\] 1518337
LJUBLJANA, MAREC 1985
LETO XXIII. ŠT. 1-138
VSEM DELAVKAM IN UPOKOJENKAM ČESTITAMO ZA 8. MAREC
DAN ŽENA!
V PRETEKLEM LETU SMO DOBRO GOSPODARILI
Poslovno leto 1984 pomeni brez dvoma prelomnico v nadaljnjem razvoju DO DINOS, kar je razvidno iz doseženega fizičnega in vrednostnega •prometa, le-ta pa je rezultat dviga produktivnosti in boljše organizacije dela.
Poslovni rezultati so dobri in na ravni pričakovanih v količinskem doseganju blagovnega prometa.
Leto 1984 je pomenilo nadaljevanje prizadevanj v delovni organizaciji DINOS za uravnovešenje gospodarskih tokov, kar se je poznalo predvsem na še doslednejši racionalizaciji in varčevanju v proizvodnih procesih. Tako smo letni plan količine dosegli na ravni 100% planirane količine, in sicer 196.702 ton. Pomemben podatek pri tem je, da smo to dosegli tudi z manjšim številom zaposlenih za 2,5%. Zaposlenih v DO DINOS v letu 1984 je bilo 500 delavcev, kar je en delavec manj kot v preteklem letu. Celotni prihodek smo povečali za 59 % v primerjavi z lanskim letom in za 12% v primerjavi z zastavljenimi planskimi cilji, zato smo porabili za 58% več sredstev, kar je tudi 12% več na planirana, da smo lahko dosegli večji dohodek za 62% kot v primerjavi z letom 1983 in 14% več od planiranega dohodka. Tako nam je ostalo za 56% več čistega dohodka za preteklo poslovno leto in
17 % več, kot je bilo sprejeto v planskih dokumentih. Za osebne dohodke smo namenili 55% več kot v letu 1983 in 13% več, kot smo predvidevali v planu za porabo sredstev za OD, s tem da smo rezervni sklad povečali za 61 % glede na preteklo leto in 13,5% več, kot smo predvideli v planu. Za stanovanjske namene sklada skupne porabe pa smo namenili za 21 % več kot v letu 1983 in 81,5% več, kot je bilo planirano. Rast OD je bila usklajena znotraj DO oziroma na ravni temeljnih organizacij z Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984. Prav tako so materialni stroški, ki se po družbenem dogovoru spremljajo, usklajeni na ravni DO in se v primerjavi s podskupino trgovinske dejavnosti poslovanja s sekundarnimi surovinami v letu 1984 izkazujejo na ravni DO.
Primerjava rezultatov gospodarjenja s podskupino dejavnosti 070 260 v SR Sloveniji izkazuje v vseh kazalcih večje indekse od povprečja dejavnosti.
Obe temeljni organizaciji sta dobro gospodarili, če-
prav pri tem lahko ugotovimo, da je nekaj poslovnih enot ustvarilo slabši poslovni rezultat, kar pa je odraz zgolj notranjih slabosti v omenjenih delovnih enotah, ki so se ob izteku poslovnega leta odpravile, nekatera pa se bodo še v poslovnem letu 1985.
DO je kot celota delovala skladno, saj so bili odnosi med temeljnima organizacijama na ravni delitve dela in svobodne menjave dela glede na predmet - poslovanja ene in druge temeljne organizacije. Izkazalo pa se je tudi, da postaja vse pomembnejša zbiralna mreža v TOZD POS tudi za potrebe odkupa tekstilnih odpadkov. Svobodna menjava dela med temeljnima organizacijama in delovno skupnostjo skupnih služb se je izkazovala na ravni dogovorjenega programa dela delovne skupnosti skupnih služb že veliko boljše kot v letu 1983.
Ob izteku poslovnega leta
1984	so bile večje aktivnosti na ravni DO v vseh družbeno-političnih organizacijah, kakor tudi na organih upravljanja in na zborih delavcev v zvezi z razpravo o smernicah nadaljnjega razvoja.
Svobodna menjava dela, kakor tudi odnosi, ki izhajajo iz le-te, bodo v letu 1985 še boljši, saj poslovno leto
1985	pričenjamo z novimi področji, ki bodo v svobodni menjavi dela pomenili bistvo realnih proizvodnih.
blagovnih in obračunskih tokov delovne organizacije DINOS.
TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN
V preteklem poslovnem letu smo v TOZD POS z zaupanimi družbenimi sredstvi gospodarili dokaj uspešno, kljub težkim splošnim ekonomskim pogojem in nekaterim neskladjem v tekoči družbeno-gospodarski politiki, ki nas je pestila preko celega leta (npr. velika in neusklajena rast cen). Vzroke za dosežen dober poslovni rezultat moramo v prvi vrsti iskati v pravočasnem spoznanju naših delavcev, da je možno dobro gospodariti le, če se oprejo na lastne ustvarjalne sile, ki skozi lastno vloženo delo pri pridobivanju nove vrednosti dajo take rezultate, ki jim omogočijo primerno osebno in skupno porabo ter nadaljnjo razširitev materialne osnove za njihovo delo. Poleg tega so k dobremu uspehu nedvomno pripomogle tudi trdne in dolgoročne povezave z velikim številom naših poslovnih partnerjev, tako na področju zajemanja koristnih odpadkov, kot pri plasiranju naših izdelkov, to je sekundarnih surovin. Nemajhen delež pri vzdrževanju teh povezav je imela naša strokovna poslovnost, ki se je še posebej izkazala pri
NEKATERI ZBIRNI PODATKI USPEHA POSLOVANJA ZA DO DINOS
ELEMENTI	LETO 1983	PLAN LETO 1984	LETO 1984	INDEKS 84/83
Količina prodanega blaga	188.038	197.180	196.702	104,6
CELOTNI PRIHODEK	3.328.323.244	4.704.430.000	5.286.173.517	158,8
DOHODEK — doseženi	868.311.253	1.229.380.000	1.403.850.364	161,7
ČISTI DOHODEK	695.110.843	927.483.000	1.085.648.257	156,2
Število zaposlenih	501	513	500	100,0
PLAN	INDEKS
ELEMENTI	LETO 1983	LETO 1984	LETO 1984	84/83
Količ. prodaje (ton)	184.889	194.180	193.436	104,6
Ko lič.sekund.surov.	171.168	179.830	190.336	111,2
CELOTNI PRIHODEK	3.117.615.120	4.380.000.000	4.887.488.365	156,8
DOSEŽENI DOHODEK	775.177.400	1.086.800.000	1.228.446.043	158,5
ČISTI DOHODEK	618.072.487	816.089.000	943.747.941	152,7
Število zaposlenih	379	385	375	98,9
poslovanju z inozemskimi partnerji, saj smo uspeli povečati izvoz količinsko za 15 % in vrednostno za 140% v primerjavi z letom 1983. Nenazadnje lahko trdimo, da je k doseženemu rezultatu pripomoglo tudi na novo vpeljano stimulativno nagrajevanje delavcev po doseženih rezultatih dela (sistem „K"), ki je omogočilo natančen mesečen pregled fizičnega obsega proizvodnje in kakovostnejši
premik v smeri večjega zajemanja in predelave koristnih odpadkov v sekundarne surovine ter počasno opuščanje trgovanja z repro-materialom.
S tega vidika je torej dosežen poslovni rezultat zelo dober, kar pa nas ne sme zavesti v prepričanju, da ne bi mogel biti še bistveno boljši. Dosegli smo ga v glavnem s povečanjem produktivnosti, ki je bila za 7,3% večja kot v letu 1983 in povečanjem dohodka na delavca, kjer nam je precej pomagala inflacija, ni pa nam bistveno uspelo izbolj-
šati ekonomičnosti (večja za 0,4%), ker nismo uspeli obvladati stroškov oziroma porabljenih sredstev, ki so porasla za 56,2 %. Velik delež v tem porastu ima vrednost nabavljenega materiala, ki je bila neprestano podvržena dviganjem cen. Vendar pri tem ne smemo zanemariti tudi najrazličnejših nesmotrnosti, ki so se odražale v nepotrebnih krajših ali daljših zastojih zaradi slabega vzdrževanja tehnolo-
ške in transportne opreme, napak pri organizaciji dela, nesmotrnem in premajhnem koriščenju obstoječih kapacitet, malomarnega dela in reklamacij, slabih medsebojnih odnosov med posamezniki in posameznimi skupinami, slabega vodenja delovnega procesa itd. Poleg tega moramo omeniti, da v preteklem letu nismo skoraj nič naredili na tehnološkem razvoju delovnih postopkov in naše dejavnosti. Ravno tako nismo zabeležili in uveljavili nobene bistvene inovacije. Načrtovana investicijska vlaganja smo v
glavnem realizirali samo pri tehnološki in transportni opremi, medtem ko z izpeljavo predvidenih gradenj ne moremo biti zadovoljni. Za zamudo pri izgradnji predelovalnega centra BP-8 je resnično kriv izvajalec, vendar je poleg tega ostalo še nekaj odprtih postavk, kjer bi težje našli popolnoma objektivnega krivca za zamude. To pa so stvari, ki niso združljive z dobrim gospodarjenjem ter jim bo potrebno v tem poslovnem letu posvetiti več strokovnega znanja in pozornosti. Skratka lahko ocenimo, da smo v poslovem letu 1984 dobro gospodarili, da smo k doseženemu rezultatu prispevali vsi delavci v TOZD in strokovnih službah v DSSS, žal pa vsi le nismo dali od sebe vsega, kar zmoremo in moramo storiti za še boljšo učinkovitost skupnih prizadevanj. To pomanjkljivost pa bomo lahko odpravili že v tem poslovnem letu.
TOZD REGENERACIJA TEKSTILA
Za gospodarjenje v tekstilni temeljni organizaciji v letu 1984 so značilni nekoliko bolj ustaljeni tržni odnosi, tako z imetniki odpadkov kot tudi s kupci sekundarnih surovin in tekstilnih rege-neratov. To je posledica sklenjenih pogodb o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in s tem razširitve ter poglobitve poslovnih odnosov kot tudi novega proizvodnega programa čiščenja bombažnih vlakenskih odpadkov, ki je za predelovalce, tekstilno industrijo zelo zanimiv. Trdnejši po-
slovni odnosi so vsekakor predpogoj za odločitve o novih proizvodnih programih in vlaganja v novo tehnologijo. Po drugi strani pa je bilo dogovarjanje z imetniki tekstilnih odpadkov, s katerimi nimamo stalnih in širših poslovnih odnosov, težavnejše, saj so težili, pod vplivom sorazmerno težkih pogojev gospodarjenja, k nenormalnemu, tudi 200 do 300 % zviševanju cen odpad kom.
Dosegli smo dobre poslovne rezultate, ki se zlasti odražajo na močnem dvigu sredstev za netto akumulacijo, ki so porastla za 130%. Delež akumulacije v dohodku znaša zato 39,36 %, medtem ko je bil v letu 1983 še 33,19 in v letu 1982 21,21 %. Na osnovi primerjave rezultatov poslovanja v 9 mesečju 1984 ocenjujemo, da smo v letu 1984 dosegli boljše poslovne rezultate od ustrezne primerjalne podskupine dejavnosti ..proizvod-nja neomenjenih tekstilnih izdelkov".
V sistemu zbiranja oziroma odkupa tekstilnih odpadkov je bil narejen bistven kakovosten premik; mreža poslovalnic in skladišč širom Slovenije se je začela načrtno izkoriščati tudi za odkup tekstilnih odpadkov. Na ta način smo približali odkupno mesto občanom, ki tako rekoč ob vsakem času in ob minimalnih transportnih stroških lahko oddajo rabljen tekstil - krpe. Odkupne cene krp smo povečali za približno 50% in so stimulativne zlasti za tiste vrste, ki jih predelujemo v čistilne krpe. Pri ostalih krpah so cene manj stimulativne, saj jih po nizkih prodajnih ce-
(nadaljevanje na 4. str.)
Z boljšo tehnično opremljenostjo do še večjih poslovnih rezultatov
(nadaljevanje s str. 3)
NAJPOMEMBNEJŠI KAZALCI POSLOVANJA TOZD RET
PLAN	INDEKS
ELEMENTI	LETO 1983	LETO 1984	LETO 1984	84/83
Količina prodaje (ton)	3.150	3.000	3.266	103,7
CELOTNI PRIHODEK	160.615.133	242.460.000	316.260.961	196,9
DOSEŽENI DOHODEK	58.955.726	87.670.000	116.447.593	197,5
ČISTI DOHODEK	47.959.345	68.064.000	94.445.376	196,9
Število zaposlenih	65	67	63	96,9
nah oddajamo papirni industriji, čeprav so tekstilno-tehnološko kakovostne; tekstilna industrija regeneriranih vlaken iz teh materialov še ni pripravljena uporabljati.
Nabava tekstilnih odpadkov preko zbiralne mreže TOZD POS je znašala 183 ton, od tega 6,5 tone rabljenega tekstila - krp, in je za 83 %
večja od predhodnega leta. Prodaja preko TOZD POS je znašala 126 ton in je večja za 10 %.
Poslovni odnosi s Tekstilko Ljubljana dobivajo širši obseg. V letu 1984 smo prodali Tekstilki 415 ton sekundarnih surovin za proizvodnjo tekstilnih regenera-tov, kar je za 42 % več od predhodnega leta. Z njimi
smo združili tudi devizna sredstva za obnovo oblog njihove druzirke. Kljub temu je bil poslovni odnos nepopoln, saj smo predvideli, a ne realizirali tui storitve druziranja za naše poslovne potrebe. Žal lahko ugotovimo, da iniciative za konkreten posel z naše strani ni bilo.
Zaradi usmeritve v pro-
izvodnjo kakovostnejših sekundarnih surovin in rege-neratov, ki predstavljajo nadomestilo uvoza primarnih vlaken v tekstilni industriji, se je količinski izvoz zmanjšal. Izvožena količina 348 ton predstavlja le 77 % realizacije predhodnega leta, direktna vrednost izvoza pa je približno 13,5 milijona din, kar je 49,7 % več od predhodnega leta.
ELEMENTI	LETO 1983	PLAN LETO 1984	LETO 1984	INDEKS 84/83
CELOTNI PRIHODEK	50.092.992	81.970.000	82.424.191	164,5
DOSEŽENI DOHODEK	34.178.128	54.910.000	58.956.728	172,5
ČISTI DOHODEK	29.079.011	43.330.000	47.454.940	163,2
Število zaposlenih	57	61	62	108,8
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Delo in poslovanje strokovnih služb v delovni skupnosti skupnih služb so bili v letu 1984 ravno tako dobri kot v obeh temeljnih organizacijah, saj je potekala
svobodna menjava dela boljše kot v vseh preteklih obdobjih po reorganizaciji delovne organizacije v letu 1977. Kljub temu pa je še nekaj slabosti po oceni dela temeljnih organizacij v nekaterih delih delovne skupnosti v področju računo-
vodskih informacij, v področju splošnih opravil in v področju načrtovanja, ki pa izhajajo iz sedanje organizacije dela v DSSS. Ta pa se že bistveno spreminja, spremembe pa pomenijo odpravo slabosti.
V strokovnih službah DSSS
je bilo zaposlenih 62 delavcev, kar je za 9 % več kot v preteklem obdobju, po številu pa to pomeni zaposlitev enega delavca več, kot smo planirali za izvedbo programov na osnovi svobodne menjave dela s temeljnima organizacijama.
NOVA RAČUNALNIŠKA PRIDOBITEV
Dne 1.2.1985 je bila uvožena računalniška oprema sistema DES-20. Z montažo sistema so strokovnjaki ISKRA-DEL TA pričeli 6. februarja. Po programu bo instalacija s testiranjem sistema trajala približno mesec dni.
Po uspešno opravljeni prikiopitvi računalnika se bo odzivni čas na obstoječem računalniku v URC zmanjšal.
V naši DO bomo dobiti 5 Unij, kar pomeni, da bomo imeti stalno priklopljenih 5 terminalov. Ta oprema pa bo v prvi afazi zadovoljevala potrebe deta na paketu saldakontov.
Jože Mestnik
Na Ljubljanski cesti na magistralni cesti Celje — Maribor stoji, bolje rečeno sloni že dlje časa ta neuporaben tovornjak. Nanj so kot kaže popolnoma pozabili. Če je za staro šaro, ki verjetno lahko naši delovni enoti v Celju prispeval svoj delež k realizaciji plana
PROJEKCIJA PLANA ZA LETO 1985
Projekcija plana je sprejeta, toda to še ne pomeni, da je sedaj delo že opravljeno. Glavno delo nas šele čaka, saj bo potrebno na podlagi projekcije izdelati plan, ki bo podrobneje opredeljeval nalogo, cilje in načrtovane pokazatelje. To pa je možno šele po sprejetju zaključnega računa.
Kot najpomembnejše spremembe, ki jih je upoštevala projekcija, je sprememba Zakona o delitvi celotnega prihodka in dohodka, reorganizacija vodstva TOZD ROS in komercialne službe v TOZD RET in prehod delavcev v DSSS in prikazovanje poslovanja z repro-materiali in tranzitom v vodstvu TOZD ROS ne po poslovalnicah kot doslej, za katerega bo odgovorno področje trženja v DSSS. S tem bomo dosegli, da se bodo lahko poslovalnice v večji meri kot doslej ukvarjale s poslovanjem sekundarnih surovin in da bodo rezultati tega poslovanja v čimvečji meri odvisni od njihovega vloženega strojnega in ročnega dela.
Kateri so najvažnejši cilji, ki sta jih postavila pred seboj tozda? V TOZD ROS načrtujemo povečanje fizičnega obsega poslovanja za 9.820 ton ali 5,1 %. Po zadnji seji strokovnega sveta so si obveznosti še povečali na 12.650 ton ali 6,5%, kar bo imelo za posledico povečanje celotnega prihodka za cca 1,5% več od predvidenega v projekciji, kjer je bil načrtovan v višini 41 %. Povečanje pridobljene vrednosti in povečanje dohodka bo nekoliko nižje in se bo gibalo med 36 in 38 % zaradi sprememb zakona; s tem naj bi masa sredstev za OD zaostajala za rastjo dohodka za 9 %.
Povečanje sredstev za akumulacijo bo zaradi spremenjene delitve v zvezi z zakonom nekoliko skromnejše in bo znašalo 37 %, bo pa zato povečanje sredstev za reprodukcijo 41 %.
Povečanje sredstev za skupno porabo bo prav tako manjše in bo znašalo cca 22 %, ker namenjamo manj sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Stopnja ekonomičnosti, ki pada že 4 leta, prav tako ni pozitivna, enako velja tudi za stopnjo rentabilnosti. Čeprav vpliva deloma na nižje stopnje tudi spremenjena zakonodaja, bo potrebno posebno pozornost posvetiti rasti porabljenih sredstev, tako cenam nabavljenih odpadkov, kot materialnim stroškom, zlasti tistim, na katere lahko vplivamo.
Koliko sredstev bomo potrebovali za doseganje načrtovanega dohodka, je zelo pomembno, še posebej, ker zaradi načrtovane investicijske izgradnje ne bomo imeli več na razpolago toliko obratnih sredstev kot doslej in bomo morali v še večji meri gledati, v kakšne posle jih namenjamo in koliko prinašajo dohodka.
S kakšnim številom zaposlenih bomo realizirali načrtovani obseg poslovanja, ni nepomembno, pa naj si gre za fizično ali vrednostno produktivnost po zaposlenem. Skromnejše povečanje zaposlenih je posledica re-
organizacije vodstva TOZD POS.
Določeni vrednostni kazalci so manj primerljivi: izvoz se količinsko poveča za 18%, vrednostno pa kar za 106 % zaradi spremenjenega deviznega tečaja, neprimerljivost velja tudi za nekatere stroške, ki jih po novem zakonu prištevamo med materialne, kar doslej niso bili.
V	TOZD RET je poudarek ne toliko na količinskem kot bolj na vrednostnem povečanju kot posledica večje kakovosti. Vzrok je treba iskati v drugačnih pogojih poslovanja in večjemu poudarku na predelavi zaradi na novo instaliranih predelovalnih kapacitet še zlasti v tekstilnem obratu v Ljubljani. V Bohovi so se prav tako z izgradnjo skladiščnih prostorov bistveno izboljšali pogoji dela.
V	TOZD RET se bo povečala realizacija in pridobljena vrednost preko 40 %, dohodek pa za 36 % zaradi sprememb zakona; s tem naj bi masa sredstev za OD zaostajala za rastjo dohodka za 6 %. V tej temeljni organizaciji je povečanje sredstev za akumulacijo skromnejše zaradi zakonskih sprememb in bo znašalo 30 %, je pa zato povečanje sredstev za reprodukcijo 45 %. Povečanje sredstev za skupno porabo je iz enakih vzrokov kot v TOZD POS nekoliko manjše.
Tako stopnja ekonomičnosti kot rentabilnosti sta načrtovani pozitivno in odgovarjata zahtevam republiške resolucije.
Močno je znižan količinski izvoz zaradi prizadevanja, da bi čimveč količin predelali na povečanih instaliranih kapacitetah doma.
Vsaka TOZD ima določene specifičnosti, ki jih je treba v planskih dokumentih
opredeliti in upoštevati. Enako velja tudi po reorganizaciji DSSS, ki se je povečala, vendar s tem dobila nove zadolžitve in odgovornosti do TOZD. Če bodo v tako spremenjeni DSSS delavci TOZD čutili večjo kvaliteto in pozitivne posledice tudi pri svojem delu, potem bo reorganizacija dosegla svoj cilj, v nasprotnem primeru pa se lahko zgodi, da jo bodo smatrali le kot povečanje režije, ki ne daje pričakovanih rezultatov.
Na koncu bi se dotaknil še investicijske politike investiranja. Zaradi dokončanja BP-8 in zlasti začetka izgradnje terminala za jekleni vložek v Celju za potrebe Železarne Štore in obsega sovlaganj v programe poslovnih partnerjev, se bo bistveno spremenila struktura sredstev, kar smo predvideli že v srednjeročnih planskih dokumentih za. obdobje 1981 — 1985, vendar v ne tako izraziti obliki.
Že sedaj lahko vidimo, da bo plan za leto 1985 postavljen na višjo vrednostno platformo, kar bo pomenilo, da bodo ob enakih ali višjih odstotkih povečanja v absolutnih zneskih še višja, kot so načrtovana s projekcijo. Ni bistveno le nominalno vrednostno povečanje, ampak predvsem realno, ki je očiščeno vplivov inflacije, saj nam še le-to pokaže pravo sliko o našem uspešnem ali manj uspešnem poslovanju. Seveda si želimo, da bi poslovali spet uspešno, čeprav je treba posebej poudariti, da bodo pogoji gospodarjenja zaradi prej naštetih vzrokov v letu 1985 prav gotovo težji, kot so bili pretekla leta, zato nam ne more biti vseeno, kako bomo organizirani, stimulirani in ne nazadnje kontrolirani, da bomo dosegli začrtane cilje. Ne gre samo za obraz pred družbo, ampak za vest pred samim seboj.
Janez Ramovš
IZ DELA
DRUŽBENOPOLITIČNIH
ORGANIZACIJ
PRAV V TEH DNEH SE NA DRUŽBENOPOLITIČNEM PODROČJU NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE KAŽE POSPEŠENA AKTIVNOST SINDIKALNE ORGANIZACIJE, KAJTI LE ŠE DOBRIH 14 DNI NAS LOČI DO VOLITEV V SAMOUPRAVNE ORGANE, TAKO NA RAVNI TOZD KOT DO. RAZVESELJIVO PA JE HKRATI TUDI DEJSTVO, DA SE JE PREBUDILA TUDI MLADINSKA ORGANIZACIJA, KI Sl JE ZNOVA ZAČRTALA PROGRAM ZA V PRIHODNJE.
KONFERENCA SINDIKATA TOZD POS
Peta konferenca sindikata TOZD POS je potekala v smeri razprav in dogovarjanj o potrebnih aktivnostih, ki morajo izražati naša hotenja in možnosti za učinkovito delo ter z njim povezanim poslovanjem v tem letu.
V	točki „Pregled in ocena
evidentiranja delegatov v samoupravne organe ter sestava enotnih kandidatnih list" je bilo ugotovljeno, da so predkandidacijski postopki v vseh osnovnih organizacijah potekali	po
predpisih, sprejeli so kandidatne liste za organe TOZD POS ter predlagali, da naj delavski svet na svoji seji razpiše volitve v času med 14. in 20. marcem.
V	nadaljevanju konference so govorili o pripravah na učinkovito obravnavo zaključnega računa TOZD in--DO za leto 1984 in sprejeli sklep, da morajo vsi IO OOS organizirati široko razpravo o poslovanju oziroma zaključnem računu TOZD POS in DO po delovnih enotah. Istočasno je konferenca po predhodnih obravnavah na osnovnih organizacijah zelo ugodno ocenila delo in poslovanje individu-
alnega poslovodnega organa TOZD, ki ima nemalo zaslug za dobre poslovne rezultate v preteklem letu. Konferenca je tudi ugodno ocenila planske cilje, sprejete s projekcijo plana za leto 1985 in pozvala vse IO OOS, naj se čimbolj aktiv-
no vključijo že v pripravo ostalih planskih dokumentov tako za to leto kot za srednjeročno	obdobje
1986-1990.
Glede priprave smernic za nadaljnjo dopolnitev sistema za nagrajevanje po rezultatih dela so ugotovili.
da je ta sistem potrebno dograjevati v smislu še dodatnega stimuliranja delavcev TOZD za večjo kvaliteto dela. Poleg tega je treba nujno začeti z urejanjem medsebojnih odnosov znotraj delovnih enot. Predlagali so tudi, da bi za presojo koriščenja delovnega časa zadolžili odgovorne vodje na delovnih enotah, ki bi dnevno ugotavljali delovne učinke zaposlenih.
V nadaljevanju konference so razpravljali še o poročilu notranje kontrole o stanju v posameznih delovnih enotah in ugotovili, da je potrebno vpeljati sistem stimulativnega nagrajevanja tudi za delavce v DSSS ter predlagali, da se sproži postopek v tej smeri. Na kon-
cu pa so tudi ugotovili, da je potrebno organizirati sindikalno skupino v DE Pivka, ki bo priključena OOS v DE Ljubljana. Za izpeljavo tega so zadolžili tovariše Stuparja, Zupanca in Sraka-
r^a'	Janez Češnovar
Sindikat TOZD POS je razpravljal o pred kandidacijskih aktivnostih pred volitvami
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE DINOS
V začetku meseca februarja je prišla v obliki vabila vzpodbudna novica mladincev Dinosa. Organizirali so namreč letni članski sestanek s samo eno točko, vendar pomembno, dnevnega reda ..Ponovna oživitev dela mladine". Omenjeni sestanek je bil sklican skoraj natanko po letu dni.
Na sestanek je bil povabljen tudi predstavnik Občinske konference ZSM Ljubljana Bežigrad tovariš Živko Banja c.
Udeležba mladincev Dinosa (osnovna organizacija združuje le mlade z DE Ljubljana, tekstilnega obrata Ljubljana in DSSS) je bila zadovoljiva v primerjavi s prejšnjimi.
In kaj so sklenili?
1.	V akciji za ponovno oživitev aktivnosti mladincev v 00 ZSM DO Dinos se pripravi anketa, ki bo razposlana vsem mladincem in na podlagi katere si bodo zastavili smernice za nadaljnje delo te organizacije.
2.	V najkrajšem času je treba sestaviti novo presedstvo osnovne organizacije.
3.	Pri obravnavi zaključnega računa za leto 1984 se bo vključila tudi mladinska organizacija.
4.	Letna konferenca osnovne organizacije bo 18. marca 1985, na kateri bodo sprejemali letno poročilo in program dela za letošnje leto.
Sklepov ni sicer veliko, vendar je pri vsej stvari najbolj pomembno dejstvo, da se je mladinska organizacija prebudila in da želi delati in ne le obstajati na papirju kot doslej. V načrtu imajo organizacijo številnih akcij; ko bodo izvedli prvo, bomo o njej z veseljem poročali.
Janez Češnovar
HITREJŠI TEHNOLOŠKI RAZVOJ POROK ZA VIŠJO STOPNICO V DEJAVNOSTI SEKUNDARNIH SUROVIN
Med pomembne dejavnike poslovnega razvoja DO DINOS v srednjeročnem obdobju 1986-1990 sprejemamo zavestno tudi aktivnosti, ki so in bodo zaokrožene v področju tehnološkega razvoja in raziskav. Strateški cilj teh aktivnosti je osvajanje tehnologij, s katerimi bomo dvignili kakovost in ekonomičnost reciklaže današnjih predmetov dela — uporabnih odpadkov, kakor tudi osvajanje novih področij reciklaže, za nas in naše gospodarstvo iskanih sekundarnih surovin. Ker pa je naša dejavnost širšega družbenega pomena, poudarjamo, da bodo prevladovali pri načrtovanju aktivnosti in izbiri programov širši družbeni interesi, ne samo podjetniški.
Ne mislimo razvijati lastnega razvojnega inštituta in se zgubljati v dolgotrajnih fundamentalnih raziskavah! Samo povezovanje z aktivnimi nosilci gospodarskega razvoja v naši samoupravni skupnosti je najkrajša in naj cenejša razvojna pot tudi za našo DO. Tehnološki razvoj načrtujemo in uspešno izvajamo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Odborom za sekundarne surovine in Komisijo za varstvo okolja, razvojnimi institucijami in instituti, s povezovanjem z DO — nosilkami razvoja določenih dejavnosti, malim gospodarstvom in posamezniki — priznanimi specializiranimi strokovnjaki. Tak pristop je začrtan tudi za srednjeročno obdobje 1986—1990. Kratek pregled trenutnega stanja razvojnih projektov kaže, da je zaokroženje aktivnosti tehnološkega razvoja in raziskav v samostojnem področju prava pot. Tudi potrebne kadrovske izpopolnitve v začetku sre-
Problemska konferenca komunistov DO Dinos, o kateri smo obširneje poročali v eni od številk „lnformatorja", je že precej za nami, vendar nekateri zaključki še vedno opozarjajo na usmeritve, ki jih bo potrebno vnesti v planske dokumente za hitrejši in skladnejši razvoj naše delovne organizacije kot celote. Med te sodi brez dvoma razvoj tehnologije, ki mora biti v skladu z zastavljeno razvojno politiko Dinosa glavni adut.
opreme, s strokovnjaki kranjske Visoke šola pa v industrijske razmere prenesli tehnologijo.
Projekti, ki so v fazi marketinškega preverjanja ali v fazi zbiranja osnovnih podatkov, so še:
— Regeneracija odpadnih topil in nevtralizacija preostankov. To nalogo bomo
Vabljeni gosti na Problemski konferenci ZK DO Dinos z glavnim direktorjem DINOSA Vladimirjem Kraljem.
dnjeročnega	obdobja
1986—1990, kakor tudi za realizacijo razvojnih nalog namenjena finančna sredstva, so porok širjenja naše dejavnosti in širjenja palete sekundarnih surovin. Razvojne naloge v fazi re-aliziranja so:
—	Razvijanje sistema zajemanja odpadne embalaže. Ob koncu I. kvartala 1985 bomo pričeli s preskušanjem in optimizacijo nove tehnologije zajemanja v drobnih virih nastajajočega odpadka steklene embalaže in črepinj, embalažnega papirja in kartona, delno plastike in tekstila. Naš cilj je zajeti vsaj 50% uporabnih odpadkov od dandanes še vedno 75.000 ton za vedno izgubljenih, ker jih odlagamo v komunalne deponije ali celo nekontrolirano odmetavamo v naše okolje. V prehodnem obdobju 3—4 let ima projekt značaj varovanja okolja, šele po tem obdobju načrtujemo tudi podjetniške učinke. Torej se ne borimo le za neposredni ekonomski učinek, ampak v I. fazi neposredni ekološki in le posredno-ekonomski. Razvojno nalogo bomo realizirali skupno z DO DONIT, ki je dobavitelj zbiralnikov.
—	Pirolitska priprava kom-pozitnih materialov je raz-vojno-raziskovalna naloga, v kateri skupaj z inštitutom Jožef Štefan preverjamo
tehnologijo priprave kom-pozitnih materialov za nadaljnji postopek sortiranja in s tem višje stopnje uporabe več komponentnih odpadkov. V letu 1985 bomo eksperimentalno na pilotski napravi določali potrebne parametre za konstruiranje polindustrijske naprave, ki jo bomo postavili predvidoma leta 1986.
— Imobilizacija galvanskih muljev je razvojna naloga, katere nosilec je bil Odbor za sekundarne surovine pri Gospodarski zbornici Slovenije. Industrijska realizacija v DO DINOS je del aktivnosti te naloge. Polindustrijske rešitve so tekle v letošnjem letu, za leto 1985 načrtujemo poskusno proizvodnjo. Z DO EMO CELJE bomo v letu 1985 rešili problematiko transportne
v letu 1985 skupaj z DO ARBO izdelali do stopnje idejno-tehnološkega. projekta z ekonomsko oceno. Realizacijo načrtujemo v letu 1987-1988.
—	Umestnost in izbira tehnologij za delno ekstrakcijo uporabnih odpadkov iz komunalnega odpadka. Naloga bo predvidoma tekla v obdobju 1985-1988.
—	Uporaba in predelava lesnih odpadkov.
—	Recikliranje gradbenih odpadkov in odpadnega gradbenega materiala.
—	Recikliranje plemenitih kovin in živega srebra iz industrijskih odpadkov.
Iz referata Rafaela Kravcarja na problemski konferenci
OBISKALI SMO DELOVNO ENOTO
V NOVEM MESTU
RAZMIŠLJANJA O TEM, ALI SO DOBRI POSLOVNI REZULTATI ODRAZ DOBRIH DELOVNIH POGOJEV, IZPOPOLNJENE TEHNIČNE OPREME IN USTREZNE KADROVSKE STRUKTURE, SO VČASIH SPORNA. VEDNO VEČ JE PRIMEROV, KO SE DAJO TE KVALITETE NADOMESTITI Z DELOVNO DISCIPLINO, ZAVZETOSTJO IN PRISTNIMI ČLOVEŠKIMI ODNOSI DELAVCEV. ZATO NI NAKLJUČJE, DA SMO TOKRAT OBISKALI DELOVNO ENOTO V NOVEM MESTU, KI DELUJE V OKVIRU TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN IN JE V PRETEKLEM LETU DOSEGLA NAJBOLJŠE POSLOVNE REZULTATE.
Bila je še trda tema, ko sem se malo pred sedmo uro zjutraj pripeljal pred novomeško delovno enoto in kljub temu, da je bilo krepko pod ničlo, je bilo na dvorišču in v skladiščih izredno živahno. Pogled na kupe odpadnega železa in drugih odpadnih surovin je dal vedeti, da v tej enoti dela res ne manjka. Sicer dvorišče daje videz nekakšne neurejenosti, vendar se kasneje le izkaže, da gre bolj za prostorsko utesnjenost, saj se tovorni avtomobili včasih kar težko izogibajo drug drugemu. Osnovna ugotovitev, navedena že v uvodu, je, da je ta enota v preteklem letu najbolje poslovala, saj je za 1/5 presegla zastavljeni plan. Pri 28 zaposlenih delavcih je izredna visoka stopnja predelave. V Novem mestu se zavedajo, da ima za njihovo preseženo realizacijo prav gotovo največ zaslug delovna organizacija IMV, saj prav od nje prihaja 60 % vseh odpadnih surovin, 40 % pa zberejo od manjših delovnih organizacij, privatnikov in gospodinjstev. Vpeljane imajo tudi nekatere zbiralne akcije po krajevnih skupnostih, šolah, vendar pa znova in
znova poudarjajo, če se bo zataknilo IMV, potem je naša nadaljnja realizacija plana več kot vprašljiva.
O vsem tem in še o marsičem smo se pogovarjali z vodjem enote Francem Hočevarjem, ki je med drugim takole ocenjeval ta uspeh: ..Rezultati so zares ugodni, menim pa, da so istočasno tudi plod izrednega prizadevanja in zavzetosti vseh delavcev, ki se še kako zavedajo, da so njihovi mesečni osebni dohodki odvisni od njih samih, še posebno po uvedbi obračunavanja ,,K" in se zares trudijo po svojih močeh.
Težko je reči, če so kje še kakšne skrite rezerve, da bi se dalo narediti še več. Zavedati se morate, da imamo zelo slabe pogoje za normalno delo, tu mislim predvsem na zastarela dvigala pa na 8 let staro stiskalnico Arnold, na kateri so zadnje čase sama popravila, medtem ko smo s samim voznim parkom zadovoljni. Prepričan sem, da bi se dalo z novimi dvigali narediti še več in še bolje.
Že sami ste lahko opazili, da imamo prostorsko stisko ob teh količinah odpadnih surovin.
Za nameček nimamo niti
tehtnice, tako da tehtamo v bližnji zadrugi. Težave pa nastopijo predvsem ob sobotah, ko delamo, zadruga pa je takrat zaprta in moramo tako čakati do ponedeljka. Tudi skladišče je bolj zasilno, neasfaltirano, skratka bolj na prostem."
FRANC HOČEVAR
Iz pripovedovanja vodje enote tovariša Hočevarja ni bilo moč čutiti nekakšno negodovanje, pač pa bolj apel, da bi se dalo z boljšimi pogoji dela še več narediti.
Zvedeli smo tudi, da je bila delovna enota zgrajena v času, ko je bilo potrebno za realizacijo zbrati in predelati le 4 do 5 tisoč kilo-
gramov odpadnih surovin, danes pa je ta realizacija štirikrat večja. Lokacija je sila neprimerna med cesto, ki pripelje iz Ljubljane in železniško progo, tako, da je nemogoča kakršnakoli širitev. Obljubljeno jim je že več let, da bodo dobili novo lokacijo, vendar za sedaj je ostalo le še pri besedah. Na obisku v enoti dolenjske metropole sem opazil, da je med prodajalci in kupci veliko Romov. Čeprav so le-ti zadnje čase dobri dobavitelji razno raznih odpadkov, pa se nikoli ne ve, od kod so jih prinesli. Bralci našega glasila se verjetno spominjajo članka v eni od lanskih številk, ko smo pisali o varovanju premoženja na delovni enoti Novo mesto, in ukrepe, ki jih je v zvezi s tem narekoval Izvršni svet skupščine občine Novo mesto. Sami smo se prepričali, da so vse pomanjkljivosti na tej enoti odpravljene. Med drugim je na novo postavljena ograja pri železniški progi, kjer so ponoči na nevarovano dvorišče enote prihajali Romi in odnašali odpadke, da bi jih naslednji dan prodali, organizirana je varnostna služba od 1. do 6. ure zjutraj. Še nekaj je bilo moč ugotoviti, ko sem
Pred vhodom v DE Novo mesto
takole opazoval delo delavcev te enote. Čutiti je, da gre za dobro vpeljan team, v katerem vladajo dobri medsebojni odnosi. Kljub slabšim delovnim pogojem so zadovoljni z delom, z rezultati svojega dela in osebnimi dohodki. Delovna disciplina in delovna kultura sta na zadovoljivi ravni, vendar pa ima tovariš Hočevar, ki že 15 let vodi to enoto, nekatere pomisleke: „VoIja je, zanesenost tudi, vendar pa se bojim, da bo
Tovornjaki na DE Novo mesto ne poznajo počitka
vse to sčasoma splahnelo, v kolikor se pogoji dela ne bodo nekoliko izboljšali. To ne gre v nedogled, saj se človeka začne počasi lotevati malodušje, če iz dneva v dan ugotavlja, da se pogoji ne izboljšujejo, postane nezadovoljen, manj produktiven in posledica vsega tega so slabši delovni oziroma poslovni rezultati. No, kljub temu pa sem optimist in prepričan sem, da se bo tudi po tej plati obrnilo na boljše.
IN KAJ MENIJO O POSLOVANJU IN DELU NEKATERI DELAVCI V NOVEM MESTU
STANE ŽIDANIK je šofer na enoti in predsednik osnovne organizacije sindikata.
„Naša osnovna organizacija obravnava vse vrste problemov, ki se utegnejo pojaviti na enoti. Menim pa, da smo največji premik dosegli pri izboljšanju delovne discipline in odnosu do dela, kar se nedvomno odraža tudi pri samem poslovanju. Dodobra so organizirali prehrano med delom; številni poizkusi vzbuditi zanimanje za rekreacijo, šport in kulturo pri delavcih pa so bili neuspešni. V teh dveh poteka preko sindikata živahna predkandida-cijska aktivnost za volitve v samoupravne organe TOZD in DO. Imamo pa le pripombo, ki pa je v tem, da se včasih na ravni TOZD premalo upošteva mnenje osnovnih organizacij, ko že govorimo, da je sindikat gonilna sila delavcev."
STANE ŽIDANIK	JOŽE KOTAR
JOŽICA JAKŠE, blagajničarka in materialna knji-govodkinja je na enoti zaposlena že 22 let in čez dobri dve leti bo odšla v pokoj:
„Zapišite prosim, da ima IMV zares veliko zaslug za naše dobro poslovanje, vendar ne gre pri tem zanemarjati naše pridne delavce, ki se trudijo in obenem zavedajo, da če bodo več naredili, bodo tudi več dobili, in to kljub slabim pogojem dela. To pa ne velja le za preteklo leto, ampak za več let nazaj, vsaj odkar jaz pomnim."
JOŽE KOTAR, nekdanji skladiščnik v Šentjerneju, po ukinitvi skladišča pa pomaga v materialnem knjigovodstvu. Poznamo ga kot umetnika — slikarja, zato nas je zanimalo, kako je s kulturo na enoti:
„Za kulturo na naši enoti kot na številnih v okviru Dinosa je premalo poskrbljeno. Vzrok temu, menim, je v tem, da že vrsto let obstaja zmotno mišljenje, da je struktura izobraženih v naši DO na nizki ravni, zato kulture ne potrebujemo. Zavedati se moramo, da kultura v povezavi z rekreacijo in športom človeka sprošča, mu daje novih moči in ga bogati. Potrebujemo predvsem animatorje, poznavalce kulture, ki bi to področje delavcu približali. Prepričan sem celo, da bi v naši DO potrebovali poznavalca kulturnih dediščin, predvsegi na področju kovaštva, litega železa in podobno, kajti nič koliko izdelkov smo verjetno predelali, ki bi bili za kulturo še kako zanimivi."
JOŽICA JAKŠE	(nadaljevanje na 10. str.)
JOŽE RUKŠE
JOŽE RUKŠA, pri Dinosu je zaposlen že 30 let in je tako po stažu najstarejši delavec na enoti. Takole je razmišljal:
,,Danes je to vse drugače kot pred leti, ko smo morali vse na roke nakladati, sedaj pa imamo zato dvigala, no, ja sortiramo pa še vedno na roke. Vsa leta, odkar delam na Dinosu, se dobro počutim, le zadnjih deset let me malo zdravlje daje, odnosi pa so ves čas pravi človeški, tako da človek še z večjim veseljem hodi na delo. Poslujemo dobro, kaj več pa se ne da narediti, saj, poglejte v kakšnem blatu delamo, manjka asfalt. In še tole bi rekel: v službi je treba tako delati in gospodariti kot doma, predvsem se moraš sam brigati, da delo v redu opraviš, kajti samodisciplina je pol uspeha."
Tako naj bi njihova realizacija znašala 16.104 ton vseh vrst odpadnih surovin. V enoti ocenjujejo, da je tako zastavljen plan zanj prenapet zaradi vseh težav, ki so jih omenili. Vendar pa obljubljajo, da bodo v svoje delo vnesli še več moči in prizadevnosti, čeprav je hiter razvoj te dejavnosti pri njih v neki meri prerastel njihove zmožnosti. Tako so samo za podatek leta 1970 imeli v planu zbrati 1040 ton odpadnih surovin, danes pa že preko 16.000 ton, kar pomeni vsako leto tisoč ton več.
Za dosego začrtanih ciljev pa jim bodo v veliko oporo dosedanje bogate izkušnje in pomoč od vodstva TOZD, predvsem pri nabavi nove tehnične opreme.
Janez Češnovar
Za letošnje leto je za delovno enoto v Novem mestu predvideno povečanje količinskega plana za 6,6 %, pri tem pa bodo zaposlili enega delavca več.
(nadaljevanje s str. 9)
TONE STUBLAR
TONE STUBLAR, delavec na stiskalnici ARNOLD, pa meni takole:
„Z delom sem zadovoljen, kljub temu, da ga je včasih več kot preveč. Vendar pa človek še vse prenese, če mu stroj dela tako, kot je treba. Tako pa je veliko zastojev celo 2 do 3 dni, ob tako veliki predelavi pa je včasih sprašljiva realizacija plana. Drugih pripomb nimam in sem zadovoljen."
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO!
VOLILI BOMO ORGANE UPRAVLJANJA
SINDIKALNE ORGANIZACIJE TAKO V OBEH TEMELJNIH ORGANIZACIJAH, KOT V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB IMAJO PRAV TE DNI POLNE ROKE DELA. H KONCU GREDO NAMREČ PRIPRAVE NA VOLITVE V ORGANE UPRAVLJANJA IN PO SVOJI DRUŽBENOPOLITIČNI FUNKCIJI MORA BITI PRAV SINDIKAT NOSILEC VSEM PREDKANDIDACIJ-SKIH IN KANDIDACIJSKIH POSTOPKOV, PRIČAKUJEMO PA NJEGOVO POLNO ANGAŽIRANOST TUDI V SAMEM ČASU VOLITEV. KANDIDATNE LISTE SO ŽE PRIPRAVLJENE, VOLITVE RAZPISANE, SKRATKA ČAKAMO LE ŠE KATERI NAŠI DELAVCI BODO V PRIHODNJEM DVELETNEM MANDATU V IMENU NAS SPREJEMALI SAMOUPRAVNE ODLOČITVE.
V mesecu maju poteče dveletni mandat delegatom delavskih svetov, članom od-
borov samoupravne delavske kontrole ter disciplinskih komisij. Zato so se že
začele priprave na volitve, to je evidentiranje možnih kandidatov. Delavski sveti so v skladu z določili sta-tura že razpisali volitve. Tako bomo volili v TOZD Priprava odpadnih surovin 21 delegatov v delavski svet, 7 članov v odbor samoupravne delavske kontrole in predsednike ter najmanj 7 članov disciplinske komisije, s tem da mora biti najmanj eden iz liste, ki jo je sprejel zbor združenega dela občine Ljubljana Bežigrad. V TOZD Regeneracija tekstila se voli 9 delegatov v delavski svet, 5 članov odbora samoupravne delavske kontrole in predsednika ter najmanj 4 člane disciplinske komisije s tem, da mora bi-
ti vsaj eden iz liste zbora združenega dela. V Delovni skupnosti skupnih služb se voli 9 delegatov v delavski svet, 5 članov v odbor samoupravne delavske kontrole in predsednika ter 4 člane disciplinske komisije. V delavski svet delovne organizacije se voli 17 delegatov tako, da štejejo posamezne delegacije določeno število delegatov, in to 9 delegatov TOZD Priprava odpadnih surovin, po 4 delegate pa TOZD Regeneracija tekstila in Delovna skupnost skupnih služb. Voli se tudi 5 članov odbora samoupravne delavske kontrole DO, TOZD Priprava odpadnih surovin in TOZD Regeneracija tekstila po 2 delegata in 1 Delovna skupnost skupnih služb.
VSAK OBČAN ZAŠČITNI KOMPLET
nadaljevanje
UDARNI UČINEK
Udarni val povzroča rušenje. Na učinek njegovega delovanja vplivajo vrsta in moč eksplozije, površina zemljišča, smer udarnega vala, oddaljenost od ničelne točke in konstrukcija zgradb.
Poškodbe ljudi nastanejo zaradi neposrednega delovanja udarnega vala ali zaradi rušenja.
Neposredno delovanje udarnega vala lahko povzroči poškodbe različnih organov in različnih stopenj, kar je odvisno od vrste in jakosti nuklearne eksplozije:
—	udarni val zračne eksplozije privede do poškodb organov, v katerih je zrak (pljuča, črevesje),
—	udarni val podvodne nuklearne eksplozije je zelo
nevaren za ljudi, ki so v vodi, kar povzroči hude poškodbe trebušnih organov (želodec, črevo, jetra in vranica), ki jih spremljajo tudi močne notranje krvavitve, — podzemske nuklearne eksplozije povzročajo kostne prelome. Ljudem, ki jih eksplozija zateče v stoječem položaju, se zlomijo kosti stopala in goleni, tistim, ki jih preseneti v sedečem položaju, pa se zlomijo kosti medenice in hrbtenice.
Deli porušenih in poškodovanih zgradb (steklo, opeka, omet in les), ki jih nosi udarni val s seboj, udarjajo v ljudi, prav tako pa zračni val meče ljudi ob zidove, kamenje in podobno. Tako nastanejo razne mehanične poškodbe (rane, udarnine, prelomi kosti itd.). Vse te poškodbe se ne razlikujejo od poškodb nastalih na drug
način ali pri klasičnem orožju, značilna je množičnost in veliko število pridruženih poškodb.
Za nudenje prve pomoči so opremljene in usposobljene ekipe PMP in medicinsko osebje.
TOPLOTNI UČINEK
Poškodbe nastanejo zaradi toplotnega in svetlobnega učinka. Sevanje se širi od ognjene krogle premočrtno na vse strani. Zaradi tega vsaka neprozorna pregraja na poti v smeri sevanja daje senco in ščiti.
Izkušnje iz japonskih mest Hirošime in Nagasakija opozarjajo na naslednje:
—	da so se opekline pojavljale na nezavarovanih delih telesa, ki so bili obrnjeni proti eksploziji,
—	da niso dobili opeklin ljudje, ki so bili v trenutku eksplozije proč od okna ali pa so bili zavarovani z neprozornim predmetom (zid, zavesa, ograja),
—	da je na razdalji 1,5 km
dobro varovala tudi ohlapna obleka svetlih barv,
— da dajejo zanesljivo varstvo pred vsemi tremi učinki nuklearne eksplozije tudi zaklonilniki, pokriti z debelejšo plastjo zemlje.
V trenutku eksplozije je važno, da hitro ukrepamo, kar je za varnost potrebno. Če nam uspe, da v eni sekundi od trenutka eksplozije dobimo kritje, se čas toplotnega sevanja zmanjša 2 do 4 krat.
PRVA POMOČ
Opekline oskrbujemo po istih načelih kakor ostale opekline; čeni obvez, opečenih mest ne obvezujemo, razen če je nevarnost kontaminacije. Opečene dlani moramo obvezati.Pri opeklinah dihalnih organov dajemo piti čaj, tableto proti bolečinam in tableto kodeina proti kašlju. Poškodovanca transportiramo v sedečem položaju.
(se nadaljuje)
Franc Gogala
PRIPRAVE SO SE ŽE ZAČELE
V volilnem postopku ima glavno vlogo osnovna organizacija sindikata in konferenca sindikata. Ta je v skrbi za usposabljanje delegatov, pomoč pri pripravi na sejo tako, da organizira in vodi različne oblike razprave z namenom oblikovanja stališč in predlogov do gradiva in nenazadnje stalno spremljanje in ocenjevanje dela in aktivnosti delegatov. Stalna naloga je tudi evidentiranje možnih kandidatov za opravljanje posameznih dolžnosti skozi ocenjevanje in spremljanje dela posameznikov. Sindikalne organizacije so že opravile postopek evidentiranja. Pri tem je moralo biti upoštevano tudi določilo zakona in statuta, ki določa, da nihče ne more biti v istem organu več kot dve mandatni dobi zapored
in da to ne morejo biti delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Nadalje, da morajo biti v delavskem svetu TOZD zastopani vsi deli delovnega procesa — to je v našem primeru vsaka delovna enota, obrat ali področje, to vsaj z enim delegatom. Kandidati so zato predlagani po enotah, s tem pa da volijo vsi zaposleni v TOZD vse kandidate. Upoštevati je treba, da sestav delavskega sveta predatavlja vso strukturo zaposlenih. V delavsko kontrolo se volijo člani na podlagi enotne kandidatne liste, kjer so kandidati napisani po abecednem redu, za disciplinsko komisijo se voli posebej predsednika in člane.
Mandat članov delegacij tra-je 4 leta in bo potekel v aprilu 1986. Volitve v te organe bodo torej prihodnje leto. Priprave so se že začele Socialistična zveza delovnega ljudstva je imela že
več razprav o možnostih sprememb v volilnem sistemu, kar naj bi prispevalo k večji učinkovitosti delovanja delegacij. Ob poteku dveletnega mandata je bila opravljena ocena delovanja delegacij. Kljub slabostim, ki so spremljale delo in so bile enake kot prejšnja obdobja, lahko ugotovimo do-
ločen napredek. Ta se kaže v večji zavzetosti delegatov kot tudi drugih. Povsod pa velja ugotovitev, da le večja odgovornost vsakega posameznik^ tudi na področju samoupravljanja lahko v naj večji meri prispeva k boljšemu delu in s tem ve čji učinkovitosti.
Tone Plešec
POZIV K SODELOVANJU!
Na zadnji seji uredniškega odbora je bil sprejet sklep, da bi v naše glasilo uvedli posebno rubriko, v kateri bi opisali nekatere zanimivejše dogodke, ki so se zgodili od ustanovitve organizacije pa do danes. Teme naj bodo v zvezi z dejavnostjo naše delovne organizacije bodisi hudomušne, resne, žalostne, skratka tiste, ki so se zgodile v resnici.
Pri tej rubriki pričakujemo velik delež od naših upokojencev, ki so v dolgoletnem delu tako pri Odpadu kot pri Dinosu doživeli marsikaj, kar je izhajalo iz njihovega dela.
Torej že v prihodnji številki pričakujemo dogodivščine!
ZAŠČITA PRED POŽAROM V PNEVMATSKO-TRANSPORTNIH SISTEMIH
Pri pripravi prirod n ih vlaken za industrijsko uporabo zaidejo med vlakna različne netekstilne primesi, od katerih so najnevarnejši različni kovinski delci, ki ob udarcu ob strojne dele lahko povzročijo iskro in požar. Pri predelavi vlaken ali odpadkov vlaken pride občasno do lokalnih zamašitev, bodisi zaradi otopelosti, izrabljenosti ali ukrivljenosti zob ali poškodb in nepravilnih nastavitev drugih strojnih delov. Včasih nepravilno aklimatiziran ali prevlažen material pa tudi material slabe kakovosti, ki ima primesi niti ali drugih težko razvlaknivih kosmičev, prav tako lahko povzroča zamašitve, trenje in začetni požar.
Nevarnost prisotnosti različnih primesi obstaja v vseh predilnicah, zlasti prirodnih vlaken, v še'večji meri pa se izraža pri predelavi predil-niških tehnoloških odpadkov, tako tudi na naši tehnološki liniji ,,Temafa". Zato želim v kratkem opisati stanje sedanje in predvidene dodatne protipožarne opremljenosti te linije.
Količina in vrsta primesi, tujkov, v odpadkih je od izvora do izvora odpadkov različna. V predilnicah, kjer manj skrbijo za gospodarnost proizvodnje, kjer je kultura delavcev slabša, ne izločajo tehnoloških odpadkov po fazah proizvodnje; odpadki boljše kakovosti so pomešani s slabšimi odpadki, primešan je celo pomet in drugi priložnosti odpadki:	žeblji, vijaki, matice,
kroglice od ležajev, žica, gradbeni odpadki itd. Vse to je potencialna nevarnost za poškodbe strojev in seveda za požar.
Tehnična opremljenost naše linije Temafa je taka, da do neke mere omogoča avtomatsko izločevanje teh raz-
ličnih primesi. Značilnosti take ureditve linije so:
—	izvennivojska ukrivljenost cevovodov, ki omogoča zaostajanje in izločevanje trdih težjih primesi,
—	prekinitev transportnega cevovoda, kar dopušča nadaljnji pretok le rahlemu vlakninskemu materialu, trdnejše primesi se izločijo,
—	centrifugalna sila v košarasti rešetki, ki nastane zaradi tangencialnega pnevmatskega dovoda, izloča težje trdne primesi skozi rešetko,
—	elektromagnet, ki lovi ferokovinske primesi,
—	kondenzorji, rešetke in odbijalni noži v kombinaciji z močnim odsesavanjem za izločanje lažjih in manjših nevlakninskih primesi.
V nekaterih drugih sistemih za predelavo tekstilnih od-odpadkov se uporabljajo še drugi načini izločanja primesi oziroma naprave za ugotavljanje prisotnosti kovinskih primesi, ki pa so v neprimerno manjši meri uporabni za postopek čiščenja bombažnih vlaken, kakršen je na naši tehnološki liniji.
Kljub taki preventivni opremljenosti, ki naj prepreči nastanek iskre ali požara, se še vedno dogaja, da v kosmiču skrit kovinski ali drug trd delec uide vsem ,,pastem" in zaide v čistilni agregat, v katerem zaradi fine nastavitve strojnih obdelovalnih elementov povzroči iskro, ali pa se težko razvlaknivi kosmi tekstilnega odpadka, primešanih niti, navijejo na obloge valjev in zaradi trenja spet povzročijo iskro. Nujni so zato tudi ukrepi, ki že nastalo iskro pravočasno ugasijo in preprečijo večji požar.
Za zaščito pred požarom v pnevmatsko-transportnih sistemih obstajajo sredstva, ki lahko praktično skoraj popolno izločijo nevarnost na-
stale iskre. Gledano znotraj sistema delujejo kurativno, čeprav tudi, v smislu preprečevanja požara, preventivno.
Zarja Kamnik, Pastor Zagreb in še nekaj organizacij se ukvarja s proizvodnjo in montažo takih naprav oziroma kompletnih sistemov za odkrivanje iskre ali požara in za avtomatsko gašenje. Najsodobnejše sredstvo za odkrivanje iskre je infrardeči javljalnik iskre. V naši industriji se zelo uveljavlja izdelek, ki so ga razvili v Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani in po zanesljivosti delovanja prekaša vse znane podobne javljalnike. V trenutku, ko prileti iskra mimo javljalnika, le-ta zazna njeno infrardeče sevanje in sproži alarm v napravi za javljanje in avtomatsko gašenje. To pomeni, da se v tem trenutku aktivira elektromagnetni ventil za
avtomatsko gašenje ter možnost izkopa pogona pnev-matsko-transportnega sistema ali linije. Poleg tega naprava vklopi sireno, sve-
tlobne indikatorje, označbo mesta in zaporednosti nastanka iskre ter blokado ponovnega zagona do pogasitve oziroma odprave nevarnosti. Gasilno sredstvo za avtomatsko gašenje v transportnih ceveh je navadno voda, po potrebi pa lahko tudi druga sredstva, kot npr. ogljikov dioksid, halon itd.
Javljalniki iskre so nameščeni v parih, tako da sta si dva drug drugemu nasproti, kar omogoča avtomatsko preizkušanje delovanja preko centralne komandne omare, ker je v vsakem javljalniku vgrajen tudi izvor infrardečega sevanja. Zorni kot javljalnika je 110°, tako da je z dvema javljalnikoma pokrit celoten presek cevi.
— Pnevmatski transport In.pr. 30 m / sl
Filter
ca.6 m
Gašenje
Javljalnik
iskre
Zaradi večje sigurnosti delovanja je priporočljivo pri ceveh premera nad 500 mm uporabiti štiri javljalnike v 90 stopinjski kotni razdalji. Bistvena značilnost javljalnika je njegov zelo kratek reakcijski čas, ki je manjši od 30 ms. Upoštevaje hitrost transporta, ki je v našem primeru približno 22 m/s, je potrebno namestiti, računajoč z rezervo, avtomatsko gasilno napravo vsaj 6 m od javljalnika iskre v cevovodu v smeri toka zraka.
Pri gašenju z vodo gasilna šoba curek vode fino razprši po celotnem preseku cevi transportnega sistema, čas gašenja je nastavljiv in znaša 5—30 sekund. V tem
26. novembra 1984 so začele inventurne komisije po delovnih enotah iskati in ugotavljati, koliko je blaga na skladiščih, ali je ta ali ona omara res tu, in kje se nahaja določeni stroj, kladivo itd.
Težave so nastajale že ob ugotavljanju dejanskih stanj, se stopnjevale pri ugotavljanju razlik, vrhunec pa dosegle pri sestavah zapisnikov oziroma predlogih organom upravljanja — delavskim svetom.
Kopja so se lomila pri izrazih višek, aktiviranje, odpis, manko. Največji problem kaže, da sta bila ravno slednja dva. Zakaj? Če bi komisije dosledno seštevale popisne liste ter ob primerjavi dejanskega s knjižnim stanjem pisale razlike v zato namenjene kolone „pri-manjkljaj" oziroma „prese^ žek", ne bi bilo kasnejših dilem pri sestavi končnih zapisnikov. Sicer je pa to tako: če komisija pri popisu npr. ni našla telefona, ki pa je v knjigovodski evidenci vknjižen, je to sigurno — manko. Če pa je telefon popisala, pri tem pa ugotovila, da je neuporaben, ga je
času je iskra z gotovostjo ujela v oblaku razpršene vode, ki potuje z njo po cevovodu in iskra ugasne. Zaradi velike količine pretoka zraka, 10.000 m3/h, gasilna voda strojnim napravam ali materialu ne škoduje. Sigurnost delovanja gašenja je zagotovljena z vgrajeno napravo za avtomatsko testiranje javljalnikov, z napravo za ugotavljanje zadostnosti tlaka gasilne vode, s hidroforsko napravo, ki zagotavlja ustrezen tlak, kadar je tlak vode iz vodovodne napeljave prenizek ter s sistemom za ogrevanje vode v napeljavi za avtomatsko gašenje, ki preprečuje zmrzovanje vode v zimskem času. Če katerakoli naprava ugo-
potem tudi kot neuporabnega predlagala za odpis. Tu ni dvoma. Kaže pa, da je le še problem, kot smo v začetku omenili. Se pravi, da komisije ravno pri primerjavi dejanskega s knjižnim stanjem posvečajo premalo pozornosti. Mogoče menijo, saj je tu centralna popisna komisija, se bo že znašla, saj je zato imenovana, da take stvari razčisti. Pa ni tako! Centralna popisna komisija iz predlogov, ki jih komisije napišejo, in to pod izjavo, da so člani popisne komisije odgovorni za resničnost s popisom ugotovljenega stanja za pravilno sestavo popisnih listin, pravočasen popis in pravilnost popisa meni, da so predlogi s to zavestjo tudi napisani. Dvom pa kaže strokovna služba!?
tovi negativni test, se avtomatsko izklopi pogon predelovalne linije.
Gašenje z ogljikovim dioksidom je lahko prav tako avtomatsko ali pa tudi z ročnim vklapljanjem oziroma daljinsko električno krmiljeno. Kadar je ogljikov dioksid uporabljen za primarno gašenje, je priporočljivo avtomatsko delovanje, če pa je gašenje z ogljikovim dioksidom samo drugi varovalni sistem, je zadostno tudi ročno vklapljanje glede na predhodno signaliziranje in alarmiranje ob opažanju iskre in vodnem gašenju. Komandno — kontrolna omara z vsemi indikatorji delovanja je običajno montirana v proizvodnem pros-
Ugotavljati odgovornost za ugotovljeni manko je verjetno težko, češ, saj smo ljudje, pa celo kolegi, tovariši, vendar pa pri premoženju, za katerega prispevamo vsi, morajo obstajati zadolžitve, odgovornost, pa tudi zavest, da čuvamo naše premoženje.
V letu 1984 smo se zavezali, da bomo razčistili vsa ta neskladja, da bomo stare grehe drobnega inventarja končno uredili tako, da ne bo več neskladij, kot so se pojavljala v letu 1983. Pa smo?
Težave nastajajo že pri sestavi popisnih komisij. Delavci, ki opravljajo knjigovodska dela, bi sigurno najbolje opravili popis sredstev, a žal, zakon tega ne dovoljuje.
Ravno zaradi tega bi
toru, signalizacija začetnih požarov pa se lahko prenese tudi do drugih prostorov, vodje obrata, vratarja, gasilske enote itd. kot zunanja signalizacija.
Četudi montaža takega protipožarnega varovalnega sistema zagotavlja skoraj 100 % sigurnost pogasitve začetne iskre ali začetnega požara, požarna nevarnost predelave tekstilnih odpadkov v objektu kot celoti še vedno obstaja in bo tudi v bodoče še vedno potrebna budnost osebja, ki upravlja s temi stroji, kot tudi vodstvenih delavcev in delavcev varovanja družbenega premoženja.
Stanislav Pesjak
morala biti centralna popisna komisija v pomoč vsem ostalim popisnim komisijam, t.j. z navodili, svetovanjem, pa se dogaja, da se komisije obračajo s problemi na njo v zvezi s popisovanjem odpadnih surovin in reprodukcijskega blaga, za osnovna sredstva in drobni inventar pa ne. Ali mogoče menijo, da to ni naše premoženje in da temu ni potrebno posvečati enake pozornosti £ot blagu? Tako se pač ustvarja mnenje, da je pri tem delu popisa vse v redu, dokler ne pride do faze knjiženja. O, takrat nastajajo problemi! Kaj lahko rečemo o letošnjem popisu sredstev. Potekal je v več fazah in ravno te so marsikoga motile, češ, saj smo vendar že popisovali! Trudili so se vsi, vsak na svoj način, bolj ali manj uspešno. Menimo, da bo vsako leto boljše tudi pri sestavi zaključnih poročil pri tej ali oni komisiji, pa tudi brez nepotrebnih ozkih pogledov na opravljeno delo. Inventura ni nujno ,,zlo", je pregled našega premoženja in naše dolžnosti.
Olga Hafner
TUDI TO JE MIMO . . .
Obračun gospodarjenja v preteklem letu opravi vsak dober gospodar. Del obračuna je opravila tudi naša delovna organizacija tako, da je v obliki inventure ter preko posameznih inventurnih komisij pobrskala po svojem premoženju, ter tako ugotovila, ali imamo evidence o vsej nabavljeni opremi, ali je dobro vzdrževana in če ni, kaj je temu vzrok.
ROGLA - VSE BOLJ PRILJUBLJENA POČITNIŠKA TOČKA NAŠIH DELAVCEV
V vse težjih gospodarskih razmerah se iz leta v leto vse manj naših ljubiteljev smučanja odloča zimske počitnice preživeti na privlačnih smučiščih Avstrije in Italije. Le malo je takšnih, ki to veliko finančno breme še zmorejo, vse več pa je tistih željnih zimskih opojnosti, ki kljub belim lisam našega turizma preživijo nekaj dni na domačih smučiščih. In prav zato je izgradnja novih smučarskih rekreacijskih turističnih centrov še kako dobrodošla. Eno takih mlajših središč je brez dvoma na ROGU.
O Rogli smo že pisali v eni od prejšnjih številk našega glasila. Takratni tehnični urednik Stane Koman se je na tem področju Pohorja mudil poleti, tokrat pa smo želeli izvedeti, kako naši delavci preživljajo svoj dopust v zimskem obdobju.
Znano je namreč, da je to rekreacijsko središče zgradila tovarna UNIOR iz Zreč, pri tej delovni zmagi pa je z ustreznimi sovlaganji prispevala tudi naša delovna organizacija. In prav zavoljo tega imajo naši delavci tako v zimskem kot poletnem času v neki meri prednostno pravico pri koriščenju nekaterih objektih — bungalovov v okviru hotela Planja.
Predno smo se odpravljali na pot, smo vedeli eno: naši delavci so že v preteklih zimskih počitnicah koristili kapacitete na Rogli in v glavnem so se vračali s prijetnimi občutki in lepimi spomini.
Ko sem se z Olgo in Sonjo — sodelavkama Dinosa — tisto jutro peljal po štajerski magistrali, je bil čudovit sončen dan, sicer precej mrzel, čeprav je nekaj dni pred tem močna odjuga krepko načela snežno odejo, ki je bila kmalu po novem letu debela dobre pol metra. Posebno žalostna slika pa je bila ob cesti med Celjem in Zrečami: skoraj popolnoma goli travniki jn le tu in tam je bilo moč
opaziti v senci krpe snega. Ena od mojih sopotnic je celo šaljivo pripomnila: Zanima me, ali naši na Rogli smučajo, ali nabirajo regrat!" Ustavili smo se še pri tovarišici Kovačevi v tovarni UNIOR v Zrečah, s katero imamo stalne stike glede
koriščenja kapacitet, in ta je pritrdila: „Boste videli, na Rogli ga je skoraj pol metra!"
In res, bolj ko smo se strmo dvigali ob obronkih južnega Pohorja proti Rogli, vse bolj je bila snežna odeja debelejša. Nekaj kilometrov pred vrhom je bil na cesti celo ted oziroma zglajen sneg in pravi užitek je bilo med vožnjo opazovati sončno s snegom prekrito naravo.
Rogla leži na nadmorski višini 1517 metrov in ima
zares idealne snežne razmere skozi vso zimo. Tega se vse bolj zavedajo tudi smučarji, ne samo iz Slovenije in Jugoslavije, temveč iz sosednjih držav Avstrije, Italije in celo iz Madžarske. Pred samim hotelom Planja ni bilo moč dobiti niti enega parkirnega prostora, kajti številni osebni avtomobili in avtobusi so dobesedno zatrpali prostor pred hotelom in še naprej od njega. To je bil pravi pravcati živ — žav in pravijo, da je pozimi vedno tako.
Po daljšem iskanju in poiz-vedovaju smo vendarle našli bungalov, ki se nahaja v vrsti SMREKA in kjer so v teh dneh počitnikovale družine: Kralj pa Hribar in Ga-rič. Bili smo malce pozni in
zato jih nismo več uspeli dobiti v bungalovu. Podali smo se kar na smučišče, bolje rečeno smučišča. Sistem žičnic in vlečnic je resnično razvejan, proge pa raznovrstne tako za začetnike kot za vrhunske smučarje. Vendar pa mnogi pravijo: Kaj jim pomaga, če imajo toliko vlečnic in sedežnic, saj jih skoraj vedno polovica ne dela! Zakaj je tako, pa ponavadi nihče od pristojnih ne ve pravega odgovora. Pri pregledovanju smučišč smo opazili, da je
/
Pogled na smučišča na Rogli
bila prav v tem času organizirana celo šola smučanja in mladi so imeli prav ta dan svojo tekmo, verjetno prvo v svojem življenju. Ugotovili smo, da so tereni na Rogli odlični, naravnost idealni in upravičena je pobuda nekaterih smučarskih delavcev v Sloveniji, da bi kazalo prav tu organizirati mednarodna FIS tekmovanja, ne skrivajo pa tudi ambicij, da bi z nekaterimi izboljšavami utegnili pripraviti kakšno tekmo na najvišji mednarodni ravni, recimo svetovni pokal. Nekateri smučarji so se ta dan pritoževali, da včasih zavozijo čez kamenje, ker so bile nekatere proge že krepko zdrsnane. Turistični delavci na Rogli zato zvečer proge zopet pripravijo za naslednji dan.
Tudi v samem hotelu Planja je bilo sila živahno, nekateri so posedali v recepciji, drugi so se kopali v zimskem bazenu, tretji pa so se po-služili savne. Zvečer pa je na voljo še disco.
Šele okoli tretje ure popoldne, ko se je sonce že krepko prevesilo proti zahodu, smo se srečali z Dino-sovci, ki so se že nekoliko potemneli od sonca in prijetno utrujeni, a smučarsko razpoloženi, vrnili v bungalov. Nastanjeni so bili v zgornjih in spodnjih prostorih zgradbe in prvi vtis je bil zelo dober. V velikem prostoru, ki služi za dnevno bivanje, za spanje in kuhinjo, je lična razporeditev dveh pogradov, velike mize ter sedežne garniture, ki se zvečer preuredi v posteljo. Dovolj prostora je tudi za kuhanje in v njem smo se prav prijetno počutili. Če pa pogledaš skozi okno, se ti pogled ustavi celo v bližnjih Slovenskih Konjicah.
Iz manjše predsobe je še vhod v toaletne prostore, s tušem, umivalnikom in WC-jem. Kot že rečeno v
RAFAEL KRAVCAR IN VOJTEH FINK
Rogla s svojimi naravnimi lepotami in ugodnimi snežnimi razmerami iz leta v leto privablja vse več smučarjev
Vtisi so v glavnem zadovoljivi, tereni so zelo lepi, smučišča urejena.
Pri vsem tem je škoda, da ob večji frekvenci smučarjev ne delujejo vse žičnice in je zato treba včasih čakati dalj časa v vrsti. Pripombe imava tudi na skromno in neustrezno izbiro gospodinjske posode in pribora v bungalovih. Istočasno pa bi kazalo za prihodnje sezone pridobiti še kakšen večji objekt za družine naših delavcev, ki imajo številnejšo drušino. Rahel grenak priokus pa dobi obiskovalec, ko ugotovi, da nima trgovina, ki posluje pri hotelu, na razpolago nobene pijače, ampak da moraš ponjo v hotel ali pa v same Zreče.
bungalovu so štiri apartmaji, če jih lahko tako imenujemo.
Vsi, ki so ta čas bivali na Rogli, so bili enotnega mišljenja, da se izredno dobro počutijo, da jim prav nič ne manjka, za nameček pa jim je še vreme več kot naklonjeno. Sicer pa pravijo: Za dobro počutje in zabavo moraš poskrbeti sam!
Zanimanje za preživljanje zimskih dopustov na Rogli je med našimi delavci, posebno v času šolskih počitnic, iz leta v leto večje. Že ob prvih prijavah je Komisija za kulturo, šport in rekreacijo komaj uspela uskladiti želje naših delavcev s termini in prostimi kapacitetami.
Takole pa so strnili svoje vtise nekateri delavci DSSS, ki so letos bivali na Rogli: To je bilo le nekaj krajših izjav. Nesporno je dejstvo,
SILVESTER UČAKAR
Sicer je bilo v v najlepšem redu, največ pripomb pa imam na samo delovanje žičnic, ki skoraj nikoli ne delujejo s polno zmogljivostjo. Zakaj tako, pa še sami žičničarji ne vedo pravega odgovora. Ob tako velikem številu turistov v „špic sezoni" bi pač morali pognati cel sistem naprav. Ker smo stanovali v spodnjih prostorih bungalova, je bilo moč čutiti, da je zgradba slabo izolirana, kar se je še posebno poznalo v toaletnih prostorih, v katerih se je nabirala vlaga.
JANJA HRIBAR
Na Rogli sem bila tokrat z družino že tretjič. Moj vtis je tudi enkraten, saj nam prav nič ne manjka. Bungalovi so odlični, smuka enkratna in ni nam treba na vlečnicah oziroma žičnicah tako dolgo čakati, kot recimo v Kranjski gori. Všeč mi je tudi, ker ni nobene tako imenovane „noblese", preprosto si vse urediš po svoje. Pokrajina je enkratna, smučišča urejena. Drugo leto pa upam, zopet pridemo.
da ima Rogla s svojimi naravnimi pogoji neomejene možnosti, da se razvije v močno rekreacijsko turistič-n središče. Možnosti za to nima le v zimskem, temveč tudi v poletnem času. Res, da je turistična dejavnost v tem predelu še na začetku, vendar pa bodo morali turistični delavci še marsikaj postoriti, se bolje organizirati, skratka popestriti turistično ponudbo; tako bodo pritegnili še več domačih in tujih gostov, ne ga, da bomo čez leta ugotavljali, da so tudi na Rogli take slabosti in pomanjkljivosti, ki turiste le odganjajo.
Janez Češnovar
MARIJA ROZINA
Že družič zimujemo na tem predelu Pohorja. Vse mi je zelo všeč in odločila sem se celo, da v prihodnje ne bom več delala take propagande za Roglo, ker je potem zaradi vedno večjega zanimanja, težko dobiti prosto sobo med šolskimi počitnicami. Interesentov je iz leta v leto več, kapacitet za Dinos pa žal premalo. Nekaj pomanjkljivosti je le v hotelu in pri samem nabavljanju kart za žičnice, kar kaže, da turistični delavci na tem področju še nimajo dovolj izkušenj.
Vladimir Kralj in Sonja Rahne pred bungalovom, kjer letujejo naši delavci

MIMI IZ TRBOVELJ, ŽENSKA ZA VZGLED
Nekako v navadi je že, da prve marčevske dni nekoliko več pozornosti namenjamo ženam, ki 8. marca praznujejo svoj praznik — Dan žena. Prav zato smo se v uredniškem odboru odločili, da ob tej priložnosti pripravimo razgovor z delavko naše delovne organizacije, ki si je s svojim marljivim delom zaslužila, da jo širše predstavimo. Pobuda je prišla iz TOZD PO S: Če si to kdo zasluži, potem je to MIMI ŽAGAR iz delovne enote iz Trbovelj.
Mimi Žagar je že polnih 32 let zaposlena v naši enoti v Trbovljah, pred tem pa je delala v Rudniku Trbovlje in na Občinskem komiteju ZK v Trbovljah. Na naši enoti je opravjala najprej dela blagajničarke in administratorke, po odhodu tovarišice Eberlinc v pokoj pa je blagovna knjigovodkinja, obračunava osebne dohodke delavcev na enoti in po potrebi nadomešča vodjo enote Franca Predaniča. Po mojem prihodu v njeno pisarno je najprej skromno, kot vedno, pripomnila: „Pa zakaj ravno mene? " Tudi tisti dan je bila polno zaposlena, prihajale so stranke, tako da sva se morala umakniti v sobo vodje poslovalnice, da sva lahko v miru opravila ta razgovor.
Takole je začela:
„Kot že veste, sem se leta 1953 zaposlila pri Dinosu. Takrat smo imeli še stare podnajemniške prostore in nekaj let kasneje smo začeli graditi lastno zgradbo, kjer smo še danes. Od takrat so se razmere bistveno in bliskovito spreminjale. Lani smo dobili še prostore za skladiščenje materiala in nadstrešnico, kar omogoča našim delavcem boljše delovne pogoje.
V tem kolektivu sem se vedno dobro počutila, smo tako rekoč kot ena družina, kljub temu da sem v tem obdobju zamenjala kar 6 „šefov". Prav s prihodom tovariša Predaniča pa so se razmere skokovito obrnile na pozitivno, to je pač človek, ki ve, kaj hoče. Prav zato mu rada pomagam bolje rečeno nadomeščam ga v njegovi odsotnosti."
Kako pa so moški v vaši enoti, ki jih je večina, v vseh teh letih gledali na vaše delo oziroma kako ga cenijo?
Moram priznati, da so ga vedno cenili, upoštevali in da sem jim prav zato z veseljem pomagala z izkušnjami, seveda kolikor je bilo to v moji moči.
In vendar prav gotovo opažate nekatere spremembe v razvoju DO Dinos kot celote!
Mnenja sem, da se celotna družba tovrstne dejavnosti danes čisto drugače obnaša, kot se je v preteklosti. Včasih je bilo to odpadaško podjetje, danes je to upoštevana organizaciji z dejavnostjo, zaradi katere družbi v teh težkih gospodarskih razmerah veliko tudi prištedi-mo.
Pred mnogimi leti so bile ženske v glavnem doma, kjer so gospodinjile, danes pa so le še izjeme. Kako vi
gledate na ta razvoj — ženska doma za štedilnikom in ženska za pisalno mizo?
Res je to, časi so se precej spremenili. Jaz osebno si ne morem predstavljati, da bi bila doma za gospodinjo. Ne gre pri tem le za osebni dohodek, ki ga ženska prinese domov, kar pa v teh časih sploh ni zanemarljivo. Gre za položaj ženske v družbi, za njeno uveljavitev v sredini, kjer živi in dela. Če izhajam iz moje prakse, poleg službe sem vseskozi aktivna tudi na družbenopolitičnem področju od ZK pa do SZDL, do dela v krajevni skupnosti. Trenutno sem porotnica na Gospodarskem sodišču v Ljubljani in aktivna v Socialistični zvezi. Prepričana sem, da ženska nič ne pomeni, če ni aktivna.
Ali se vam je v teh 32 letih delovanja v naši delov ni organizaciji vtisnil v spomin dogodek, žalosten ali vesel, ki se ga znova in znova spominjate?
Dogodkov je bilo veliko, žalostne kmalu pozabim, mislim pa, da sem bila najbolj vesela, ko smo se vselili v sedanje prostore, saj smo prej bili bolj na cesti kot v pisarni.
Pravijo, da ste desna roka vodje tovariša Predaniča? Ali je to res?
Če neskromno odgovorim, je to res. On je večkrat po-
slovno odsoten in tisto breme za pisalno mizo in telefonom pač pade name. No, pa saj mi ni težko, še posebno, ker to delam z veseljem. Vedeti pa moram prav vse od nihanja cen, poznati material, spremljati realizacijo in drugo. Vprašanje priti delati ob sobotah in nedeljah pa pri nas ni bilo nikoli vprašanje. Sploh reči ni treba, vsi se zavedamo, da mora biti delo opravljeno v roku. Pa še nekaj moram poudariti. V vseh 32 letih nisem bila razen na porodniškem dopustu niti en dan v bolniški.
Tovarišica Mimi, čez približno 4 mesece boste odšli na zaslužen pokoj? Kako gledate že zdaj na ta trenutek?
No, priznati moram, da mi ne bo lahko. Zapustiti kolektiv, v katerem sem prebila 32 let, ni mačji kašelj in težko pade na dušo. Pogrešala bom sredino, ki sem ji pripravljena tudi po upokojitvi pomagati z izkušnjami, če me bodo potrebovali seveda. Sicer pa mi tudi potem ne bo dolgčas. Še naprej se bom vključevala v delo na terenu, v krajevni skupnosti. Doma imam hišo z vrtom, za kratek čas pa bo skrbela vnukinja, ki nam je že sedaj vsem skupaj v veselje in zadovoljstvo.
Ob koncu najinega razgovora, kaj bi svetovala vsem delavkam Dinosa ob prazniku žena?
Zame je bil Dan žena vedno in bo čisto navaden dan in sem ga vselej obeležila delovno. Nikoli ga nisem praznovala na poseben način. Vsem sodelavkam svetujem, da se samo v delu najde zadovoljstvo, pa naj si bo to na delovnem mestu ali pa doma v krogu najbližjih. Seveda pa jim ob tej priložnosti čestitam za ta dan.
S temi besedami sva končala najin razgovor, na koncu je le še dodala: Pa čim manj napišite!
Janez Češnovar
ZBIRAM ODPADNI PAPIR - POMAGAM INDUSTRIJI, ŠPORTU, SVOJI ŠOLI, SVOJEMU RAZREDU IN SEBI
To je naslov nagradne akcije, ki smo jo razpisali v sodelovanju z Rokometnim klubom DINOS-SLOVAN in revijo ANTENO.
Akcija je namenjena osnovnim in srednjim šolam iz vse Slovenije in poteka tri mesece (od 15. decembra 1984 do 15. marca 1985). Razpisane nagrade so primerne času, v katerem živimo. To so računalniki, ki so šolam prepotrebni pri izobraževanju otrok.
Ob zaključku akcije bomo podelili naslednje nagrade: za šole — računalnik Iskra in 2 računalnika Sinclair. Računalnike bodo prejele prve tri šole, ki bodo zbrale največjo količino na dijaka. Nagrade za razred — razred, ki bo zbral največ papirja na dijaka, bo izbral kraj v Jugoslaviji, kjer se bo kot navijač ogledal mesto in tekmo RK DINOS-SLOVAN.
ANTENA) najboljše razrede po šolah.
V akcijo se je po dveh mesecih od razpisa vključilo 123 osnovnih in ena srednja šola, zbrali in oddali pa so na odkupnih mestih Dinosa, Surovine in Papir-servisa 256.000 kg.
Potek akcije ocenjujemo kot uspešno, saj smo jo razpisali v mesecih, v katerih dosedaj šole skoraj niso zbirale papirja. Rezultati bi bili še boljši, če ne bi bilo izredno hudega mraza pred polletnimi počitnicami. Akcija je tudi prvi plod sodelovanja oziroma pokroviteljstva z RK DINOS-SLOVAN, ki nam omogoča propagiranje naše dejavnosti. Objavljamo eno izmed številnih pisem, ki smo jih prejeli in iz katerega je razvidno, kako je bila akcija sprejeta in izpeljana na osnovni šoli Jezersko. Tudi iz ostalih pisem lahko razberemo,
Trenutno vodilni razred OŠ Bratov Dobrotinškov iz Vojnika v majicah Antena — Dinos Slovan
Tedensko pa bo revija Antena obiskovala in nagradila z majicami in kapami (z napisom DINOS—SLOVAN—
da je bila akcija povsod dobro sprejeta.
Andrej Viršček
šole:	
1. OŠ Rihard Jakopič, Ljubljana	23.800
2. OŠ Ivan Cankar, Maribor	19.700
3. OŠ Bratov Dobrotinškov, Vojnik	13.378
4. OŠ Dragotin Kette, Novo mesto	12.723
5. OŠ Savo Kladnik, Sevnica	9.470
6. OŠ Boris Kidrič, Maribor	8.860
razredi:	
1. 4. r. OŠ Bratov Dobrotinškov, Vojnik	8.118
2. 6. b OŠ Ivan Cankar, Maribor	4.180
3. 6.c OŠ Ivan Cankar, Maribor	4.140
4. 7.b OŠ Ivan Cankar, Maribor	3.930
5. 4.r. OŠ Ljubo Grabnar Vrnan, Jezersko	2.420
6. 7.a OŠ Rihard Jakopič, Ljubljana	2.027
Zgoraj navedeni vrstni red je po stanju	na dan
9.2.1985 in se bo do zaključka akcije prav gotovo še	
krepko spremenil.	
Poročilo o zbiralni akciji papirja na območju Jezerskega, ki meri 68 km2 81ha 39a
Na Jezerskem živijo 763 prebivalci v 222 gospodinjstvih.V kraju je 4 razredna šola,ki letos praznuje loo letnico obstoja.Solo obiskuje 32 učeneev:l.r. 4, 2.r. 11 učencev,3»r.lo in 4.r. 7 učencev v dveh kombiniranih oddelki^ .
Akcijo smo pričeli v torek,29.1.1985»zaključili pa s celodnevno delovno akcijo 4.r. v petek,1. februarja ob 16.uri.Akcijo je vodila Zofija Pogorelec.Pomagali so nam krajani in starši.Učenci 4.r.smo obiskali vse hiše,tudi v Zg.Kokri smo bili.Zbirali bi še,pa je papirja zmanjkalo.
V 4 dneh smo zbrali 242okg papirja.Vsi ostali učenci so odstopili doma pripravljen papir učencem 4.r.po dogovoru vseh pionirjev šole,da bi si pridobili nagradni izlet,na katerega bi šli radi učenci celotne šole. Tako je :1. Andrej" Zadnik ah zbral 45o kg
2.	Primož Muri	442	kg
3.	Andreja Smrtnik	365	kg
4.	Zoran. Stojčevič	315	kg
5.	Peter Muri	291	kg
6.	Jure Rebolj	289	kg
7.	Mojca Bajt	268	kg
Največ papirja je prispevala šola-298 kg,kmet Arh Stane 26o kg,hotel Kazina 183 kg in Štular Lojze 115 kg.
Vsi krajani so nas ljubeznivo sprejeli in imeli že pripravljen papir, zvezan in urejen.K sodelovanju smo jih povabili z vabili,ki smo jih raznesli v vse hiše.Tudi prebivalci vikendov so prispevali papir.
Vsem krajanom se zahvaljujemo.Prav tako tov.Jenku -Dinos Krem j,ki nam je poslal kontejner.Akcija je potekala navdušeno,delavno.V petek popoldne smo bili zelo utrujeni.Krajani so dali vse,le Murijeva mama se ni mogla ločiti od Naše žene.
Naša velika želja je, da bi šli na nagradni izlet.Ne bomo izbrali dolge relacije,ker smo majhni.Ponosni bomo,če bomo smeli nositi navijaške kapice Dinis-Slovan,saj smo del centralne šole Matija Valjavec Preddvorf ki rokometno tradicijo.
Tovariški pionirski pozdrav
Jezersko,7« 2.1985
pionirji PO Ljubo Grabnar Vrhan Jezersko
Predsednica PO: Ho j c a Bajt.
ciUo^oo/
Glasilo „dinos" izdaja DO DINOS, Ljubljana, Titova 118. Ureja uredniški odbor: (glavni in odgovorni urednik) Stanislav Pesjak; člani: Marjan Razpotnik, Janez Ramovš, Silvester Učakar, Dušan Burger, Olga Mitrovič in Cveta Meden. Tehnični urednik: Janez Češnovar. Tisk in razmnoževanje: Edo Usenik. Izhaja v 760 izvodih. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421—1/72.
MINI INTERVJU Z UPOKOJENKO MILENO ČERNOŠ
Milena Černoš je bila v poslovalnici Brežice materialna knjigovodkinja. Leta 1975, po 23 letih dela pri Dinosu, je šla s 33 leti delovne dobe, zaradi obolele hrbtenice, v pokoj. Je invalidsko upokojena
MILENA ČERNOŠ
Kako je zdaj z zdravjem?
Ko sem še delala, mi je zdravljenje v toplicah pomagalo. V pokoju Je možnosti nimam več, zato se bolečine bolj pogosto pojavljajo. S čem se ukvarjaš?
V Brežicah gospodinjim, blizu Brežic pg se ukvarjam z majhnim starim posestvom, ki sem ga podedovala. Teur-*- rhožem preživiva celo poletje. Veliko pomagam hčerki, ki z družino živi v Ljtitrlfam in varčuje za nakup stanovanja. Vsak dan veliko berem, ker sem rada z vsem na tekočem. Zelo me zanimajo problemi kulture.
Stiki z Dinosom?
S poslovalnico v Brežicah imam dobre odnose. Vsako leto me povabijo na slavje ob zaključku leta, ki ga praznujejo v kakšni dobri gostilni. Stik z Dinosom pa mi predstavlja glasilo, ki ga redno dobivam. Po zaslugi glasila vem o Dinosu kot celoti celo več kot v brežiš-
ki poslovalnici. Želela bi še več informacij o podjetju. Še vedno živim z njim. Tega občutka se ne morem rešiti. Veselim se vsakega uspeha, če le zvem zanj. Zato je dobro, da imamo glasilo, ne vem pa, če je v njem vse, kar nas zanima.
Želje?
Moje nekdanje sodelavke in sodelavce imam za prijatelje. Poznamo se, a se ne
Vojo Viršček je prišel k Dinosu 1. junija 1966. Delal je v komercialni službi TOZD POS, kot vodja oddelka za kasacije. Po 16 letih, julija 1982, je odšel v pokoj.
Težko te je dobiti doma?
Vsak dan, če ne pada dež, grem na sprehod. Skupaj z ženo prehodiva kakšne tri, štiri kilometre.
Kje pa si bil danes?
V bolnišnicici Petra Držaja, na pregledu.
Kaj ti je? »
Sladkorno imam in bolezni srca in ožilja.
Kadar nisi v Ljubljani, si verjetno na Dolenjskem. Tam imata z ženo vikend hišico ali kaj?
Da, nekaj majhnega imava ob Krki, blizu Žužemberka. Kadar greva tja, se sprehajava po gozdu. Rad nabiram gobe.
Tvoji stiki s člani delovnega kolektiva, s katerimi si delal pred leti, so razmeroma dobri, kolikor vem?
Še kar. Po upokojitvi sem namreč ostal član osnovne
videvamo več. Rada bi se kdaj z njimi srečala. Enkrat je Dinos za upokojence organiziral izlet, menda na Gorenjsko. Še nadalje si želim preživeti vsako leto nekaj dni počitka v Savudriji, ker tam dobim koga iz Dinosa in z njm poklepetam. Rada bi veliko potovala. Vedno sem si to želela. Zdaj imam čas, nimam pa denarja. Pa da bi hčerka
VOJO VIRŠČEK
organizacije ZK pri vodstvu TOZD POS. Nedavno sem dobil nalogo, da poizvem in poročam o tem, kakšne stike vzdržuje Dinos oziroma Dinos oziroma TOZD POS s svojimi upokojenci.
In kaj si ugotovil?
Da je skrb za upokojence sindikalna naloga in da to nalogo naše sindikalne organizacije uresničujejo na naslednje načine: upokojence vabijo na praznovanje in izlete, če kdo zboli ga obiščejo, za novo leto pa jim
IN Z UPOKOJENCEM VOJOM VIRŠČKOM
prišla čim prej do stanovanja, si močno želim. Sporočilo Dinosovcem? Želim jim veliko delovnih uspehov in da ne bi ob njih pozabili na nas, upokojence. Da bi se spomnili, v kakšnih pogojih se je pred 10 20. in 30 leti delalo. V mislih imam minulo in živo delo. Kaj je ustvarilo! Kako velik napredek! In, vse lepo pozdravljam!
Intervjuval Stane Koman
pošljejo voščilo. Upokojenci tudi redno dobivajo glasilo Dinosa in novoletno denarno darilo. Imajo tudi pravico koriščenja Dinosovih počitniških kapacitet izven sezone. V Dinosu je 175 starostnih in invalidskih upokojencev. Nekateri žive v drugih republikah.
Kdaj boste v ZK razpravljali o upokojencih?
Verjetno na eni prvih sej. Ko bomo, bom predlagal, da se pri sindikalni organizaciji ustanovi iniciativni odbor za ustanovitev kluba ali aktiva upokojencev Dinosa. Povej mi, o čem kot upokojenec največ razmišljaš? O zdravju oziroma o obolelosti. Ko sem bil že v delovnem razmerju, nisem bil nikoli bolan, zdaj pa sem odpisan, kot je rekla zdravnica.
Kaj želiš sporočiti delavcem Dinosa?
Da bi še naprej uspešno poslovali, z veliko mero osebnega zadovoljstva.
Intervjuval Stane Koman
ZAHVALE IN ŽELJE
Kmalu po novem letu so začele na naslov uredniškega odbora prihajati zahvale za Dinosovo novoletno darilo ter čestitke z najboljšimi željami vsem delavcem naše delovne organizacije od številnih upokojencev. Zahvale oziroma čestitke so bile bodisi v pismeni ali telefonski obliki. Ob tej priložnosti v celoti objavljamo dve pismeni čestitki, iz katerih je razvidno, da bivši delavci Dinosa še vedno živijo s svojim nekdanjim kolektivom in budno spremljajo njihov razvoj.
Za vse čestitke se v imenu vodstva obeh temeljnih organizacij, vodstva DO, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij najtopleje zahvaljujemo!
PIKL JOŽE, Trbovlje Vreskovo 10/b
DINOS LJUBLJANA LJUBLJANA Glasilo DINOS
Vodstvu podjetja in samoupravnim organom hvala lepa za poslani denar in seveda tudi,da ste se spomnili na bivše svoje sodelavce - upokojence.
Veliko prebiram tudi vaš časopis, glasilo DINOS iz katerega je razvidno uspehi, delo in gospodarjenje celotne organizacije.
Posebno sem pa še vesel, ko se oglasim na naši poslovni enoti DINOS Trbovlje, ko gledam nasmejane delavce, ki z velikim uspehom nadaljujejo naše začeto delo. Bivši Globušak se je spremenil v veliko industrijsko cono odpadnega material^ z veseljem ogleduješ lepo urejeno skladišče in pa seveda sortiranje raznega materiala. Njihov rezultat je preko 10.000 ton zbranega materiala v letu 1984. Lepi uspehi in tudi lepi osebni dohodki imajo delavci PE Trbovlje, pa kar je še najbolj razveseljivo, da ima vodstvo poslovne enote veliko avtoriteto pri našemu gospodarstvu v Trbovljah. Čeprav malo pozno, vam izkreno čestitam k novemu letu, z željo za dobro gospodarjenje v letu 1985.
j r rlcpeta 1 ^ -2'" SLu 1 .^cznJta:
Trbovljje 11.1.1985
Živ—žav pred hotelom Planja na Rogli
u/A /, ZS
O MO VZlshsCt M-ArTCl. ircu,
■. J i-	, L ' t-
avn-; cUp ot™	L d it
cLab. Icr, J6a.	^
:hijxl^rcX/ -<jčw\ ,^oxuA^Cn.	(r>L
/ot J €. , oUx , it c. ni " 1up.fZcr Avi, ivuO tvV d£~~
A 'l 0. h-\ knrui tč.
l Osli*.	c A
/C

Pred Novim letom je glavni direktor naše delovne organizacije Vladimir Kralj sprejel do nedavnega tehničnega urednika našega glasila Staneta Komana. Ob tej priložnosti se mu je, ob navzočnosti nekaterih nekdanjih Komanovih sodelavcev, zahvalil za njegovo dolgoletno delo na področju urejanja glasila in mu izročil priložnostno darilo.
V LETU 1984 SO SE UPOKOJILI: TOZD POS
STRAHIJA Leonard iz DE Maribor NEMAC Benedikt iz DE Koper VADLJA Andrija iz DE Maribor ŠIJANEC Marija iz DE Maribor MERC Jože iz DE Maribor GOSTINČAR Jože iz DE Ljubljana TERBIŽAN Ivan iz DE Nova Gorica DEBERNARDI Albert iz DE Koper
TOZD RET
TEŠANOVIČ Kristina iz TO Ljubljana POTOKAR Marija iz TO Ljubljana
DSSS
OKORN Ida
IZ PROGRAMA KOMISIJE ZA KULTURO, ŠPORT IN REKREACIJO ZA LETO 1985
REKREACIJA
—	Smučarsko tekmovanje — poudarek na čim množičnejši udeležbi naših delavcev
—	Udeležba na športnih igrah INOT
—	Organizirana tedenska rekreacija v telovadnici in na kegljišču
—	Nabava sezonskih kart za smučanje
—	Nabava dnevnih kart za plavanje in drsanje in druge oblike rekreacije glede na interes delavcev
KULTURA
—	Nabava kart za gledališče, opero in ostale kulturne prireditve.
VZDRŽEVALNA DELA IN INVESTICIJE
—	Zaključek investicij in vzdrževalnih del iz leta 1984 v Savudriji
—	Tekoče vzdrževanje počitniških objektov in opreme
—	Sofinanciranje asfaltiranja dovozne ceste v Savudriji
—	Napeljava telefona v Savudriji.
Kako bo komisija uresničila ta program, pa pričakujemo poseben prispevek od njenega predsednika
v prihodnji številki glasila oziroma biltena INFORMATOR.
KOMISIJA ZA KULTURO, ŠPORT IN REKREACIJO
OBJAVLJA
RAZPIS
koriščenja prostih zmogljivosti letovanja v počitniških objektih DO DINOS v sezoni 1985 (15. seja komisije, dne 4.2.1985)
V letošnji sezoni bomo imeli za letovanje in rekreacijo naših delavcev in upokojencev na razpolago naslednje počitniške objekte:
1.	SAVUDRIJA - ISTRA
Tu je devet počitniških stanovanj različnih velikosti, in sicer:
a)	stanovanje A 1 — enosobno za 4 do 5 oseb
b)	stanovanje A 2 — dvosobno za 7 do 8 oseb
c)	stanovanje B 2 — dvosobno za 6 do 7 oseb
d)	stanovanja C 1, E 1, E 2 — enosobna za 4 do 5 oseb
e)	stanovanja C 2, D 1, D 2 — dvosobna za 4 do 7 oseb.
Poleg cene plača vsak uporabnik še turistično takso. Menjava gostov je vsakih 10 dni. 1., 11. in 21. v mesecu ob 14. uri.
2.	AVTOCAMP „FUNTANA" PRI VRSARJU
Na razpolago so štiri prikolice, in sicer: dve — dolgi 7,5 metra do 7 oseb, dve — dolgi 5 metrov do 4 osebe.
Menjava gostov je 8., 18. in 28. v mesecu ob 14. uri.
3.	AVTOCAMP PUNTA KRIŽA NA OTOKU CRESU
Na razpolago so 4 prikolice, in sicer: tri — dolge 4,5 metra, ena — dolga 3,5 metra.
Posamično letovanje traja zaradi oddaljenosti 14 dni. Menjava gostov je vsako drugo sredo ob 14. uri: 22.5.; 5., 19. 6.; 17., 31.7.; 14.8., 28.8.; 11.9.
4.	TERMALNO ZDRAVILIŠČE MORAVCI, MARTJANCI
Na razpolago je ena prikolica — 4 do 5 oseb, menjava gostov je 1.11. in 21. v mesecu ob 14. uri.
5.	KRANJSKA GORA
Na razpolago je enoinpolsobno stanovanje za 4 do 6 oseb. Menjava gostov je vsako soboto ob 14. uri.
6.	ROGLA
Na razpolago so 3 bungalovi za 4 do 6 oseb. Menjava gostov je vsako soboto ob 14. uri.
Komisija bo sprejemala prijavnice do vključno 15. marca 1985. Vsi zainteresirani za letošnja letovanja naj čitljive in popolne prijave posredujejo Komisiji za kulturo, šport in rekreacijo, Titova 118, Ljubljana.
IN ŠE TO! O cenah letovanj za posamezne objekte bo komisija vse delavce in upokojence seznanila preko glasila ,,dinos" oziroma biltena ..Informator" takoj po sprejetju zaključnega računa za 1984.
Komisija
UPOKOJENCI, POZOR!
Komisija za kulturo, šport in rekreacijo na podlagi sklepa 15. seje z dne 4.2.1985
OBJAVLJA
dela in naloge dveh (2) oskrbnikov za počitniške objekte v Savudriji in v Vrsarju
Omenjena dela so sezonskega značaja, to je v poletnih mesecih. Prednost pri izbiri imajo upokojenci DO DINOS, ki pa morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	lastni avto,
—	sposobnost opravljanja manjših vzdrževalnih del oziroma odpravljanja manjših okvar na objektih.
Z izbranima kandidatoma bo sklenjena pogodba o delu, plačilo za mesečna opravljena dela pa bo v višini povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Izbranima kandidatoma bo pripadalo tudi povračilo stroškov prevoza iz kraja prebivališča do Savudrije in dvakrat v Vrsar.
Pismene prijave pošljite do 30. marca na naslov: Komisija za kulturo, šport in rekreacijo DO DINOS, Ljubljana, Titova 118. Komjsjja zg KŠR
AKCIJA MLADINCEV -SMUČARJEV NA ZATRNIKU
Občinska konferenca ZSMS Ljubljana — Bežigrad je 9. februarja 1985 organizirala občinsko mladinsko prvenstvo v veleslalomu na Zatrniku.
Mladinci Dinosa smo prijavili žensko in moško ekipo s po tremi člani. Prijavljeno žensko ekipo so sestavljala dekleta DSSS, moško pa fantje s Kurilniške. Tekmovanje, ki je potekalo v prijetnem vzdušju, so se udeležili le štirje prijavljeni kandidati, in sicer:
Maja Sicherl — DSSS,
Andrej Božič - TOZD POS,
Janez Šivic - TOZD RET in Zdenko Zalar — TOZD RET.
Čeprav v ne preveč močni konkurenci, smo veseli srebrne medalje Maje Sicherl, pa tudi fantje so se kljub močnejši konkurenci solidno uvrstili.	Milena Hrovat
DRUGI O NAS . . .
V	novoletni številki časopisa „Novi tednik", ki izhaja v okviru celjske regije, je bil v rubriki iz delovnih organizacij objavljen obširen članek o naši delovni organizaciji, o njeni dejavnosti, največ prostora pa je bilo namenjeno izgradnji terminala za pripravo metalurškega vložka, ki ga gradimo v Vzhodnih Trnovljah v Celju.
Glasilo SZDL Ljubljana Bežigrad je izpod peresa avtorja D.Z. objavil prispevek ,,Dinos se seli na Črnuče". V kratkem sporočilu je napisano o novogradnji predelovalnega centra uporabnih odpadkov v industrijski coni BP—8 na Črnučah, kamor naj bi se po prvotnih načrtih že konec prejšnjega leta preselila dejavnost poslovalnice Ljubljana.
V	istem glasilu malo pred novim letom pa je bila objavljena zabeležka o Problemski konferenci komunistov Dinosa z naslovom „Realno začrtani cilji". To je bilo zgoščeno poročilo o poteku konference, ki je brez dvoma zelo dobro uspela, in zaključki, ki so bili sprejeti na konferenci. Televizijska novinarka Tatjana Ljubič je v televizijskem obzorniku ljubljanskega območja 1. februarja pripravila filmski zapis o izgradnji predelovalnega centra BP-8 na Črnučah, v katerem je opozorila na prednosti z izgradnjo tega objekta. O tem, kakšen pomen ima to za razvoj naše delovne organizacije, je spregovoril tudi Miha Srakar.
Pričujoča fotografija je iz samega središča v Celju. Voziček naložen s starim papirjem brez lastnika. Čigav je niti ni pomembno, važno je le, da pride papir na ustrezno odkupno mesto
/&>STrA;/S-n&4 77t/ --s/ce/e /vy '
ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 137
Novoletno nagradno križanko smo žrebali 20. februarja 1985 v Ljubljani, na Titovi 118. Komisijo sp sestavljali: Janez Češnovar, Cveta Meden, Marija Žorž, iz koška pa je prejete križanke jemala Janja Hribar.
Na uredništvo je prispelo 12 rešitev. Nagrajenca sta:
1- PETER DRINOVEC, upokojenec iz Kranja.
2. JOŽE ŠMELCER, iz DE Kranj.
Prvi nagrajenec prejme 800,00 din, drugi pa 200,00 din.
ČESTITAMO!
Pravilna rešitev:
PAKEDRALO OSOLJENEC MILO TIPE IRA Ll-MAN SREČNO IKA ZAJC IKAR DELOVODJE KAABA ENAKOPRAVNOST NAT BATISTA AER IZOLA AKIS AVALON VRSAR TOČ ENORO-KEC ATRI AS IKTUS OTROK OF TIRO SAL-MIAK ZDA NALEPKA SNAGA MASKOTE TATE OSLA AVE GOŠČAR STAN TIR ILNIK DOSTAVA OZALJ OTIRALO VAS Š AT RAJ AJA ENNA SKLADIŠČE JU IN INVANGRAD VIŠAJ IRENA IKONE KITAR
Za nagradno križanko št. 138 razpisujemo dve nagradi. Prva bo 800,00 din, druga pa 200,00 din. Rešene križanke pošljite do 10. aprila 1985 na naslov: Uredništvo glasila „dinos", Titova 118, 61000 Ljubljana, s pripisom ..nagradna križanka". Rešitev lahko pošljete tudi na dopisnici. Obvezno napišite na rešitev svoj naslov.
Uredništvo
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 138
						OBHODUA STRAŽA PATRULJA		VRTUA ZELEUJAV/	NAKAZA. SPAK	FURMAH5K' VZKLIK	DEU VALJČUEV STROJA	KRIŽANK/ UClIN SPROSTI	SLAVN5T NA PRIRE DITEV	TINE ROŽANC	RE6RNA MRENA	OČANCI, GRČE	BANKOVEC ZAPET ENOT
.		• 1 • . /M1				POSODA Z DOLGIM ROČEM						ZGORNJI DEL PROSTORA					
L	~A : mn |			m			DEŽELA AHAJCEV						» UASTCLOVA DECIMIROi					
						MAJHNO TRKALO								DEL AVTOM *			
										PAZNICA V JEČI							
11						VRSTA KO ZMFTIKE				ANGLEŽ							
						>											
NIZKA POSODA ZA SOLATO		LIVARSKI IZDELEK									$TARl SL0VAH1					FR.SLIKAR ODLIČEN1 RISAR (JEAU)	PREKRŠEK ZLOČIN
											TISKAM JE						
VELIK OTOK V IUDOUEZOI								AVTOMOBILSKI LAK						MJUM		1	
KLEPE- TANJE							SESTAVIL IN RISAL BLU	ŽABJA OKONČINI	TAVČAR IVAH,			PESJAK					
									OSTER OVINEK			ZELENICA V PUffAVI					
LIRIČUA POEZIJA							LEPOTA vulvah iy HAVAJIH (MAUUAI								pj?A KANTOM V ŠVICI		
AM.FIIM 0 VESOLJČKU						PU5TUA AAASKA RAMOVŠ JANEZ							CRN PES. MURKA VOJNI ODSEK				
VRSTA PADAVIUE				GORSKE «■ TOLO&IJI			E				ZVARJENA TEKOČIMA						
LISTIUA, SPIS				SLOV. GRAFIK IM SLIKAR L BOŽIDARJ							PRETEKU CAS V SRBOHRVAŠČINI				1