo psovala in žalila. Ko sta pa gospoda proti takemu obnašanju glasno protestirala, so ju napadalci dejansko naskočili s pestmi in palicami ter gospoda Passiglija ranili na desnem sencu. Kljub temu sta nadaljevala gospoda svojo pot, preganjalci pa svoje početje. Tedaj je nastopil neki visoki uradnik, o katerem je znano, da bimec Anton Bego. Oba sta morala v zapor v ulici Coroneo, se razume, brez kokaine. Predsinočnjim je bil aretiran 28 letni Evgen Fi ancassa, stanujoč v ulici S. Cilino št. 408, ker je nosil orožje brez orožnega lista. Vesti iz Goriške drugem uredniškem delu. Borzna &£»rečiia* v.. Tecafi: V Trstu, dne 19. aprila 1921. BlilNJEVEC jamieno naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. Dc-kleva, Slavina p. Prestranek. 34 POZOR! Srebrne krone po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belclli Vito, via Madonnina 10, I. 389 FOTOGRAF ANION JERKIC, TRST, ulica Ro . (poštna ulica) 24, Gorica, Corco Verdi (vrt-ulica) št. 36 priporoča se svojim *crojakom. Jadranska banka Cosulich . • • • Narodni blok snujejo Italijani v Gorici, ker Dalmstia . , . » jih očividno nemalo skrbe bližajoče se volitve GerolImSch . . . in poznajo moč in zavednost našega ljudstva, ki Libera Triestina . bo v polni meri izrabilo moč, ki nam jo daja italijanski zakon v roke. Danes so nacionalisti osnovali narodni blok, v katerega pa niso še pristopili pristaši laške ljudske stranke in republikanci, da ne omenimo socialistov in ko- LONDON. 19. Javljajo, da se bo in, »«JT^^i-ST^^r ^f"?!' dustrijskim podjetjem dajalo od sedaj dalje omenjena količina premoga. Ob^ lastva so dobila ukaz, naj skrčijo pora* bo elktrične luči. Tudi število vlakov se bo zopet zmanjšalo. Fredsedništvo zveze rudarjev ponujeno Smilliesju LONDON, 19. Listi poročajo, da jc bil bivši predsednik zveze rudarjev Smillie naj>rošenf naj se zopet postavi na čelo te zveze. Zbornica odobrila izjemne stroške spričo stavke LONDON, 19. Doljna zbornica je odobrila z 201 glasom proti 44 dodatne kredite, ki jih je vlada zahtevala in so bili potrebni za organizacijo notranje obrambe spričo izjemnega položaja v deželi. Egipčani ne sprejmejo sporazuma z Anglijo LONDON, 19. Dopisnik Reuterjeve agencije poroča iz Kaira: Iz verodostojs nega nacionalističnega vira sem izvedel, da kaže vse, da ne bo egiptovsko Ijuđ* stvo sprejelo nikakega sporazuma, ki bo sestavljen na podlagi predlogov Lorda Alilnerja, ako se ti predlogi prilikom prebivanja egiptovskega odposlanstva v Londonu nc izpremenijo v toliko, da bodo zadovoljene vse zahteve Egips 5anov. dami obsodil vedenje fašistov, toda zaman Tudi dva kraljeva stražnika sta se brez uspeha trudila, da bi napadalcc zadržala. Passigli in Malatesta sta se morala zateči k svojim prijateljem. Fašisti so zgubili sled za njima ter ju iskali v ulici sv. Frančiška Asiškega, na tekališču Stadion in drugod. Pri tem je prišlo do raznih incidentov. Na tekališču Oberdan so enega nasprotnika tako pretepli, da je obležal. Nato so ga nesli na rešilno postajo. Pri tej priliki je ena gruča poskusila napasti tudi tiskarno Edinost«, o čemer smo poročali že včeraj. — Povralek bojnih ujetnikov iz Sibirije. Avstrijski urad za bojne ujetnike v Trstu na 370 munistov. Nalogo, da stvorijo ta blok, so dobili Arripelea..........................600 fašisti, ki so to storili v ponedejlek zvečer. Go-i Cement Dalmatia.............. 365 vornik Uliveri je poudarjal posebno ob tej pri- Cement Spalato ...*...•....«,. 378 Luskino . , Martinolich Oceania . Premuda . , Tripcovich Tuja valuta na tržaškem trgu; V Trstu, dne 19. aprila 1921. 4.--5.— 3.50 - 4.— 29.-- 30 — 59.-- 52.— liki, da naj bo pozabljeno vse, kar se je zgodilo med njimi in naj začne tisto uro nova doba h?j*< vodili fašisli- T" k vseh boje- Ncprcpečatenc krone vitih besed lahko spoznamo, s kom bomo uneh avstrijsko nemške krone . opravila. Mi se mč nc bojimo, naše ljudstvo ve češkoslovaške krone . , za ta boj že vr.aprej in ga sprejme, kor sprejme dinarji........ samo pravico, ki mu je dana in ki si je ne bo : Icji................ 32 50— 33 50 32.50— 34,— 20.-- 20.20 146.--147.— 356----360,— 80.-- 82.— 102.--104.— 12.--13.— 84.-- 86.— LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Ribje olje prve vrste, kemično prt izkušeno. — Sirop R. za šibke in malokrvne otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske. — Švedske kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta). — Praška mast. — Tinktura in obliž za kurja očesa. — Fluid za živino. — Sestavljen mlečnokisli Kreosotov sirup, pripravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Poštne pošiljatve. 466 ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah Periot, via S. Francesco 15, II. (638) DOBRO IZURJENEGA čevljarskega pomočnika. sprejme ra stalno delo Anton Reščič( Postojna. (534j dalo kratiti od posameznikov. To dejstvo pa marke mora tudi še potrditi in poglobiti našo edinost, j do^j1 **•••••■•«•••< Boji med fašisti in komunisti v Gorici. Med ■ ^^ iJ^U......... t .. . i _ . ^ . . , i bvicarsKi irantu .......* , fasisti in komunisti v Gorici se opaža ze dalje ang[cški funt| pnpfrnati...... časa precej napeto razmerje, ki jasno ne more i angleški funti, zlati....... pripeljati do drugega konca nego do dejanj, ki rubl:.............. o se dogodila v noči s pretekle sobote na napolconi • ..........- Švicarski tečaji ŽENEVA, 18. Lira 28'675, marka znanja, da je odposlanec Zveze Narodov zbral j nedeljo. Poročali smo že, da so se tepli na v Vladivostoku 10.000 bivših vojnih ujetnikov, I Verdijevem tekališču in Kornju in Gosposki ki se imajo v kratkem odpremiti v domovino, j ulici, toda ti pretepi niso imeli hudih posledic. , Tudi iz Turkestana je baje že odšlo 10.0001 Omenjenega večera pa je prepevala večja 9 j»125, avstr. krona 1'70, angL funt 22'75, mož. Ti pojdejo čez Novorosisk v Trst. Pra- j družba komunistov na trgu s\etega Antona fr. frank 41*35, dolar 5 /587. vijo, da je prvi transport že na poli. | svoje pesmi, nakar so jih napadli fašisti s treli --j iz revolverjev; pri tem sta bila ranjena clva ko- f 3P A ^FBfcjll^as^ ISl i munista, eden izmed njih, jedva 16 leten fant, B& ^S^iiŠSrr:«-^ zeio iežko in sicer dvakrat. Ranjenec, ki je__ Zverinski človek ali detemor. Pred par ted-j danes baje že umrl, je neki Zoratto iz Vidma, j OTROŠKI KOŽUHSK se je izgubil v bližini ni s/r je nastanila v jako skromnem stanovanju Ko se je to zgodilo, so komunisti pobegnili- vile Emaiai Pendice Scorcola 353. Najditelj v ulici delle Candele št. 4 28 letna vdova Ida proti rdeči hisi. rasisti, ki so sedeli v kavarni jQ'Di nagrac{0> (670) Constantini in njen 22 letni prijatelj Ivan Zolli.; Teatro in so slišali, kaj se je zgodilo, so bili -—1—^ ___ Conslantinijeva je imela tudi pri sebi v stano-jtakoj na mestu, da poiščejo komuniste. Ti so MOŽ, 38 let star, izvežban v vsaki lesni stro- ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaldi 3 fpti ferrfcri) Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Pfazza Oaribaldi št. 3, (prej Barriera) vanju svojega 10 mesečnega otroka po imenu Silvana. Uboga deklica se je borila včeraj.zjutraj s smrtjo... Mati ni hotela nesti otroka na rešilno postajo, zato je naprosila 17 letno Marijo Framaliwvo, naj ga ona nese proti primerni odškodnini. Dekle je sprejelo ponudbo ter neslo otroka na rešilno postajo. Zdravnik je preiskal otroka ter ugotovil, da je medpoto znova vprizorili škandale v gostilni blizu ka varne Sport, a so menda posredovali orožniki, da k sreči ni bilo hujšega. Počasi se je jnesto zopet pomirilo. — Te dni pa so prišli enkrat v navskrižje tudi nacionalisti in fašisti z republikanci, a tudi ni bilo hujših posledic. — Na ta način se počasi selijo tudi v naše mirno mesto lepe navade naših sosednih mest, da ki,kakor pri hrastovih dogah, pri prejema nju in tudi klasifikaciji istih, z dolgo prakso, želi službe pri kaki lesni tvrdki. Govori italijansko, slovensko, nemško in srbo-hrvat-sko. Nastopi takoj. Najboljše reference ds. »Societa anonima forestaie triestina di le-gname. (671) voSIlssm I V prihodnjih dneh Vam bodo županstva začela pošiljati volilne izkaznice (legitimacije). Volilci ohranite izkaznice skrbno! Kdor ne bo imei izkaznice, ne bode moge! voliti t Politično društvo „Edinost". Doma€@ vesti Pogajanja za sestavo italijanskega narodnega bloka za prihajajoče volitve naletajo menda na ovire in jim potek ni tako gladek, kakor je bilo soditi po zvenečih člankih v tržaških listih te zadnje dni. Včerajšnji listi poročajo, da do preloma ni prišlo, vendar pa da težave še niso premagane. :.Era* pa poroča celo, da so razprave obtičale na mrtvi točki. Socialisti-reformisli, o katerih se je sodilo splošno, da so se že pridružili bloku, so sedaj — odrekli, ker so predstavitelji bloka odklonili njihovega kandidata, profesorja Avguština Bereninija. Zastopniki strank, ki naj bi tvorile ma umrl. Na otrokovem telesu so se poznali j človek kmalu ne bo hudi udarci. Zdravnik je naznanil sumljivo obriše v rdeč ali bel robček, zakaj danes nc smrt policiji. Colli je bil zaslišan: On pravi, da ne ve nič o otrokovi smrti: »Vprašajte otrokovo mater, kaj je storila... Jaz sem nedolžen...« — je nadalje izjavil. Nato so ga aretirali. Tudi Costantinijeva je bila zaslišana. Pravila je, da ji je padel otrok pred par dnevi iz postelje in bil od tega dne vedno slabši. Otrok je bil istega dne raztelešen v mestni bolnišnici. Zdravniki so ugotovili, da je bil otrok — umorjen. Imel je razbito črepinjo. Na sumu je bil Zolli, ki je bil v drugič zaslišan: »Tistega usodnega jutra je šla Ida nakupo-vat na trg. Otrok je močno jokal. Ne vem kaj mi je padlo v glavo, da sem sklenil umoriti otroka... Vzdignil sem otroka iz postelje ter mu zmastil glavo. Olrok je obupno zajokal ter končno utihnil. Tudi ugriznil sem ga in ga vrgel ob tla, da bi ga preje umoril...« S temi pretresljivimi besedami je zaključil Zolli svoje pripovedovanje. Odpeljali so ga v zapor. Padel je. Pretekli večer se je vračal Anton Bertozzi, stanujoč v ulici Concordia št. 38, proti domu. Ker ga je imel precej v cbarki« so bili njegovi koraki počasni. Vsak hip se je bilo bati, da se mu noge zapletejo in trešči moz ob tlak. In res se je spodtaknil ob kamen ter padel v blato. Ali možakar se ni brigal ne za blato ne za dež, ki je lil kot iz škafa. Mokrega in blatnega so prepeljali na rešilno postajo. varen, če se slučajno POROČNA nova soba za L 2200.— kakor tudi posamezne kose proda Semolich, Campo Belvedere 1, zaloga pohištva. (672) sodijo več ljudi po možganih, ker jih nimajo, ampak po žepnih robcih. Značilno za naš čas. POPOLNOMA NOVA moderna hiša z verando z vsem komfortom, 4 sobe s pritiklinami in vrtom se radi preselitve proda. Solnčna lega v bližini Ljubljane. Šele dozidana, popolnoma suha. Cena Lit. 75.000. Ponudbe na upravništvo pod »75.000 (666) s hišo in drugim potrebnim poslopjem prot*a Fr. Ferllnc v Šmarjah pri Jelšah. Prvo Je v Jelšah, drugo ob državni cesti blizu Kostanjevice na Dolenjskem. Vesti iz Notranjske Iz Postojne. V pondeljek, 18. t. m., so iskali trije mladeniči, ki so se ravnokar priselili v Postojno, bivšega poslanca g. Lavrenčiča in njegovega sina. Kmalu so izsledili, da se nahaja g. Lavrenčič v gostilni v Tihi dolini. Šli so torej pred gostilno in klicali gospoda ven. Ta se je dolgo obotavljal, končno pa je v izogib običajnim neprilikam ugodil njihovi želji terj stopil iz gostilne. Tedaj mu naznani trojica, da* ZEMLJIŠČE na prodaj z vojno odškodnino r»r» Sv Anrlroilt V Cifiriri NF-jtanil'noi'J-j SINGERJEV čevljarski šivalni stroj pred vojno nov, in kolo amerikanske znamke v najboljšem stanju se proda v ulici Ruggero Manna 3, pritličje. (664J !il Sili za je dobila iz Trsta od bojevniške zveze nalog, njemu in njegovemu sinu dati ultimat, da morata tekom 48 oziroma 24 ur zapustiti Julijsko Benečijo ter iti v Jugoslavijo. To naj torej storita, sicer ju bodo s silo odpremili čez mejo. G. Lavrenčič je šel nemudoma h g. civilnemu komisarju Cavalliju, ki je takoj posredoval, da so odnehali fašisti od svoje zahteve. Gospodarstvo — Jugoslovansko meso za Južni Tirol. Pred nekaj dnevi je došla v Bozen prva pošiljatev jugoslovenskih klavnih goved. Cena kg žive teže je bila 7.50 lir. Mislijo, da bodo tej poši-Ijatvi sledile še druge. pri Sv. Andreju v Gorici. Natanjčnejša pojasnila v ulici Bertolini št. 8/II Gorica. (665) POSTELJA se odda v via Coroneo 5/II, levo. (667) MLADENIČ, vešč ital., slov, in nemščine, korespondence in knjigovodstva išče službe kot pomožna moč. Ponudbe pod »Delvaen* na upravništvo. (668) ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povb, urar, Mazzint 46 (v bližini drvenega trga). 25 POROČNE SOBE popolne za L 2100'—, kakor tudi posamezne kose se prodajo v Campo Belvedere 1, Semolich. (642) PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (24) Gospa Suzana Krivošičeva je sklenila, da pojde tudi ona s svojima hčerama k njuni učiteljici v šivanju in krojenju čestitak za rojstni dan, ker je opazila, da tudi druge gospe navadno delajo tako. V ta namen se je oblekla praznično — in bila je tudi nedelja — vzela svoj svileni ogrtač in veliki klobuk, na katerem je bilo za njeno starost nekoliko preveč rdečih orchidej, kar pa sicer ni slabo pristajalo njenemu dobro ohranjenemu obrazu — enemu izmed tistik obrazov, ki skoro nikoli ne starajo in vzbujajo toliko zavisti pri tistih ženskah, ki nimajo takega obraza. Ko je, tako lepo oblečena, v sredini med svojima hčerama, ki ste tudi oblekle svoje nove temne-modre kostime s huzarskimi vrvicami na krilcu, šli po Ilici s svojim drobnim korakom, malo vznak nagnene glave, je opažala, kakor tudi njeni hčeri, da jih mnogi gledajo in se obračajo za njimi. Za Ivanko in Milo je bilo to veliko veselje: hoditi okolo poludne po llici in kazati svoja krila. Gledali ste okolo sebe, na ljudi in v ta lepi jesenski dan, ki ga je ogrevalo solnce toplo in veselo, kakor v spomlad. Izrekali ste opazke in dovtipe o mimoidočih ter se smejale, tako, da ste nekolikokrat izzvale materino grajo. Posebno jima je ugajalo in ju sililo na smeh, ko so ju gledali častniki, ki so takoj spuščali soblje, da so žvenketale po tlaku, ter so jima, kakor tudi drugi mladi ljudje, drzno gledali v oči. — Ali si vedela, kako je ta izbuljil oči? — sta klicale druga drugi in se smejale. Eden se je bil celo ustavil, ko so šle mimo njega, kar je gospo Krivošičevo razjezilo tako, da je vsa zardela v obrazu, dočim je Ivanko nagnalo v tak smeh, da je morala svoj svileni robčič pritisniti k ustam, da ga je potajila. Ko so prešle nevarni ogel na Jelačičevem trgu, se je njim pot zdela mirneja in — dolgo-časneja, tem bolj, ker so bila okna kavarn prazna. No, tembolj poln je bil trg naedeljske-ga občinstva, največ obrtnikov in kmetov, ki so v tej pisani zmesi tvorili sliko, kakišnjo se more videti le redkokje drugje. Ali tega zanimivega kosa življenja niso niti opažale Za-grebčanke, ker ga vidijo leta in leta, pak so samo občutile vtisek struje tega življenja, ki jih je zajelo: vtisek brezbrižnega, svetlega, lii^ii^II! blagega dne, ki je sijal v blesku toplega solnca. Z zvonika Svetega Kralja je ravnokar odbila enajsta ura in pol, ko je Krivošička s svojima hčerama vstopila v hišo, kjer so stanovale gospe Drimčeve. Vrata na hodniku so bila odprta in opazile s otakoj, da je tu še drugih ljudi. Ivankino srce je zatripalo hitrejše. Na hodniku je bila opazila Klinarjev, pa angležki prikrojeni zvršnik, ki je tam visel. V malem salonu je bilo res gostov. Razun domačic, ki ste bile oblečene v težke svilene robe, je bil tu Klinar, polkovnik in še dve materi s svojimi hčerami. Klinar je bil došel v družbi Roderja in Blanušiča že ob enajstih in je hotel oditi žnjima, ali Lea, ki je bila vzrado-ščena na jnegovem daru, mu je prišepnila: »Ostanite, pride Ivanka«. Sedaj jo je videl, kako je vstopala veseloali, nekoliko zbegana, ko se je njen pogled srečal z njegovim. Ta zmedenost se je še povečala, ko je izročala Lei lepo bomboniero, a ji je Lea predstavljala Klinarja kot novega znanca. Predstavila ga je tudi gospe Krivošički in Mili kot prijatelja svoje rodbine — davnega prijatelja še z Dunaja, Za gospo Suzico pa je bilo dovolj, ko je čula, da je tujec, da se je začela živo zanimati zanj. Takoj ga je odlikovala s svojo paž- njo in se spustila žnjim v razgovor, kjer se mu je hotela pokazati kot žena, ki spada v boljše kroge. To njeno prizadevanje jo je zavedlo, da je preveč naglašala to, kar se je hotela predstavljati tako, kakor je želela, da bi jo drugi smatrali. Ali, že njena nemščina je ovajala stopnjo nje naobrazbe. Razun Driničevih, ki sta se silile, da bi govorile po dunajski, so govorile vse te zbrane žene in dekleta nekak nemožni nemški jezik in so se vsled tega smatrale za izobražene. In vendar ni bila ni ena med njimi (skupno z Ivanko, ki je dovršila višjo dekliško šolo, in z Ljudmilo, ki jo je obiskovala) ni bila sposobna, da bi pravilno, brez primitivnih pogreškov, napisal eno stvar — v katerem-koli jeziku. Niti ne v svojem materinem, od katerega so imele le malo več bogatstva besed, nego ga imajo kmetice, pak so ga zato označale za revnega, niti ne v nemškem, v jeziku njihovega občevanja, ki so ga rabile v neki vrsti narečja, kakor ga ne govore danes nikjer v boljšem svetu, razun v Hrvatski, s tako izgovorjavo, s takimi slovničnimi in sintaktičnimi nemožnostimi, da bi se pravemu Nemcu koža ježila, če bi jih poslušal, pa naj so te popačene besede prihajale tudi iz rožnatih ust Ivanke in Mile, ki ste s tem mnogo izgubljale na svoji dražesti. se taRoj sprejmeta m trajno delo. 31-, FRANC MLAKAR, mizar v Divači-Plača po dogovoru s hrano in stanovanjem ■k fP»roc!a se Pojasnila pri upraviteljstvu hotela v Postojni. 31; na glavni cesti v Postojni, kjer se nahaja že nad 40 let dobro vpeljena trgovina z manifakturnim, modnim in galanterijskim blagom, je na prodaj. — Odda se eventuelno tudi v najem. 314 JOSIP KRAIGHER, Postojna. III IBI III III | — TVRDKA — I j DEBIAS10 & DOMENIŠ! Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34 se priporoča cenj. gg. odjemalcem, trgovcem ™ in gostilničarjem za ugoden nakup ŠČEŠKE STEKLEHINE m Porcelan, lončevina, cilindri, raznovrstne ste- ■ klenice, kozarci za vino, pivo in žganje, Sipe, B raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko po- 8 sodo, vse po konkurenčnih cenah. 33 I i IHf^Dfl^lC Š\ ĐAMI/A -I Beosratf, Celje, Dubrovnik, Rotor, Kroni, Uab-. DHrVUH ljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro m M vloge pod najusodnejšimi pogoji S Split, imenik, Zadar, Zagreb, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Poslovne zuezezvseml večjimi krojlutu-lnInozemstvo^ ihJP