Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulic;i C.hega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (cascl-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 /6464 Poštnina plačana v gntcnHni tednik Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 760 TRST, ČETRTEK 11. SEPTEMBRA 1969, GORICA LET. XVIII. Varujmo naše starine in ljudski jezik V zadnjih letih je bilo veliko storjeno za ohranitev slovenske glasbene in pravljične folklore v Beneški Sloveniji in Reziji, delno tudi za ohranitev oziroma za raziskavo tamkajšnjih starodavnih narečij, s tem, da so jih raziskovalci posnel na magnetofonske trakove. Posebne zasluge za to sta si pridobila, kot znano, etnolog Milko Mati-četov in glasbenik Pavle Merku. Njuno delo predstavlja najpomembnejši prispevek k slovenski etnografiji zadnjih let. Vendar pa druge slovenske pokrajine niso deležne take pozornosti etnografov in med njimi je tudi Kras, zlasti naš tržaški Kras. Pozornost etno grafov je iz razumljivih razlogov usmerjena predvsem tja, kjer se je ohranilo največ starih etnografskih in jezikovnih elementov oziroma ljudskega blaga, kot temu pravimo. Toda najnujnejše bi bilo ohraniti staro ljudsko blago prav tam, kjer je najbolj ogroženo. To gotovo velja za Beneško Slovenijo in Rezijo zaradi velikanskega izseljevanja iz teh pokrajin in potujčevanja. Drugje, in zlasti na našem Krasu, pa bi bilo potrebno zavarovati in ohraniti staro ljudsko blago iz nekega drugega razloga in sicer zaradi naglega spreminjanja na čina življenja. V mnogih kraških vaseh je zdaj že večina prebivalstva zaposlena zunaj vasi in poljedelstva, ki je predstavljalo skupaj z živinorejo in osnovnimi obrtmi glavno gospodarsko panogo do Pred pol stoletja. Taki ljudje pa pozabljajo na stare izraze za poljedelska in pastirska opravila in Predmete. Taki predmeti se jim tudi ne zdijo več Potrebni; pomenijo jim le še staro šaro ali klump, ki jo spravijo na kak tak kraj, kjer jim je najmanj napoti. Pogosto tudi čisto pozabijo na te stvari. Ko pa začno prenavljati in širiti hišo ali pa si celo poslavljati novo, tedaj se mnogi sploh znebijo vseh takih dozdevno nepotrebnih starih predmetov ter jih pokurijo ali kako drugače uničijo, ali Pa porabijo za kaj drugega. To se dogaja vedno “olj pogosto. Tako izginjajo stari plugi, jarmi za krave in vole, konjski komati, poljedelsko orodje, kot na primer motike, brane, vile, grablje, koši, stari vozovi s svojimi mnogimi deli in izrazi zanje. tudi staro narečje samo počasi izginja, delno Pod vplivom knjižne slovenščine, delno pod vplivom tujih izrazov, ki vdirajo vanj in ki jih prinaša branje tujih časnikov in tuje televizije ter seveda ''sakdanje občevanje z ljudmi tujega jezika v službi, v mestu ali tudi v vaški gostilni. . Z ustanovitvijo »Kraške hiše« v Velikem Repnu le bilo vsaj nekaj storjeno za ohranitev starih e,nografskih elementov naše kraške vasi. Vendar Po to še davno ni vse, kar bi bilo treba storiti, ‘■'asti dijaška mladina in učitelji na vaseh naj bi *■ Začeli zapisovati vse besede vaških narečij, kolikor jih le morejo zapopasti, posebno take, ki se razliku je jo od znanih ali knjižnih izrazov. Zapiso-v°li naj bi jih čimbolj fonetično, to je po posluhu, ne da bi se ozirali na knjižne oblike, ki so umetne, (nadalj. na 4. strani) PRED OBISKOM PREDSEDNIKA SARAGATA V JUGOSLAVIJI Kol je bilo uradno sporočeno, bo predsednik italijanske republike Giuseppe Sara-gal dne 2. oktobra obiskal Jugoslavijo, kjer se bo zadržal pet ali šest dni. Tedaj bo poteklo natančno 15 let, odkar sta Italija in Jugoslavija s sodelovanjem vlad Velike Britanije in Združenih držav Amerike normalizirali medsebojne odnose in s tem odločilno prispevali k ohranitvi in utrditvi miru v važnem in kočljivem predelu Evrope. Normalizacija odnosov med sosednima državama ob Jadranu je pred 15 leti bila mednarodnopravno potrjena s podpisom znane Spomenice o soglasju, s katero je bilo urejeno tržaško vprašanje, ki je predstavljalo glavni kamen spotike za obe državi in njune narode. LONDONSKI SPORAZUM JE POMENIL PREOBRAT NA BOLJŠE Spomenica o soglasju ali londonski sporazum pa je tisti mednarodni dokument, ki je omogočil in še vedno omogoča, da sta Italija in Jugoslavija svoje odnose ne samo normalizirali, temveč da sta nato tudi postopno vzpostavili tesne gospodarske, kulturne in druge stike ter zlasti na stežaj odprli svoje meje osebnemu prometu, kar je bilo za čas pred 15 leti in še kasneje gotovo pogumno, a vendar daljnovidno politično dejan je, ki še danes nima primera v podobnih evropskih in izvenevropskih okoliščinah. Ce danes gledamo, kako na tisoče in tisoče turistov in drugih potnikov dnevno in brez kakršnih koli težav prehaja iz ene države v drugo, si zares težko predstavljamo, da je bila nekoč ta ista državna meja takorekoč zaprta in da je dejansko bila pregrada, ki ni dopuščala nobenega stika. Uradni obisk poglavarja italijanske države v Jugoslaviji bo zato predstavljal krono dolgih in vztrajnih obojestranskih prizadevanj za vzpostavitev plodnega medsebojnega sodelovanja, a bo hkrati gotovo ustvaril nove pogoje, da bo to sodelovanje postalo v bodočnosti še bolj kvalitetno in še bolj zajetno. Slovenci, ki smo kol narodna manjšina o-stali po drugi svetovni vojni in po podpisu londonskega sporazuma leta 1954 v mejah ‘talijanske republike, se zadovoljivega razvoja odnosov med Italijo in Jugoslavijo mo-emo samo veseliti, ker se dobro zavedamo, da je od kvalitete in sploh od celotnega stanja teh odnosov v veliki meri odvisna tudi naša usoda. Zato smo si tudi po svojih, sicer skromnih močeh vedno prizadevali, da bi bile odstranjene vse stare in nove ovire, ki so onemogočale ali otežkočale meddržavne stike in meddržavno sodelovanje, četudi se je včasih komu zdelo, da je to znak popuščanja in odstopanja od odločnega boja za dosego in priznavanje naših narodnih pravic in za zaščito naših specifičnih koristi. V resnici pa nas je pri tem vodilo globoko prepričanje, da se morejo naši manjšinski problemi laže reševati in urejevati, če se med dvema državama in njunimi narodi ustvari novo vzdušje, ki bo odstranilo stare predsodke in ki bo zlasti omogočilo, da se, kolikor je pač človeško mogoče, pozabijo krivice, prizadejane za časa fašistične diktature in po vsem, kar ji je nato sledilo. NOVO VZDUŠJE IN NOVO POGLAVJE? Mislimo, da je sedaj to novo vzdušje polno prisotno ne samo, kar zadeva meddržavne odnose, ampak tudi odnose med večinskim narodom in našo manjšino v Italiji ter med večinskima narodoma v Istri in tamkajšnjo italijansko manjšino. Upravičeno zato pričakujemo, da bo bližnji obisk naj višjega predstavnika italijanske države v Jugoslaviji odprl novo poglavje tudi v odnosih med italijanskim večinskim narodom in našo manjšino, in sicer predvsem v smislu, da se bodo začeli reševati in urejevati še vedno odprti manjšinski problemi, kar bi imelo za posledico, da bi naša manjšina ne imela več razlogov za protestiranje in negodovanje ter da bi obenem mogla polno izvrševati svojo naravno vlogo mostu med dvema državama in njunima družbeno-ekonomskima stvarno-stima. Glavni vzrok, zaradi katerega se Slovenci v Italiji pritožujemo, je dejstvo, da nas italijanska država še vedno deli na tri kategorije in da nas torej ne smatra za eno samo narodno enoto, kar smo dejansko vedno bili in smo še danes. Nesprejemljivo in krivično je namreč stališče, po katerem se oblastva tudi ravnajo, češ da so Slovenci na Tržaškem v privilegiranem položaju v primeri z njihovimi rojaki na Goriškem, še bolj privilegirani pa v primeri s Slovenci v videmski pokrajini. Res je sicer, da posebni statut, ki je priložen londonski spomenici o soglasju, predvideva posebno zaščito samo za tržaške Slovence, vendar bi moder in daljnoviden politik moral brž spoznati, da tako tolmačenje podpisanih sporazumov ne more trajati v nedogled, ker se upira zdravi pameti in pomeni grobo diskriminacijo na škodo Slovencev v goriški in videmski pokrajini. To je že pred mnogimi leti spoznal npr. znani profesor s turinske univerze Diego De Castro — ki je v času anglo-ameriške uprave nekaj let predstavljal italijansko državo v Trstu — ko je napisal, da je treba zaščito, vsebovano v posebnem statutu, raztegniti na vse ozemlje Furlanije - Julijske krajine, tako da je bodo deležni vsi Slovenci v Italiji. Zato (dalje na 2. strani) Neučinkovitost Arabcev v boju proti Izraelu Zadnje dni so trije dogodki spet bistveno spremenili položaj na Bližnjem vzhodu in nagnili tehtnico v prid Izraela. Prvi teh dogodkov je oster nastop libanonske vlade proti arabskim gverilcem, ki uporabljajo libanonsko ozemlje za svoja oporišča pri vpadih v Izrael; drugi dogodek je sklep ameriške vlade, da bo spet pošiljala Izraelu bojna letala »Phantom«, in tretji tak dogodek je bil vpad izraelskih enot na egiptovsko ozemlje onstran Sueškega prekopa. Kot znano, so Izraelci z letali in pehoto, ki se je izkrcala iz helikopterjev, večkrat napadli gverilska oporišča v Libanonu in za kazen, ker jih libanonska vlada dopušča, tudi že bombardirali letališče pri Beirutu. Libanonska vlada se je zdaj najbrž prepričala, da je ta igra prenevarna, in je sklenila — kljub odporu arabskih nacionalistov — odreči gverilcem »gostoljubnost« na svojem o-zemlju. Dala je ultimat gverilcem v oporišču Nahar El Bared, da morajo izprazniti to oporišče in prenehati uporabljati libanonsko o-zemlje za svoje pohode in vežbe. Gverilci so ultimat odklonili, a ni dvoma, da bo obveljalo stališče libanonske vlade. V tem je videti velik uspeh izraelskega pritiska na Libanon, naj se ne vključi v fronto arabskih držav, ki se delajo, kot da hočejo novo vojno proti Izraelu. Ta si je tako zavaroval mejo na severu. Dioigi važen — celo najvažnejši dogodek — je bilo naznanilo, da bodo Združene države poslale Izraelu 50 letal »Phantom«. To je danes najboljše in najhitrejše bojno letalo na svetu, boljše kot sovjetski MIGi 23, s katerimi razpolaga letalstvo arabskih držav. Prva jata »Phantomov« je že prispela v Izrael. S tem se je izraelsko letalstvo spet močno okrepilo. Upoštevati je tudi treba, da so letala v izraelskih rokah neprimerno bolj učinkovita kakor letala v rokah arabskih pilotov. Lahko se računa, da je eno bojno letalo z izraelskimi piloti trikrat in morda celo še večkrat učinkovitejše kakor letala z arabskimi piloti, ker je zaradi večjega znanja izraelskih pilotov bolje vzdrževano in več časa na poletih. Tako se lahko računa, da bo teh 50 »Phantomov« zaleglo za vsaj 150 MIGov, ne računajoč boljšo kakovost »Phantomov«. Izraelci so si lahko oddahnili, ker njihova glavna skrb je veljala ravno letalstvu, ki pomeni njihovo najboljšo zaščito. Tretji važen dogodek, ki je izboljšal zadnje dni položaj Izraela in morda za nekaj časa odvrnil nevarnost nove arabsko-izrael-ske vojne, je bil vpad, ki so ga izvedli Izraelci v torek preko Sueškega prekopa. Potem ko šo posebni motorni čolni prepeljali preko prekopa, južno od Sueza, oklepna vozila in pehoto, so Irazelci napadli egiptovske postojanke v širini 50 kilometrov in razdejali u-trdbe, radarske postaje, odstrelišča raket zemlja-zrak, razna vojaška poslopja in drugo. Na egiptovskem ozemlju so se mudili deset ur, od dveh ponoči do dvanajstih, ne da bi naleteli na kako resno egiptovsko o-brambo. S tem se je očitno razodela šibkost egiptovske obrambe in egiptovske nepripravljenosti in nesposobnosti za novo vojno, kljub mnogim bojevitim Nasserjevim govo- rom. Značilno je, da mnogo ur po vrnitvi preko prekopa še vedno ni prišlo nikako sporočilo iz Kaira, kar kaže zadrego egiptovske vlade in poveljstva. Nasser se je lahko zdaj sam prepričal, da njegova vojska ni sposobna za novo ofenzivno vojno proti Izraelu. S tem je najbrž odvrnjena nevarnost, da bi v kratkem izbruhnila nova arabsko-izraelska vojna, če je ne bo začel Tzrael, kar pa je zelo malo verjetno. Vse to ne pomeni, da Arabci niso hrabri. Arabska puščavska plemena, zibel arabske rase, so vedno slovela po svojem pogumu. Tudi kot gverilci danes dokazujejo svoj pogum. Vzroki arabske neučinkovitosti v vojni proti Izraelu je v nečem drugem: v tem, da je arabski svet še vedno pogreznjen v temo zaostalosti in revšine. Arabec ne obvlada moderne tehnike, brez nje pa danes ni mogoče voditi vojne. {Jpotočilo iw)5mga bmta (fdiif o gfiadnji avloccM Izvršni svet SR Slovenije je objavil preteklo soboto v slovenskem tisku poročilo o svoji seji dne 4. t. m., na kateri je razpravljal o položaju, ki je nastal v zvezi z odloženo gradnjo avtoceste Št. lij - Gorica na odsekih Vrhnika Postojna in Hoče - Levec. V poročilu, ki je zelo mirno in objektivno, je ponovno rečeno, da je sprejel zvezni izvršni svet sklep, da ne predloži omenjenih odsekov slovenske avtoceste Mednarodni banki za obnovo in razvoj, da bi jih delno kreditirala, na svoji seji 16. in 17. julija »po nujnem postopku« Gradivo o gradnji tistih cest, ki naj bi jih zvezni izvršni svet predložil za kredite Mednarodne banke (brez slovenske ceste), je bilo predloženo v obravnavo šele na sami seji. Objava tega sklepa, kot ga je prinesel Tanjug, ni obsegala nikakršne obrazložitve. Slovenski izvršni svet nato obžaluje da zvezni izvršni svet ni takoj obrazložil svojega sklepa z dne 16. in 17. julija in da se ni prej posvetoval s slovenskimi samoupravnimi organi; obžaluje pa tudi, da sam ni takoj zaprosil za pojasnila, da bi tako preprečil ostre reakcije slovenske javnosti in samoupravnih organov, zlasti občinskih skupščin. Položaj se je razčistil šele po seji izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ na Brionih. Poročilo nato obširno govori o načrtih in proračunih za gradnjo avtocest Št. lij - Gorica, ki se bo gradila. Zvezni izvršni svet pa bo Pred obiskom predsednika Saragata v Jugoslaviji (Nadaljevanje s /. strani) bi si morala italijanska vlada in parlament prizadevati, da bi se čimprej odpravilo današnje krivično stanje, za kar ni potreben poseben italijansko-jugoslovanski sporazum, temveč le izvedba 6. in 3. člena ustave italijanske republike, to se pravi, posebni zakoni za zaščito »jezikovnih manjšin«, kot dobesedno govori omenjeni 6. ustavni člen. VLOGA FURLANIJE - JULIJSKE BENEČIJE Važno in nenadomestljivo vlogo bi v tem pogledu morala imeti zlasti avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina, na ozemlju katere živijo vsi pripadniki slovenske manjšine, ker bi ta morala biti tako pobudnik kot izvrševalec posebnih zakonikov in drugih pravnih norm v korist manjšine. Zato sodimo, da bi bližnji Saragatov obisk lahko pomenil lepo priložnost za temeljit pogovor o tem perečem vprašanju in tudi za dosego konkretnih sklepov. Dobro se sicer zavedamo, da bo ob bivanju predsednika republike Saragata v Jugoslaviji manjšinska problematika predstavljala samo priložnost za načelno razpravo in da je ne bo mogoče podrobno pretresati in preučevali. Kljub temu pa smo prepričani, da predsednik Saragat kot varuh ustave in končno tudi kot izkušen in odgovoren politik lahko bistveno pripomore, da se ustvarijo pogoji, ki bodo omogočili globalno ureditev manjšinskega vprašanja v Italiji. To Slo-vcnci v Italiji od tega obiska tudi pričakujejo in upajo, da jih predsednik republike ne bo razočaral. D. L. skušal I. 1970 dobiti zanjo posojilo Mednarodne banke. »BREZ ROvAVIC NAD NEPRAVILNOSTI?« Ljubljanski »Dnevnik« je objavil v lorek, 9. t. m. pod gornjim naslovom naslednjo novico: »Kakor je znano bodo še ta mesec sklicali VIII. sejo CK ZKS. Razpravljali bodo o vlogi in družbeni funkciji Zveze komunistov na sedanji stopnji razvoja proizvajalnih sil in demokratičnih odnosov v Sloveniji in Jugoslaviji, Sodeč po obsežnih pripravah na sejo — sekretariat CK ZKS je organiziral v občinah vrsto sestankov, na katerih komunisti kritično in ustvarjalno ocenjujejo svoj vpliv med ljudmi in na družbeno življenje — bomo slišali odgovore na večino vprašanj, ki sta jih v času reforme zastavili stopnja razvoja proizvajalnih sil in stopnja samoupravnih odnosov v naši družbi. Na osnovi dosedanjih razprav v organizacijah Zveze komunistov je mogoče sklepati, da bodo na prihodnji seji CK ZKS ponovno opredelili oziroma razjasnili vlogo komunistov v našem sistemu samoupravne demokracije. Komunisti pričakujejo, da bo CK ZKS Zaostril idejno politični odnos komunistov do negativnih tendenc v našem razvoju, do pojava birokratizma, tehnokratizma, nacionalizma, kakor tudi do povečane dejavnosti politične emigracije. Razprava na prihodnji seji CK ZKS bo — kot kaže — nudila komunistom vrsto koristnih in praktičnih napotkov za učinkovitejšo idejno politično aktivnost.« --0— Pri parlamentarnih volitvah na Norveškem je ponovno zmagala koalicija sredinsko-desni-čarskih strank. Njena večina znaša tri poslance. Zahodno Nemčijo je zajel precejšen val stavk, zlasti v železarski in kovinski industriji. Zveza sindikatov je proglasila nekatere teh stavk za »divje«. V Italiji je vzbujal nedavni državni udar v Libiji izredno zanimanje, glede na živahne odnose, ki so vedno vladali med Italijo in severnoafriškim obrežjem. Zdi se, da so v Libiji prišli na oblast Nasserju naklonjeni ljudje. Življenje v obleganem Izraelu Sodelavec našega lista je imel te dni priložnost, da se je pogovarjal z nekim izraelskim izobražencem in njegovo nečakinjo, ki študira 9a Dunaju medicino. Pravkar sta prihajala iz Izraela, kjer je dekle prebilo počitnice; pred povratkom na Dunaj, kamor jo je stric pospremil, pa sta napravila še naglo krožno potovd-nie po zahodni Evropi. Pogovor je nanesel na položaj v Izraelu in |e bil zanimiv, ker je pokazal, kako izobraženi Izraelci sami presojajo položaj svoje domovine, ki je podobna oblegani trdnjavi sredi sovražnega arabskega sveta. Značilno je, da sta govorila o današnjem stanju svoje države brez fanatizma in celo brez vidnega navdušenja in tudi brez nervoze, popolnoma stvarno 'n trezno, kakor star vojak, ki ni več zmožen navdušenja in tudi ne strahu, a zvesto opravlja svojo dolžnost. Iz Izraela sta odpotovala z letalom izraelske družbe do Londona. Povedala sta, da mora vsak Izraelec, ki hoče potovati z letalom v tujino, plačati poleg vozovnice še 150 ameriških dol arjev kot prispevek za nakup novih vojaških letal »Phantom«. Glavna skrb vseh odgovornih in sploh vseh zavednih ljudi v Izraelu velja danes oborožitvi, ker se Izraelci dobro zavedajo, da bi bili uničeni v tistem hipu, ko vojaško ne bi bili več kos sovražnikom. Najbolj važna pa je seveda letalska oboroži-|ev. Z grenkobo, a brez kakšne žal besede le govoril izraelski izobraženec o Franciji, ki noče prodajati Izraelu orožja, ker se boji zamere pri Arabcih. Edina velika država, ki kaže nekaj simpatij do Izraela, so Združene države, ki mu tudi prodajajo orožje, vendar v premajhni množini. Gre jim v bistvu le za to, da se ohrani vojaško ravnovesje med Izraelom m arabskimi državami. Nočejo pa se niti one Preveč zameriti Arabcem in izzvati Sovjetske zveze, ki dobavlja orožje arabskim državam. Američani ne želijo, da bi se začela tekma med njimi in Sovjeti v dobavljanju orožja obema sprtima strankama. Izraelci se nove vojne z Arabci ne boje, vendar je nikakor ne žele. Radi bi, da bi zavladal mir in da bi ne bilo treba več imeti skrbi 9lede bodočega vojaškega razvoja. Ko se je Začela junijska vojna v letu 1967, se je izraelsko prebivavstvo balo, kaj bo. »Strah so vzbudi že sami divji, lajajoči, od sovraštva prekipevajoči govori Nasserja in drugih arabskih v°diteljev, ki smo jih videli po televiziji,« je rekel Izraelec. »V prvih urah vojne so se zato ^Pogi bali, kaj bo, zlasti civilno prebivavstvo. ričakovali so sovražnega bombardiranja, ker so vedeli, da je orabsko letalstvo močnejše kakor izraelsko, in so bežali v zaklonišča. Toda ob treh popoldne je general Dayan že nakani! po radiu, da je izraelsko letalstvo uni-C|lo skoraj vse arabsko letalstvo in da je ne-yarnost minila. Ljudje skoraj niso mogli ver-l6,i- Potem so se prepričali, da je res, in so si °ddahnili.« Zmage so se zelo veselili, vendar je bilo Veselje pomešano z bridkostjo. Časniki so prišli cele strani padlih in ranjenih. Značilno je, a je večina častnikov v vojski iz vrst tistih Iz-raelcev, ki so bili rojeni že v Izraelu. Ti pred-^Pvljajo nov tip Izraelca, pogumnega, trezne- in delavnega, ki ne uporblja veliko besed. „ Zdaj Izraelci ne mislijo na to, da bi si obdr-Fjji vsa osvojena ozemlja, mpak bi radi skle-.m mir, če bi mogli, je dejal. Veliko zaupanje rr’aio v generala Dayana. Kar zadeva notranji položaj v Izraelu, je povedal, da kljub temu, da je država od vseh strani razen z morske obdana od sovražnikov, ni občutiti nikakega pomanjkanja; goveje meso je težje dobiti in se je podražilo, ker varčujejo z devizami. Drugače ne manjka hrane. Pač pa se največkrat znajde na mizi, kar se tiče mesa, puran. Puranov rede v Izraelu o-gromne količine in puranje meso je zelo poceni. Iz njega delajo celo — zrezke. Za notranje življenje v Izraelu je značilen idejni in politični pluralizem. Poseben problem pa predstavljajo ortodoksni, ali bolje versko fanatični Judje, ki so privandrali v Izrael iz vzhodne Evrope, zlasti iz Poljske. To so tisti, ki hodijo okrog s kaftani, z zalisci in dolgimi bradami ter s polcilindri na glavah. Strogo se drže tudi najbolj malenkostnih obrednih predpisov, nočejo nikake verske reforme, hodijo ob sobotah še vedno jokat pod tempelski zid v Jeruzalemu in se branijo služit v vojski. Hoteli bi ohraniti judovstvo v takem stanju, kot je bilo pred ustanovitvijo izraelske države. Zanje pomeni ustanovitev Izraela slabo dejanje, celo izzivanje Boga, kajti po njihovem bi morali Judje čakati na svojega Odrešenika, da bo prišel in jih odrešil ter jim sam spet ustanovil lastno državo, Izrael, kakor je bil v svetopisemskih časih. Zato so sovražno razpoloženi do oblasti novega Izraela. Niti sloviti filozof Martin Buber, ki je užival v ostalem svetu tolik ugled in spoštovanje, pri modernih mladih Izraelcih ni bogve-kako priljubljen, ker je v svojih spisih po njihovem mnenju preveč poveličeval nekdanje poljsko judovstvo in njegov verski misticizem, hasidizem. »Tisti naši Judje z bradami in cilindri vse življenje študirajo samo biblijo. Kako je mogoče vse življenje študirati eno samo knjigo, samo biblijo?« je posmehljivo pripomnila medicinka, črnolaso dekle, ki ji je bilo na prvi pogled videti orientalski izvor. Mnogi Judje so namreč prišli iz južne Azije in Afrike, kjer so se nekoliko pomešali s tamkajšnjimi rasami. Vendar so se nove generacije popolnoma spojile v trdno narodno telo z močno narodno zavestjo, ki predstavlja glavno moč malega Izraela. Nov/ob po 8 VB tu Vse kaže, da dobivajo na češkoslovaškem vedno več besede zakrknjeni stari stalinist in rusofil Indra in njegovi prijatelji. Ti zahtevajo v časopisju od Dubčeka, naj napravi samokritiko in naj odloži funkcijo predsednika zveznega parlamenta. Dubčeka ščiti baje samo še Husak. Med Sovjeti in Zahodno Nemčijo se vodijo pogajanja za dobavo sovjetskega metana bavarski industriji. V tem vidijo nekateri dober znak za bodočnost. Razni nemški listi in revije so objavili baje tajne ameriške načrte za gverilsko vojskovanje v Evropi, za primer sovjetske invazije. Gverilci naj bi z vsakovrstnim, tudi manjšim atomskim in s kemičnim orožjem vznemirjali sovjetsko zaledje in rušili zveze. Smrt starega severnovietnamskega predsednika Ho Ši Minha je vzbudila upanje, da bo laže doseči pomiritev v Vietnamu, kljub temu, da je zapustil bojevit »duhovni testament«, v katerem poziva Vietnamce, naj nadaljujejo boj proti Američanom do popolne zmage. Za naslednje dni se pričakuje važna Nixonova izjava o vojni v Vietnamu. V zahodni Nemčiji se pripravljajo na parlamentarne volitve, na katerih upa zmagati socialistična stranka, ki je za ta primer že pripravila program svoje vlade. A tudi krščanski demokrati se niso odrekli upu na zmago. Problem nelikvidnosti postaja v jugoslovanskem in tudi slovenskem gospodarstvu vse hujši ter povzroča pri delavcih stavke (ker ponekod zaradi pomanjkanja gotovine ne prejemajo plač), pri odgovornih voditeljih pa resno zaskrbljenost. PRISRČNA VOŠČILA V soboto dopoldne se poročita v farni cerkvi v Rojanu prof. Vinko Čemic iz Gorice in gdč. Boža Pirc iz Rojana. Oba sta znana po svoji javni dejavnosti in narodni zavednosti. Veliko sreče v zakonu jima želijo prijatelji. Voščilom se pridružuje uredništvo Novega lista. Zmagoslavje neumnosti V Caserti v Campaniji (južna Italija) je To so ljudje, ki se ponašajo s tem, da »sc ne prišlo pretekle dni do naravnost nepojmljivega izbruha divjega ljudskega besa. V spopadih s policijo je bilo na strani pobesnele množice in tudi med policisti ranjenih okrog 100 ljudi, nekateri med njimi hudo. škode je vsaj za nekaj sto milijonov. In vse to zaradi čisto malenkostnega vzroka: ker je italijanska nogometna zveza kaznovala nogometno moštvo »Caserta« zaradi raznih nešportnih nepravilnosti s tem, da je moralo nazaj v »C« ligo. Komentatorji raznih italijanskih dnevnikov so domnevali, da so naščuvale ljudi v Caserti k divjanju, med katerim so opusto-šili in zažgali celo vse šole in javne urade, neke »temne sile«. Desničarji vidijo te »temne sile« v skrajni levici, levičarji pa v skraj ni desnici. Toda v resnici gre samo za »temne sile ignorantstva in neumnosti, pa tudi odtujenosti resničnemu življenju Zdivjali so ljudje, katerim je postal nogomet nadomestilo za življenjsko stvarnost zanimajo za politiko«, ljudje, ki nikoli ne vzamejo v roke nobenega drugega dnevnika kot razne »športne gazete«, ljudje, katerim je poraz tega ali onega nogometnega moštva hujša tragedija kot sovjetska zasedba Češkoslovaške ali vojni v Vietnamu in Bia-fri. Ti ljudje tudi niso pravi športniki, kajti tudi šport ne gre v sklad z omejenostjo. Taki ljudje uganjajo šport samo kot gledavci na stadionih ali še rajši pred televizorji. Že nekaj sto metrov dolg sprehod jim je pretežak, zato se morajo povsod peljali z avtomobilom. Caserta je zato samo svarilen primer današnje poneumljenosti zaradi zamenjavanja nogometa z resničnimi življenjskimi problemi. Izdajatelj: Engclbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiža ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst T*#2fl/j /S l*lj ti V Sesljanu in Devinu: V turizmu letos nov rekord Letošnja turistična sezona se je zaključila natančno po naših napovedih, to je s prvimi plohami po velikem šmarnu. Slabo vreme se je začelo 15. avgusta in je trajalo polnih 11 dni, dejansko do konca avgusta. Rekordno število gostov, ki so ga letos zabeležili v skoraj vseh znanih letoviščarskih krajih, pa je bilo najbrž povečini zasluga zelo naklonjenega vremena skozi ves mesec julij in do polovice avgusta. Tudi v devinsko-nabrežinski občini so bili vsi turistični objekti popolnoma zasedeni in so bile torej polno izčrpane obstoječe, turistične zmogljivosti, tako da je moralo mnogo tujcev drugam na letovanje. Turisti prihajajo na naše področje skoraj samo zaradi sončenja, kopanja in nekateri zaradi pomorskih športov. Ker pa je vse to odvisno od lepega vremena, se gostje po nekaj dneh slabega vremena, ki jih navadno izkoristijo za ogled Miramarskega gradu, jame pri Bri-ščikih in Postojnske jame, naveličajo dolgočasja in se vrnejo domov ali pa se podajo v južne kraje, v Dalmacijo ali na jadransko obalo v srednji Italiji. Tukajšnji turistični objekti lahko sprejmejo ob višku sezone od 3 tisoč do 3.500 gostov; od teh kakih tisoč v 35 hotelih, penzionih in gostilnah s prenočiščem, kakih PREJELI SMO IZJAVA Podpisani slovenski kulturni in javni delavci iz slovenskega zamejstva, ki je med zadnjo vojno skupaj z ostalo Primorsko odločno prispevalo k uresničitvi nove slovenske samobitnosti, pretreseni nad neustavnim načinom, s katerim se krši suverenost političnega predstavništva slo venske republike, obsojajo novo oživitev brezobzirnega centralizma, ki je že v preteklosti usodno vplival na sožitje jugoslovanskih narodov Podpisani kulturni in javni delavci ne glede na različnost nazorskih gledanj izrekajo svoje spoštovanje in priznanje slovenskemu političnemu predstavništvu, uverjeni, da s svojim nadvse korektnim prizadevanjem tolmači osnovne težnje slovenskega naroda. Boris Pahor, pisatelj Alojz Rebula, pisatelj Ubald Vrabec, glasbenik dr. Vladimir Turina, ravnatelj Marija Kacin, profesorica Silvij Kobal, igralce Milan Lipovec, pisatelj Rudolf Saksida, slikar Janko Jež, publicist Antonija Kolarič, knjižničarka Stanko Pertot, javni delavec Vekoslav Španger, publicist Lidija Kozlovič, igralka Avgust Černigoj, akad. slikar Zora Tavčar, književnica Jure Štavar, tiskar Savina Remec, publicistka dr. Rafko Dolhar, občinski svetovalec dr. Edmund Žetko, ravnatelj Radoslava Premrl, publicistka Marij Maver, urednik Bruna Pertot, književnica Evelina Pahor, učiteljica dr. Aleš Lokar, univerzitetni profesor Franc Škrab, prosvetni delavec dr. Slavko Tuta, publicist Saša Rudolf, časnikar V Trstu, 3. septembra 1960 500 v zasebnih sobah in stanovanjih, ostalih dva tisoč pa po kampingih, ki jih je skupno pel in so vsi v Sesljanu. Kar zadeva dotok tujcev, lahko rečemo, da je bil letos ugoden, saj so prenočitve dosegle lepo število 120 tisoč, kar je predvsem zato pomembno, ker ni bilo v Trstu nobene važne obletnice ali kakega drugega slavja vsedržavnega značaja, kot je bilo na primer lani. V prvih 8 mesecih tega leta se je število prenočitev povečalo za 18 tisoč v primeri z istim razdobjem lani. Ob koncu leta bomo torej gotovo prekoračili število lanskoletnih prenočitev, ki jih je bilo skupno 135.860, tako da bo letošnja turistična sezona zabeležila ponoven rekord za vse tukajšnje turistične operaterje. O njihovi ustvarjalnosti in prizadevanjih v tej gospodarski dejavnosti pričajo številni članki in intervjuvi, ki so bili objavljeni tudi v zadnjih tednih tako v tržaškem kot tudi v ostalem italijanskem tisku. V tej zvezi omenjamo, da je tisk posvečal posebno pozornost dvema domačinoma, in sicer Vilku Metlikovcu, lastniku zelo znane restavracije in kopališča »Bela dama« v devinskem portiču, in Dušanu Ferlugi, upravitelju hotela »L’Approdo« v Devinu. Če proučimo letošnje turistične tokove, bomo ugotovili, da po narodnosti ponovno odločno prevladujejo turisti nemškega jezika, to je Nemci in Avstrijci; na tretjem mestu so Jugoslovani, ki pridejo precej pred Francozi in Angleži. Od ostalih narodnosti so zabeležili precejšen porast nizozemski gostje in turisti iz skandinavskih držav, kar velja zlasti za izvenhotelske usluge. Precej prometa je nadalje bilo s turisti vzhodnoevropskih držav, med katerimi so bili najbolj številni Čehi in Slovaki, za njimi pa Romuni, Madžari in končno Poljaki. Ker pa ti turisti povečini nimajo mnogo konvertibilne valute, se poslužujejo cenejših izvenhotelskih uslug ali pa povsem brezplačnih »uslug« v borovih gozdičih vzdolž glavne državne ceste. O hotelskih uslugah moramo še omeniti, da so 5. avgusta odprli nov, manjši hotel v Sesljanu, ob državni cesti, ki so mu dali ime »Dolina«. Lastnika sta brata Fattorello iz Trevisa. Hotel ima 12 sob in skupno 21 postelj. Vse sobe pa imajo kopalnico, kot ustreza željam današnjih gostov. Hotel ima primeren prostor za točilnico, restavracijo in razpolaga s precejšnjim parkirnim prostorom. O vsej turistični dejavnosti bi lahko rekli, da dobri dosežki kličejo po nadaljnjih dobrih investicijah. In res je sedaj v teku odobritev gradnje novega večjega hotela v Devinu, ki bo prvi na našem področju imel lasten športno-rekreacijski objekt, to je igrišče za tenis, še letos pa bodo začeli zidati velik motel ob avtocesti pri Devinu. Lastnik je poldržavno podjetje Agip. Zaključena bo tudi gradnja velikega turističnega objekta v nabrežinskem Bregu, ki je last ustanove ENALC in bo delno služil za gostinsko šolo, delno pa kot pravi hotel, kjer bodo učenci na praksi. Hotel bo imel tudi lastno kopališče. L. Kocman Pisma uredništvu Naš bralec nam piše pod naslovom »Kje so naša imena in priimki?« sledeče: »Že nekaj časa stalno prebiram v slovenskem dnevniku in v tednikih rubriko o rojstvih, porokah in smrti Goričanov. Zanimajo me zlasti imena in priimki naših ljudi. Ugotavljam, da so slovenska imena zelo redka. Največkrat opažam popačen slovenski priimek in temu sledi po navedbi italijansko ime. Kaj moramo sklepati iz takega popačevanja slovenskih priimkov in odklanjanja slovenskih krstnih imen? Odgovor je lahek: Mnogi naši starši dajejo svojim otrokom neslovensko zveneča imena iz nekega nepotrebnega strahu, drugi pa iz opičjega posnemanja in iskanja kakih modernih imen. Čudimo se takim smešnim težnjam, ko vendar matični uradi sami že več časa ne delajo ovir pri izberi lepih slovenskih imen. Iz lastne izkušnje tudi vem, da tudi v javnih uradih ne pogledajo nikogar po strani, če nosi pristno slovensko ime. Zato naj te skromne vrstice spodbudijo naše goriške zakonce, ki še čutijo slovensko, da ne odrečejo svojim otrokom lepega slovenskega imena. Tudi s takim ravnanjem pokažimo svojo narodno zavest! ZAČEL SE JE »KRAŠKI TEDEN« V ponedeljek, 8. t. m., se je v Repnu, kjet je zadruga »Naš Kras« uredila že daleč naokrog znano »kraško hišo«, začela vrsta zanimivih in zares edinstvenih prireditev, ki bodo trajale ves teden in ki so jim zato dali ime »kraški teden«. Začetek prireditev je v ponedeljek predstavljala razstava ljudskih noš s tržaškega Krasa in tržaške okolice. Zanimive noše so razstavljene v galeriji Kraške hiše. V torek je bilo tekmovanje kamnarjev in predic. Naslednji dan pa so bili koncerti godb na pihala, medtem ko domače gostilne ves teden pripravljajo in strežejo gostom kraške jedi. »Kraški teden« se bo zaključil v nedel jo s »kraško ohcetjo«, ki bo potekala po starih kraških običajih. VARUJMO NAŠE STARINE IN LJUDSKI JEZIK (Nadalj. s 1. sir.) kajti izvor besede je možno ugotoviti le po njenem fonetičnem izgledu, to je po zvoku. Še bolje bi bilo posneti živ govor na trak. Prebivavstvo po naših vaseh naj bi opozarjali, kako važno je ohraniti vse starodavne predmete, tudi če se zdijo še tako preprosti in brezpomembni. Pozanimali naj bi se pri starih ljudeh za njihovo rabo in naziv. Če pri hiši nočejo več takih predmetov, naj bi si dijaki sami ustvarili zbirko takih predmetov ali jih odstopili kakšnemu slovenskemu muzeju. Znano je, da zadobivajo taki predmeti poseben mik in ceno ravno za nove, izobražene generacije, ki rade krasijo z njimi najlepše in najintimnejše kotičke svojih stanovanj. Vedno pogosteje jih najdemo tudi v izložbah raznih razkošnih trgovin, kjer je razstavljeno visokovredno blago. Zato bi bilo treba opozoriti naše kraško prebivavstvo tudi pred takimi tujimi zbiratelji starin ali trgovci s starinami; kajti take starine imajo tudi že svojo denarno vrednost, ki jo poznajo samo zbiratelji, ne pa domačini. Vsega tega se moramo posebno zavedati zdaj v »Kraškem tednu«; zavesti se moramo pomena naše stare ljudske kulture, ki se razodeva tudi v malih stvareh, in povezanosti s starimi ljudskimi tradicijami, s katerimi naj bi oplemenitili tudi sedanjost in bodočnost. Zato pa bi morali tudi paziti, da se »kraški tedni« ne bodo izrodili v cenen Spektakel. B. M. f Dekan Alojzij Pavlin V soboto 6. t. m., sc je vil iz splošne bolnišnice na Travnik žalni sprevod enega izmed naših duhovnikov, ki so se žrtvovali v cerkvi, v šoli, v prosvetnih in drugih organizacijah za svoje ljudstvo. Ta je bil dekan in katehet srednjih šol Alojzij Pavlin. Njegovo življenje in delo je orisal msgr. Močnik pri žalni maši na Travniku, ki jo je daroval goriški nadškof ob navzočnosti velikega števila duhovnih sobratov in ljudstva tudj z onstran meje. Alojzij Pavlin se je rodil pred 77 leti v Ravnici nad Grgarjem, študiral je v Gorici. Med vojno leta 1916 je bil posvečen v duhovnika. Nekaj časa je študiral tudi na Dunaju, kjer si je pridobil široko razgledanost. Med drugim so ga zanimale prirodoslovne vede, zlasti astronomija, škofija pa je potrebovala mladih duhovnikov za dušno pastirstvo. Ko se je vrnil domov, je nastopil kaplanske in vikarske službe v Kanalu, Vipolžah, Črničah in v Vipavi. Leta 1923 je bil postavljen za kateheta v Tolminu. Na vseh teh mestih se je priljubil faranom tudi kot priljuden in družaben človek. Pomagal je pri vseh prosvetnih organizacijah, zlasti pri pevskih zborih in je bil sam tudi izvrsten tenorist. S Pevskim zborom Srečka Kumarja je večkrat nastopil na koncertih. Od leta 1925 pa do leta 1947 je rajni Pavlin služboval kot dekan v Kobaridu. Vneto se je zanimal za cerkveno življenje svoje dekanije, pa tudi za prosvetno delo v najtežjih časih naše ožje domačije. Leta 1947 se je vrnil v Gorico, kjer je prevzel mesto kateheta na višjih slovenskih srednjih šolah. Obenem je pomagal na Travniku pri slovenskih cerkvenih službah. Po bolezni je odložil poučevanje na šolah, kjer si je pridobil s svojo očetovsko dobrotnostjo dosti mladih src. Vedno elegantnega in svetovljanskega kretajočega se gospoda, spoštovanega pri italijanskih in slovenskih meščanih, ne bomo več srečavali po goriških ulicah. Bog mu bodi milostljiv plačnik! Slovenski šolski prostori Bliža se začetek novega šolskega leta. Poleg vpisovanja in namestitve šolnikov je važno pri tem tudi vprašanje ustreznih šolskih prostorov. V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih precej novih šolskih poslopij, ker narašča tudi število dijaštva, zlasti na višjih šolah. Vprašanje je, kakšno je stanje in število šolskih poslopij, učilnic in potrebnih prostorov za slovenske osnovne in srednje šole v Gorici. Vse te se nahajajo v štirih zgradbah, ki jih je postavilo še pred prvo svetovno vojno, ob obratu stoletja, društvo »šolski dom«, večinoma s prostovoljnimi ljudskimi prispevki po geslu in načinu »Mal položi dar domu na oltar«. Na ta način so si zgradili goriški Slovenci sami štiri šolska poslopja: Šolski dom, Gregorčičev dom, Mali dom in Novi dom. V teh domovih so našle prostora vse mestne slovenske šole, razen slovenske gimnazije. Ta je imela svojo streho pred izbruhom prve svetovne vojne v nekdanjem jezuitskem kolegiju, danes so tam prostori državne knjižnice, v tedanji Šolski, danes Mamelijevi ulici. V teh že sedemdeset let starih prostorih se še danes učijo naši šolarji in dijaki. Vseh učilnic je 44. Vrtci jih imajo šest, osnovne šole osemnajst, enotna nižja srednja šola deset, učiteljišče in gimnazija-licej tudi deset, nova trgovska šola eno. Prišteti je treba še ravnateljske, tajniške, kabinetne in profesorske prostore. Za vsa ta poslopja, ki so v zasebni lasti, plačuje občina ali pokrajina ustrezno najemnino. Popravljanje ali potrebno prenavljanje teh šolskih prostorov s častitljivo starostjo je seveda tudi temu primerno. Zimska kurjava na primer deluje še tako kot v starih cesarskih časih. Na novo centralno ogre- Jubilej državne knjižnice V nedeljo, 7. t. m., je bila v državni knjiž-1 pojasnjeval gostom zanimive eksponate na n'ci v Gorici posebna svečanost ob petdesetletnici obnovitve te kulturne ustanove. Navzoči so bili razni predstavniki, tudi iz ^ove Gorice, in prvi povojni knjižnični ravnatelj prof. Battisti. V drugem nadstropju stopnišča je bila °dkrita spominska plošča, ki navaja ustanovitev knjižnice že leta 1629 pri VVerdenber-Sovem jezuitskem zavodu. Po letu 1773 pa do *.°ta 1821 je na plošči napačno vklesano, da Je bila to javna gimnazijska knjižnica in nato °d 1822 do 1915 študijska biblioteka. Tudi ta naslov je napačen, ker beremo še na ^«rih žigih v knjigah uradni naslov (v nem-^>ni seveda): c. kr. državna knjižnica. Za nlen slovenski del si je pridobil trajnih za-s*ug rajni knjižničar dr. Bratina, ki bi ob ^oslavi tudi zaslužil omembo. Po vojni je knjižnica večkrat menjala J^adni naslov. Danes se čudno imenuje »Dr-. avn,a soška knjižnica« (»Biblioteca statale ls°niina«). Seveda, mala marmornata plošča ne more P°dati vsega, toda dejstva so dejstva. Po odkritju plošče in ogledu novih bral-dvoran v pritličju je ravnatelj Manzini razstavi goriškega tiska zadnjih dveh stoletij. Pri tem je sodelovala poleg semeniške in pokrajinske knjižnice tudi knjižnica v Novi Gorici. Pri tej razstavi, zlasti slovenskega tiska, so seveda še pomanjkljivosti, katerih pa tudi vsa vnema knjižničnega vodstva ni mogla izpopolniti. Vseh razstavljenih primerkov je 277. Posebnost pri tej spominski svečanosti je bil še prikaz knjižničnega omrežja po goriških vaseh, med tem tudi v Doberdobu. V načrtu je še ustanovitev knjižnic v Sovod-njah, Štandrežu, Podgori in v števerjanu, kjer bodo na razpolago slovenska in italijanska dela. Ravnateljstvo knjižnice nas obvešča, da bo bibliografska razstava tiska odprta vsak delavnik od 16. do 19. ure do 30. septembra. Primerno pa bi bilo, da bi jo podaljšali do konca oktobra in bi nudili možnost ogleda tudi udeležencem 46. socialnega kongresa 23. septembra, in 19. mednarodnega jezikov-no-folklorističnega kongresa. Na ta način bi bila podana slika o doprinosu Goriške k srednjeevropskemu kulturnemu ustvarjanju. vanje ni mogoče niti upati. Na visečem prehodu iz šolskega v Gregorčičev dom se v dežju dijaki pošteno zmočijo, ker pušča o-strešje. Manjka tudi sodobnim načelom urejena skupna obednica, ki se sedaj stiska v kletnih prostorih Malega doma. Nova trgovska šola je komaj našla eno učilnico poleg osnovne šole v poslopju Novega doma. V novem šolskem letu, ko bo imela dva razreda, še ne ve, kam bi se preselila. Tu so našteti le nekateri primeri, ki bi jih morale šolske, občinske in državne oblasti urediti. Minili bosta skoraj dve leti, odkar so zanesli nekateri krogi v javnost vest, da so na razpolago milijoni za zgradbe modernega poslopja, kamor bi se lahko vselile vse gori-ške slovenske šole. Govorili so, naj bi se zgradilo nekje v Stražicah, Potem je nekomu padlo v glavo, da bi bil za vse naše šole najprimernejši prostor tam za nekimi kmečkimi hišami na Livadi. Kljub neprimernim in odročnim legam se je del slovenske javnosti že skoraj zadovoljil s temi načrti. Kmalu pa je vse zašlo v pozabo s tolažbo, da so denarni skladi še vedno na razpolago, toda da mora iti pri takih zadevah vse bolj previdno in počasi. Tako smo za slovenske šolske stavbe še vedno tam, kjer smo bili za časa stare Avstrije pred sedemdesetimi leti. UREDITEV MESTNIH FARA’ Nadškofijska cerkvena oblast v Gorici proučuje, kako bi se moglo najbolj smotrno urediti okrožja posameznih mestnih župnij. Danes jih je enajst: stolna od leta 1560.; svetega Ignacija na Travniku, župnija od 1785.; pri svetem Roku Podturnom, povzdignjena v faro leta 1881.; svetega Vida in Mo-desta na Placuti, župnija od 1849. Te štiri so najstarejše goriške fare. Po prvi svetovni vojni je bila leta 1938 ustanovljena župnija pri Srcu Jezusovemu. Po drugi vojni pa še: župnija na Malih Rojcah leta 1961; svetega Jožefa delavca v Stražicah; Pija X. pri pevm-skem mostu 1962; Marije Kraljice v sveto-gorskem okraju 1964; Lurške gospe v vzhodnem severnem mestnem delu 1964 in Svete Ane ob Tržaški cesti leta 1965. V načrtu pa je ustanovitev še dveh župnij, in sicer kapucinske ter pri svetem Justu, ki jo bo upravljal red usmiljenih bratov. VPISOVANJE V ŠOLE Opozarjamo starše in dijake, da je v teku vpisovanje v višje slovenske srednje šole in tudi na nižjo srednjo šolo. Trajalo bo do 25. t- m. Pojasnila se dobe na šolskih tajništvih v dopoldanskih urah. Ne odlašajte na zadnje dneve! V občinske šolske vrtce v ulici Croce, Ran-daccio in v Štmavru pa traja vpisovanje od ponedeljka 15. t. m. do 20. Predložiti je treba spričevala o cepljenju in plačati 2000 lir za hrano v oktobru. GLASBENA ŠOLA Vpisovanje v Glasbeno šolo v Gorici za novo šolsko leto traja do 13. septembra. Vpisovanje je v Ascolijevi ulici 1 /| vsak delavnik dopoldne. Pouk se bo pa začel že 15. t. m. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Kdo je bil Theodor Wiesengrund Adorno 6. avgusta je umrl na letovišču v Vispu pri Brigu v Švici nemško-judovski filozof Theodor Wiesengrund Adorno. Zadela ga je srčna kap. Star je bil 65 let. O njegovih življenjepisnih podatkih bi bilo omeniti, da se je rodil leta 1903 v Frankfurtu na Mami kot sin judovskega trgovca; tam je tudi študiral. Še mlad je pristopil kot enakopraven član in sodelavec k slovitemu Institutu za socialne raziskave v Frankfurtu, ki ga je vodil Max Horkheimer in katerega član je bil tudi zdaj slavni filozof Herbert Marcuse. Ti trije so potem sestavljali trojico mislecev, ki si je priborila zelo vidno mesto v sodobni kulturi in to »z radikalno kritiko meščanske družbe in z iskanjem nove utopije, ki naj bi jo usmerila v uničenje«, kot je ob Adornovi smrti zapisal neki esejist v svojem spominskem članku. Ko so prišli v Nemčiji na oblast nacisti, je moral Adorn bežati. Najprej se je zatekel v Anglijo, kjer je nekaj časa predaval, nato pa v Ameriko. Leta 1950 se je vrnil v Nemčijo in prevzel katedro za filozofijo in psihologijo na univerzi v Frankfurtu, hkrati pa je dalje vodil obnovljeni Institut za socialne raziskave. Napisal je veliko število filozofskih in socioloških del, kot na primer »Filozofija nove glasbe«, »Minima moralia«. Naslov za to zadnje imenovano delo si je izposodil iz filozofske literature poznega srednjega veka. Znamenito je tudi njegovo filozofsko delo »Do metakritike znanja«, posvečeno filozofsko levičarskemu kolegu Husserlu. Ugledni švicarski filozof Willi Reich, ki ga je tudi osebno dobro poznal, je zapisal o njem, da je bil ena najpomembnejših osebnosti, s katerimi se je mogel ponašati nemški duhovni svet v zadnjih desetletjih. Temu je še dodati, da je bil tudi odličen glasbenik-skladatelj. Glavna misel Adornove filozofije je v tem, da bi se morala človekova »humanitas«, njegova človečnost, v moralni meri uresničiti preko razumnosti. To uresničenje pa je videl v neki osvobajajoči utopiji, v neki idealni družbi. Ker pa sam ni vedel, kako naj bi dosegel tako idealno in v vsakem pogledu pravično družbo, se je ustavil bolj pri kritiki negativnih plati današnje družbe. Zato so ga imeli za enega ideologov sedanjega vala mladinskih protestov oziroma takoimenovanih »kontestacij«, pri čemer pa je zanimivo, da zavračajo njegovo filozofijo tako mladi protestirajoči Nemci, ki povzročajo nemire v Frankfurtu in na drugih nemških univerzah, kot tudi marksisti komunistične smeri. O-boji odklanjajo njegovo pozivanje k razumnosti, ker vidijo predvsem v nasilju primerno orožje za svoj boj, medtem ko je Adorno nasilje, ki je v nasprotju z razumom, odklanjal. Po Adomovem mnenju je človek kot posameznik edina stvarnost ali poslednja stvarnost, a kot posameznik v današnji družbi zreduciran zgolj na videz, kajti sedanja družba je po njegovem sistem, ki stiska in maliči ljudi kot individualnosti. Tako je pravzaprav človek nič nasproti družbi, ki ga razoseblja, in tudi ne Adornove filozofije in je v svojih razmišljanjih tudi bolj sistematičen. Adornovo zanimanje za prosvetljenstvo, kateremu je, kot rečeno, posvetil eno svojih knjig, AMERIŠKA KNJIGA SLOVENSKIH PRAVLJIC Newyorško-Clevelandslto jo operemo z vročim lugom (raztopina N odst. sode) in nazadnje vse skupaj ope-'Ho še z mrzlo vodo. škafe, brente in dru-.Pomožno posodo prav tako operemo na j.P'sani način. Rjaste železne predmete do-£o° °bdrgnemo s peskom ali z ustrezno krta-s 'Potem pa z vodo operemo in namažemo j,.lstim, belim vazelinom. Železne sklede pri em pa z vodo. Posebna pozornost gre lav 'e naJbolje prepleskati z belim h 0,Ti, kar je treba storiti vsaj 14 dni Pred trgatvijo. Ve Očistiti moramo vso vinsko posodo. Zdra-s°de, ki so stali med letom prazni in bili večkrat žveplani, moramo temeljito izprali s čisto vodo in po potrebi z 2 odst. sodo, nato pa obliti s kropom ali izpariti z vročo paro. Plesnivo posodo je treba najprej od-drgniti s krtačo, da odstranimo plesen, nato jo pa zakuhati ali izpariti. Sode najlaže izparimo tako, da iz kotla za kuhanje žganja dovajamo paro po cevi naravnost v sod. Ko so doge soda od zunaj vroče, je sod navadno dovolj izparjen, nakar ga oplaknemo z mrzlo vodo. Ko je spet suh, ga zažveplamo (ena azbestna ploščica na 3 lil vsebine). Pocinkane posode pri trgatvi in kletarstvu ne smemo rabili, ker se v moštu in vinu cink lopi, cink pa je strupen. Tudi baker povzroča neprijeten kovinski okus. MATIČNI KVAS Teden dni pred trgatvijo naberemo 15 do 20 kg popolnoma zdravega grozdja, ki ga stisnemo, nekoliko zažveplamo in pustimo vreti v malem sodu na primerni toploti (17-24 str. C). To je matični kvas, ki ga uporabljamo za vrenje drugega mošta, tako da dodamo liter kvasa na hi. mošta. KAKO IN KDAJ TRGAMO Grozdje trgamo v suhem vremenu, sicer je kakovost mošta slabša. Ob trajno deževnem vremenu pa trgamo tedaj, če nastopi gniloba. Pri trgatvi moramo izločiti vse pokvarjene, zelene in suhe grozde ter nezrele grozde na zalistnikih. Tudi od os in čebel izjedene jagode izločimo, ker vsebujejo ocetno kislino in okužujejo mošt. Prav tako izlo- čimo od toče, peronospore in oidija poškodovane in osušene jagode, pa tudi tiste, ki jih je napadla zelena gniloba. Te jagode so zele-no-modrikasto prevlečene. Sortne nasade trgamo po sortah, ločeno vsako posebej, po zrelostni stopnji pač. Iz Oorloo Rupa - Peč CESTNI ZNAKI že nekajkrat smo pisali, da pritičejo a-sfaltiranim in tudi drugim cestam ustrezna cestna in prometna znamenja. V Rupi in na Peči vidiš zelo redka ali pa jih sploh ni, kot da bi bila v teh dveh vaseh popolnoma nepotrebna. V Sovodnjah je poskrbela občinska uprava, da so cestni znaki postavljeni na vseh potrebnih kraj ih, kar je pravilno in hvale vredno. Sovodenjski Občinarji pa smo tudi mi in se upravičeno sprašujemo, kako da ni v tem oziru tudi za nas poskrbljeno. Ali bomo morda morali čakati na kako hujšo prometno nesrečo, da se bodo odgovorni možje zganili? OPOZORILO Prašičerejce, ki redijo prašiče za domačo uporabo, opozarjamo, da so lahko deležni olajšav pri odmeri trošarine. Dolžni so pa prijaviti zakol pri svojem občinskem trošarinskem uradu vsaj tri mesece poprej, sicer morajo plačati trošarin-sko pristojbino kot za meso, namenjeno v prodajo. Društvo slovenskih izobražencev bo verjetno že letos izdalo predavanja z letošnjega zborovanja v Dragi v posebni knjigi, enako kot so izšla lanska predavanja v knjigi »Draga 68«, ki jo je dobiti v slovenskih knjigarnah v Trstu in na Goriškem. ŠPORT MP3D NAŠO MLADTNO Dobri dosežki Švaba in Cesarja Na videmskem stadionu je bilo na sporedu za pokal Ermacora, ki ga je organiziralo videmsko preteklo soboto in nedeljo atletsko tekmovanje društvo ASU. Udeležili so se ga tudi atleti Š. Z. Bor. Najbolj se je izkazal Duško Švab, ki je bil odlični tretji v teku 400 m z zaprekami s časom 61”9. Zmagal je Quaia, član Libertasa iz Pordenona s časom 58"7. V teku 110 m čez zapreke pa je bil Vojko Cesar peti v času 18”4, njegov kolega Švab pa šesti s štirimi desetinkami sekunde slabšim časom. Zmagal je Fasan, član Libertasa iz Vidma s časom 15”7. V Gabrovcu ustanovili Š. D. Olimpija V Gabrovcu so preteklo soboto ustanovili novo slovensko športno društvo. Imenovali so ga S. D. Olimpija. Novo društvo se bo posvečalo predvsem nogometu kot so omenili v delovnem programu na ustanovnem občnem zboru. Sobotni sestanek, ki je bil v Društveni gostilni, je vodi! Alojz Husu. V novo društvo se je že vpisalo 72 članov, od katerih je bilo 57 prisotnih na ustanovnem občnem zboru. Izvolili so naslednji odbor: predsednik: Giorgio Ferlat; odborniki: Alojz Husu, Anton Furlan, Mario Rustja, Anton Ščuka, Božidar Rustja, Marjan Černjava, Boris Štrekelj, Oskar Rustja, Cveto Verginela, Vojko Vižintin in Sergio Marcuzzi. Boris Košuta odličen na mednarodnem turnirju v Kranju Preteklo soboto in nedeljo so organizirali v Kranju zelo uspel mednarodni namiznoteniški turnir, ki so se ga udeležila nekatera slavna imena iz evropske elite kot so Korpa, Vecko, Poljak Podworny in Poljakinja Noworyta. Povabljeno je bilo tudi Š. Z. Bor, za katerega so nastopili Boris Košuta, Bole in Tavčar. Ekipno so zasedli peto mesto, presenetil pa je Boris Košuta z odlič- nim petim mestom med posamezniki, kjer ga je v četrtfinalu izločil zmagovalec turnirju Ivan Korpa. Tako Korpa kot Vecko služita trenutno vojaški rok in sta nastopila za ekipo JLA, ki je ekipno z lahkoto osvojila prvo mesto. Med posamezniki pa je Korpa šele po ostri in ogorčeni borbi v petih razburljivih nizih prisilil v finalu na predajo zelo dobro razpoloženega Edvarda Vecka. Tretji je bil slovenski mladinski prvak Žekš, četrti bivši evropski prvak domačin Janez Teran iz Kranja, na zavidljivem petem mestu pa tržaški Slovenec Boris Košuta. Med dekleti je gladko zmagala odlična Poljakinja Noworyta. Obvestilo 11. SŠI Organizacijski odbor 11. Slovenskih športnih iger obvešča, da bo v svojem uradu, v Ul. Geppa 9 v Trstu, sprejemal v uradnih urah prijave tekmovalcev in ekip v naslednjih rokih: do 16. septembra: košarka, bližanje, planin-sko-orientacijski pohod, atletika (MO, ŽE, MI, ME) badminton in šah; do 2. oktobra: »med dvema ognjema«, atletika (NI in NE) ter streljanje. Da bi v zadnjih dneh ne prišlo pri prijavah do gneče, naproša organizator, naj društva prijavijo svoje tekmovalce in ekipe čimprej. Ker mora letos imeti vsak tekmovalec izkaznico za nastop na igrah, vabi Organ, odbor 11. SŠI vsa društva, naj dvignejo te izkaznice v uradu SŠI ter jih nato izpolnjene zopet prinesejo v urad zaradi registracije. Športnike iz šleverjana opozarjamo, da bomo podatke oziroma poročilo o poteku Števerjanskega športnega tedna zaradi pomanjkanja prostora objavili prihodnjič. Uredništvo RADIO TRST A F.J. - 1 SMRT v POMLADI ♦ NEDELJA 14. septembra ob: 8.00 Koledar. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.60 Glasba za čembale neznanih brazilskih skladateljev. 10.45 V prazničnem tonu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ali Baba in štirideset razbojnikov«. 12.00 Na božna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po žeijah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 Jaka Štoka »Anarhist«. Burka v dveh dejanjih. 16.45 Revija orkestrov. 17.30 Plesna čajanka. 18.00 Sibelius: Fin ska; Tapiola. 18.30 Pojeta Metka Štok in Snežka Vavpetič. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.00 Igra Kentonov orkester. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Klasiki lahke glasbe. 20.00 Šport. 20.30 iz slovenske folklore: V starih časih »Prišli buoduc anubet« (Reharjeva). 21.00 Semenj plošč. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Xenakis: Eonta za klavir in glasbila. 22.30 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 15. septembra ob: 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 12.10 Pomenek s posluša vkami. .12.20 Za vsako gar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17 00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslu šavce: Car glasbenih umetnin - (17.35) Kaj bi rad videl in kam bi rad šel; (17.55) Kako in za kaj. 18.15 Umetnost. 18.30 Zbor »Citta di Gradišča«. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Znani motivi. 20.00 Športna tribuna. 20.30 Glasba od vsepovsod. 21.00 Odlomki iz svetovnih romanov 21.35 Romantične melodije. 22.00 Slovenski soli sti. Kornist Jože Falout, pri klavirju Gita Mal-ly. Juvanec: 5 fragmentov; Kilar: Sonata. 22.20 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 16 septembra ob: 7.00 Koledar. 7.30 Ju tranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Duo Holscher-Lautner. Plesi in pesmi. 19.10 Dogodivščine iz vsega sveta. 19.25 Cool jazz Milesa Davisa. 19.45 Moški zbor »Slo venec« iz Boršta, vodi Grgič. 20.00 Šport. 20.31 Puccini »Tosca«. 22.40 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 17. septembra ob: 7.00 Koledar. 7.30 Ju tranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 13.10 Najlepši trgi Italije. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavcc-Ansambli na Radiu Trst - (17.35) Rinaldo De Benedetti: Pionirji elektrike (29) »Prva elektron ka: Flemingova dioda«; (17.55) Ne vse, toda o vsem - rad. poljudna enciklopedija. 18.15 Umetnost. 18.30 Ljudske pesmi. 18.50 Pojeta Regine in Glenn Campbell. 19.10 Higiena in zdravje. 19.15 Prijetne melodije. 20.00 Šport. 20.30 Simf kon cert. V odmoru 121.10) Za vašo knjižno polico. 22.10 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 18. septembra ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 12.00 Umetniki o sebi: »Stanko Malič«. 12.10 Za vsa kogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi - (17.35) Moj prosti čas; (17.55) Kako in zakaj. 18.15 Umetnost. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. Ramovš: Profili. 18.50 Poje June Christy. 19.10 Iz mitologije filma. 19.20 Motivi, ki vam ugajajo. 20.00 Šport. 20.30 Dario Niccodemi: »Postržek«, veseloigra. 22.00 Bugamelli: Godalni kvartet. 22.15 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 19. septembra ob: 7.00 Kolelar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi. 12.10 Kam v nedeljo. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Pacchiorijev ansambel 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri • (17.35) Rinaldo De Benedetti: Pionirji elektrike (30) »Einsteinova teorija fotoelektričnega efekta«; (17.55) Naši športniki. 18.15 Umetnost. 18.30 Violinist Felix Ayo, pri klavirju Pina Pitini. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Pesniški nazori- včeraj in da nes. 19.20 Priljubljene melodije. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.00 Šport. 20.30 Gospodarstvo in delo. 20.45 Koncert operne glasbe. Vodi Kjuder. Sodelujejo sopr. Pelicon, Furlan, Per-tot in Berce-Košuta, msopr. Bitenc, ten. Maci-lis, bar. Zlobec in bas. Sancin. Igra orkester Glasbene Matice iz Trsta. 21.45 Veseli utrinki. 22.00 Skladbe davnih dob. 22.10 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 20. septembra ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenske pesmi 12.10 Gozdni sadeži. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 »Varna pot«, oddaja o prometni vzgoji. 16.05 V 3/4 taktu. 16.45 Otrokov pravljični svet: »Trnjulčica«. 17.20 Za mlade poslušavce: Od šol- Z današnjo številko začenjamo objavljali drugi del izvirnega slovenskega romana »Smrt v pomladi« iz predvojnega in vojnega časa. Uredništvo II. del Nekega ranega jutra, ko je bilo še temno, je začelo razbijati po vratih Kosovega stanovanja. Tine, ki je spal na divanu v prvi sobi, se je še ves v spanju dvignil na komolec. Udrihanje po vratih se mu je še mešalo s sanjami. Tedaj se je v sosedni sobi prižgala luč in črez nekaj hipov je prišel Kos napol oblečen odpret. »Najbrže spet preiskava«, je mirno povedal in odklenil. Vstopila sta rejen policist v uniformi in dolg in suh civilist. Drugi policist je ostal zunaj pri vratih. Razločiti je bilo masivne obrise njegove postave. »O, dobro jutro. Ste pa zgodnji, gospod Tom-še,« je Kos prijazno, z rahlo ironijo v glasu, pozdravil policaja. »Kaj pa vas je spet prignalo k nam?« »Vi že veste, Kos. Spet ste eno nakuhali.« »Jaz?« »Vi, vi. Nikar se ne delajte neumnega. Ali je tale tisti?« je pokazal na Tineta, ki je še vedno slonel na komolcu na divanu in si mel oči. »Kdo, tisti?« »Tisti vaš komunistični pajdaš! Nikar se ne delajte neumnega, Kos! Boljše bo za vas, da takoj vse odkrito priznate.« « »Saj nimam kaj priznati.« »No, bomo videli. Saj jaz vas tudi nimam namena in ne dolžnosti tu zasliševati. To bo storil že naš komisar. Alo, ablecita se. Z nami bosta šla!« »Toda zakaj?« »Bosta že videla.« »Hitro!« je kratko rekel oni v civilu Tinetu, ki je še vedno ležal na divanu, a že čisto buden. »Anica, spet so prišli po mene... in tudi Tine mora z nami na policijo. Najbrž ne bo nič hudega in se bova kmalu vrnila.« je oznanil Kos ženi na pragu sosedne sobe. Njegov glas se je zdel zelo miren in skoro vesel. Ona je bila že pokonci, oblečena v jutranjo haljo. Njen ozki obraz, obdan od temnih las, je bil zelo bel. Vendar se je zdela zelo mirna, ko je podajala možu sveže perilo. Policaj v civilu je medtem stikal po prvi sobi in tu pa tam kaj privzdignil, celo pod divan je pogledal in potegnil rjuho z njega, kakor hitro je Tine vstal, ves čas z raztresenim, malomarnim izrazom, kakor da počenja to kar tako mimogrede, da si skrajša čakanje. Tine si je oblekel boljšo obleko; to je bila njegova temna bogoslovska obleka. Med oblačenjem je opazoval civilistovo stikanje in ob pogledu na njegov brezizrazni obraz, ki je bil kot izrezljan iz lesa, ga je nenadno zamikalo zvedeti, ali je ta človek tako zgodaj vstal ali pa še sploh ni bil odšel spat. Po njegovem obrazu in obnašanju tega ni bilo mogoče uganiti. skega nastopa do koncerta -TI7.45) Moj prosti čas: (18.00) Ne vse, toda o vsem - rad. poljudna enciklopedija. 18.15 Umetnost. 18.30 Revija zborov Slovenske prosvetne zveze iz Trsta. 19.10 Umetniki o sebi »Slava Mezgečeva«. 19.20 Zabavali vas bodo. 20.00 Šport. 20.45 Neva Godini: »Diana Haška«. Radijska kriminalka. 21.10 Zabavni motivi. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba. »Je to vaš kovček?« je vprašal civilist in pokazal na kovček v kotu. »Odprite ga!« »Zakaj?« »Odprite ga!« Tine ga je odprl. Oni je drugo za drugo dvignil nekaj zloženih srajc in vzel v roke eno izmed knjig. »Francosko?« »Ja.« »Propaganda?« »Mauriac.« »Kaj?« »Mauriac.« Videti je bilo, da oni ni razumel. Vendar ni več vprašal. Položil je knjigo — bil je roman — nazaj. »Kovček boste vzeli s seboj,« je rekel. »Prav.« Tinetu ni bilo, da bi se prerekal z njim. Bil je še preveč zaspan in razen tega se mu je zdela vsa stvar skoro smešna. Vedel je, da gre za pomoto, saj vendar nimajo vzroka, da bi ga aretirali. Tudi za Kosa je bil gotov, da nikomur ni napravil zlega. Bil je preveč dober človek. Odšel je v drugo sobo, ki je služila tudi za kuhinjo, in se v naglici umil pri pipi v kotu. »Skuhala jima bom kavo?« je rekla Anica, ki je že zakurila v železni štedilnik. »Ni časa,« je mrzlo odvrnil civilist. »Saj ne bo trajalo dolgo,« je dejala proseče. »Ni časa.« »Ne bojte se, pri nas vam možiček ne bo umrl od lakote,« je rekel Tomše. »Samo da ne bo od pretepanja,« je rekla pikro. »Mi ne tepemo,« je važno izjavil Tomše. »Vem, da ne,« je odvrnila sarkastično. Kos pa se je dobrodušno zahohotal, kot da je povedal policaj dobro šalo. »Sta gotova?« je vprašal policist v uniformi- »Mislim, da sva,« je rekel Kos. »Potem pa gremo.« Porinil je Kosa k Tinetu, civilist pa jima je v hipu vklenil zapestji sku--paj, Tinetu desno, Kosu levo, ne da bi bila prej sploh opazila, da drži spone v roki. Bil je reS spreten. Tinetu je mrzlo zagomazelo po roki in prevzel ga je čuden občutek. Mnogokrat je bil že videl slike zvezanih ljudi; tudi Jezusa so zvezali; kot otrok je videl tudi kurjega tatu, ki sta ga orožnika zvezanega gnala skozi vas; a nikoli si ni mogel predstavljati, kako je to, biti zvezan-Zdaj je vedel. »Vzemite kovček in marš!« je rekel policaj v civilu. Tine je vzel kovček v levo roko. Bil )e težak zaradi mnogih knjig v njem. Anica je položila možu roke okoli vratu id ga poljubila. Zajokala je. »Beži no, Ančica, saj bom takoj nazaj. S»i veš, da ni nič, da ne more biti nič,« jo je tolažii in jo pobožal s prosto roko po laseh in P° obrazu. »Gremo!« je rekel Tomše in ju porinil prot' vratom. »Kmalu se vrnita!« je dejala Anica. Ko sta bila že zunaj, sta slišala, kako ie naglas zajokala. »Vidiš, tako je,« je rekel Kos. »Zdaj si tud1 ti padel v to.« »Kaj pomeni vse to?« (dalje)