Primorski Gospodar
JList za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primopju.
Ureduje in izdaja Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici
ffceo. 6. f Igrici, tlne 16. marea 1906. Jeeaj
Ljudje! poprimife se redu in snage!
Človek, ki skrbi samo, kako bi svoje premoženje kopičil, tega premoženja pa noče vživati, tak človek ni v naših očeh pravi človek. Bodimo skrbni gospodarji in ne trosimo denarja za brezpotrebne reči, toda skopuhi tudi ne smemo biti. Kaj nam pomaga ves naš trud, če ga bodo vživali drugi, ki pridejo za nami. Vživajmo toraj in bodimo veseli dokler smo lahko!
Človeško veselje pa ni samo na plesišču, na veselicah, v krčmah, v igralnicah itd., marveč naše veselje bodi v prvi vrsti v družini, na domu, v vinogradu, na polju. Tu se nahaja plod našega dela, ki napravlja nepokvarjenemu človeku veče veselje nego hrupne zabave. Žal, da se ne nahaja pa pri nas v vsaki družini vse v redu! Kdor živi na deželi, ta vé, kakšni boji se vrše včasih v ti ali oni hiši. Zato nimajo ljudje tu prave ljubezni med sabo, niti ne pravega veselja do dela! Iz take družine izbeži, kdor le more, gospodar zahaja rad v krčmo, gospodinja na križado a sinovi in hčere poizgubé se, čim odrastejo in bi lahko očetu in materi pomagali, v mestne službe. Gospodarstvo gré rakovo pot. Družinski mir je toraj podlaga kmetovi in gosposki hiši.
Prave družinske sreče pa si ne moremo mi misliti v takih domovanjih, kjer je vse naopak, vse v neredu, vse zamazano.
Če pogledamo nekoliko po naših krajih, moramo reči, da smo Primorci, kar se reda in snage tiče, še na jako nizki stopinji. Kranjci in Štajerci nas v tem oziru za mnogo prekosijo. Čim bolj se bližamo italijanski meji, tem slabše je. Človek, ki
ni preveč vajen smradu, ne more včasih niti v kmetovo hišo. Oglejmo si tip našega kmetskega doma!
Odprimo ta velikanska dvoriščna vrata pa pojdimo obiskat najinega dobrega znanca Tineta, rekel sem nekoč prijatelju. Rad bi mu nekaj sporočil. Le krepko porini za kljuko, pa se ti odpre pot do njegove hiše. Stoj, stoj! Vrata sč zibljejo in padejo ti na glavo, če boš še kaj pritiskal. Pa kaj bodeva odpirala, glej tukaj ob stebru manjka kos plota, kar črez cestni jarek! Nov načrt sponesel se je izborno in v kratkem sva stala na dvorišču. Posuto je bilo z listjem. Kar po njem tje proti onim črnim, zakajenim durim. Tam dobiva gotovo koga. Bes te ne plentaj! vskliknil je kar naenkrat prijatelj. Stal je do kolen v listju in se ni ganil. Vdrlo se mi je, pomagaj! S težavo sko-bical se je polagoma na nekoliko bolj vzvišeno mesto, kjer se je opazilo, da se je revež kopal v gnojnici. Danes bom pa dišal po rožicah, je menil.
Šla sva naprej ter srečno dospela po raznih zaprekah do hišnih vrat, na katerih je bilo poznati črke G M B 1900. Tu pa mora biti snažna gospodinja, rekel je prijatelj, ker že pet let niso bila ta vrata očiščena. Stopila sva v kuhinjo. Tam na tleh, po katerih se je poznalo za prst debelo blato, valjale so se sklede, žlice in vilice, po ognjišču razbrskan je bil pepel a tam v kotu poznalo se je tudi, da manjka pri ti hiši posebnega prostora, kateri zaznamujejo Nemci z dvema ničlama. Ker ni bilo v kuhinji žive duše, stopila sva v izbo. Neprijeten puh nama je vdaril v obraz in prijatelj bi padel v omedlevico, če se ne bi brž odstranil iz hiše. Malo okno, ki je za silo razsvetljevalo ta prostor bilo je zakovano. Po zamazanih tleh in po mizi, na kateri so se videli ostanki kosila, pasla se je čreda muh a tam ob steni se je poznalo, kako je nekoč vrgel raz-burjeni^Tine steklenico črnega vina vanjo. Ob steni viseli sta dve potrgani podobi, nič se ni znalo več, kaj predstavljata. Tam v podu je deska na več straneh že pregnila a skozi luknje tekali so črni ščurki. Tudi jaz sem zapustil ta nemili prostor ter se podal na prosto. Šla sva s prijateljem proti hlevu v mnenju, da dobiva mogoče tu kakega človeka. Pot nas je vodila preko kupa gnoja, katerega so kokoši na vse strani razkopale, pod lopo, kjer se je nahajal vhod v hlev. Pod lopo bilo je vse križem. Tu je ležalo staro leseno oralo, kateremu je odbil gnojni
koš, ko ga je gospodar zadnjikrat zvrnil pod lopo, ročaj, tam pod vozom bile so škrbaste grablje. Tine je imel najbrže zadnjikrat, ko je voz spravljal sem, silo in ni videl kako so prišle grablje pod kolo. Tudi je najbrže pozabil spraviti vozne verige. Vrgel jih je v naglici na one zložene deske tam ob strani in verige so zletele v odprtino za deskami. Samo jekelj se lahko še zapazi na vrhu. Kako se bo Tine jezil, ko ne najde nikjer verig! Pred hlevom nahajajo se gnojne vile. Če požene pastir živino iz hleva, kakšna nevarnost, da si jih zabode konj ali vol v nogo!
V hlevu je mukala živina ter je dajala znamenje, da jo muči glad. Najbrže se potepa pastirče po vasi, živina pa ga mora čakati lačna. Kolikor se je žamoglo pri revni svetlobi, ki je prihajala skozi vrata in skozi neko odprtino na stropu opaziti, bilo je v hlevu 8 repov. Živini poznalo se je, da ne živi „pri polnih jaslih-1, zato je kazala mesto mesa, same kosti. Ob straneh in spodaj pokrita je bila živina popolnoma z blatom. Kako bi pa ne! Po tleh ga je bilo skoraj na koleno. Komaj sem vzdrževal svojega bolj gosposkega tovariše, da ni zagazil vanje. Radoveden je bil, pa je preveč silil v temo, ali kmalu bi dobil zasluženo kazen.
Ko sva tako ogledovala in iskala, sliši se od nasprotne .strani glas: .sem, sem gospoda. Bil je Tine, ki je prihajal iz kleti. Šla sva in Tine naju je zvabil še v klet. Temno je bilo v nji in malo se je videlo. Moj tovariš se je tiščal mene, a a revež je imel v drugič smolo. Pritiskal se je preveč ob vinsko posodo in posledica je bila ta, da je šel v klet v beli obleki, iz kleti pa je prišel v zeleno-črni. Vinska posoda bila je namreč pokrita s po več milimetrov debelim plesnivcev, a tovariš nič hudega sluteč je preveč tipal in se naslanjal ob to posodo. Resnici na ljubo moramo še povedati, da je bila ona kapljica v majhnem sodčku pri zidu prijetna. Vino v največem sodu pa je dišalo po posodi ali, kakor se navadno pravi, po „mufi". Tine ni namreč opral o pravem času soda in naselila se je tudi znotraj plesnoba. V jeseni pa ni posode niti poduhal, marveč kar vlil vino iz najboljšega vinograda vanjo. Pripravil se je s tem ob najmanj tisoč kron.
Tako je bilo na Tinetovem domu. Vprašam vas dragi naši kmetovalci, kako je pa pri vas? Ali ni tudi vam nič mari za
snago in red? — Malo vas je, da z lahko vestjo rečete: hvala Bogu, pri meni ni tako! Če spoznavate toraj svoje grehe in se jih kesate, poslušajte me, kako se poboljšajte.
Pred vsem osnažite in denite v red svoje dvorišče. Listja ni treba trositi več po njem, kajti ta gnoj nima skoraj nobene vrednosti. Pač pa pogladite dvorišče in potrosite ga z drobnim peskom. Gnoj pred hišnimi durmi okuži vam v stanovanju zrak, zato napravite si gnojišče v senčnem kraju dvorišča, čim dlje, in čim bolj skrito od hiše. Mogoče bo v vrtu primeren prostor. Podobno napravite s svinjakom. Pod lopo pometite vse ter zložite vsako reč na svoje mesto. Po dvorišču nasadite si trte ali sadno drevje. Osobito oreh daje poleti lepo senco, v jeseni pa okusen sad. V hlevu popravite vrata, okna, strop, stene, najprej pa tlak. Gnojnica naj se steka v gnojnično jamo in živina bo bolj mirno počivala in se bo boljše redila. Tudi druge gospodarske prostore pobelite in popravite.
Gospodinja, še tebi par besed. Ni je lepše stvari na svetu, nego je snaga. Nesnaga v kuhinji in po sobah govore jasno, kakšna žena si. Ne samo, da se moraš sramovati tujih ljudi, ki obiščejo tvojo hišo, marveč verjemi mi, da tudi svojega moža boš najbolj zadovoljila s tem, ako najde na svojem domu vse v redu in v snagi. V nečedni hiši nima niti mož veselja, in radi tega bo iskal veselje v krčmi. Zato ti priporočam, bodi čedna. S slamo krita koča, ki je zunaj in znotraj lepo pobeljena, mi je ljubša nego velika zamazana palača.	Št.
Nekoliko o sajenju trt.
Pogreški, ki jih napraviš, ko zasajaš trte, ne dajo se tako lahko popraviti, zato moraš, predno začneš to delo, dobro pomisliti na razne okoliščine, ki jih zahteva podlaga in žlahtna trta.
Pred vsem moraš misliti ali ugaja zemljišče dotičnim trtnini vrstam. Kakor znano saditi je treba riparijo v bolj vlažna in mrzla tla, rupestris monticolo pa v gorka, bolj suha tla. Zato pripravi si že prej primerno podlago.
Če je zemljišče krepko, sveže in redivno, saditi moraš trte bolj narazen, nego v revnem, izpitem, malo rodovitnem zemljišču. Glede oddaljenosti posameznih trtnih vrst, ravnati se moraš pa tudi po tem, kako misliš trto vzgojiti. Opomniti moramo pa tu, da zahtevajo nekatere trtne vrste to vzgojo, druge drugo. Refož rezati moramo na dolgo, ker so zadnji popi nerodovitni, žlahtnino (španjol) pa moramo rezati kratko, ker dobimo v nasprotnem slučaju le redke, nič prav lepe grozde. To velja tudi za portugalko, ki je od črnih trtnih vrst za kupčijo z grozdjem najbolj primerna. Trte z dolgo režnjo saditi moramo zato bolj redko, trte s kratko režnjo bolj gosto. Tu moramo priporočati našim vinogradnikom, naj sade amerikanske trte rajši nekoliko bolj redko, nego pregosto. Po Vipavskem, v tržaški okolici in v Istri se zasaja na sploh pregosto.
Predno se lotimo zasajanja, pomisliti moramo nadalje, kako bodemo vinograd obdelovali. Če zemljišče preveč ne visi in se da po njem orati, sadimo trte tako, da bodemo obdelovali zemljo lahko s plugom. Trtne vrste naj bodo tu vsaj l1/, m oddaljene, boljše pa je, če so 1 60 ali 1"70 m narazen. Vrste moramo obračati v tem slučaju po legi in po obliki zemljišča. V nasprotnem slučaju moramo imeti vedno pred očmi, da je najboljše obračati trtne vrste proti jugu. Le tedaj če bi delal veter v tako obrnjenem vinogradu veliko škodo, obrniti moramo trtne vrste drugače. Seveda ne bodemo obračali trtnih vrst poševno po zemljišču, ker bi napravljali s tem preveč krač.
Ko smo določili razdalje in smer trtnih vrst, postavimo povsod tje, kamor mislimo zasaditi trto, majhen količ. Da dosežemo popolnoma ravne vrste, rabiti moramo vrvico ali špago. Ob ti zabodimo s pomočjo dolge latve v primernem razdalju kolje. Lahko zaznamujemo daljavo med trtami tudi na vrvici s črno ali rudečo nitjo, kar nam delo še olajša. Ko smo nastavili nekoliko vrst količev, dela se potem lahko tudi z očesom. Tu moramo priporočati, naj se postavijo cepljenkam vsaj 1 m dolgi koli, divjakom zadostuje pa samo znamenje. Cepljenke je treba namreč poleti privezati od tal, da jih ne pokvari peronospora, divjakov pa ne napada, kakor znano, ta bolezen.
Predno trte zasajamo izkopati moramo poleg količev jame. Te naj bodo tako globoke, da se lahko cela trta pogrezne vanje, a tako široke, da se trtne korenine v njih na vse strani brez težave razgrnejo in jih ni treba preveč rezati. S šapo ali s široko lopato se naj-
lažje delajo luknje. Pri tem delu je paziti, da se količ ne premakne. Tudi je treba napraviti jamo vedno na enaki strani količa. Če zasa-jamo kolči, ni potrebna jama. Za kolči zadostuje luknja, ki jo napravimo s kolom.
Kedar sadimo trte, naj bo zemlja kolikor mogoče suha, da se vinograda preveč ne potepta. S suho zemljo se trto tudi boljše in lažje zagrne nego z mokro.
Trtnih korenin se ne sme preveč krajšati, kakor dela ta pa oni naš vinogradnik. S takim delom se trta jako ošibi. Trtne korenine prerezati je samo v toliko, da se v jami lahko razgrnejo in jih ni treba ovijati. Vrhu korenin deti moramo rahlo, razpalo zemljo, katero naberemo po vrhu prekopanega zemljišča. Ko stavimo zemljo h trti, moramo to večkrat potresti, da se zapolnijo praznote tudi pod koreninami. V nasprotnem slučaju, bi se trta lahko posušila. Često-krat prouzroča tako nemarno sajenje tudi plesnobo v vinogradu. Če nimamo dovolj rahle zemlje, da bi zamogli pokriti ž njo korenine, moramo jo pripraviti od drugod.
Če stavimo h trti gnoj, deti ga je 10 cm nad korenine, ne toraj kar na nje. V takem slučaju bi z gnojem vred lahko sprhnile. Tudi ne kaže gnoja staviti pod korenine, ker ne more zrak v glo-bočino do njega in ta bi začel gniti mesto prhniti. To velja osobito za bolj svež gnoj. Gnoj, v katerem je vse polno drvi in sirčja ni dober pri trtah, ker provzroča lahko tudi on plesnobo. — Boljše je gnojiti trtam leto po nasadu, nego pri sajenju, ker se gnoj v drugem letu boljše izkoristi.
Če sadimo cepljene trte, smemo jih tako globoko zakopati, da pride cepljeno mesto na površino zemlje. Kjer mislimo v vinogradu zemljati, saditi moramo cepljenke še bolj plitvo. Divjake, ki jih mislimo požlahtniti v zeleno, saditi pa moramo bolj globoko. Gornje divjakovo oko naj bo okoli 10 cm pod površino. Vrhu tako zasajene trte pa moramo napraviti jamico ali preko cele vrste brazdo, da pridere mladec lažej iz zemlje in se trta v globočini ne zaduši. Ako sadimo trto bolj globoko, ni treba seveda, da je tako dolga, kakor ona trta, ki jo sadimo plitvo. Dolgost 15 do 25 cm popolnoma zadostuje takemu divjaku (kolči in bilfi). Če sadimo trte bolj globoko, dobimo bolj ravno trto ki ne bo poganjala toliko pogankov na podlagi, kakor krivljasta trta.
Nekateri naši vinogradniki imajo navado, da ne zasujejo trte da vrha, marveč puste, da gledajo 2 ali 3 oči iz zemlje. To ni
pravo, ker se razvije preveč mladik. Posebno je slabo tako sajenje za cepljene trte. Če nastopi namreč po sajenju suha pomlad, posuši se mnogo cepljenk. Zato priporočamo naj se trte zagrebejo s zemljo. Gornje oko naj se vsaj za 1 cm pokrije. Če le mogoče rabi naj se za to delo rahla zemlja. Najboljši je pesek ali cestni znos, ker ne napravljata skorje in pogank lažej prodre na svetlo. Ko je zrastlo mladje za pedenj, odvaliti je nagrebeno zemljo. Posebno s kolom napravljene luknje, v katere smo sadili kolči, zapolnijo naj se z rahlo zemljo ali s peskom. Da se kolč gotovo prime, deti jo je 2 ali 3 dni pred sajenjem v vodo.
Najboljši čas za sajenje trt je jesen, potem zima, potem spomlad, najslabše je, če sadimo trte poleti, ko so že ozelenele. Čim prej toraj sadimo, bolj bodo trte rastle.	št.
Molifto o zboljšanju hlevov.
V	zdravem telesu biva tudi zdrava duša. Resnica tega pregovora se je že davno spoznala in zato so se začela zidati tudi šolska poslopja, ki bolj vstrezajo zdravstvenim zahtevam, nego so vstrezali nekdanji zaduhli prostori. Tudi razumnemu kmetovalcu bi moralo biti to nekako vodilo, ko zida, pri- in preziduje svoje stanovanje in svoja gospodarska poslopja. Vselej mu je pri tem paziti na to, kar vpliva na zdravje. Pred vsem pa naj se kmet povpraša, ali bi ne boljše vspevala njegova živina v primernem hlevu in ali bi delal v svojo korist ali v svojo škodo, če bi se za to vprašanje nič več ne pobrigal. Veruje naj mi, da je sam svoj sovražnik, če ga to vprašanje ne zanima.
V	svojem večletnem opazovanju zamogel sem se lahko večkrat prepričati, ker sem imel priliko, da vpliva jako mnogo kakovost hleva na čiščenje, katero daje od svoje strani zopet veče koristi. „Ker imam, kakor vidite lep hlev, čisti mi dekla tudi živino dobro", rekel mi je nek kmet. Zato je bila živina tudi čila in dobro rejena; krave dale so več mleka in mlada živina je bila kar opitana.
Vsak kmet naj bo toraj, kolikor more, pravičen nasproti zahtevi novega časa po zboljšanju hleva, kajti tudi tu nazaduje oni, ki obstoji pri starem,
V prav kratkih obrisih hočem pokazati, v čem obstoji zboljšek in kako naj se ta napravi, da ne oropa preveč kmetovega, že tako suhega mošnička.
Pred vsem je paziti na suhoto v hlevu. Po žlebu (kanalu), ki ima primerno širino in globočino, odteče naj se gnojnica v jamo, katera se nahaja zunaj hleva. To jamo izkopajo naj domači ljudje v času, ko drugo delo ravno ne sili. Če so ti pripravili o priliki že prej potreben materijal za zidanje, napravita dva zidarja, kar je še potreba. Druga, nekoliko vglobljena jama napravi naj se za gnoj. Čim večkrat se kida gnoj iz hleva, toliko manj smrdljivih plinov se napravi v hlevu, toliko lažje se tudi hlev prezrači.
Naprav za zračenje hleva tudi ne sme kmet zanemariti. S pomočjo štange ali svedra napravi se v zid nad okni brez posebne težave nekoliko lukenj, ako se ni mislilo na na to že takrat, ko se je hlev zidal. Žal, da se dobi še vedno dovolj hlevov, pri katerih ni prav nič preskrbljeno za zračenje, ako ne vzamemo v poštev lukenj in razpok pri hlevskih vratih. Da mora vzgledati živina, ki ji vzamemo svež zrak, klaverno, to lahko razumi, kdor ima kaj pameti. Ljudje na deželi pa ne pomislijo na to in zato stanujejo večkrat v izbah, ki imajo z žeblji zabita okna, da jih gotovo ne bi kedo skušal odpreti. Kar je za človeka dobro, to ne bo niti za živino slabo, tako misli še dandanes marsikateri kmet.
Da bo živina vspevala, je potrebna nadalje svetloba. Kako stojijo stvari glede te v mnogih hlevih, o tem bi lahko povedal marsikaj interesantnega. Papir za zavijanje in stari časniki so, kakor znano, bolj po ceni, nego steklene šipe in stara deska ali tudi nekoliko gnoja opravijo tisto uslugo, kakor leseni oboj. Če stopiš v hlev, ki je preskrbljen s takimi razsvetili, zdele se ti bodo podzemske jetnice v starih gradovih kakor plesne dvorane z električno razsvetljavo nasproti njim. Le polagoma zamore opaziti človeško oko tu pa tam kako živo bitje, ki ima nekaj podobnega z govedom; vendar natanjko se ne more razločiti, ali je vol ali krava. Če se izpusti tako živinče, ki vzgleda povsem še jako klaverno, na prosto, tedaj se boji svetlobe, kakor slepec,
ki je nenadoma izpregledal. Ako izvrta kmet nekoliko veče luknje za okna in ako si nabavi nekoliko steklenih šip, mu vendar ne požre to za božjo voljo celega premoženja. Les za oknene oboje dobi se pač doma, a zidar in mizar bosta nazadnje tudi s tem zadovoljna, ako jima kaj napravi s vprežno živino mesto, da jim plača dnino v novcih.
Ako napravimo v hlevu tlak iz trdo pečene opeke, iz betona ali iz tramov, pomeni to sicer že izboljšek v modernem smislu, kateri ni neobhodno potreben, četudi se mora toplo priporočati. Vendar naj se posestniki nič ne ustrašijo stroškov, ker si s tem čiščenje v hlevu jako zlajšajo. Če si potreben ma-terijal polagoma nabavijo, ne občutijo se stroški tako hudo in kmet je potem vesel, če je zamogel tudi v tem oziru kaj zboljšati.
H zboljšanju hleva spada slednjič tudi naprava za vodo v hlevu. Po zimi ne more niti človek vselej h vodnjaku po vodo. Pa tudi je boljše, če se je voda pred porabo nekoliko ugrela. Suha klaja po zimi prouzroča pri živini večo žejo; če je pa voda premrzla in jo živina prenaglo pije, lahko tudi škodi- njenemu zdravju.	Nik. Len.
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Enoletni trni divjak, ki ga misliš v zeleno požlahtniti, moraš obrezati prav na kratko. Kedar režeš, pazi, da bo gornje oko obrnjeno, kolikor mogoče navpično. Nekateri naši vinogradniki imajo slabo navado, da puščajo takim trtam tudi nad 10 cm dolg palec, kar seveda ni prav. Taka trta požene mnogo mladja, katerega se mora potem obirati. S tem se trta šibi. Priporoča se toraj, naj se ne pustita na trti več nego dva popa. Popolnoma napačno je tudi, kar se tu pa tam, vidi, če se trto popolnoma že v deblu prereže. Taka trta požene sicer navadno iz naslednjega člena, toda mladike rastejo po strani in čim jih hočeš privzdigniti, pa jih zlomiš.
Cepljenje trt za lubad. — Stare, bolj debele trte dajo se požlahtniti v deblu v razklad, kakor se navadno cepijo črešnje, ja-
blane, hruške in drugo sadno drevje ali pa za lubad, kakor se cepijo murve. Podobi 21. in 22. kažeta nam dovolj jasno, kako je izvršiti to delo. Za cepljenje za lubad je najboljši čas meseca aprila. Cepič zarezati je tako, kakor kažeti črki D F v podobi 22., podlago pa je prerezati gladko. S pomočjo koščice ali klinčka iz trdega lesu
privzdigne se lubad kakor kažejo črke B v pod. 21. Mesto treh deneta se lahko tudi samo dva cepiča na eno trto. Nato se porine cepič v odprtino za lubadom ter rana z ilovico dobro zamaže. Cepiče s cepljenim mestom vred treba je popolnoma zagrniti z rahlo zemljo in sicer mora segati ta vsaj 5 cm nad zadnje cepičevo oko. Cepiče potikamo v odprtino lahko tudi tako, da gleda zareza proti lubadu, kakor se cepijo navadno murve. Obveza navadno ni potrebna. Na ta način zamorejo se cepiti trte samo blizu zemlje.
Najboljši čas za vežnjo trt so vroči dnevi, ker se v gorkem vremenu trtno mladje mnogo lažje upogne nego v mrzlem. Če vežemo v mrazu in ne pazimo preveč, polomili bo-demo mnogo mladik.
3
E
Pod. 21. Pripravljena trtna ( odlaga za cepljenje za lnbad.
Pod. 22. Cepiča zarezana za cepljenje za lubad.
Kdor je stavil po drevju kolobarja s petrino, odvije naj jih sedaj ter pregleda ali se niso skrili razni škodljivci pod kolobar. Če jih dobi, jih mora zamoriti. Kolobarje oviti in namazati je vnovič Osobito se priporoča to na hruškinem deblu, ker leze sedaj na hruško mnogo cvetodera.
Jajca brez lupine. — Nekatere kokoši nesejo jajca, ki nimajo lupine. Uzrok temu je pomanjkanje vapna ali pa kakšna druga napaka, katera se pa težko da odpraviti. Najboljše je tako kokoš Opitati in zaklati.	Pohorski.
Nadlegovanje živine z muhami. — Že davno je znano, da krave, ki jih nadlegujejo muhe, manj molzejo. O tem se je še posebno hotel prepričati angleški profesor Carlis v Wiskom-sinu. Razdelil je štirinajst krav na dva oddelka, krave so se enako krmile, pa so tudi enako molzle. Jeden oddelek nastanil je v navadnem odprtem hlevu, druzega pa v hlevu, kjer so bila vrata in okna zagrnjena z gosto mrežo, da niso mogle muhe skozi. Prva skupina je bila v vednem nepokoju vsled muh, med tem ko je druga počivala mirno. Razloček v mleku je bil znaten, kar se je posebno poznalo na maslu, katerega je od krav v miru bilo za 2 )°|0 več, nego od krav nepokojnih. — Tisti profesor je tudi dokazal, da so krave, ki so bile po dnevu v temni staji in se pasle po noči, dajale več mleka, nego une, ki so se pasle po dnevu.	Pohorski.
Težka operacija pri kravjem porodu. — Iz Sovodenj nam pišejo: Slučaj, ki ni slučaj se je dogodil v Sovodnjah pri nekem kravjem porodu minuli torek. Posestnica Helena Petejan ima kravo, ki je imela poroditi. V torek se je žival pripravljala kakor navadno na porod in domači so tudi čakali hip na hip istega. Ali glej čudo! Mesto teleta je prišel od teleta telečji drob, teleta pa ni hotelo biti. Prestrašeni hišni so šli koj iskat živinozdravnika v Gorico, ki je tudi prišel. Ko je preiskal žival je konštatiral, da se je obrnilo tele v kravi in vsled tega ne more krava poroditi. Tele je bilo treba v v kravi razparati. Z dovoljenjem domačih je koj začel z operacijo in sicer tako hudo operacijo, kakoršne, kakor je sam izjavil, ni naredil se nikoli. S prav občudovanja vredno ročnostjo je začel tele v kravi rezati in ga je spravil kos za kosom iz nje. Krava je ležala kakor mrtva, niti ganila se ni. Vsi navzoči so mislili, da ne bo nikoli več vstala. Ko pa je živinozdravnik operacijo končal in kravo popolnoma
osvobodil teleta, je začela žival malo gibati in sedaj gre z njenim zdravjem vedno na bolje. Danes se je krava že toliko opomogla, da stoji sama, je z vidnim apetitom in sploh je videti jako korajžna. — Tudi živinozdravnik ni upal, da se mu taka operacija posreči, kajti že poprej je rekel, da ne sprejme nobene odgovornosti za slučaj nesreče. In vendar se mu je posrečilo. — Živinozdravnik, g. Arnberger, ki je v službi v topničarski vojašnici, rad postreže v takih nesrečah.
Krava dojilka praseev. — V nekem češkem listu piše neki učitelj sledeče: „V minulem letu sem vsled pomanjkanja prostorov moral imeti kravo in svinjo z dvema prascema skupaj v jednem hlevu. Med njimi je bila sicer lesena pregraja, ali svinja napravila je z rilcem kmalu luknjo in prasca sta bila kmalu pri kravi, katerej je bila ta družba koj po volji. Prijateljstvo med njimi je bilo čedalje večje, med tem je pa bilo mleka čedalje manj. Dekla pa je opazila nekoč da ima krava pred molzenjem vime mokro. Sklenil sem to reč preiskati. Nekoč naglo odprem hlevna vrata, pa vidim, kako leži krava stegnjena na stran, prasca pa sta jo sesala na vso moč. Komaj se mi je posrečilo odpraviti prasca od nje, ker krava je mukala in branila ju z rogovi in nogami".	Pohorski.
Škodljivost skaljenega in zmrzlega krompirja. — Na
solncu ozeleneli krompir in njegovi poganjki imajo v sebi v velikej množini strup, solanin imenovan, kateri se tudi s kuhanjem ne da odpraviti. O tem se je prepričal profesor Bisange pri dveh poskusih, napravljenih pri- kravah. Vse krave, katere so se krmile s takšnim krompirjem, so naglo shujšale. Nevolja k žretju, napenjanje, driska, celo obrnjenje zadka bili so nasledki tega. Se bolj je takšen krompir škodoval svinjam, z enakimi bolečinami. Čudno pač je bilo, da ne kravam, niti svinjam ni škodoval takšen krompir, ako se je temu pridjalo nekaj želoda. Ta ima namreč v sebi dosti čreslove kisline, katere učinek so-lanina vniči.
Zmrzlega krompirja tudi ne veja dajati živini. Bisange je opazoval, da je takšen krompir zastrupil v par mesecih krave dojnice, ki so jako skujšale in mnogo izgubile na mleku.
Pohorski
POROČILU.
-j- Ivan Marija Vatovec. — Pri Sv. Ivanu pri Trstu umrl je dne 11. t. m. veleposestnik in bivši dež. poslanec Ivan Marija Vatovec. Pokojnik je bil jako vnet kmetovalec in je storil za kmetijstvo v tržaški okolici prav mnogo. Tržaški kmet. družbi bil je koj od začetka ud. Te družbe ni niti ob svoji smrti pozabil, marveč zapustil ji je v svoji oporoki lepo svoto 2000 K. Slava njegovemu spominu!
Kmetijski shodi. — V nedeljo dne 4. marca imelo je Gor. kmet. društvo 2 shoda, enega v Sv. Križu, drugega v Ri-henbergu. Oba shoda bila sta dobro obiskana. V Sv. Križu govoril je g. društven predsednik Jakončič o organizaciji Gor. kmet. društva, pot, učitelj Štrekelj o važnosti reje mlečne živine in o gnojenju travnikov ter odgovarjal na razna vprašanja, a gosp. učitelj Medvešček je stavil sledeče resolucije:
I.	Javni kmetijski shod v sv. Križu na Vipavskem dne 4. marca 1906 pozdravlja z veseljem dosedanje pričetno delovanje novega „Goriškega kmetijskega društva v Gorici" ter prosi visoko c. kr. vlado, da bi naj zdatneje podpiralo novo društvo, ki si je postavilo važno nalogo: povzdigniti kmetijstvo na Goriškem na tako stopinjo, na kateri bi moralo biti po legi dežele. Državnih podpor, katerih je bilo doslej deležno c. kr. kmetijsko društvo v Gorici, naj bode deležno po večini novo društvo, katero čakajo važne naloge radi sedanjega zastajanja v napredku.
II.	Ker pa je gotovo, da bode država podpirala zdatno le tako društvo, ki tudi z lastno močjo dosega svoj namen, potrebno je, da pristopi „Goriškemu kmetijskemu društvu" vsak zaveden slovenski kmetovalec. Število društvenikov naj glasno govori, kako nujen, potreben je bil preporod našega kmetijstva.
3.	Slovenski drž. poslanci se poživljajo, da store primerne korake, da bode država primerno podpirala novo „Goriško kmetijsko društvo" v Gorici.
4.	Poživlja se visoka vlada da dogovorno z deželnim odborom predloži deželnemu zboru spremembo zakona v pospeševanje živinoreje iz 1. 1903., veljavno z namestništvenim raz-
j. isom 1. 1904. tako, da bode odgovarjal razmeram dežele z ozirom na novo „Goriško kmetijsko društvo".
Tudi prošlo nedeljo dne 12. marca bila sta dva shoda i v Šempasu in v Neblem. V Šempasu so govorili: podpredsednik g. dr. Franko o namenu shoda, tajnik g. Kocjančič o organizaciji društva, pot. učitelj Štrekelj o pogreških pri ravnanju z gnojem in o umetnih gnojilih ter pojasnjeval razna stavljena vprašanja. Gosp. župnik Grča in g. župan pl. Monari sta navduševala šempaske kmetovalce h pristopu v društvo, kar je imelo seveda precej dober uspeh. Tudi v Neblem obnesel se je shod dobro. Govorila sta predsednik g. Jakončič in predsednik poučnega odseka g. Ern. Klavžar.
Ti tako dobro obiskovani shodi (povsod so prostori natlačeni) pač pričajo dovolj jasno, kako je bilo treba preporoda. Le krepko po ti poti!
Prihodnjo nedeljo bo shod v Cerknem in v Kostanjevici, v pondeljek (na praznik Sv. Jožefa) v Tomaju.
Podružnica gor. kmet. društva Ivanjigrad-Zagrajec bo
imela dne 25. marca ob pop. na Ivanjemgradu svoj občni zbor s sledečim vsporedom: i. Nagovor načelnika o dosedanjem delovanju podružnice; 2. Poučno predavanje; 3. Posvetovanje o ustanovitvi podružnične trtnice in drevesnice; 4. Razni predlogi. Pri tej priliki pobirala se bode tudi letnina.
K obilni vdeležbi vabi načelništvo.
L. Sila, tajnik.	Fr. Kosovel, predsednik.
Podružnica v Sv. Križu izvolila je na občnem zboru dne 4. t. m. načelnikom velepos. Fr. Batič, tajnikom pos. Alojzija Stanič, denarničarjem ekonoma Josipa Berbuč.
Podružnica v Avberju izvolila j£ na občnem zboru dne 4. t. m. načelnikom Maksa Ukmar, velepos. v Avberju, tajnikom. Franca Zlobec, pos. v Ponikvah in blagajnikom Leopolda Turk, posest, v Gradnjah.
Podružnica Medana izvolila je na občnem zboru dne 4. t. m. predsednikom Henrika Perin r. Jož,, blagajnikom Karola Toroš r. Mih. tajnikom Antona Zorzut.
Podružnica Prvačina izvolila je na občnem zboru dne 4. t. m. predsednikom Antona Kozem, posest, in župana, tajnikom
Josipa Orel, nadučitelja, denarničarjem Frana Gregorič, posestnika in c. kr. poštarja.
Modra galiea je že došla in se dobiva pri Gor. kmet. društvu vsak dan od 9,—12. predp. in od 2.-6. pop. Cena modri galici je 64-50 kron za kvintal. Kdor jo je naročil, naj pride v kratkem po njo. Kdor je ni še naročil, naroči na jo čim prej, dokler jo ima društvo še v zalogi.
Gumijeve trakee za zeleno cepljenje. V kratkem naroči Gor. kmet. društvo za svoje društvenike gumijeve trakce za zeleno trtno cepljenje. Podružnice in zaupniki Gor. kmet. društva se prosijo, naj nabirajo naročila. Za vsak kilogram gumije zahteva se 2 kroni na račun. Naročila poslati je društvu vsaj do
1.	aprila.
Naznanilo. — V nedeljo dnč 18. t. m. po večernicah ob
2.	uri popoldne bode imelo „Sadjarsko društvo" v Tolminu v občinski dvorani poučni shod.
Predaval bode društveni tajnik Andrej Vrtovec o sadjarstvu.
Po shodu je v društveni drevesnici razdelitev lepih, žlahtnih dreves mej društvenike, ki so letnino po 1 K plačali.
Vsak član, ki je letnino plačal dobi 5 močnih, žlahtnih jablan. Žlahtne cepiče pa dobi vsakdo brezplačno, tudi če ni društvenik.
K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Tolmin 11. marca 1906.
„Nauk o gnojilih". — Kratko navodilo, kako je rabiti umetna gnojila. Tako se glasi knjižica, ki je ravnokar izšla in jo je spisal dr. R. Skazil. V nji se opisuje na kratko, kako je rabiti umetna gnojila in kaj se nahaja v njih. Knjižica se dobiva brezplačno pri Goriškem kmet. društvu. Kdor jo naroči po pošti, doda naj znamko 10 vin. za pošto.
Še nekoliko cepljenih marelic in češp dobijo po znižani ceni oni udje „Gor. kmet. društva", ki se oglasijo tekom 14 dni.
Na novo priglašeni udje Goriškega kmetijskega društva.
Batič Ivan, obč. tajnik Šempas
113 91
„ 13 , 165 . 122 . ' . 59 , 182 , 100 Vitovlje pri Šempasu velepos. Ozeljan
Podgornik Ivan, pos. Batič Abel, Lojk Josip, Hrovatin Josip, „ Badalič Martin, Makuc Josip, Batič Anton, Košuta Josip, Rus Ludvik, pos. Zuccatto pl. Peter, Mrevlje Tomaž, velepos. Sv. Križ Batič Leopold, Košuta Anton, pos. Kalin Valentin, , Sv. Križ 190 — Plače Lisjak Fran, „ „ ,146 Pavšič Alojz, , , . 227 — Mal Žablje
Rebek Kristjan, pos. Sv. Križ 230 — Mal Žablje
Poniž Anton, pos. Sv. Križ 54 Ličen Anton, ,
Plače
135
60
— Cesta 211 - Mal.
Inamo Janez, „ Inamo Josip, , Valič Anton, , Spelt Anton, , Stor Ivan,
Sček France, , , Romic Anton, , Kertelj Andrej,, Batič Alojz, , , Žablje
Stor France, pos. Sv. Križ 267 Žablje
Kravos Alojz, pos. Sv. Križ 237 Žablje
Simonič Angelj, pos. Sv. Križ 267 Žablje
Rustja Ivan, pos. Dobravlje 99 pri Sv. Križu
Cigoj Anton, pos. Dobravlje 32 pri St. Križu
Mal.
Mal.
Mal.
Roje Jakob, učitelj Gradišče
Doljak Andrej, Grgar
Močnik Jakob Cerkno
Türk Peter, Rihemberg — Polje 14
Saksida Andrej, pos. Dornberg 332
Šinigoj Josip, , „ 120
Saksida France, , , 263
Kerševan Karol, , , 182
Vinorejsko društvo Dornberg
Županstvo Dornberg
Radovič Anton, pos. podž. Samotorca pri
Zgoniku 24 Doljak Jan., pos. Samotorca pri Zgoniku 12 Knez Janez „ , , , 11 Doljak Alojz „ ,	13
Doljak France, pos. ,	14
Doljak Mirko, ,	6
Kralj France, ,	8
Gruden Alojz, „	15
Colja France, „ „ „ „ 20 Doljak Janez „ „ „ „ 16
Gruden Janez..... „ „ 17
Gruden Janez, „ „ „ „ 23 Budin Janez, „ „ „ „ 4 Colja Jožef, „ „ „ „ 21 Budin France, „ ,, „ „ 10 Gruden Janez, „ „ „ „ 3 Doljak Alojz, „ „ „ „ 7 Vrejčko Anton, „ „ „ „ 19 Avber Anton, „ „ „ „ 18 Gruden France, „ „ „ „ 1 Metljak Janez, „ Volčjigrad 23 Ara — Vizzich — Trst Čotar Josip, Škrbina 23 Colja Josip, „ 24 Čotar Anton, „ 32 Lozej Anton, „ 71 Fakin Alojz, „ 33 Fakin Martin, „ 6 Bunc Maks, „ 62 Mihalj Fran, „ 2
(Dalje pride.)