POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“.
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“' vLjubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. =========== Rokopisi se ne vračajo	----:
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru Poštnina plačana v gotovini. =======
Letnik II.	V Ljubljani, dne I. maja 1922.	9. številka.
Zakon — krpa papirja.
Na temelju zakonov se vladajo države, na temelju zakonov se deli pravica, z zakonom se določajo vse dolžnosti, ki jih imajo državljani do države in država do državljanov. Brez zakonov ni dlržave, brez zakonov bi vladala anarhija, odločala bi le sirova sila. Življenje in imetje posameznika bi bilo vsak trenutek v nevarnosti.
V največjem interesu države in državljanov je, da. se zakon obojestransko spoštuje, z eno besedo, zakon mora biti svet tako vladi, kakor državljanom. Zakon pa mora biti tako jasen, da izključuje vsak dvom ali različno razlago, da ne izgubi svojega žara.
Žal pa, da se zakoni pogosto umetno sestavljajo, da se dajo gnesti in vleči kakor testo, da si jih vlada lahko po svoje razlaga, kakor ji pač bolje kaže.
To zavijanje zakonov čutimo najbolj državni nameščenci, posebno v zadnjem času. Vlada nam po zakonu nalaga strogor izpolnjevanje naših dolžnosti, pravice nam pa omejuje. Vlada ravna z nami kakor mačeha s pasterki. Vsako betvico pravice, vsak grižljaj kruha si moramo od nje izvojevati. Iz lastnega nagiba, četudi jo veže krušna dolžnost do svojih nameščencev, nam ne da ničesar. Če si pa priborimo kakšno mrvico, nam jo z eno roko da, z obema pa zopet vzame, kakor je to napravila sedaj na podlagi člena 51 zakona o draginjskih dokladah z maksimiranjem osebnih in rodbinskih doklad nižjim uslužbencem. Za nižjimi uslužbenci pride brez dvoma na vrsto tudi uradništvo.
Ko je bil zakon o draginjskih dokladah razglašen, smo se nemalo razveselili: citiranega člena, ker smo mislili, da je bil udarjen samo z namenom, da nam bo vlada kratkim potom lahko hitro pomagala. Pa kruto smo se varali. Vlada je in ostane naša mačeha. Sedaj vidimo, da je ta člen ustvarila zato, da nam lahko kratkim potom hitro lahko dvakrat toliko vzame, kakor nam je morala dati. Očetje in matere danes jokajo, zakaj niti novi zvišani prejemki ne zadoščajo za življenje, kako pa naj žive še z nižjimi prejemki, kakor so jih imeli do zadnjega decembra. Novi zviški so ob današnji draginji iluzorni in prav nič ne zaležejo, ker smo jih dobili najmanj 6 mesecev prepozno. Če bi jih bili dobili vsaj z oktobrom lanskega leta, bi nam bilo precej pomagano. Kupili bi si bili najpotrebnejših živil in obleke povprečno 50% ceneje, kakor sedaj. Danes smo kljub povišanim prejemkom, če bi nam jih vlada ne reducirala, faktično na slabšem, kakor smo bili pred pol letom. Fakturni je tudi, da prejemamo danes sorazmerno z draginjo komaj tretjino onih prejemkov, ki smo jih imeli pred vojno. In vlada ima žalosten pogum, da nam v najtežjih časih vzame zadnji košček kruha, katerega jemo: že itak s solzami v očeh.
Prvi odstavek člena, na čigar podlagi nam je vlada dala kamen namesto kruha, slove dobesedno takole: Ko bi nastala potreba, se pooblašča ministrski svet, da na predlog ministra za finance sporazumno s finančnim odborom za-
konodajne skupščine izpremeni ali dopolni ta zakon, kakor tudi, da uvrsti; službeni kraj v drug krajevni: draginjski razred in da prizna službenemu kraju tudi pravico do stanovanjske doklade, kateregakoli stanarinskega razreda.
Ta člen, ki nas je navdal z največjim upanjem, nam je prinesel največje razočaranje. Vlada ga je v našo škodo zlorabila, milejšega izraza za to dejanje ni.
Ko bi nastala potreba, se zakon izpremeni ali dopolni Kje pa je vlada iztekmla to potrebo pri vedno naraščajoči draginji! Hoče mar našemu počasnemu umiranju napraviti hiter konec? Ali pa hoče na ta način reducirati osobje, ker bo osobje trumoma bežalo iz državne službe. Mogoče pa upa, da se bomo dali zavesti v nepremišljena dejanja, da nas bo disciplinarno reducirala!
Vrhu vsega tega se pa zopet pojavlja isto razburjenje zaradi izplačila razlike za prve tri mesece, v kakršnem smo bili pred 1. aprilom. Če si je mogla vlada zakon glede prvega obroka po svoje tolmačiti, je pa vsak dvom glede drugega obroka popolnoma Izključen. I. majnika moramo dobiti ves ostanek razlike in je vsaka drugačna razlaga člena 41. zakona o dvanajstinah kršitev zakona.
Taki odloki zavijanja in omalovaževanja zakona sestradane duhove še bolj razburjajo in zelo, zelo slabo uplivajo na razpoloženje državnih nameščencev do vlade.
Če bi državni nameščenci res tako ne ljubili naše nove domovine, če bi tudi mi tako omalovaževali zakone, kakor jih omalovažujejo oni, ki so jih napravili, potem bi bila država v veliki nevarnosti.
Skrajni čas je, da vlada preneha ravnati z nami, kakor mačeha s pasterki in da nas upošteva kot steber države.
Državni nameščenci smo v pravem pomenu žrtev v državi. Vse nas smatra za potrebno zlo, ki živi kot nekak Parasit ali trot na račun drugih. Naše delo se ne upošteva In naše plače se smatrajo kot nekaka miloščina, ne pa kot naš zaslužek, ki gre vsakemu delavcu za storjeno delo.
Trgovec, kmet, industrijalce in obrtnik kolne, ker mora plačevati davek, katerega seveda po njegovem mnenju samo mi povzročamo.
Vsi ti ljudje z vlado vredi bi hoteli, da smo živi avtomati, ki bi samo brezplačno delali, potreb pa naj bi ne imeli nobenih. Vsi ti sloji žive od nas in davek plačamo posredno mi, ker ga prevale na nas s tem, da ga vkalkulirajo v cene.
Državni nameščenci smo brezpravna raja v državi. Nalagajo se nam dolžnosti, pravice se nam pa kratijo. Razne svobode, ki gredo vsakemu prostemu državljanu, se nam omejujejo. Aktivno volilno pravico, ki jo ima vsak kozji pastir, so nam že vzeli, po novi pragmatiki, ki je na vidiku, nam pa hočejo politično svobodo popolnoma vzeti.
Smo vsi za to, da bodi uradnik v uradu samo uradnik, v zasebnem življenju si pa naše politične svobode ne damo kratiti.
Dovolj je razburjenja, dovolj je igre in eksperimentiranja z našo eksistenco* in z našo svobodo, ki gre vsakemu prostemu državljanu. Lok nezadovoljnosti je med državnimi nameščenci zaradi njih obupnega položaja skrajno na-
pet. Odločno zahtevamo, da se vlada ravna po zakonu in j da po členu 51 zakona o draginjskih dokladah, ker je po- s treba dosegla svoj višek, ne samo maksimiranje prejemkov j razveljavi, temveč, da nam že vendar enkrat določi eksi- | stenčni minimum. Ce neče ali ne more omejiti draginje, naj j nam pa zviša prejemke. Gospodom pri vladi resno svetu- j jemo, naj ne omalovažujejo in ne zavijajo zakona samo ; sebi v prid, naj jim ne bo samo za bič, da nas tepejo z j njim.
Če bo smatral državni nameščenec zakon samo za j krpo papirja, bo to v največjo škodo države, krivec škode j in nesreče pa bo vlada sama.
Strokovni del.
Reparacije.
Pred kratkim se je vrnil iz inozemstva višji uradnik, ; ki je imel več mesecev opravka izključno z reparacijskimi j vprašanji. Naprosil sem ga, da da podatke o poslovanju j reparacijske komisije, ker bo to gotovo zanimalo čitatelje j -Poštnega Glasnika«. Gospod je rade volje ustregel prošnji j in mi razložil službeno pot, ki jo naredi zahteva, oziroma naročilo od začetka do sprejetja blaga nekako tako:
Reparacijska komisija se nahaja v Parizu in so ji dodeljene delegacije posameznih držav. V Wiesbadenu so strokovnjaki onih držav, ki so utrpele v svetovni vojski opustošenja. Ako zahteva poštno ministrstvo na račun reparacij 10 ambulančnih vozov, mora odstopiti zahtevo, ki točno navaja, kakšni naj bodo vozovi, posebnemu odseku zunanjega ministrstva, ki se imenuje odsek za izvrševanje mednarodnih ugovorov. Zunanje ministrstvo odpošlje spis komisiji v Pariz in ta ga odstopi nemški] delegaciji. Komisija v Parizu obstoji namreč iz plenuma in delegacij, kakor sem že omenil. Nemška delegacija predloži zahtevo posebnemu ; ministrstvu v Berlinu, z žalostnim naslovom »Reichkomissa- I riat für Wiederaufbau zerstörter Gebiete«. Naloga tega ministrstva je zbirati ponudbe in razdeljevati delo enakomerno ! po vsej državi. Zbrane oferte pošlje nemško ministrstvo v [ Pariz. Iz Pariza romajo ponudbe na resortna ministrstva in : na strokovnjake v Wiesbadenu, da jih končno veljavno | odobre. Za dober železniški voz zahteva n. pr. nemška S firma 1,300.000 mark. Strokovnjaki v Wiesbadenu odobre j ceno in kvaliteto. S tem je že skoraj dobava zasigurana. kar kaže, da imajo wiesbadenski gospodje skoraj neomejeno moč in zaupanje. Vsaka država se opira le na mnenje svojih strokovnjakov. Po izvršenem naročilu naše države ima Nemčija dolžnost, da posreduje v tovarni pri predaji blaga. Pri predaji je navzoč tudi naš strokovnjak. Ugotovi se vedno, da odgovarja dobavljeno blago kvantitativno in kvalitativno stavljenim zahtevam. V Passau-u imamo posebnega zastopnika, ki prevzema vse, kar gre na račun reparacij. Ta zastopnik se mora obveščati o vseh sklenjenih dogovorih, kar se navadno naredi tako, da se mu dostavijo prepisi sklepov. Obvesti se o množini predmetov, ki se prevažajo s posameznimi vlaki in sc mu navedejo številke železniških vozov, v katerih se nahaja blago, ki ga je dobavila Nemčija na račun reparacij. Strokovnjak v Passau-u potrdi pravilno izvršeno dobavo, vpiše prejete predmete na račun reparacijske komisije in s tem trenutkom ugasne vsaka nadaljnja odgovornost nemške države.
To naj bo uvod. Naše ministrstvo je bilo zadnje, ki se je domislilo, da bi se lahko dobilo nekaj neobhodno potrebnega materijala na račun reparacij. Vojno ministrstvo je prejemalo že cele vlake municije, železniško nove, moderne lokomotive, ko smo se mi spomnili, da nam manjka brzojavna žica ali službena obleka.
Zadnji smo bili in hiteti smo morali. Da se izognemo dolgotrajni, prej popisani službeni poti, smo poslali v Berlin strokovnjaka, ki je imel polnomoč, da sme neglede
na druga strokovna mnenja skleniti vse pogodbe, razen onih, ki se tičejo brezžičnih in telefonski!! postal.
Naš strokovnjak je imel pač polnomoč in veliko dela. vse dolžnosti in nobenih koristi. Wiesbadenski zastopniki dobivajo plačo na račun reparacijske komisije po 70 frankov na dan. prideljeno jim je pisarniško osobje, imajo udobne lokale, a naš strokovnjak je živel na račun naše države z osemdesetimi dinarji na dan, brez lokala in brez postrežbe. Umetnost je ustvariti si v tujem mestu ugled, ako si istočasno šef, sluga, pišeš na stroj, prevajaš iz srbohrvaščine na nemški in francoski jezik itd. Umetnost je ustvariti si v tujem mestu ugled, ako imaš pisarno, sprejemnico, jedilnico in spalnico v istem lokalu. In največia umetnost je. da živiš v tujem mestu kot reprezentant tuje države z 80 dinarji dnevno, ki jih pa ne dobiš, ampak so ti samo obljubljeni.
Naj bo kakor hoče, glavno nam je. da vidimo uspehe, in teh je precej.
Preden nadaljujem, moram opozoriti cenjene čitatelje na nekaj. Že ime novega nemškega ministrstva »Reichs-komissariat für Wiederaufbau zerstörter Gebiete«, nam pove, da vse kar dobimo na račun reparacij, pripada predvojni Srbiji. Težko pa bo dobljeno odškodnino razdeliti samo na eno pokrajino, ko nosi cela nova država enaka povojna bremena. To sem samo omenil.
Kaj bomo dobili? Nove ambulančne vagone, štiriosne normalnotirne, dvoosne, ozkotirne in štiriosne ozkotirne. Vsi po reparacijski komisiji dobavljeni ambulančni vozovi bodo nemškega sistema, ker se tam izdeluje vse en groš in bi bilo težko in drago uvajati nove tipe. V izdelovanju vozov so Nemci mojstri. Po razsulu so zahtevali Francozi od Nemcev 150.000 vagonov in so bili prepričani, da bo za nekaj časa ves promet izpodvezan. Zgodilo se je ravno nasprotno. Nemci so točno odstopili zahtevano množino, a so jo ob istem času igraje nadomestili z novim vozovnim parkom. ’
Dobili bomo približno: 4500 službenih oblek. Dobava uniform se je nekoliko zavlekla, ker je bilo naše ministrstvo neorijentirano. Naročili so samo število in niso povedali mer in ne koliko srebrnih pramen naj bo pod vratom in kako naj bodo prišiti, kar je baje za nemško točnost važno. Opisati sc jim mora natančno obliko čepice in še posebno kokarde.
O vagonih žice, ki :jo bomo dobili in rabili za telegraf in telefon ne bom pripovedoval, ker se bojim, da bi koga uspaval. Omenim naj samo še, da je treba vse, kar gre na račun reparacij, naročati v velikem in se osmešijo oni, ki naročijo n. pr. 10 stekleničic olja. 10 kg petroleja. 200 kg koksa in nekaj jelenjih kožic.
Vrednost na račun reparacij za našo upravo dobavljenih predmetov bo znašala 500 do 600 milijonov mark. O
Predlog zakona o civilnih državnih nameščencih.
Reduciranje u radništva in maksimiranje njegovih prejemkov, na katerih vise tako »številni« dodatki, a vkljub temu vendarle ne dosegajo niti četrtine predvojnih prejemkov, mi je porinilo znova lx>dočo službeno pragmatiko \ roke, da premotrim poglavje, ki zadeva naš lakomni, nikdar siti želodec«.
Zveselil sem se ga, ker sem celo jaz »mladin čakal, da se mi obesi 1. vsakega meseca še kakšna položajna plača. Ali človek in Bog obračata, Beograd pa z neverjetno hitrico obrne. Saj obstoja člen 51. zakona o draginjskih dokladah, s katerim se lahko uslužbenec povsod in vsak čas do nezavesti prerahlja...
Po temeljitem sem in tja, sem prišel do zaključka, da moramo zahtevati odmero službenih prejemkov brezpogojno in brez vsakih klavzul v zlati valuti t. j. po zlati tečajni vrednosti. Saj je delo glavnica, ki se mora izražati. le v zlati valuti.
Če moramo plačati kot konsumenti vse po tržni ceni, t. ,i. približno v zlati vrednosti, vsakemu producentu, zakaj bi. potem tudi naših prejemkov ne dobivali v zlatu t. j. v absolutni vrednosti? Samo eno vprašanje je in sicer, kako obdržati ravnotežje v državnem proračunu?
Vsi izdatki in dohodki proračuna naj se izražajo* v zlatu; realizirajo pa. se naj v tečajni vrednosti denarja in sicer tako, da vlada na pr. vsakega 15. v mesecu — odredi tečaj denarja po zlati vrednosti, po kateri se v prihodnjem mesecu zaračunijo vsi dohodki in izdatki. Tako bi < bilo zajamčeno ravnotežje drž. gospodarstva, obenem pa odpravljena krivica, ki jo trpi drž. uslužbenec.
Potem bi kmet ne plačeval samo 4kratncga. predvojnega hišno-razrednega davka in samo 4kratne predvojne zemljarine, jajca, moko, maslo, prešiče, vole itd. pa prodajal po tečajni vrednosti denarja t. j. po 50kratni predvojni ceni. Tudi trgovec bi ne plačeval obrtnega davka le v 4kratni predvojni višini, blago pa prodajal v zlati valuti. Drž. uslužbenec bi tedaj ne dobival svojih prejemkov v fiktivni, temveč v zlati vrednosti. Izključeni bi bili tako j krvosesi, ker bi noben stan ne mogel živeti na račun dni- j gega. Izginilo bi veriženje, tihotapstvo, valutna špekulacija, j nezadovoljstvo in fluktuacija dinarske vrednosti. Odpadle j bi komplicirane naredbe o drag. dokladah in uprava bi se I poenostavila.
Ne mislim, da bi bil ta nasvet že jutri sprejet, ker se lx> postavila nasproti strast izkoriščanja in sicer: Ob devalvaciji denarja so delovne moči mnogo cenejše in si kapitalisti, ker prodajajo svoje produkte v zlati valuti, napravljajo ogromne dobičke in jim bogastva nima ne konca ne kraja. Zato so tudi na genovski konferenci zastopniki vseh držav, ki se bore s slabo valuto, enoglasno odklonili predlog ruskih delegatov, da se uvede povsod zlata valuta.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarski in stanovski del.
Zanimivosti iz poštnega pašalika.
Pod tem naslovom je priobčil »Naprej« z dne 14. t. m. j daljši članek, v katerem se je obregnil ob poštno ravna- j teljstvo in našo organizacijo*. Nimamo namena braniti poštno ravnateljstvo in bi nam to tudi slabo pristojalo, ko smo že enkrat na tem mestu izrazili željo, da se vsa. zadeva potom preiskave temeljito razčisti. Kolikor nam je znano, je ministrstvo odposlalo posebnega revizorja, ki je vse na licu mesta preiskal. Disciplinarno zastopstvo bo imelo še nekaj mesecev polne roke dela, da ugotovi, kdo in kdaj je bil v službi vesel. Nekemu tovarišu se je naprtilo v obtožnici kar dvaintrideset pogreškov. Kdor pa ne verjame na nepristranost sodišča, revizorjev in disciplinarne komisije, temu ne bo mogoče dokazati ničesar.
Pustimo poštno ravnateljstvo, da samo obračuna s »Spectatorjem« — tako se je podpisal »Naprejev« člankar — in odgovorimo samo na napade' ki so namerjeni na našo organizacijo.
Po zadnjem občnem zboru Zveze je pisal tovariš Ser-bedžija v »Pošti«, da mu močno ugaja naša stanovska zavednost, ki se zrcali v tern, da se noben član naše organizacije ne zaleti v politične časopise, da bi od tam bombardiral tovariše. Prezgodaj nas je pohvalil. Štirinajstega aprila smo prejeli prvo bombo od tam, od kjer smo jo naj-rnanj pričakovali. Nerazumljivo nam je, kako more socija-hstičen list neosnovano napadati strogo strokovno organizacijo, ki jo kot tako poznajo in priznavajo menda vendar vse »partije« v Sloveniji.
Uvodoma pove »Naprejev« člankar, da je bilo po izjavi g. direktorja dr. Debelaka, ki jo je podal povodom zaslišanja v znani aferi takoj po prevratu odpuščenih 350 že nameščenih uslužbencev in nadaljuje: »Ljudje božji, ste že slišali kaj takega? Da, vem, da ne. Tudi je kaj takega
menda, le pri pošti mogoče. Nihče se uiti ne zmeni za te barbarske razmere.« Sic! Ako je vse tako. res, kakor navaja dopisnik, potem škoda, da imamo organizacijo. Tako sem mislil, ko! sem se napotil v evidenčno pisarno poštnega ravnateljstva. V tej pisarni sem dobil zanimive podatke, ki bi lahko tvorili samostojen članek, za kar se gospodom najtopleje zahvaljujem. Resnica je ta: Poštno ravnateljstvo je moralo od 1. decembra 1918 do 15. t. in. nadomestiti 787 nameščencev, ker jih je toliko izgubilo zaradi odslovitve, odpustitve, smrti itd. Poglejmo zakaj so izginili ti ljudje. Narodna vlada v Ljubljani jili je odslovila kar 336. ker so se ji zdeli nezanesljivi, nezmožni ali ne vem kaj. Pomniti moramo, da je bila narodna vlada nekako ministrstvo, kojega odredbam se je moralo poštno ravnateljstvo brezpogojno pokoravati, in da v tisti dobi nismo imeli še nobene enotne organizacije. Stoindevetdeset se jih je prostovoljno odpovedalo službi, ker so našli drugje boljše službe ali so pa imeli kosmato vest in čutili, da bi se jim lahko primerilo kaj hujšega. V tuja ravnateljstva je bilo premeščenih 132 uradnikov in 1 sluga. Ukaze za premestitev je dajalo ministrstvo in so bili ugovori navadno brezuspešni. Upokojenih je bilo 69 oseb in umrlo jih je 37. Sedaj pridemo na glavno. V smislu znanega § 25. je bilo zaradi nezmožnosti odslovljenih 15 aspirantov in 3 nedefinitivni uradniki. Disciplinarno so bili odpuščeni trije uradniki in en sluga. V teh podatkih ne najdem nič barbarskega, posebno ne, ako pomislim, da so med petnajstimi nezmožnimi všteti naši znanci iz sodne obravnave.
Razumljivoi mi je danes bolje kakor mi je bilo prej. zakaj se je varilo hitro in na debelo nižje osobje, ki ga je moralo biti toliko, da hi v slučaju potrebe lahko zasedlo Koroško in celo Notranjsko.
Izjavo g. direktorja, češ, da je bilo treba nadomestiti le 350 oseb, je mogoče razumeti tako, da je imel v mislih samo ono osobje, ki ga je odslovila narodna vlada ali pa. da je navedel število kar aproksimativno. Te informacije bi lahko dobilo v imenovani pisarni tudi uredništvo »Na-preja« in napad bi bil izostal.
Zadnja dva odstavka članka govorita zopet samo o organizaciji in jih priobčimo v celoti, da bodo naši čitatelji lahko sami cenili duševne vrednosti pisca. Sloveta tako:
"Kaj pa je z organizacijami, bo marsikdo začudeno vprašal? Kaj te ničesar ne vidijo, ničesar ne delajo?
So pač tudi te verna slika razmer. Po starem avstrijskem pravilu »divide et impera«, je razcepila uprava po delu sicer enotno, ne pa tudi socialno in gmotno enotno prometno uslužbenstvo v različne kategorije, da se v svoji nezrelosti in nezavednosti med seboj prebijajo in šopirijo. Na veliko veselje upravnih organov seveda. Vsaka teh kategorij ima svojo posebno organizacijo brez programa in tako brez vsake trdne in zdrave podlage. Nekaka srednja skupina izdaja in st je osvojila celo listič »Poštni Glasnik«, iz katerega naj črpajo ubogi ljudje po sili svoj strokovni in organizatorični »Blažev žegen«, katerega pa je treba seveda pošteno plačati. Takrat se vsaj spomnijo, da so »organizirani«. Pred leti že so* taki »strokovni« listi votlo grmeli v debelem nemškem tisku: »Postavna ureditev«, pa jih pokojna Avstrija niti pragmatizirati iti hotela, dasi ni imela nobenega stvarnega razloga proti temu. A votlo grmenje se je, kakor vedno, kmalu brez sledu razbučalo. Nepragma-tizirani poštni uslužbenci pa soi ostali še nadalje uboge brezpravne pare z morečimi dolžnostmi, pa brez pravic.«
Gospodu piscu si dovolimo sporočiti, da se trudimo ustvariti enotno prometno uradništvo in da ni tej zahtevi nasprotna nobena organizacija. Žal bodo o tem odločali v Beogradu in ne mi v Ljubljani. Takoj po sprejetju zakona o civilnih državnih nameščencih bomo lahko dosegli razpust sedanjih dfuštev in direktno včlanjenje v centrali. Zapreke imamo, ker imajo nekatera društva lastno premoženje. ki ga uporabljajo v dobrodelne namene in ker se ne-
kateri tovariši boje, da bi njih interese ne zastopala enotna organizacija s potrebnim poudarkom. »Poštnega Glasnika« si ni osvojila nobena srednja skupina, ampak so v odgovornem uredništvu zastopane vse kategorije po svojih zaupnikih. »Blažev žegen« ni drag, ker imamo mnogo oglasov, ki jih preskrbe pridni delavci. Snov ni vedno najboljša, a tako vodenega članka, kakor so »zanimivosti« še nismo čitali v našem časopisu. Oni strokovni listi, ki so pred leti grmeli v nemškem tisku o postavni ureditvi, so nam gladili pot in pomagali doseči pragmatizacijo, kakor pomaga danes naš list odpravljati vse krivice, ki so se dogodile z nepravilno izvedenim izenačenjem.	O.
Nekvalificirani poštni odpravnik.
Neoporečna je sicer trditev, da so nekvalificirani poštni odpravniki večjidel hkrati tudi hišni posestniki, nekateri še celo »grajzlerji«, trafikanti itd. ter se med njimi nahaja gotovo tudi nekoliko starejših in teže pristopnih za novotarije, kar se opazuje tudi pri drugih uradniških slojih. Na isti način so tudi hišni posestniki, posestniki zemljišč itd. kvalificirani odpravniki ter poštarji 11. in 1. razreda in spola, iz česar sledi, da nekvalificirani poštni odpravniki ne posedujejo morda bolj obsežnih privatnih sredstev, kakor kvalificirani odpravniki ter poštarji 11. in 1. razreda in da poštna uprava ne more sklepati, da iz teh razlogov niso potrebni, da bi se jim priznalo: zvišanje draginjskih doklad. Ta nezašlišna krivica pa se zadnji čas navzlic temu kruto izvaja.
Ali je to pravična razvrstitev, da dobiva po novi naredbi srbski pismonoša 11. ali I. razreda, kateri je šele pred kratkim stopil v to službo, mesečne plače in doklade po 2600 kron, pa ima zraven tega tudi lastno hišo ali zemljišče, medtem ko ima ubog nekvalificirani odpravnik, ki je že nad 25 let v državni službi in z istim številom družine samo borih 1700 kron? — Kako naj ubogi hudič oblači in prehranjuje svojo družino, ko je prav tako vezan ves dan na službo kakor poštarji (1. in I. razreda in si v največ slučajih poštar ne more ničesar prislužiti.
Z gotovostjo lahko trdim, da si je svoj čas poštna uprava izbrala za odpravniški poklic osebe v zreli starosti z neoporečnim značajem in predpisano šolsko naobrazbo od 4 gimnazijskih razredov, 2 letnikov učiteljišča ali 3 razredne meščanske šole enako, kakor se ta zahteva od absolventov Gmesečnega poštnega strokovnega tečaja, ozir. kvalificiranih poštnih uradnikov. Razlika je le ta, da so nekvalificirani namesto 6mesečnega tečaja privatno prakticirali in položili prov. skušnjo, za katero so bili hočeš, nočeš, moraš, primorani, da so se privatno naučili vse, kar zahtevajo od njih obširni poštni predpisi za tu- in inozemski promet. Torej poslovanje in odgovornost ista kot pri poštarjih II. in I. razreda. Ne zahtevamo, da bi bili povsem uvrščeni v kategorijo kvalificiranih državnih uradnikov, pač pa v kategorijo poduradnikov in ne v kategorijo podslug.
Pisec teh vrst sem imel čast pred 20. leti prakticirati pošto pri kvalificirani odpravnici in absolventki ženskega liceja, katera je vodila že 2 leti poštni urad III. razreda, katera pa ni znala skleniti mesečnega računa, ampak ga je vsikdar poslala svoji mami v 60 km oddaljeni kraj. Njena mama je bila tudi kvalificirana poštarica in sicer v večjem kraju. Tudi ona ni znala skleniti mesečnega računa, pač pa tamošnji nadučitelj, ki je zato sklepal oba računa. Pri tako izborni instrukciji ni čuda, da sem se tudi jaz naučil v 1 in pol mesecu brezhibno skleniti mesečni račun.
Naredba Službenih no vin št. 195/1921 člen 6 določa za poduradnike in pisarniške pomočnike drag. doklade po 16 dinarjev na dan. Ali ne spadamo poštni odpravniki niti v to kategorijo?
Kaj je podrejeni uradnik?
Radi čl. 51 v bodoči službeni pragmatiki smo si bili že precej v laseh in se nismo mogli sporazumeti. Prinaša ga št. 8. »Poštnega Glasnika«. Usoda pa je hotela, da sta se
prav isti čas dogodila dva čina, izmed katerih je eden splošno znan, drugega pa sem steknil v na novo odprtem predalu brez številke. Ker sta oba zelo dobra ilustracija našega časa in razmer, obenem pa odločna zahteva, da se čl. 51. revidira, naj oba kratko navedem.
Delegatu min. financ v Ljubljani se je glasom časopisnih vesti (ne rezervatno, kakor bi zahteval takt in njegovo službeno mesto) potom odprte brzojavke zagrozilo z disciplinarno preiskavo in sicer samo zaradi tega, ker je hotel zakon o drag. dokladah, kakor je bil objavljen v »Službenih Novinah«, izvršiti.
če bi komu ne bilo jasno, bi se lahko dobil še kak razumljiv komentar vkljub draginji.
Drugi fakt:
Predstojnik nekega urada je svojega podrejenega uslužbenca takole popisal:
»N. N. je znan maroder, se je javil bolnim, a ker ni navedel bolezni in smo ga videli postopati, smo zahtevali zdravniško spričevalo ali takojšen nastop službe; N. N. je skrajno malomaren uradnik, ki s svojo indolenco uradu več škoduje, kakor koristi. Ker se »baje« prav dobro razume na valutne špekulacije, bi se mu ustreglo, če bi ga razrešili službe in upokojili, kajti ta človek ne bo nikdar pošten uradnik«. — Tri dni po tej oceni ga je preiskal uradni zdravnik in ugotovil: »Trpi na težkih progresivnih spremembah očes na tuberkulozni podlagi, zaradi česar je vid skrajno oslabšan. Ker vidi na eno oko le prste, na drugo pa tudi le “/is, obstoji nevarnost popolnega oslepljenja. Ker je trajno nesposoben opravljati službo, predlagam, da se trajno upokoji.«
To je kvalifikacija predstojnika samega, katero breme je po svoji polni diskvalifikaciji hotel naložiti svojemu podrejenemu.
Zaradi takšnega poročila bi morala poklicati oblast predstojnika na odgovor, ker je poročilo neresnično in bazira na »čenčarijah« (kakor »baje«), ne pa na dejstvih.
Še preden bo zagledala pragmatika luč sveta, bo že pri vsakem členu zloraba perfektna. Osnažimo vse kote in prostore, da se ne zaredi mrčes in golazen, ki je vse življenje ne uničimo.
Organizatorično gibanje.
Okrožnica.
Že na ustanovnem občnem zboru Društva poštnih uradnikov in uradnic, kateri se je vršil dne 12. jan. 1920 v Ljubljani, smo imeli stvarne pomisleke proti temu, da bi se Društvo poštarjev opustilo, oziroma združilo z ostalimi uradniškimi kategorijami.
Disciplina je razrahljana, avtoriteta uradnih predstojnikov gineva, ugled pošte je od dne do dne manjši. Temu je veliko kriva vojna furija, katere sledovi ne bodo kmalu izginili, veliko pa tudi dejstvo, da smo organizirani predstojniki, prideljeno uradništvo in služabništvo v enem društvu tako, da ne more ne ta, ne oni samostojno nastopati.
Že leta 1920 smo nameravali predstojniki uradov 1. in II. razr. iz omenjenega društva izstopiti in si ustanoviti svojo organizacijo, katera naj bi zastopala edino interese predstojnika. Ta korak smo opustili samo iz solidarnosti in kolegijalnosti do takratnega predsednika.
Sedaj je naš dolgoletni voditelj razrešen vseh poslov v Društvu poštnih uradnikov in uradnic, kakor tudi v Zvezi poštnih organizacij. S tem smo razrešeni tudi mi naših obveznosti, oziroma ozirov in si nameravamo postaviti svoje ognjišče, pri katerem se hočemo zbirati, razpravljati, na kak način bi dosegli naše cilje, ter določiti smernice, po katerih bodemo hodili. Dela bo veliko, a ustrašiti se ne smemo ničesar, ako hočemo nekaj doseči.
Obračamo se torej na vse sedanje in bivše uradne predstojnike, da izrazijo o tem načrtu svoje mnenje.
Tovariši, tovarišice! Čas je zlato. Ako nikdar poprej, je sedaj zadnji čas, da se združimo in delamo za zboljšanje predstojniškega položaja. Pragmatika je na vidiku — delo je nujno.
Ustanovni občni zbor bo v nedeljo, dne 14. maja 1922 ob 15. uri v hotelu »Loycl« v Ljubljani. Stanovska dolžnost tovarišev je, da odgovorijo vsi tisti, kateri to okrožnico dobijo, u kratkih stavkih pro ali contra do 6. maja 1922 na spodaj imenovane naslove. K obilni udeležbi vabimo vse, kdor pa je resnično zadržan, naj pošlje hkrati z izjavo, da pristopa k društvu, tudi pooblastilo enemu od tovarišev: Boc — Celje, Verdir — Bled I., Spanjoi — Tržič, Gaspari Domžale, Vuičie — Kočevje, Lichtenecker — Brežice, Wagner — Konjice, Ulepič — Kranj, Pavšič — Krško, kateri bodo tovariše in tovarišice, ki se občnega zbora na noben način ne morejo udeležiti, zastopali. S tovariškim pozdravom za pripravljalni odbor: Spanjoi — Tržič, Boc — Celje, Lichteneker — Brežice.
To okrožnico mi je danes izročil prijatelj z vprašanjem, ako vem kaj novega? Priznati moram, da se je takrat hudomušno smejal. Za naše društveno življenje je okrožnica gotovo novost in zaradi tega smo jo v celoti priobčili. Tovariši, ustanovitelji novega društva, naj nam dovolijo nekaj pohlevnih opazk.
Disciplina je razrahljana, ker ste sedeli skupaj s pride-Ijenim uradništvom in služabništvom. S tem ste povedali, da izstopite iz Zveze poštnih organizacij, iz Osrednjega društva javnih nameščencev in iz beograjskega Saveza, ker so v teh organizacijah včlanjeni tudi služabniki. Sami zase ne boste životarili in tako vam ne preostaja ničesar drugega, kakor da se pridružite Vojadinoviču. Včasih smo ga pobijali.
Včasih smo se navduševali za to, da ustvarimo enotno društvo. Če se ne motim, smo bili tega mnenja še pred dobrini mesecem na občnem zboru Zveze.
Včasih smo rekli, da maloštevilna društva ne pomenijo ničesar, danes pravite, da nameravate ustvariti organizacijo iz predstojnikov 1. in II. razreda in teh je v celi Sloveniji 82.	,
Včasih smo rekli, da je za dobro organizacijo potreben denar in časopis, danes smo obratnega mnenja.
Tempora mutantur------------
Ugleda ne izgubimo, ako sedimo s prideljenim uradništvom pri isti mizi, ampak le, ako z njim preintimno občujemo.
Za izboljšanje predstojniškega položaja je preskrbel ustvaritelj predloga zakona o civilnih državnih nameščencih s tem, da hoče nagraditi predstojniško delo s položajnimi plačami. Sprejetje zakona ne bo sforciralo malo dru-štvece, ampak močna uradniška falanga.
Zdi se mi, kakor da se hočejo ustvarjati nova predsedniška mesta. Dobrovoljen prijatelj mi je zaupal, da bo ustanovil društvo bivših poštnih oficijalov, ker ne mara zaostati za drugimi.
Naprejev »Spectator« je menda slutil, kaj pride in vas je dne 14. t. m. raztrgal.
Društev bomo imeli kakor berač mraza, ako se bomo bali za avtoriteto predpostavljenih. Predstojniki večjih uradov vendar ne bodo občevali s kontrolorji in ti ne s poštarji ali celo vežbeniki.
Težki časi se nam bližajo, a še hujše je doživel habsburški potent, ki je rekel: »ako hočem biti med svojimi, moram iti v kapucinsko grobnico.«	N o t u s.
Razne vesti.
Kurjenje. — 15. aprila izginejo iz pisaren zaboji za premog in drva negledc na to, kakšno vreme je zunaj. Stara birokratska odredba, iz katere se je marsikdo norčeval še ko so bili časi vsi drugačni ko danes. — Kdo bi ne bil za
to, da se z drago kurjavo štedi? Že zaradi slabega finančnega položaja, v katerem smo, je treba tudi tu štediti na vse pretege. Ampak datuma naj uprava vendar ne določa, temveč naj reče rajši takole: »Premog in drva sta zelo dragi stvari. Zato je samo po sebi umevno, da naj se kurijo pisarne in uradi samo tedaj, če je temperatura prenizka. Toliko vestnosti pač lahko pripisujemo osobju, da tudi po zimi ne bo kurilo, če ne bo potrebno in pa, da ne bo nikoli kurilo do glavobola. Za to določeni organi bodo imeli pravico, da se ob vsakem času lahko prepričajo, če se osobje po tem vestno ravna. Krivce pa bomo po vsej pravici kaznovali, ker zapravljajo državi denar.« — 15. april pa med staro šaro!
Tovariši in tovarišice! — Dne 18. aprila t. 1. je umrl v Šoštanju poštar gospod Ivan Verdnik. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka v obupnih življenjskih razmerah. Rajnik je zelo> dolgo bolehal na jetiki. Dolgotrajna bolezen je pahnila rodbino v obupen položaj. Vdova se je obrnila na Zvezo za pomoč. Ker nima Zveza nikakega podpornega fonda, prosimo tovariše in tovarišice, da zbirajo prispevke za rodbino rajnega tovariša in jih pošljejo Zvezi, ki bo denar vdovi izročila. Imena darovalcev bomo priobčili v našem listu.
Kaj bo z nami? — Tako vprašujemo drug drugega, ker se žalibog uresničuje naša bojazen, ki smoi jo izrazili v naši zadnji številki rekoč: »Šiba, ki je zadela naše državne sluge in poduradnike s pavšaliranjem draginjskih doklad, utegne prav kmalu udariti tudi uradiništvo.« — Prihajajo vesti, da je to gotova stvar tudi že za uradništvo. fn kaj sedaj na vse to? — Rekli smo že zadnjič, pomagajmo drug drugemu! Onim, ki bodo udarjeni, in teh je veliko, ker skoro vsak oženjeni uslužbenec ima več kot enega otroka, preti katastrofa! Ali še bolj stradati in trpeti pomanjkanje z otroci vred, ali pa pustiti državno službo in iskati si kruha drugje. Pri tem žrtvovati vsa svoja dolga leta, mu-kepolna leta državne službe. Ali je državni uslužbenec to zaslužil? Ali je to v interesu naše države? Ali je to pravično in socijalno, ali se tako krepi zaupanje v državno avtoriteto? Ne! In zato smo opominjali in še opominjamo naše državnike v zadnjem trenutku na velikanske posledice in odgovornosti, ki bi nastale, ako bi se vse te naredbe obdržale in izdajale še nove! — Prepričani smo, da bo zadelo tako početje na najhujši odpor in da se bodo uporabila vsa dopustna ali nedopustna sredstva, da ljudje rešijo sebe in svojce pred takim udarcem. Tega mnenja je vsak prizadeti, vsak je odločen žrtvovati vse, računajoč pri tem na solidarnost onih tovarišev, ki bi za sedaj še ne bili prizadeti. — Zato gospodje na merodajnih mestih, malo treznosti in človeškega čuta, tovariši, od vas pa pričakujemo razumevanja in solidarnosti!
Kr. namestnik Demetrovič demisijonira? Kakor poročajo današnji časopisi, je kr. namestnik za Hrvatsko Demetrovič podal svojo ostavko z motivacijo, ker drž. uprava svojim uslužbencem ni izplačala po zakonu o draginjskih dokladah zaostanka s 1. majem t. 1. Mi zeloi obžalujemo ta njegov .bržkone neizogibni korak, ker takšnih ljudi nujno potrebujemo tako mi, kakor država sama. Čudno se nam zdi le to, da je ravno on postal žrtev vladnega gaženja zakonov. Je-li on generalni namestnik vseh namestnikov? Tako čudno nam zveni to po ušesih. Upamo pa, da mu bomo našo hvaležnost še lahko dejansko izkazali, tudi če bi vladi ne bilo prav.
Shod. Dne 18. aprila je Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani sklicala shod, da protestira proti maksimiranju drag. doklad in proti zavlačevanju izplačila razlike draginjskih doklad za prve tri mesece. — Na shodu, ki je bil prav dobro obiskan, sta poročala gg. Deržaj in Urbančič. Shod je soglasno sprejel sledečo resolucijo:
1.	Glasom brzojavne naredbe ministrstva financ od dne 7. aprila 1922 D. R. št. 47.402 je na podlagi člena 51. zakona o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk z dne 28. februarja t. I. ministrski svet sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine odločil, da se uslužbencem, navedenim v členu 7. označenega zakona, počenši s 1. majem t. I. prejemki maksimirajo tako, da skupna vsota njih osebnih in družinskih doklad ne sme presegati mesečno v prvem krajevnem drag. razredu 1.000 Din, v tretjem 750 Din, v četrtem 700 Din in v petem 650 Din.
Proti tej nesocijalni naredbi, ki je diametralna z današnjo draginjsko situacijo, protestirajo enodušno vsi zborovalci od najnižjega do najvišjega v popolni solidarnosti, ker smatrajo to naredbo za tendenco redukcije njih že itak nezadostnih prejemkov in to v času, ko draginja ne pojema, pač pa od dne do dne narašča.
Odločno zahtevajo, da se ta naredba, ki je izdana na podlagi smiselno napačne interpretacije člena 51 zakona o drag. dokladah brez odloga razveljavi, ker bi imela za prizadete uslužbence naravnost katastrofalne posledice. Ugotavljajo, da ne značijo za državne uslužbence niti novi zvišani prejemki eksistenčnega minimuma, kamoli, da bi se ti prejemki reducirali pod izmero lanskih osebnih prejemkov. Vsi zborovalci tudi enodušno zahtevajo, da se vsled naraščajoče draginje uslužbencem po členu 6 in 7 zakona o draginjskih dokladah zvišajo osebne draginjske doklade na 18 Din na dan.
2.	Tukajšnja delegacija ministrstva financ je dala - - ako na inicijativo finančnega ministrstva, nam ni znano — nalog vsem nakazujočim oblastvom, da nakažejo državnim nameščencem za mesec maj t. 1. samo tekoče prejemke, ne pa tudi drugega obroka razlike na novo urejenih draginjskih doklad za dobo od 1. januarja do 31. marca t. 1.
Predstavljajoč, da je izplačilo razlike med prejšnjimi in novimi draginjskimi dokladami za čas od 1. januarja do 31. marca t. 1. v dveh obrokih jasno normirano že v zakonu o proračunskih dvanajstinah za marec in april t. L, zahtevajo, da se 1. maja t. 1. izvrši izplačilo drugega obroka razlike med! novimi in prejšnjimi draginjskimi dokladami brez vsakega pridržka.
3.	Zborovalci pozivljejo parlamentarno komisijo za redukcijo državnih nameščencev, da prekliče svoj sklep o redukciji državnih cestarjev v Sloveniji tako iz socijalnih ozirov, kakor iz stvarnih razlogov, ker je njih nadaljnja zaposlenost potrebna.
4.	Zborovalci pozivljejo ministrski svet, da prizna in regulira osebno in drag. doklado pomožnim slugam.
Odgovorni urednik Ivan Benčan stavec, Ljubljana. Rožna dolina 190. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.
FRAN ŠKAFAR
Ljubljana, Rimska cesta 16
se priporoča za vse stavbene in pohištvene mizarske
izdelke.
Zaloga pohištva!	Solidne cene!
Kdor hoče imeti dobro in času primerni ceni LIČAN in OBLÄZIN3SN VOZ, naj se obrne na
Jernej Jelovšek
Ljubljana, Rimska cesta 11. (39)
Jožef Künstler, kovaški mojster 13UB13ANA, Lepa pot št. 1. «
Strokovno preizkušeno vozno in podkovno kovaštvo.
«o®®«®
Franc P. Starc, setcsiar
LJUBLJANA, Florjanska ulica 16
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Gin & MEHE
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otoke, op
^Konfekcija za dame.^
i. 3AX & SIN, LJUBLJANA j
GOSPOSVETSKA CESTA
priporoča svojo bogato zalogo
Pisalni stroj! ,Adler‘ Vozna kolesa
Styria	Dürkopp
Orožno kolo (Waffenrad) !
I
Šivalnih strojev Ceniki zastonj in franko, za rodbino in obrt.	Oo30o° ^Oo° °l° 0o°Oo° °o0 Oo°°o0
□			 _	a
o	Mi in športna trgeraa m dams in gospode PJagdič, Ljubljana nasproti glavne pošte.	(23> Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode, 	 perila, kravat in drugega. 	 								-		 u
piiB w LlubSIani iMiap
Stritarjeva uSica št. 2.	||
račun št. MS
335
Delniška glavnica:
Brzojavni naslov:
BANIČA, LJUBLJANA Telefon št. 261 in 413
K 50,000.000'-
Rezerve;
Ik 45,000.000'
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodaja srečke razredne loterije.
Podružnice
Brežice, Celje, Gorka, SCranj, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst,	(48>
« O • •
ŠTEBI IN TUJEC
STROJNO IN ELEKTROTEHN. POD3ET3E
V UUBUANI Resljeva c. št. 4.
«•••«
:
S S
I;:
o S
:
•«••«••••••o	•	••	••	•	••	««9	••	•	••••«•«•«•O*
PR03EKTI: Točna izdelava vsakovrstnih projektov in proračunov.
GRAD&A: Električnih central in naprav za visoko in nizko napetost.
LASTNI IZDELKI: Izdelovanje sklepalnih naprav, pogonskih uporov, premotanje vseh vrst motorjev in transformatorjev.
PSE1ZKUŠEVALNICA: Moderno urejena za preizkuševanje števcev in aparatov.
PRODAJA IN NASAVA elektr. motorjev, polnojarmenikov, raznih strojev za obdelovanje lesa, njih montaža ter prodaja električnega materijala.
ZASTOPSTVO: ,,Brown Boveri“ tovarne d. d. Strojnih tovarn za turbine vseli vrst „Andritz“ d. d v Andritz pri Grazu in tvrdke za lokomobiie Brüder Fischer. Wien III. Fasangasse 38
°o0
°o0
❖
(8)
❖
Oo°
o°oo
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, L3UBL3ANA
(D	Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
e	a
e Trgovina usnja a
I Anton Kunstek |
i Lpbipii, Bopiteflssa als štss. 1 H
£]	priporoča svojo veliko zalogo usnja	g
E	v vsaki množini.	3
e ...	a
jT] (!)	Cene solidne in nizke.	g
E	ä
äirniijüiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiJiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiHhihiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiimiiiiiimwi
LES
vseh vrst, ter drva in ogli® kupuje in =..... prodaja =—
F. Heinrihar
««» Škofja Loka, UubUana, Kočevje.
i	i
iinmniiiiiittHiiiHiiitiiuiiinntniiniiiitiimmninsiiiiiiiiisiiiiniiiiiminHimmiiUiiumuiHiii
S
S
25
=
'Em
S
i
■
s
ABS
a
B
*\nr,n.-in
BBBBBBBBBBBBBBBBBĐBBEIE1BBBBBBBIB
Tovarna	n
JOS. REICH	i
LjuMiana, Poljanski nasip 4. Podruž. Šelenburgova ul. 4. g
Barva vsakovrstno blago. :: Kemično čisti obleke. SvetloBk* ovrat- H nike, zapestnice in srajce.
Podružnice : MHR1BOR. (Gosposka ulica 38.), NOVO MESTO	g
(Glavni trg), KOČEVJE 3t 39.	(51)	g
BaSOaHaaaHHBHHBHaBtSBBHHBBBBBHHBOHBISHBHISHnB
a
B
B
a
um
Ljubljana Dunajska cesta 16,
rfjfrpiM
Iz'irinta
»«
*

£ priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega J orodja za rokodelce in industrijo, okove /a stavbe in pohištvo.
Kuhinjsko opravo. tglg
Zmerne cene.
Točna postrežbe.
^3
JE3E
i E3 E2^=3 EčSo
Ivan Bonač, tra°™ i pufpi
priporoča svojo pisarniške potrebščine.
£223'
I^J
■ „SLOGRflD“
S slovenska gradbena in industrijska d. d. LJUBLJANA
Brzojav: „Slograd"	Telefon štev. 180
H TebBiisa pisarna v tovarni Kartic, Spodnja Sitka, Frankopaoika cesta St M I. Oddelek za globoke gradbe:
vse vrste globokih stavb, betonske in že-lezobetonske gradbe, vodne gradbe, že-lezobetonske tlačne cevi do 8 atmosfere tlaka, električne centrale, izkoriščanje vodnih Sil, „silo", mostne, železniške in cestne gradbe, predore, biologične in mehanične čistilnice za vsakovrstno industrijo
Ij 11. Oddelek za visoke gradbe:
vse vrste visokih stavb, moderne Industrijske zgradbe, leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi razponi do 35 m, g|g	železobetonska, lesena in kombinirana
--------------skladišča--------------
jS III. Tovarna vozov Keršič:
luksusni in tovorni vozovi, moderne av-(60)	tomobilne karoserije, samokolnice, ročni
----------- vozički itd. ------------
iH IV. Parna žaga:
lesna trgovina in industrija, stavbeno te---------sarstvo in mizarstvo --------
HiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimniiiiiitiiiiimii[i!iimiinimniiiiiinm!tiinminmiiiiiimiHmmifflMi«g
Dobra in najcenejša postrežba! |
Slovenski trgovci l Vaš lasten zavod je, kijVam ga klice stanovska zavednost vjjspomin!
SlDsenslia trgovska delniška družba
v Ljubljani
Resljeva cesta 22 (v lastnem poslopju) poleg glav. kolodvora.
Uvoz in izvoz. Vedno po možnosti spopolnjena velika zaloga kolonijalnega in špecerijskega blaga.
Telefon (interurb.) 464. Telegrami: Trgovska družba. Zahtevajte cenik.	<47)	Zahtevajte cenik..
^iiiiiiiiuiimiiiitiiiiiiuimiililuiiHiimimimummmuHKHumimiimimmmumiUHUi(U,%
jiitiiftHnurnintuumiMiimtiiuniiiiuiiHiiiinmiimiitntiimiHimiitniiniiiiiiinmBtmTfH!!^
! I. C. MAYER	!
I LJUBLJANA	I
I Ustanovljena 1834.
i	I
EN GROS
EN DETAIL I
■^UIIIIUIIHIIIIIIIimilHlllllllllllllllllllMHIIHIU«UIIIIIHHIllllllHHIIIH»IHtlllllinilllllWI«ni1»l»r
aiKipiwiiwiiiiHiHuniiiiiiiiiiiHiinuiHiiiiHiiittitmiiiiiminiiuiniininiiiuiHiuiiiiiiiHiiiiiiimH
FRftNJO GRRBJEC
-1
1	FOTOGRAFSKI UMETNI-ZAVOD
I LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA*',CESTA ŠTEVILKA 6-	|
1	(Nasproti hotela ..UNION")'	6'SS
5:	izdelovanje vsakovrstnih modernih fotografij kakor tudi f>o- y.iu S
~ a"	veianih stik v prvovrstni umetniški izpeljavi Slika se	IS
=; 5r» . ofa vsakem vremenu, tudi zvečer pri električni razsvetljavi	S
I JOSIP REBEK
stavbeno ključavničarstvo
LJU BL3 AN A, Cankarjevo nabrežje 9.
TEODOR i€ORN
LJUBLJANA, POUANSKA CESTA 8.
(20)	Tetefon 14.
Stavbeni in galanterijski klepar.
Pokrivač streh vsake vrste. — Upeliava vodovodov, kopalne sobe, kloseti Itd. — Sprejemajo se vsakovrstna dela la po prave po nizkih cenah. Delo dobro bt zajamčeno.
(3S)
I
«MIE
ANT.ČERNDtl
IJUBIJANA
I'
(10)
R1JEH PÖSllJILIlifO LMJ1 URI
(2) poleg nunske cerkve
daje pod ugodnimi pogoji posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t. d.
Hranilne vloge se obrestujejo s 4%•	—

I jivrdki
(15)
Tovarniška zaloga
Zahtevajte povsod edino le
"ADRIA”
mM sladkor, perivoj pralek, faj v zavltkili
SVOD K SVODEMU
SVOD K SVODEMU!
rani
Tel. št. 426.
Tel. št 426.
Stavbeno podjetje
IVAN OGRIN
(25)	Gruberjevo nabr. 8,
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne. Točna postrežba.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo. naj se obrne edino le na domačo
■llilllili tvrdko IIUHlil
Tone Malgaj
(31)
pleskar in ličar
Ljubljana Kolodvorska ulica št. 6.
P. Škafar, Rimska c. 11
Vulkaniziranje sumija za avtomobile, motorje In kolesa.
vrdka Josip Peteline ° Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
šivalnih strojev ZhhZl
rijai kot pred vojno. — Igle, olje in vse posamezne dele. — Galanterijo, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno.
Ugodni plačilni pogoji.
W Trgovina O. BERNATOVK
priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otrokej
LDUBLDANA. MESTNI TRG ŠT. 5-6	(H)

M. Kuštrin
Ljubljana
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina z tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drodno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske p n e u m a tik e. Glavno zastopstvo pol-nogumijastih obročev iz svetovne tovarne Walter MARTINY v Turinu. Na razpolago je hidraulična stiskalnica za demontiranje železnih in namontiranje gumijastih obročev.
=fr: i
Centrala:
Ljubljana,
Rimska cesta štev. 2.
— ——••• •

Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana.
*••**••• ——— ——— ••«•••••
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.	[29]
••••••••»•e®®«®®®®••••••••••••
Delniška glavnica: Din 50,000.000 Rezerva:	. . . Din 15,000.000 -
•	Podružnice:
J Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša,
•	Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor,
•	Metković, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
f	Naslov za brzojave: JADRANSKA.
J	AFfLHRAN ZAVOD (24)
S FRANK SAKSER STATE BANK
S 82 CORTLAND STREET NEW - YORK GTT.
Zahtevajte cenik
zastonj
in poštnine prosto
Ljubljana 4, w Mestni trg štev. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
KOLARSTVO
——o
Ustanovljeno!. 1865. Izdeluje vsake vrste vozove.
FRANC ZANOŠKAR
(4i) LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 17.
PRIPOROMA SE	<13)
zaloga pohištva
IVAN ČERNE
UUBL3ANA, Dunajska cesta 28.
iiiiiii 13 H i. z. nu lüjiii
priporoča ogled svoje zaloge manufakture. Izključno češki izdelki! ==-
Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga
mi nim & mmm.
Glavno skladišče v „KRESIJI“, I. nadstropje. Poseben vhod iz Lingarjeve ulice štev. I. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici št 5. ===== Podružnica v Somboru. =====
S
*
Tovarna stolov in lesnih izdelkov (36)
30S. STADLER
LJUBLJANA, Sodna ulica 11
Brzojavi: Jošta, Ljubljana. Telefon (interurban) 461.
„MERAKL“
MEDIC, BilKDIC & ZD1L
Togami temin in rndninsliili ari in a ten
Milita: illU [Hitala: Ulili.
wie: Hi 1.
Ljubljana: TELEFON 54.
Brzojavi: MERAKL.

Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fe-dervais), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko o») spadajoči predmeti.
Delniška glavnica:
K 20,000.000 -
PiMlte: Hobo mesto, RaliBii, SIüBEflj^adec
Slavenska eskomptna banka
LJUBLJANA, Šelenburgova '.ulica it. 1.
= izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkuiantneje. =
g Rezervni zakladi :
“K 6,500.000 —
Telefon št. 146, 458.
Snejairiie: ESK&1PT9Ä.