Poštarina plačan* ▼ gotovini. Uto UI. itev. 6. 0 Dobnom, v sototo J. loiviirlfl 19Z8. Ceno Din r H^r HIIH ^j^ ^B UH IH v UF ■HB Hl ■ l^a V HlHB ftH ^h ^B^ ^KB Izbaja vsak dan popoldne, izvzemii nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2— Dm* do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4,— Din. Popast po dogovoru. Inseratni davek posebej >Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.~- Din. UpravoJStvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knailova ulica št St L oadMropje. — Telefon 3*34. Pred pogajanji za obnovitev prijateljske pogodbe z Italijo Uspeh bo odvisen od stališča Italije. — Naši diplomati so pesimistični. — Tuđi Grška igra v naših odnošajih napram Italiji važno vlodo. — Beograd, 7. januarja. Doslej Se ni prispel iz Rima odgovor na predlog ju-goslovenske vlade za podaljšanje od-povednega roka prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Sele po ure-ditvi tega vprasanja se bodo lahko pri-ćela pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Pri pogajanjih se bodo bržkone načela vsa vprasanja, ki so bila doslej med Jugoslavijo in Italijo se nerešena. Uspeh je sevetfa mnogo bolj odvisen od pogajanj med Italijo in Francijo, ka-kor pa med Italijo in Jugoslavijo. Ker bo pri teh pogajanjih Italija tako od Jugoslavije kakor od Franci je zahte vala gotove koncesije, bo uspeh odvisen samo od stališča, ki ga zavzame Italija pri pogajanjih. Če Mussolini ne bo svojih pretenzij v Severni Arriki oineril na pametno mero in če ne bo svojih za-htev na Balkanu prilagodil jugosloven-ski varnosti in suverenosti in ne bo opustil svojega nacrta glede razdelitve Balkana v dva sovražna tabora, bodo pogajanja ostala bržkone brez uspeha. V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo izida bližnjih posaianj s pesimizmom, ker Italija prav sedaj •pred pogajanji z ničemer ne pokaže, da je pripravljena opustiti svojo doseda- njo taktiko na Balkanu. Dočim je ita-lijanski tisk v zadnjih dneh svoje napade proti Jugoslaviji znatno omilil, de-ia i talijanska diplomacija na vse kriplje za priključitev Orške k italijanski interesni sferL Na ta način se izpostavlja najobčutnejsa meja Jugoslavije in ogro-ža jugoslovenski tranzitni promet preko Soluna. Tega pa Jugoslavija nika-kor ne more dopustiti. Za resno ogro-žanje Jugoslavije ni potrebno, da se Grška izjavi odkrito za njenega neprijatelja, ker zadostuje, da krene grška zunanja politika ponovno na pot kolebanja med franeoskim in italijanskim vplivom. Sklep prijateljske pogodbe med Italijo in Grško bi bil formalno popolno-ma na mestu, po svojem bistvu pa bi ne pomenjal nobenega novega koraka za konsolidacijo statusa quo na Balkanu, V diplomatskih krogih se dejstvo, da ni v jugoslovenskih diplomatskih krogih nikogar, ki bi bil za obnovitev italijansko - jugoslovenske Drijateljske posodbe, pripisuje bas tozadevnemu stališeu Italije. Kajti prijateljska pogodba z Italijo ne nudi Jugoslaviji nobenega jamstva, da bi se Italija v kritičnem trenutku držala pogodbe. Sovjetska Rusija o politiki Male antante Rusija se ne bo vmešavala v notranje zadeve balkanskih držav« — Kritika dr, Marinkovićevega govora pred finančnim odborom. — Jugoslavija nima interesa nastopati proti zbližanju z Rusijo. — Moskva, 7. januarja. »Izvestja« se bavijo z govorom zunanjega ministra dr. Marinkoviča v finančnem odboru Narodne skupščine in ga podrobno analizirajo. NaglaŠajo, da je sedanji položaj v toliko nesmiseln, ker so politični in gospodarski odnošaji sovjetske unije napram Mali antanti ne glede na Rumunijo naravnost sovražni. To je naravna posledica đejstva, da države Male antante nimajo diplomatskih zvez s sovjetsko Rusijo. Rusija nima nobe-nih agresivnih namenov na Balkanu in se ne bo vmesavala v zadeve balkanskih držav, ker stoji na stališču. da se balkanskim državam ne srne diktirati kakršnakoli oblika njihovega skupnega življenja. Zato ni razloga, da bi nasto-pale te države proti sovjetski Rusiji. Besede zunanjega ministra dr. Marinkoviča o politični propagandi sovjetske Rusije so neosnovane. Deistva, ki tih je navedel dr. Marinkovič za dokaz, da ta propaganda obstoji, nišo nič dru-iiega, kakor ponavljanje izmišljotin mednarodnih ponarejevalcev dokumen-tov. Dr. Marinkovic naj ne pozabi, da je ime! izgon Fan Nolija za Jugoslavijo nezaželjene posledice, in da je ravno ta izgon dovedel do režima Fan Nolija, kar se je spravljalo v zvezo s sovjetsko propagando proti Jugoslaviji. Dr. Marinkovič, ki pravi, da je prijatelj normalnih odnošajev s sovjetsko Rusijo, niti poskušal ni priti v stik s sovjeti. Kar se tiče pripombe dr. Marinkoviča, da bi druge države napačno pojmovale direktna pogajanja me4 Jugoslavije^ in sovjetsko Rusijo, se v vrsto teh držav nikakor ne more všteti Nemčija, Fran-cija, Italija, niti Turčija. Kar se tiče drugih držav, je treba povdariti, da te države nišo dajale niti ne dajejo niče-sar Jugoslaviji za njeno neprijateljsko stališče napram sovjetski Rusiji ter nikakor ne olajšujejo njenega težkega mednarodnega položaja. List naglaša končno tuđi to, da dr. Marinkovič ponavlja Chamberlainove izjave, da pomenja prekinjenje odno-šajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo konec. nikakor pa ne pričetek neprijateljskih akcij proti sovjetom. Italija zopet izziva — Beograd, 7. januarja. Kakor se doznava v zunanjem niinistrstvu, bo italijanski novinar dr. I tali Zingarelli, ki bo dospel te dni v Beograd, dejansko prevzel funkcijo tisfcovnega ataše ja pri beograjskem poslani-žtvu. Kakor se nadalje doznava, bo zunanje ministrstvo ugovarjalo proti imenovanju dr. Zingarellija, ki je znan zaradi svojega so-vražnega stališča napram Jugoslaviji. Njegovi članki so lani povz.rr>čili napetost med Jugoslavijo in Italijo. Prosvetni minister v Zagrebu in Ljubljani — Z&greb, 7. januarja. Kakor se dozna* ^ a. dospe prosvetni ministec dr. Košta Ku» manudi na drugi dan pravoslavnega božica v nedeljo zv»»Čer v Zagreb, kjer ostane dva dni. V ponedeljek in torek bo stopil v stik / merodajnimi činitelji v Zagrebu ter raz* prav!jal z njirai o vprašanjih cvcntiielne re* ciukcije p>osameznih fakultet, kakor sploh o \praSanju za^rebških visokih 5ol. Ob tej priliki se bo sestal dr. Kumanudi z rektor* jem zagrebške unrverzc in dekani posamez* rih fakultet. Ražen tega se bo dr. Kumanu* tU, ki je tuđi župan mesta Beograda, sestal z županom Heinzlom, in ostalhni predstava r.iki rocstncga za-stopa, da razpravlja z nji* mi o komtinalno*političnih in drugih ztAt* vab, ti se tičejo Zvezo jfugoslovenskih mest. Ob tej priiari bo žup*n dr. Hemzl skrrfti n:inistra dr. Kumanudi ja prepričati o potre* bi izlocitvc mesta Zagreba iz zagrebške ob* lastne samouprave. Dne 10. t. m., najkasne* je pa v sredo zjutraj, odpotuje minister dr. Kumanudi v Ljubljano, kjer bo imel konfe* rence s polclicanimi činclji glede vprašanj. ki se ičejo ljubljanske univerze. Po enoa dnevnem bivanju v Ljubljani se dr. Kuma* nudi v četrtek ali najkasneje v petek zjutraj vrnc v Beograd. . f --,.-'_.. Princ Karei še vedno straši — Carigrad, 7. januarja. Kakor poročajo listi, so tukaj odkrili rumunsko organizacijo za povratc"k princa Karla v Rumunijo. Vo-dja te ogranizaciie ic neTci Fabri bej iz Dobrudže. Fstbri bei, ki je mohamedanec, je bii pod Bratianom obsaien na smrt, posrećilo pa se mu je pobegniri v Turčijo. Princ Ktrel naj bi v najMižniili dneh tfospel v Carigrad, od kođer bi sku§al pritf v Do-brudžo. Fabri bc;. ki ie bi! pozvan na policijo, je pri zaslišanju izjavi!, da so vse to-zidevne vesti izmišljene in da ne načeluje nobenj organizaciji za povratek princa Karla v Rumunijo. Nasprotrm pa vztraia rumuu-skr poslaniStvo pri svo?i trdirvi, da ?e Fa-bri bej vodja posebne organizacije za po-vntek prmea Karla. ZAROTA PROTI INDIJSKE-MU PODKRALJU — London. 7. jnnuarj.i. Iz Kalkute poro-^ajo, da so odkrili tamkaj veliko zaroto proti indijskomu podkralju. Aretirali so 20 Odmevi tihotapstva orožja 11 f- na Madžarsko Vesti o energični akciji Male antante se vzdržujejo. — Nova odkritja franeoskega in českega tiska. — Dunaj, 7. januarja. Kakor sj doznava, se je več zasropnikov tujih držav te-kora z-dnjih dveh dni zglasi'o pri državnem kaiicelar}'j radi iiiiormacii o pošiljanju orož-ia iz Italije na Madžarsko. Avstri;ska vlada :e dala vse potrebne informacije. Uprava avsirijskili državnih železnlc je ugoto\1Ia, da je doslej prišlo že deset sliCnih pošiljatev z napačno deklaracijo iz Italije preko av-strijskesa ozemlja na Madžarsko in sicer iz Verone v Kovo mesto. — Bukarešta. 7. ianuaria. Rumunski no-tranji minister Dtica, ki zastopa zunanjega irjnlstra Tirulesca za njegove odsotnosti v Iteliji, je izjavil, da je v zadev} tihotapsrva orožia na Madžarsko rumunsks vlada odložena povzeii resne korake. Rum unija je solidarna z ostalimi čržavami Male antante ter bo 2 niim: skupno orotestirala pri posla-ni^ki konferenci in v Društvu narodov s posebno demaršo. — Praga, 7. ianuarja. Vlade Male antante so se sporazumele o skupi noti v zadevi tihotapstva orožia na Madžarsko, ki bo bržkone že iutri izrocena sreneralnemu se-kietarju Društva narodov y Zenevi. Države Male anrante zahtevajo, naj Društvo narodov odpošlje posebno komisijo na Madžarsko, kjer naj ne preiŠČe samo afere s tiho-tapstvom orožia, marveč tuđi ugotovi, v ka-liko ie Madžarska izvršila svoje obveznosti glede razorožitve. — Praga. 7. januarja. fvškoslovaski tisk se ?e vedno bavi 5 taunstveuimi }xišiljatva-mi orožja na Mađžar.-sko. 1 Pravo Liđu: pišo, da ?o av^trijski socijoii^lčni železiiii3iirji že prej protestirali proti sličnim tihotapstvoin. 2e v času mednarodne vojaške kontrole so bile na skrivaj poslane vecje muožine orožja in municije na Madžarsko. Lani poleti je dospelo na Madžarsko več vagonov iz Italije, ki so bili naslovljeni za. Rumunijo iu deklarirani kot južno sadje. V resnici pa je bilo v njih orožje in municija. yReforma< poroča, da zunanji mmistri Male antante pripravljajo v zadevi tibotap-srva orožja posebno noto. Xota se opira na madžarsko izjavo, da se našlo vijence pošilja- tve n aha ja na Poljskem, o povzročila v madžarskih uradnih krogih precejšnje ^-7ne^li^jen.i^. &ele danes so objavili listi prv« v»\?ti. liaz-unaljivo je, da sku^ajo Madžitri cnikloniti vsa-ko odgovornost tt-r naglašajo. da jim jt* v^.i zadeva absolutno ueznana. V urailnih krogih poudarjajo, da na Madžiirskem sploh Lihče ni naročil niti piejeinal kakega orožja ter da jrre po madžarskih ugotovitvah za pt>-Siljko vojaške oprema, ki je *loloct*na n\ poljsko armado. Madžarski listi nagluhuj"> da je bilo postopiinje madžarskih carinskih ti-rgacov povsem koreklno in v sklatla % mednarodnimi običaji ler Ua so inaJLirsue oblasti takoj, ko je postala pošiljka sporna, mlredile vse potrebno, da se za«.!eva preiš^e in pojasni- Sele na podlafri rexu!tatov pie-iskave bodo merodajno oblasti ukrenile u.i-•ialjne korake in odločile, kaj naj >e 7j%r>Y\ z zaplenjeno pošiljko. Madžarski krogri izra-žajo svoje začuđen je nad pisavo leškoslova^-kega tiska ter naglasajo, da se Madžari }»rav tako dobro zavedajo, da je uvoz in tranz.it orožja in municije na Ma*:l irplačati in zakaj so bile izplačane nagrade? Prav bi bilo, ako bi merodajni fakturji t-> stvar pojasnili javnosti, da bi »e izkaralc*. v koliko so resnične razne sovorictr, ki ne razbur-ja;o samo mestnih nastavljencev. ampak zani-ma;o rudi vse, ki nosilo bremena !iab!:anskc^a oX'in5kesa gospodarstva. ZA RAZVOJ NAŠIH LETOVISC — Zagreb, 7. januarja. V>Ied vedno večje krize v naših kopališčih se je bavila te dni zveza kopaližč, letoviSč in sanatori-jev v Zagrebu s tem problemom in poslala vladi spomenico, v kateri se zahteva. naj se vsa koptflišča in letovišča v državi iz-iočijo iz svojesa ukcii>a kot samostoine obeine, tidno^tK) raj se v njihovi občirtski zvezi pusti čim matij malih vaši, da bi se laliko i:sr>ćs":i(» razvijala. POGREB IGRALCA PAPIČA — Zagreb, '. ianuarja. Pogreb g!eđa!i-skesa isralca Josipa Papića. ki je 31. de-ceinbra uirrr! v nekem dunajskem sanatoriju, ^e bo vršil jutri v r.edeljo ob pol 11. dapoliie z mmašnice na Mirogojn. FRANCOSKI TISK O NAŠI LOJALNOSTI — Pariš, 7. januarja. »ilomme Librt*: razpravlja o prodiranju Italija v Albanijo ter poudarjn, da Jugoslavija ni izzvala nobo-nih inoidentov. Beograd goji velikodušne nade za omiljenje obstojece napetosti med Italijo in Jugoslavijo tor kaže svojo dobro voljo in hvalevrodt»n optimizom. VAŽNA POSVETOVANJA VRIMU — Rim. 7. januarja. Glavni podtajnik Društva narodov Yotare Sigimura je včeraj dospel sem ter konfernral dlje časa z dr-ffl\-nim podtajnikom Grandijem pred v?eia o varnostnem paktu in meim::i:4'd. uhlcčeiia lopova sta se v jetrtek papoldne p^>lavila v veži niše >r. 17 pred škoii:o. kjer ima pro-daialka čevljev 2a. JoMpina Stcrle svojo iU>jnko. ni:o ;C jkoli 15. fdcu ic vljuJnn in >am<»z*ivcsr.uo siopil prtU rr*'viajalko in ji i^razil /cljo, da bi si rad izbral čevlic. K^ je prvi uzm-.ivič iz4>irjl Revije, je drusi porabil rriiik<», da je z ra/l:Cninii \prašauii iiKjtil S:crlctavo. Prvi m je izi?ral 175 D*i vredne trpci^e Revije. Z:ijci >e ie nosaiaii x!ede ctue. V tem trenutku te drugi tnlade-r'ič >v£e! po ćevljih in jo Udrno cJkcrit. kmala za njim pa tuđi prvi, ki je čtvljc kupoval in se Jela!, kakor Ja hr^c p'aCaii. Rckcl ic pr(;duja!k: samo; In i^i; ni! je tuđi ur . .. 1) mcJnarudncm 2o!jufu Er!^e>:u Pricd-•niarmu sin ^ že «Mirnejc portali. Frieti-rn:.;.j ;c Ml 1 18**0 i-ojtn i:j turaju. Prf-iircdci }c ic >ki-raj vso K\r:v^> :er p«1 vst'h vcj.ih rncsi'h »jjjanja! razne rafnirane «le-rariie. Prc.xjfoval »o Sviće*, Ncmćiirt in !ta« Ujo. Kcučno je pr'iydra'. v .!u^cs!a\iiu. Po. javi! se je v Nnvcin Satf-ut Suhotici, Dco-iiraJu. Szraievn. 2^a^rcbu in >?ct!tiii^ ic pri-spe! na svoij s'erjrsk: turneji v !.j:il>H^no, kler ^c jf kot eleiiantcn kavalir r.as.unll v hoiclu *U:iionv, \ Liii>liuni pa ni imtl >rc-i^c Prijfii so <±u 11 izrodili dc/cl:icmu >«-Ji5Cu. SK>i:ičc \a.Jj .sedaj icaic!':?** prcisVa-V'i. Žc ^e javljaju /tnianiu. soJi^ia, tako 11 Sviće, k; zahtevajo. da ga izročc njirn. Fricdmann se je izdaial za dnizalviika špe-diciiske tvrdke ^Pr'eJmann ic C >ti>;>.. kl inm svoi sedež nj I>;>najn. V i>i likciiu i^rn!-ca, kn kor ic hoiic kazalo. Koliki r m.' ic m'"-2lcharil za približna 25 c'o .^0/K»0 Dv\ Navaja! :t navadno. da so mu v viaku /eiarii tikradli cle'iar;::c(t. a da lx> dcunr mko; vrnil, čim prispe na Dunai. Ozromne vsete ic Fried-man.n i/vabil ludi mnr-K'rn i:a';j:;nvur Bnanel v \Vashinjiton in j> bil iz.rotVu pre^i-jMavnikom am«»riikt* vlnd*^. V voru $tf j'Oudarjjijo intimni odnošaji im-ti Fratirijo ifi Z#'dinj«-niini di"iavarni, ki so bili vcdntJ isktr*nt> prijiiteljski, in se ir.r:*ii |-r»»pričanj#», fin ne bo nikdar prišlo ni*1«! oboma državama do oborož»'iiega *|»opada. O^jjovor nagla* t-a, da j'* Fran<-ija pripravljana sprojeti vsnk mifriški proilloj?, ki bi onrnia^cM'il naparlal« r.f- vo;n*». VIHAR V ANGLIJI — l,oodou. 7. januarja. Vibai, ki j** t^ tlui zopet divjal pn vscj An^le^ki in Irsku }(■ bil cMion najhujsih, kar jih pomnijn t za'iijili des*»{l««tjih. Brzina vftr.i jo ziiH^ala Ko milj na uro. I*ovzroe»iiJo v Tirani 20. novembra 1W«| •■klenjenoga d#»f#»nxivnogja pakti med Italijo in Albanijo v svrho r°?i^triranja in objave. Ore za prvo italijansko-albansko rioporTbo. PROCES PROTI ITALIJANSKIM KOMUNISTOM — Rim, ■». ar.uar.a. V krarktin s: bo za-Cc! pred poscbnhn iribunaloin za za&ito sJr/ave proces proti nekaterhn bivšim komu-r.is'Jčnim poslancem in komuur.stf»:n. ki so obdolžen?. da so na tajnih sesiankih kovali zarnto proti fa. London 276A New-yorf( 56.67. Praga 168.10. Pariz 2>4. Curib 10.945. ZAk>vala. 1NOZEMSKE BORZt. C.u rih: Beograd 9.13. Dunaj 73.15, Bcrlm 133-55 Praga 15.36, Milan 27.40, Pa-riz 30.3, London 29.295. Xewyork 519. Stran 2. SLOVENSKI X A R O D» dne 7. januarja 1927. Ste* 6 Zavoženo gospodarstvo ljubljanske mestne obeine Zakon v službi partije, — Soodgorornost rdflcega žvjnuu za po&loranje viadncga kamisarfa na magistrat«. — Vded a*po-trditve proračuna na šalitevo SL5 onemogoteno vtako rodno občinsko gospodarstvo. Pri zadnji mučni zadevi na mestnem magistratu so se pokazali klerikalci zo-pet v pravi luči ter so bile raskrinkane vse njihove brezvestne makinacije z mestno občino ljubljansko. Dokazali so, da poznajo samo partijo in zopet partijo in če pri tem vse vrag vzame. Nad leto dni že gospodari na mest-nem magistratu vladni komisar, ki je državni uradnik in ki mora biti čuvar zakona in sme opravljati sa-mo one posle, ki so v skladu z zakoni. Prideljeri mu je sosvet, obstoieč iz zastopnikov klerikalne in radikalne stranke. Ta sosvet ima samo posvetovalno pravico in ne more v nobeni zadevi odločevati, kar je tuđi umljivo. Komisar mora biti prost ter mora poznati v svojem poslovanju le zakon, po katerem se mora ravnati. Klerikalci pa so izrabili v so-svetu ves svoj vpliv ter je bil komisar z ozirom na vladajoče politične raztne-re v državi slepo orožje v rokah kleri-kalnega sosveta. Zastopniki radikalne stranke so bili istotako samo privesek klerikalcev. saj slišati ni bilo nikdar in nikjer o kakem mihovem protestu proti početju klerikalnih sosvetnikov. Kolikor nam je znano, so bili tuđi sklepi v sosvetu vedno soglasni brei vsake opozicije. G. Pire je bil licitator za osobje, Pust pa za tramove. Na magistratu so nastavljali novo osobje brez vsake stvarne potrebe. Vsi oddelki ima-io preveo osobja. Staro uradništvo se je temu početju upiralp in vedno so se slišali protesti. Protestirati je začela tuđi javnost po svojih organizacijah, toda Z- Pirea ni oviralo, da ne bi prigiasal novih kandidatov za službo. Tako se ;e nastavljalo osobje preko predpisanega števila in izdatki za to gredo v sto in stotisoče letno. Vladni komisar se je udal zahtevan klerikalnih sosvetnikov in čudimo se, da tega počet ja ni opazil veliki župan, ki je vendar v tem položaju, kakršen ie sedaj na magistratu, soodgovoren za delo vladnega komisaria. Veliki župan nosi v tem pogledu odgovornost in bi bila njegova dolžnost dati komisarju tačna navodila, ne pa, da 5e podpira ponesrečene akcije s po-trjevanjem raznih posojil. Povdariti moramo, da se je cospo-darilo na magistratu že lansko leto brez proračuna, kajti proračun za L 1927. je bil predložen v potrditev Sele proti koncu Lansketa teta« ko se je moralo pn-četi s ostavljanjem novega. Kako «e je gospodarite in koliko je občina pri tem trpela škode, bo morala sele ugotoviti najstrožja revizija po občinskem svetu. Proračun za I. 1928 je bil pravočas-no sestavljen in je bil razpoložen pred-pisano dobo. ki je potekla dne 30. novembra 1927. Vladni komisar je dobro vedeJ. da zadeva potrditve župana ne bo rešena v dosrlednem času. Njegova naloga in dolžnost bi bila, da zadostl zakonu ter poskrbi pravočasno za potrditev proračuna. Vladni komisar je po zakonu tuđi odgovoren za pravilno funkcioniranje občinske uprave. Isto* tako pa je Soodgovoreti tuđi veliki župan, ki bi moral paziti na to, da občina pod vladnrm komisarjem ne trpi škode. Toda vmes so prišle zopet zahteve klerikalcev, ki so odločno zahtevali, da komisar proračuna ne sme potr dl t!. da tako onemogočijo delovanje izvoljene-ga občinskega sveta. Partija je prvo, potem sele pridejo na vrsto koristi ob-čine, prebivalstva in samouprave. Vladni komisar je bil tako nepreviden, da se je uklanja! SLS, se udal partijskim za-htevatn klerikalcev ter odklonil podpis proračuna. Podolsal je samo dvaoajstl* no ra mesec ianuar. Kdor pa drugim .tamo koplje, pade sam vanjo. Nastal je nečuven škanda! ter opo-zoril vso javnost na nern-osne razmere na magistratu. Taki slučaji se dogajajo samo še v Makedoniji. Klerikalci so hitro porabili to priliko ter so na najbolj nesra-men način udarili po komisarju, dasi je ta skandal razgali! samo njihovo brezvestno igranje z mestno občino in njenim premoženjem zlasti pa njihovo brezvestno igranje z uradništvom mestne občine. Mestna občina trpi vsled te klerikalne politike in vsled postojanja vladnega komisar ja ogromno škodo, ker je vsled nepotrditve proračuna onemogo-čeno vsako redno gospodarstvo. Radi nepotrditve župana je zopet eno leto za občino skoraj izgubljeno. Med letom se težko ustvarjajo novi nacrti za delo v občini in tako bo Ljubljana le po zaslu-sri SLS zopet prikratšana in oškodova-na. To si naj volilci dobro zapornnijo! Pisane zgodbe iz naših krajev Velika eksplozija v Zagrebu. — Velika poneverba v Zagrebu, SnoČi je pretresla strahovita detonacija ves del Zagreba ob Palmotičevi, Vlaški in Jurišičevi ulici. Stan ovale i bližnjih hiš so prestrašeni planili na ulico, pred trgovino «Lakboja» v Vlaški ulici se je pa nabralo mnogo rad<>-vednega občinstva, ki je gledalo raz-bito izložbo trgovine, od koder je uha-jal plin. Za trgovino so skladišča raz-nega blaga in bencina, parafina in dru-gega drogerijskega blaga. V mali stranski sobici se je nahajala plinska peč, toatere nameSčenci ni.so dobro za-prli po zatvoritvi trgovine. Plin je na-polnil malo skladišče in uliajal tuđi v druge prostore. Neki uslužhenec je za-■■•iml plin in vstopil $ prižgano vžijia-lico v skladišče, Hin je ek^plodiral in nastali pritisk je vrgel \z zidu veliko okno na dvorišče in porusil velik del zidu. Eksplozija je bila tako -silna, da je istočasno popolnoma uničila iz-lož-bo. Vsi so mislili, da se je dogodila strahovita nesreča, tem bolj, ker se na-hajajo v kleti iste hi.-e skdadišča dveh tvrdk z bencinom in drugimi gorljivimi predmeti. Nastala je prava panika. Zgolj naključju ie pripisati, da nesreČa ni imela katastrofalnih posjedic. Ko so prestrašeni stanovalci zvedeli, da je eksplodiral samo plin, so se pomirili. Zagoneten umor v Slavoniji* — - Strašna nesreća na kolodvoru« Eksplozija je povz ročila preče jšnjo škodo, človcških žr-ev pa ni zahtevala* * Ob cesti pri Podstrecah v Slavoniji so nasii pred dnevi umorjenega seljaka Lazarja Kostadinovića. Proti večeru so naleteli nanj seljaki In mislili, da ge je napil in obležal v jarku. Dvignili so ga in odnesli domov in §ele v sobi ob sve* tiljki so opazili, da je ves krvav in ima popolnoma razbito lobanjo. Bil je že mrtev. Ko ga je zagledala njegova že* na Ljuba, je obupna zakričala in kakor blazna planila k sosedu, kjer se je zgru* dila nezavestna na tla. Orožniki so uvedi? strogo preiskavo in uffotovili, da je morilec Lazarja udaril Stirikra't s se* kiro po glavi. Pri obdukciji so dognali, da pokojni ni bil pijan in tako je po* stajal umor vedno bolj zagoneten. Po pripovedovanju pokojnikove žene se je Lazar pravdal zaradi nekega zemljiSča s seljaki Petrom in Stankom Kuričem in Stankom Kostadinovičem. Lazar je pravdo dobil in omenjeni seljaki so go* vorili, da se bodo zato osvetili. Orožni« ki so jih aretirali in izrodili sodišču v Požegi, preiskovalni sodnik jih je pa oprostit, ker so dokazali svoj alibi. — Orožniki vodijo še preiskavo, da po« jasnijo ta zagonetni umor. Pri trgovcu Rudolfu Sternu v Zagre* bu je bil nastavljen kot inkasant Mirko Nikpmlj. Trgovec je te dni op*ziL da mu je Nikpalj poueveri] 60.493 Dio, ka* tere je inkasiral pri raraih odjemalcih. Defravduit si je denar pridržal in ne« nadoma izginil. Po odkritju poneverbe je Stern takoj osumil tuđi bivšega na* meščenca Jaromira Kizzya, ki je svoje* časno poneveril pri trgovcu 37.000 Din in nato ie 2890 Din. Obveščena je bila takoj policija, ki je ie istega dne are« tirala 3detnega Nikpalja, rodom iz Ar# banasa pri Zadru in knjtgovodjo Jaro« mira Kizzva iz Karlovca. — Nikpalj je takoj priznal, da je poneveril denar, ki ga je dobil od razum odjemalcev v skupnem znesku Din 65.580. Denar si je pridrževal že nad eno leto. Najprej je ponereril 3000 Din. Primanjkljaj je nadomestil z denarjem, ki so mu ga dale druge stranke. Vsota je postajala vedno večja. Nikpalje je pa namera* val vse poplaćati z denarjem, ki bi ga dobil od svoje ljubice. Ta je hotela prepisati na njegovo hne svojo hišo. Preden se je to zgodilo, je trgovec po* neverbo odkril in ovadil Nikpalja ob« 1 as tim. S poneverjenim denarjem je Nikpalj plačal svoje dolgove in se za* baval v nočnih lokalih. K poneverbi ga je pregovoril Kizzy, s katerim sta skup* no trošila denar v zabaviščih. Kizzv je priznal, da je Nikpalja nagovarjal k poneverbi. Oba je policija izročila so* dišču. • Snoči je zagrebška reŠima postaja pripeljala t glavnega kolodvora v Zas kladno bolnico nekega moškega, ki je v bolnici takoj nato umri. Nesrečnežu je vlak v Križevcih odtrgal obe nogi nad kolenom. Na kolodvoru je hotel prekoračiti progo in se ogniti drvečemu vTlaku. Na tračnicah je pa padel in vlak ga je povozil. Njegove identitete ni?;o mogli ugotoviti in se le sedaj ne ve, kdo je ponesrečenec. Pri njem nišo na» Sli nobenih listin. Ponesrečenca so takoj položili v vagon in odpeljali v Zagreb. Bil je v popolni nezavesti in je umri, ne da bi se zavedel. Zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt vsled težke po* škodbe in velike izgube krvi. Policija poizveduje kdo je ponesrečenec. Nenaden vremenski preokret Vt'traj in danes je nastal nagel vrecueu-ski preokret. Do včeraj je pritiskal še mraz. Mrzli val pa se je sedaj uraaknil topiepemn, SikmH se je nebo poobl&eilo in vse je kazalo, da dobimo izrazito južno, vlažuo in mor-da ćelo deževno vreme. PonoČi pa je Mpi-}^i močan sever, ki je oblake prernal in danes zjutraj jo bilo popolnoifta jasno, ea-mo nad Kamni§kimi plahinami in Karavan-kami bo se kor/ičile rdeckaste me^le. Pogled na planine je bil rjutraj in dopoldnc diven. Dopoldne |e ostalo nebo popolnoma jasno in iasredno sinje, »koraj tako kakor na na^em Jadranu. 2e zjtitraj se je termometar dvignil nad niJflo in ja dosagel opol-dne 11 ttopinj, kar je ia ta ietni cns pač re-dek pojav. Danes opoldne je bilo tako lepo in toplo, da M človek miglil, da ?mo v za-Cetku maja, ne pa januarja. Zimski sport veeraj ni beležil takej2fa razmaha kakor na novega leta dan. Sneg se je pričel tajati. in za smu?arje odnosno sanka-h% je bil neprikladen. Kljub temu je odslo na Oorenjsko mnogo smucarjev. Sport — Prenierl prestopil t Conconlijo. Pre-merl, reprezentativni centerhalf zasrebške Viklorije j« prestopil h Coneordiji. Concor- dia, ki j© zdaj najmočuejše zasrrebško mes-tvo, je 8 pristopom Premerla znatno ojačena io bo v pomladnem prvenstvu igrala odio-čilno vlogo in to tem bolj, ker spomladi na-stopi tuđi famozni branilec Vrbančič. — Zdarski, dosedaj centerfor dunajčkega Slovaoa je pristopil k pragki Slaviji. Igral bo v moštvu Slavije že povodom njenega no-voletnega gostovanja v Italiji. Slavija igra 31. decembra v Alessandriji in 1. januarja v Turino proti F. C. Torino. S Slavijo pojde tuđi njen bivši napadalec Čapek. Pue in Joaka, najnevarnejša strelca Slavije, sta ble-tirana. — Budimpeštanski FTC je v Egiptu po-razil reprezentanco Aleksandrije » 3 : a — y«¥| teikaatksteki rekordi. Svetovni prvak Charles Rigonlot je v Parizu te dni postavi! nov rekord v dviganju utezi. Dvig-nil je sunkoma obojeročno 176.5 kg in zbolj- šal svoj lastni rekord za 1 in pol kilograma. — Pri isti prireditvi je Bolgar Bosek izboljlal rekord srednje tele. Dvignil je šunkama obojeročno 100 kg. — Krasni tkoki. O božicu so se v St- Mo-ritzn ie mertii švicarski in ivedski imucarji, ki vaeto trenira jo za zimsko olimpijado. Naj-boljii skok je dosegel gvicar Trojaai, ki je v kraani poo skočil enkrat 61.57, drugič 62 metrov dale£, drugi je bil Norvežan Verre, ki je skoiil 61 in 63 metrov dalei-, pri trenjem skoku, v katerem je dotegel 64 n, p* je padel. Mednarodna dijaška konfe-renca v Ljubljani Pred slovesno oivorinijo medsarodne dija^ke konference je rektor ljubljanske univerze pref. g. dr. Nachtigal sprejcl za-stopnike C. 1. C. Po sprejemu se je vršila v zbornični dvorani univerze slovesna otvo-ritev konicrence. Vodstvo in predsedstvo konference je prevzel prof. g. dr. Leonid Pitamic, ki je v krasaem govoru pozdravil poleg delegatov C. 1. E. ludi rektorja, za-stoi>ni-ke tujih držav, velikoga župana dr. Vođopivca, zastopnika ljubljnnsfcefca oblast-ne«a odbora prof. z- Jarca -a zastopnika mestne občme g. direktor ja dr. M. Zarnika. Nato je pozdravil vse uavzoče goste In delegate rektor z. dr. Nachtisal, povdajja-]očf da je ljubljanska uriverza ie mlada znanstvena institucija, da pa re&no stremi po>tati enakovredna univerzam ostalih kulturnih narodov. Šeiel je zN>rovalcem kar največ uspeha, kajii njih naloga ni le humana, marveč bodi njih glavni cilj kulturno zbližaaje vseh nar *đov. Nato so sledili pozdravi uastopnikov raznih ofc'.asti, tako pozdrav velikega iu-pana g. dr. Vodo^rvca, cb!astn^;a odbornika g. Evgena Jarca in magistratnega di-rektorja g. dr. M. Zamika. V imenu deleg;a-tov se je za EKvJrave zahva'il najpreje predsedr k jug -slovenske delegacije g. Ilija Žrvsnčević. nato ..^dpredseijn k C. I. E. ini. P a 1 e č e k in končno njen predsednik dr. Roberto Maltini Ta je prečštal tuđi pozdravno brzojavko dijaštva kralju Aleksandru I., ki so jo spreijeli v-i z viharnim ock>brava-njem in klid: >2r»rel kralj !c S tem Je bil formalni del konference zaključen. Popol-dne se konierurca n:ida!itiJ8. a jutri se ?e delegati odpeljejo na Bled. Bajke o beograjski kavarni „Albanija" Uaia^jflia in neznatna, bev^rjj >k^ kavama *Al-bklijaš ki je iU že svetovni sloves. Tuji aovjiarji so se zaćeli zanima ti za nkko ki uTnazaao po?lopje, ki s-ioji sredi tpaiač ua naipr-ouictnejšem kraju Be^srrada in ni čuda, da se takoj iniormi-rajo. kaj ie na tej kavarni, da užka neke vrste /asčuo in se je alalo ne upi portreti ali moderniziran. Njim pač ni znanj, da je Beogra-d Ijub svoji veliki n-raiaja na balkansko ikoš1j»i Mali nesporaziuni in navinarska hntaz>ja pa so skovali okroig te neznatne -kafine* w\;Ie bajke. Tako objavi ja mca vlada! r.a beograjskem gradu. Malo poslopie je zgrajeno po tnrSkcm načina in stoji popolnoma osanuien > med petnadstropnimi t>a1ačami modemega tipa. V to kavarno so se bajc s^ekale riti vseh balkanskih žaro;, rcvolucij tr. D5Vv>Wjdilirh i>okrctov. Za časa svetovne vopie sj imeli v njej avstrijski ofic^rji IJubivne se*?tanke. Po vojni je kavama popAtitma pr>padla in izgubila svojo tiekdnnfo vlogo. Drme^ je samo še zatočišče najnižjih sloiev hi kveč-iemu r>ozori5če prepirov in p^bo.'ev*. šBetežnica KOLEDAR. Danes: Sobota, 7. Jasuarja 1928; kaloii čaai: Valentin; pravoiiavoi: 23. j*au«rj# Botifc. Jutri: Nedelja, 8. januarja 19M; katoli čanl: 1. po razgl. Sv. Družina, pravoslavni: 26. januarja, Drugi d«n Boiičn. DAKAftNJE PEIEEDIT\B. f Kino Matica: »Pikantni IkasdaK. Kjbo Dv«r: >Sv. Fran£i.*ekc. Drama: »Mncvo hrapa t> m'6<. A. Opera: >liotfmanove pup)vodke* R«data ▼ cretjn ▼ Unionu ob 30. PEIREDITVE V NEDELJO. Drama: ob 15.: >PeterČkove poftlmlnj** sanje. Opera: ob 16-: >Rigoietto<: ob pol 20 sBajaderac Kino >Matica<: »Pikantui »kandak. Kine D^er: >Sv. FranČi^k«. Film ZKD: »Lažna praaiežJjivost< ob 11. » Matici. DE21BNB LEKARM1 Danek« in jutri: SuSnifc Marijin trg;; X« ralt, Gosposvetaka cesta. Uredništvo z rodbino Zoper plesni greh so skrbni ob tust ni očefje sicer ukrenili fakse, toda se mlar dina ne da ugnati, marveč hoče plesati navzlic davščinum. In prav ima, da plv-še, kajti kako naj se mladina raz\'iju, če ne pleše. Udje bi ji zastali, sreo otrpnila in morgani morda takisto, patent bi pa stare grče tarnale, do je x njo križ in to in ono. Ampak ples še ni ples. če ga ne na znanja jo tiskana vabila na boljšem ns-r.obćanem papirju. l'nbite so znnk afi* kanosti in bontona. Zato jih dobe vsi. ki spadajo t/tko ali drugače v rcftisler izobrazence\\ Med izobražence prište* vajo tuđi uredništvo z rodbino. Ka ple* se vabijo vse pomembnejSe urednike. ? eventualnim! rodbinami, no/eg tega pa še uredništvo s pravo rakonsko rodbi* no. In je to hvale vredno in posnem** nja takisto, kajti je uredniška rodbina Jako rekoč fenomenalna. Vsako uredništvo ima koš in škarje. To xfa pogjtm* vitnet rodbinska člana in fu ne knže pr** zreti pri plesnih vabilih. nikaknr ne, Kajti če bi ju prerrli. hl se krvavo osvetila. Kaj vse lahko prizadeneta ta dva rodbinska člana, vedo tinti, ki ima-jo kaj opraviti z uredništvi. Zato n»? pozabite vabiti na ples uredništev z rodbino. Ozvald, „Kulturna pedagogika" V založbi Slovenske Solake Matice ie ii-51a kot redna publikacija za kto 1927/2$ krjijra »Kulturna Dedasostikn. Kažipot za raztrmevanie -vclovečenja« (250 srraai). In jo je napisal vseučil. tfrrof. dr. 1C. Ozvald. Ti knjftfa ie mtnći wvt poizicus. Msie-matično Dokazati, da fe tuđi ru kukurnem popri<»ču vzgostva (izobrazba, rwuk. vzgo-ia). kakor i sicer v življenju — ^vse z vsem v zvezi«. S tem bi hotelo pred vsem dru-Rim Wti rcieno, da ie vseh vrst arizadeva-nje na t>odroČ3u vz^oie, iK>u1fa In izotorazb« svojevrstno dostaianic ob katerem kulturno življe nje samc-ca sebe ohrtn.Hije in oblikuje. In pa da je prav zatc kultiviranje človeJca. zlasti pa ktiltiviranje mladesa t>o kelenia. naitesnee 5fl)oieno s kulturnim bitiern in litiem kakesa naroda. Jedro kr'*ixe vie, a dmtti iem-!^e v rJTetrcs J-nlske t>rob!en>e. Korjcem vsake«a oo^lavia so nave-deni naslovi takih knjijf. ki se dado s pridom čitati »ra o!nitev ln po^iobitcvr pritie-seneca teksta. Knjica se ie rodila \z občuu ne potrebe po trdni idejni podlagi, tiiM^tern bi bilo moKoče *mi$elno stavit* in reks v§ti peer: Naš pednajemnik — Cuj. mi pravi boljša polovica, — hišni gospodar nama ie zopet rx>-višal stanarino za 2000 frankov tako, da najino stanovanje, ki ie ored vojno stalo 3000 irankpv, velja sedaj 7000 fr. Mislim, da bi lahko žrtvovala sobo, katero sem si uredila kot budoar. Ali je ne bi dala v najem s pohištvom vred? — Dala v naiem? Komu Da? — Kaki stari, mirni dami ali stare]-Semu srospodu. Podnaiemnik nama ne bo na do ti. ker bi ime! itak svoj pose-ben vhod s stopnic. Zato bi dobivala mesečno okoli 600 franktov in s tem bi lahko vsaj majhen del naiemnine po-ravnala. — A budoar? — E. se mu bom Dač morala odreci. Pod streho imame) še eno posteljo, po-ste!jnino pa bi moral podnaiemnik pri-nesti s seboj, odstopila mu bom omaro z ogledalom, divan od sestrične Horten-zije, nočno omarico. ki k> ima zdaj sluga, tišti stol. ki sra ne moreva trpeti in pa tisto mizo brez sloira. Na kamin mu postavim uro. ki ne ere. na stene tište krasne kopije, kakor »ztlenten pastir« »Dierrot in pierretta«. »raztre* seni profesor« i. t. d. S hišrrtm gospo-dariem sem že govorila, in on nima nič zoper to, ako vzameva pođnaiemnika. Kaj hočemo. življenje ie težko! Pomisli samo na nove davke! Treba ie izrabiti vsako priliko! Hotel sem sicer uzovariati. da bi raje gladovala, kamne tolka. delala kar si bodi. samo da nama ne bo treba vzeri kogarkoli z ulice na stanovanje. — Toda bil sem slab kot vedno. 2ena mi je obetala. da bo ponudnike za na§o sobo vse izprašala, in tako sem ncsel sam v nTovine ta mali ozlas: Elegantno orejena soba s prostorom za toaleto v naiboljšem stanju se odda takoj v naiem za 600 frankov mesečno. Poseben vhod. Vpra* Saite!... Oglasilo se je 200 oseb: Rnsov. naj-odličnejšega rodu, mladih Angležev, samcev, ler>ih tipkaric. dam brez stal-nega zaslužka, neki argentinski plesa-lec, zamorec. ćelo en KitaJec. potem družina peterih glav. ki nam ie hotela da jati 100 frankov več. Midva pa sva hotela, da stopiva v zvezo samo z odličnim gospodom. Zato sva odklonila vse druge, kot razne učitelje, gltsbe-nike. artiste, teralce. kronične bolnike, slabotne starce in ljudi brez oriporočil. 2e sem upal da ne dobiva oođnajem« nika po naiinem okusu. Nekega dne pa mi reče žena: — Našla sem ga! — Koga? — Ideal pod-najemnika, gospoda Laribona. renti-erja, dobro vzgoienega, kakih 45 let starega. Sprejel je vse pogoje in^plačal za Šest mesecev naorei. Tu imaš 3000 frankov. Denar me ni spravil v dobro voljo. — Ali nisi zadovoljen? me vpraša žena. — Kaj pak, seveda sem. že zavoljo tebe. — Ah. gospod Laribon želi samo ne-kaj... tiče se to namreč tisteca neob-hodno potrebnega kotička. No. saj ima prav, tuđi on je človek in se mora pod* vreči rahtevam narave, Sicer pa so njegova vrata ravno nasproti diskretnih vrat, pa nas ne bo motil. Sicer pa __ đenar sva že vzda, »dai je že vse gotovo. — Oospod Laribon se iutri zjutrai priseli. Ima tri kovčege z obleko in pet kovčegov kniig. To je učenjak in po-vedal mi je, da Di*e »Zgodovino državnih finanec. In dogovorila sva se pismeno, da ražen nedeli ne sprejema obiskov. da bo plačeva! služkinji za snaženje sobe mesečno 60 frankov. da bo sam kupoval kuriavo. da ne bo vo-dil k sebi prijatelje da ne igra Da kla- vir in da nas ne bo čisto nič motil. Zvečer se nam ie prišel Laribon predstavit: Jols kot preklia. nekoliko osivel. zelenkastih oči in pretiranih kreteni. Priznam, da se ic izražal korektno, prej je bi! v nekaki državni službi, pa jo je moral pustiti vsled slabih pljuč. Ljubi samoto in ne trpi šumnega življenja samcev in zato je /merai hrepenel po tihem stanovanju. Silil sem se, da bi bil liubezniv, ali tegra gosr>oda Laribona sem že takrat mrzil. Moia žena pa se ie kar topila od postrežljivosti, ponudila mu ie ćelo kozarček mojega dobre&a likerja. Ob desetih se ie srospod Laribon nazadnje oprostil in obljubil še moii ženi poslati cvetja češ. da je to navada v Tourrai-ni. kjer je bil doma. To noč ie §e spal v hotelu in sem mu spravi! ćelo suknjo. Ah. zakai ga nisem zadavil! — Zdai mi ie začela žena očitati nekorektno vedenie. — Sram me je, — reče, — k sreči je gospod popolen plemič. — Pa mu vsaj predniki nišo menda sodelovali v križarskih voinah! — K sreči se je na? gost tako vedel. kot niti opazil ni tvoie slabe V7jcoje! Prvikrat v dvanaistih letih me ta večer žena ni poljubila. Oospod Laribon se ie odseli! k nam. Ime] je monumentalne kovčege in tako težke, da se je pokvari] lift. in moral sem zd dati popraviti. Gospod Laribon ie imel svoi ključ in ni od nas ničesar zahteval. toda ves dan ie loma-stil po sobi in z velikim ropotom pre-mikal pohiŠtvo. Sele zvečer ie odšek da nekie večerja. Na naiini du^i je ležalo breme navzočnosti tujega bit ja, komaj sva si upala govoriti. 2ena je dejala: — teh tritisoč franknv nesem jutri v davkariio. Za koga sem se to-rej žrtvoval? Za davkariio! Stopile mi mi solze v oči... Sla sva spat. Prvo spanie je naj-boljše. ker svezi Človeka. Nenadoma me zbudi žena* — Oeorges! — Kaj je? — zakličem. — Ali ti j© slabo? — Ne. ne, dragi... zdi se mi, da se hiša podlra. Malo poslušaj! — Poberiva vsć najt-ne dragocenosti oa zbeživa! Zamolke! grom se je zasliSal kot pred potresom. Skočiva iz postelje, grmenie je vse hujše in odmeva strahovito v praznem prostoru. — Toda to \t le naš podna-jemnik. ki smrči, naiprei z dolgini rrrrrrrr potem nalik hropeniu brzovla-ka v tunelu, potem kot elasovi nekoga, ki 'ga daviio, pa zopet grmenje. Zjutrai sem vzel baš novine v roke, ko pribiti žena v sobo: — Oeorges! Stev. s.. •SLOVE N S K ! MA ROD« dne 7. januar ja 1027. Stran £ Velik razmah naše avijatike V Rakovici grade veliko tovarno za aeroplanske motorje. — Nova tovarna aeroplanov v Zemunu že obratuje. — V Novem Sadu je tretja tvornica za hiđroavijone in šolska letala. Tuđi naša država se' zaveda, kolikega po-oiena je v ni i meni, zlasti pa v vojneiu času «obro razvi to zrakoplovstvo. V tem pogledu smo seveda dalec zaostali za drugi ni i kul-turnimi državami, ker nimanio deaarnih sred stev, da bi zgradi li prirnerno civilno in vojaSko zračno flotiljo odnosno ker se izdaja pri nas denar v uianj važne svrhe, veu-dar je pa opažati zadnje čašo razveseljiv po-jav, da se tuđi na5a vlada zanima za razvoj avijatike. 2e vec iue»ecov grade v Rakovici blizu rddijopostaje cei kompleks poslopij, v katerih bo naša prva tovarna za izdelavo aero-jplanskih motorje v. Preden ?o začeli graditi nova po&lopja, so uredili zeniljiščc iii regulirali topčidersko reko. Glavno [K>?lopjo, v ka tereni bodo delavnice, bo kmalu pot. Nadalje so tu aparati za preizkušnjo lesa, i»lat-na itd. Tuđi v higijenske m oziru je tvornica moderno urejena, preskrbljana je z zadostno ventilacijo. Tvornica je razdeljeua v 22 od-delkov in sob in vsaka razpolaga z lastnim telefonom. Delavci imajo na razpolago lepo opremljen oddelek z vsem potrebnim kon-fortom. Tu je velika umivalnica, ambulauca, citalnica, kantina itd. V Ikarusovi tvornici je že sedaj zaposleno okoli 150 delavcev, tvornica lahko izdela mesečuo do 13 aeroplanov. Vsi delavci so naši državljani, ražen direktorja in Mirih. vodij oddelkov, ki so Francozi. V najkraj^ein ča?u s-e v blizini tvornice nivelira prima* ^n kompleks svt^a, ki bo služil kot aerodrom za letala. Tretja Ikarusova tvornice, ki je najsta-rejša, se nahaja v Novem Sadu. Tu se spe-cijelno izdelujejo hidroavijoni in Solska lo-laia, specijelno p is Bosne ćelo pritisk 700 do S00 kg na kvadratni centime-tcr. 2alostno pa je dejstvo, da se ta smreka pri nas vobce ne eksploatira, marveč se do-gaja, da je treba ta les, ki je za izdelavo i'vijonov in hidroavijonov nujno potreben, pri nas uvažati in to ćelo iz Kanade. Tvornica v Novem Sadu je bila osnovana I 1U23., zgradila pa je v marcu irjr24. svoje pr\o šolsko letalo, kasneje pa se večjo množino šolskih aeroplanov. Tvornica je takrat cielaia popolnoma na svojo pest in ni med ujo in državo obstojal nikak dogovor. Kasneje je bila med tvornico in državo sklenjeua pogodba in se je tvornica obvezala, da gradi bolske aeroplane in hiđroavijone za našo vojsko in mornarico. Tvornica sama je konstruirala pod vodstvom bivšega avstro- ogr ^kf^a mornariškega konstrukterja Josipa Mikla popolnoma nov tip hidroavijonov. Od svojega obstoja pa do danes je tvornica Ika-rus izdelala 140 solskih hidroavijonov, na katerih so naši letalci preleteli že okoli 450.000 km, vendar se dosedaj se ni pripe-tila nobena nesreća. Posebni tip hidroavijonov, ki ga je zgradila tvornica za obrambo na*e obali, je odobrila in sprejela naša vo-jsSka uprava. II koncu je še omeniti, da razpolagajo vfee tri tvornice v Zemunu in Novem Sadu s približnim kapitalom 50 milijonov Din. Osnovni kapital pa se z novimi gradnjami. ki so projektirane in ki so ža v delu, poviša na 75 milijonov Din. informacije o njihovi preteklosti. zlasti pa o.njihovem deiovanju med vojno. Disidentsko vpraSanje tvori žalostno poglavje v «go-dovini nalega ujedinjenja in zato bi pripo-rocali vsakomur, kdor o njem ni informiran. ] naj preČita v zadnji številki >Xove Evrope, zelo zanimiv elanek Srba g. Semisa, ki je igral pri formiranju dobrovoljske divizije v Odesi važno vlopo, V lem članku je jasno povedano, zakaj in kako je prišlo do razpa-da srbskega dobrd\igri PIKANTNI SKANDALI v Elitnem Kinu Matica. Epilog krvave tragedije Pred ljubljanskim kazenskim aciiai^rn se ;c te dni ođizral epilog krvavega zločina, čisar žrtev je postal dne 6. novembra 1. 1927. po-sesttiik Tone Dolinar Iz Pođ!!i>ovca. Na obtožni klopi sta sedela hlapcu Jože in Tone Ktibar in delavec J^nez Senekcr iz ^t. Jurja, obdoIŽeni uboja posestnika Dolinarja. O krvavem dosoJku smo svoiečasao že poročali. Trojica je dne 6. novembra vasovala pri Dolinarjevi pastorki Micki v Pođlipovcih. Dolinar je bil sam, njegova sestra i;i Bjen moz sta bila na svatbi v Podkraju. Ko je opazil nevab-Ijene nočne goste, je Jezen posrabil dritelj in planil v sTv*Hiisko kuhinjo, kjcr so tutitle vaso-vali. -./ '-, N'aleicl pu je slabo. f"ant;e sa ^a prestrcs'i hi se mu uprli. Nastal je strahovit pretep, pa-iice so žvižgale po zraku, nozi so se bliskali v rokah. Dolinar je kma!.i podlesci premoči. iantjc ia ia pobili na tla in vrgli sknji okno. V mlaii krvi je nesrečneia ua§cl njegov nećak, Iii ;e bil edina priwa krvavoga dagodka . 2e drugi dan so bi!i ubijale: pod ključem in prepeljani v zapor. Orožnikom so sicer tajili svoje đejanje. toda pi>đ težo dokazov so med preiskavo in pri razpravi priznali »fri so gu* . . . Valili pa so krivdo drug na đrujega, tako. da bi sodišče ni bi!o aa jasnem. kdo je dejaudki krivce, odnosno ubijalec. Me*l razpravo j>e je ugotovilo, da je dobil Dolinar 17 vbodlja-jev z nožem, Stirje so bili smrlnonosni. SodiMe je obsadilo Jožo in laneta Kuharju v-s^keza na 1 loto ječe, a Jane^a Jeverkarja na 10 mesecev težke ječe s pooštrenjem. Mib kazen je vrbadila v javnasti precejinje zaiudenje. Preiepa^eni b: morala stopili sodišče poštena na prste, sicer ne bomo nikoli iztrebili te grde navade, ki je za-htevula pri nas že toliko žrtev. Slika kaže ubitega Dolinarja. Čudna pota naše vojaške uprave Vohunska afera, ki j*? bila n«!avno od-lirita v naši državi in ki je imela svoje glavne eksponente bas v Sloveniji, je šla nekako neopažeuo mimo naše javnosti. Ne bomo se z njo obzirno pecali, dasi bi bilo zanimivo zvedeti njene podrobnosti in nekate-ra kočljiva poglavja, ki pa ne spadajo v javnost. I'omuditi se hoćemo samo pri čuduem poslovanju naše vojaške uprave, ki je žal s to afero v neposredni zvezi. V porocilu o vohunski aferi je bi i omo-rjen kot eden glavnih o^umljeiuev neki Marko Keil, biv?ii av?trijski aktivni častniK, ki se je udeležil kot rezervni kapetan I. klase nedavuega ostrega streljanja naSega topničkoga polka v okolici Ljubljane. Ta go-spod je bil pozneje kot voliun obsojen na poldrugo loto težke ječe. Ob^odba sioer Se ni pravomoćna, ker se je pritožjl na stol sedmorice, vendar je pa jasno, da jo bil lapleten v vohunsko afero. Zato se človek nehol^ vpraša, kako je mogode, da priđe vohun kot castnik v našo armado in da se mu nudi prilika zbirati informacije o vojaških zadevah, ki bi morale ostati tajne. Keil je moral kakor \\si dru^i bivši avstrijski častniki sele prositi za spre-jem v jugoslovensko armado. Tukajšnje vojaške oblasti so uvedle pri sprejemanju bivših avstrijskih ?astnikov v na5o vojsko pov-tem umesten način, da od stopi jo vsako prošnjo najprej Ijubljanskemu pododboru udruženja rezervnih častnikov, ki se o do-tičnem prosilcu izjavi. Marka Keild je pododbor gladko odklonil. Kljub temu je bil mož takoj sprejet v našo armado. Do zadnjega časa se je sploh prakticiralo sprejemanje bivših avstro-ogrskih Častnikov ne glede na njihovo preteklost. Nasprotno pa poznamo mnogo primerov, da nišo bili sprejeti v našo armado bivši dobrovoljci, ki so se aktivno udeležili bojev proti centralnim držnvam. Na eni strani se torej spreje-m.i ljudi, o katerih se pozneje izkaže, da so voliuui. na drugi strani pa vojaška uprava odklanja zavedne Jugoslovene, ki so že za-četkom vojne dokazali, da so iskreni pristaši ju^oslovenske misli. Poznamo vec odličnih dobrovoljcev, ki so bili v Dobrudži za svojo hrabrost odlikovani, pa Še vedno nišo sprejeli v našo vojsko. To so tako zvani disidenti, o katerih naša javnost žal se vedno ni poučena. Dobro bi bilo, da bi se v našem parlamentu sprožilo to perece vprašanje in d» bi vojaške oblasti v bodoce pri sprejemanju bivših avstro-ogrskih častnikov zbrale v*e Miroslavu Vilharju! Jaz nisem Prešernu ■ " / ne Vodniku stric; nabral pa sem nekaj *' • ■ domačih cvetlic. (Vilhar^ Pesmi 1S60, 155.) V siK>J3Jenici Miroslavu Vilharju 1906. piše dr. Josip TominšeJi: *M. Vilhar se kot pesnik in skladatelj po obsesu in po umetniški visini svojih proizvodov ne more meriti s kakim velepes-nikom ali veleskladateljem; po svojem vplivu na široke sloje slovenskega naroda pa ga lahko štejemo med prve naše može. Ne smemo ga pre-sojati le z cne sirani, ampak kot celega člove-ka. Kat tak pa oa pripada prvim našim bodril-cem, za širno Notranjako je on opravi! tekom 20 let toliko, kolikor je učinilo v drugih krajih skupno sele veČ mož in radnih činiteljev; a tuđi v drugih naših krajih so z njegovo pesmijo prvi-krat zapeli, da so »sinovi Slave« in njegove pesmi so tuđi res uesle, ne le umetno zaplajale nekaj prave sa slovenstva k zunanjikom, sorod-nikom in tujcem. Pozabljene so in bodo marsikake visokoumet-ne pesmi in melodije proslulih pesnikov in skla-dateljev, a Vilharjeve se ne bodo pozabile, sin Jih podeduje po očetn, hči od matere...« Tak mož zasluži spomenik in pravo mesto mu je v svetovnoznani Postojni. ZsodHo se Je... Slavljen je bil naš rojak, kajti Vilhar je bil rojen tu v Planini 7. sept. ISIS. Njegova rodna hiša nosi še danes ime Vilharjev dom in 1890. Je bila v njo vzidana spomin&ka plošČa. »čujie gore in bregovi, da sinovi Slave smo!t, Je one-mel Vilharjev klic na tem ponižanem in raz-žaljcnem ter v kot potisnjenem postojnskem spomeniku. Odrnev njegov, odmev ponižaucga in užaljenega je odjeknil v srcih rodoljubnih go-spodarjev in narodnih obmejnih delavcev. du smo sklonili mi notranjski obmejni razdeljeni Martini Krpani napraviti uov spomenik Miroslavu Vilharju na svobodnih tleh pred njegovo rojstno hiso. Vzbuditi hočemo narodno in državno edinstvo na svojih tleh, da pokažemo moć in zavest notranjskega vzor-kineta Martina Krpana, ki se ni bal ne ministra ne birića, ne cesarja ue Brdavsa ker je pozual v svoji krepki duši le rcKino grudo in Ijubezen do nje. Tu na meji črpamo svojo moč iz nepremakljivosti matere zemlje katero utrjuje lepota in Ijubezen do naše sladke materine govorice. kaiere nam ne vzame iz srca tuđi najsilnejši Brdavs. Grča-pisatelj Levstik je s svojim vzor-kmetom Mar-♦mam Krpanom poCastil Notrnajca. ki niV.lar ne spremeni s\ojih narodnih obiiajev in ostane veren svoji materi zemlji, ki nas vse hrani in shrani. Rodoljubi — pobratimi Vilhar, Levstik in notranjski kmet Martin Krpan se nišo bali Žab-jCka, junaki zaslužijo, da se klonimo njih ooni^-rodnim čustvom in dvignemo njih slavo, ako napravimo spomenik svojemu najvredne.tšemu sinu Miroslavu Vilharju, da bo vzbujal in oznanjal narodno in državno edinstvo s svobodne matere zemlje daleč tja po neodređeni domovini: »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« Sprejmke ta naš rodoljubni poziv vsi No. tranjci, vsi Slovenci, vsi Jugoslovani da vzgo-jimo s postavitviio Vilharjevega spomenika v vsi svobodni in neodrtseni Notranjski Ijubezen, slogo in edinstvo našemu obmejnemu narodu, kateremu naj zasije solnce svobode do onih naših naravnih mcj. kjer Še Sepetajo naše vz«u-matere svoje večerne molitvice s svojo nežno deco v svoji večnolepi materini go^-orici. .. Odbor za VI1har]ev spomenik v Planini pri Rakeku oa sv. večer 1927. Ali ti nisem prepovedala ziutrai kaditi! — Saj ne kadim! — Kdo na kadi. Ali ti ne smrdi? In zares, vsa hiša je polna dima. kot iz stare pipe in to se kadi iznod vrat pođnajemnikovih in skoz ključav-nico. Dim najnavadnejŠeKa tobaka. In ravno meni se je to moralo zgoditi, ki kadim najboljši esiptovski tobak. — Georges. tesa ne morem prena-?5ati! Umrla bom! — Ne morem pomagati. Gospod Laribon srne v svoji sobi kaditi, pa če se vsi zadušimo. Gospodu Laribonu je tako všeč pri nas. da ni vec zaitrkoval v mestu. Kupil si ie samo var na netrolej ter si sam kuhal ćelo obed: dve jajci, praže-no meso in krompir. Ne da se popisati strah, ki nas je navdaial od te alkimi-stične kuhinje, ki ie okužila vse stanovanje. Samemu vragu bi prišle solze v oči od tega smradu. Imeli smo malo Touluzanko. Jeanetto za služkinjo, prav pridno deklico. Kot sem že Dovedal. ji je Laribon dajal 60 frankov. da mu je postiljala in Dometala. Jeanett je za-voljo te posebne službe zanemarjala nas. Ta stari mladenič jo ie začel ob-sipati z darovi, se ji laskati vsled njene Iepote in se z nk) zabavati. Začela je polagoma delati samo zanj. Moja Žena se je tega naveličala. »Spodila Jo bom!« — Ne, teza ne boS stortla! Ako tuđi najdeš drujro. bo Čez 14 dni ista pesem.« Podnajemnik. ki ie bil dozdaj vsaj zdrav, je obolcl. Neko noč zaslišiva klicanje. — MogoČe je bolan? Poslušaj malo pri vratih! In zares, jrospod Laribon se je jezno pogovarjal sam s se-boj! — Ne šalite se. gospoda, z reakcijo! Vi pravite, da sem jaz pijan? Jaz? Ah! Še enkrat me udari... banda! Jaz, Laribon, vas že naučim! Moja roka je dolga. ako le pomigam, pa vas uničim! Vsc! Na to zopet, kot da ie nekdo pa-del na tla... neartikulirani vzdihi. in nazadnje strahovito smrčanie. še huj-še kot navadno. Ko sem drugo jutro šel od doma, me ustavi vratar: — Gospod, ali veste, kat se je snoči zgodilo? Vaš podnajemnik je prišel domov. ne zamerite, popolnoma pijan. Zaletaval se ie. da že ni bilo lepo. Ker ni našel takoi stopnic, je začel tuliti Češ. da so mu iih nalašč premaknili. — Napravil ie tak hrušč, da se ie vsa hiša zbudila. vsi so se že priložili. Drugi dan okrog tretie ure popol-dne zaslišimo straSne glasove, da se je zopet vsa hiŠa razburila. Naš podnajemnik je Dihal v saksofon. Opozoril sem ga na red, a on mi ie odgovoril: — Dragi gospod, preči taj te našo po-codbo: — na klavir ne smem igrati* | ni pa prepovedano igrati saksofon, ki ga najdete v najboljših džezbendih. Nima pomena. da bi mi pretili s kaz-nijo, ker ne delam nič kaznivega. Se priporočam! Na vse načine sem se trudil. kako bi se rešil tega groznega nodnajemni-ka. toda on je imel zmerai prav. Ena najboljših idej mu je bila, da zažge zastore. Prišel je pijan domov oa si je šc skuhal punč in pri tem mu je plamen iz samovarja skoro objel zastore. Prišli smo še ob pravem času in prepre-Čili nesrečo. Gospod Laribon ie sedel na tleh in se smehlial. Po šesti hmesecih sva izčrpala vse svoje moči, stanovanje nama ie postalo peklo. Nisva se več upala odhajati z doma iz strahu, da nama ne razruši hiše. Prebil je strop, zamašil je cev svojega umivalnika z lasmi. cunjami in papirjem, nalezljive bolezni, špansko. influenco, garje, koze, nant je nosil domov. In kakšne izdatke nam je to povzročalo! Gotovo 5000 frankov v pol leta! Ko je preteklo 6 vnaprei plaćanih mesecev. sva mu poslala račun. Od-srovoril je splošno. naj pocakam, češ. da pričakuie denar. čez dva tedna sem mu poslal iznova račun, zooet prošnja, naj pocakam. Srečal me je na ulici in rekel: — Ne mislite, da se boiim vaših groženj, ker sem se osigural pred va- | šo jezo. in da veste, ne plačam vam niti vinarja. Tukaj je zakon, ki zabranjuje gospodarjem mebliranih sob. da bi odpovedali studentom. — Vi ste student? V vaših Ietih? — Da, gospod! Preišnii teden sem se vpisal v seminar živih orientalnih jezikov, pa sem si izbral kitaiski. ki ima 27,000 znakov. Minilo bo nekaj let, da se vsega tega naučim. Letel esm k hišnemu gospodarili: — Gospcd, rotim vas, vrzite me ven! — Gospod Georges, ako bi mi to ekli pred pol leta. bi vam dal še od- škodnino. zdaj pa imate podnaiemnika. ki mu ne morem odpovedati. — — Toda jaz zahtevam svojo odpoved. vrzite me ven! — Ni mogoče, vaš podnajemnik ie zapreka. Po ugovoru ste še štiri leta moj najemnik. in za ta Čas mi boste tuđi plačali. Se nekaj! Ker ste oddali sobo. vam moram povišati najemnino za 4000 frankov. — Toda — gospod Laribon mi nič ne plača! — Vaša stvar gospod! Vi ste iz pohlepa za dobičkom občutliivo zmanj-šali vrednost moje hiše. pa troite tuđi posledice svoie neumnosti. Z ženo sva prodala vse skupaj in se izselila v Kanado. Cez Det let, ako se razmere sDrenrene. se mordu vrne-va nazaj na Francoskc. Prosveta Repertoar Narodnega gledaUiča ▼ LfttbHani. DRAMA Zać«(ck ob 2t. ori zv«itr. 7. januar?:!, sobota: Mno^o hrur»a ra tiiw. Ređ C 8. 'aouar.ia. nedclja: ab 15. uri pop. Pctcrčkovt ^oslednjc sanje. Ljudska predst«\i< pri rnii. cenah. lzvcn. 9. unoara. poncJcl'c'i: Div ju raca. RcJ A. OPERA Zaw«tek ut pol 20. uri zveCer. 7. rjnunrU, sohom: HMtmjnmvc ;vripov««l»». Ljudsku predstava pri irredno rniianih cenuh. 8. Januaru, ntdt-ija: nh 15. uri pop. Čarobna pi-iia!. LMJN\a r»rcđ*??va pri znižanih ct-ntU. — Ob p*'! 20. urj /večer Orlov, opereta. Ljttdsk* ;ircdsta\a pri m&anib cenah. 9. Janaarju. puncdcljek: zaprto. • Gostovanje Šentjakobčanov v dramskem giedališcu Clani 5»cntiak('tiskcza odra j;n>tu.e.v> v i rodo dne 11. t. m. rvcCcr v ljubljanski drami t vek-zahavno iu ricktno tr^dciaii.sKo Molnarjevo ko-rnediio »I^ru v eradu- v režiji c Milana Sir-binvka. Ktr ;e n.nedeuu i»:ra r»ri prc-niicfi in f*n-n>»'iii!i rc;>ricah nj dumuCem fxlru iclu tboz le-po *ui>kro7enetf.t igranja vsestranski ratlulrtin priznanic in s,*>luin«» pohvalo. >m<» doceta uver-jeni. da b■» vzhudila tuđi pri širli Uvno&ti uino-?> ncr»risi!;cnc zabave mi zanirntnia, Ljubijan*lki jivu.iiiški pJblik; ;>a se zacno nudi redka priftka, d.i objektivno prcMdi *motrcnr> in neumorno kulturno dc!r> skr.Mnncsa a iramati^nn umef-nost intenzivno že VI!. >c*i;o zoje^esa r»^^dnle«t-nega f>đra Upamo, Ja «c bo p. n. ohCinstvo s šlevilaim pr^setom predstave s Iiva!cinos>tjD ođdolifto idealnim in pa/rtvovalnim d:!etant%liim amaterirm, ki vztrajno ia z \ idnimi UNpehi Siriio prosveto med slovenskim nar •*l«">:n. Hhratu pripomnimo, da je >en:iaAob.ski an>4:nl)J že v prvi seriji tvo-'esa nbstr>.ia z najle;>sim u>pehoni c^stova! v drami v ;:iniiu in >ivjcu>tu V)22. n pritiki vsest)-kolskcza zleta z Govckar-Jurćičevim »D«etmi bratom« in ?. rusKa dramo: »Spava? umja de-ktica.« Ta^ratnc pred%tave ^cntjakohAkcea odra so ostavi'c v ^r_?h na^ih vrlih Cchov-S^kolov in druffih slovenskih Sokolov naiujodneiJe um- • j>e. — Od teUai je potc*!o nad pet let. Zato se prepričajmo o n.iprcdkii marTjivih ?eiit.;akotr£j<-nov in napoJninio steduliiče. UubUaa»kj draau ponovi v letosnj! sezoni 51iake*;>eurc;t;v j komedijo »Mnogn hru^a za ml*. Pr\u repriza tega vfornega kUsi^iesa /e!a je danes a «oboto /a abonente reda A. Ncdcljj v ItuM|M9kem ricdaMi^u. Jutri dne S. t. i.i. >c :* «'e v t.u.^^injiU: •>£>*■'ri popol-dne ob treii priljubljena, veća') tepu Vcrdiic»a opera »RiKoIctto«. Zvcčtr *»b pi»l 2(». uri ?a noc-retu »Bajad»:ra» v obi^uVui xasedbi. — Pram* pu vprizuri popotdnc ob 15. uri nc;>rc-khcur> zadnjtkrut v tcj sezoni Pctcfčkovc f>«*sleiit!ie *an.H;. Ta božiCna ijra, ki grc 37 UZ na naiem odru, je i/.redno pritncrna na^i mladini, za katero je t.idi napIsatK;. Vsc tri ncdclj^ke predstave sr> ljudske pri zni/anih cenah hrt/, oblasl-nesa davka. Na klavirskem koncerta, ki ;j priredi »W venska piattistlrcski. Rimski-Korsakov in Horodšn. Napisat ;c celo vrsto klavirskili dd. r.anc simioniine pesnitve. over-I'Jtc. iiinionijc itd. ]/rnt-d klavirskib skladb r»a je najbolj znana orijental&ka simfonija Islame^. ki je >talno na repertoarju vsch pian?«;tov vseza sveta. Pret!prvjdaja v&topnic zu koncert se vrši v MatiOui kmigarm. Izmed ruskih kompoaistov se v pogled-n;c:u Času nuip.«so.>tc;e jjavaia ime Aleksandra Skrjabina, ki je ustanovite!! ruske moderne j;!asbe. Na klavirskeui koncertu, katereca priredi v ponedeljck. dne Q. t. ni. piatiistka sa. Dana O )!:j-Kob!crjeva, se ii;ra.:o 4 njegovi preludiii i/, <<•?. U. ki so pisani odlovtio Še ^>oć Chopi-novini vplivom. Za njim pa se takoj igra Satan-sku poema, v Kuferi se nani kaić Skrjabin kot samostojen skladatelj liodeč po popoJnonia novih jw>Jemih potih. Satanska prema Je bentimeov*.-na zaljubljena melodija, katero ru*i nerestano ironiien »meh, dukler jo popolnoma ne uduii, Koncertno publiko optrzariamo na ta ■koncert, brez dvoma najodliinejše sluvenske pianistJte. Nedella v marlb. gled. Da se otnegočt tuđi žatiaiijnn gostom jmjsci opere, se vprheori v nedeKo 8. t. m. popoldne ob 15. uri melođi-inr.n:i. najpopularncj^a Verdijeva opera »Travi. ata*. — Zvewer oh 20. pa letaSnia privlačna opereta »Takrat v starih časih«. — - Peterčkove poslednjc «n}t» vc iićrajt* zadnjic v kioinii sezoni v ned«ljn, dne S. t. m. nt> 15. uri popoldnc v Ijubtjan-ski drami kut Inidska predstava pri pružanih cenah. Venli: Rijcoletto. V ncdcljo 8. t. ni. popoldne tl> 15. uri se poje v ijiAlJansIci operi Vcrdijeva opera *Rigoletto*, pri kateri sode.aijejo sledeče operne moči: c Ho* lodkov — R&olctto, Vojvoda X se. Kovač, Sparafuccile — z. RurTrpelj. GUda — ga. Davi do va. Madalena. njena sestra — sa Thierry Kavčnikova, Giovan* — cna Španova, Ostale vlocc so v rokah ec. Janka. Mohoriča, Perka Ram5aitove. Jeroniovc i« Sekule. Opero dirigira ka-pernik c.Balat-ka. Zvečer ob pol 20. uri pa se poje Kal-manova opereta *Baiadera> v dbičalni za-secfbi pod vodstvom kapelnika g. Neffata in v režiji g. Povheta. O"he predstavi *»ta liudski pri znižarrih cenah. &Q<4*>\oy z žicon k#r so BijfcffiW fei s^OiflMH« Stran 4« •SLOVENSKI NAROD* dne 7. januarja 1927. Stev 6 Dnevne vesti. -* ftftdseton dogtdek ha dvtrn. Ka dvoru pričakujejo v najkrajšem času radosten do-gođek. Zdravnik-*pecijaU*t dr. Zdravkovič je bil pozvan na dvor, da odredi vse potrebno. __ Prasnovaaje ro]stn«g» dne kraljice Marije po šolah. Rojstni dan kraljice Marije Marije dne 9. t m. se bo odslej prainoval po fiolah tako, kakor kraljev rojstni dan, t j. kot državni praznik s službo božjo. Ta dan je pouka prost. — Rojstni dan kraljice in železničarjl. V območju ljubljanske direkcije državnih žcleznlc se bo rojstni dan kraljice Marile 9, t. m. praznovai kot državni pravnik, ka-kar je to določil direktor. _ Ministrekl pređsednik ▼ avdijenel. Radi božičnih prainikov je v Beogradu nastalo politično zatišje. Včeraj opoldne je bil mi-nistrski predsednik g. Velja Vukičević v krajU avdijeod pri kralju. Avdijenca je bila bolj formalnega značaja. — Likvidacija kronsklb dofeov na Ce-SkoslovaSkem. V kratkem bo rešeno sporno vprašanjc slede likvidacije kronskih dolgov naSlh državljanov na Ceškoslova-Škem. Sporazum bo dosežen po pogajanjlh med zastopniki naše In če§koi*lovaške vlade. __ Preblvalstvo Beograda, Po podatkih elavnesra zslaševalneja oddelka ie bilo Ia. ni v Beogradu 343.632 prebivalcev. Od tega Je bilo 121.902 moškfh, 74.661 žensk in 47.069 otrok. __ Koliko plača Zagreb davkov. Zagreb 5c plačal lani 41,755.958 Din mani davkov kakoT predlanskim, predlanskim pa 60 mili-Jonov mani, kakor leta 1925. Pač pa je pla-čal lani dohodninskega davka 5 milijonov več kakor i. 1936. — Most čez Dunav P*l Pančevn. V prometnem ministrstvu so izdelani podrobni nacrti železniške proge, ki bo vadila preko fiovega železniškejfa mostu, ki se jcradi čez Dunav Pri Pančevu. Generalna direkcija vod je odredila svoje inženirje. ki bodo gradili nasipe in poskrbeli za meli.ioraciio zem-I.HSČa. Ob nasipu na Ievi strani Dunavu na- • pravi jo cesto, ki bo vodila Čez most do Pančeva. ZelezniSka proga bo vodila od glavnega beogratekega kolodvora do Kara-burme, od tod pa čez most do sela Ovci, od koder bo podaljSana do Pančeva __ Razplsana Inženjerska služba. Pri kontroli mer v Beogradu odnosno pri od- | seku za mere v ministrstvu za trgovino in frdustrito je raspisano službeno mesto strojnega ali elektrotehničnesa inženjcrja. •Prostile le treba vložiti najkasneie do 1. fe-bruarja. — Defovanje zagrebSke reševane postaje Zagrebški listi objavljaio kratko statisti-ko o delovanju prostovoljnega reševalnega društva v letu 1927. Reševama postaja je ćelo leto napravila s svojimi avtomobili 3116 vožen r, za 774 voženi več, kakor leta 1936. ReSevalna postaja ie intervenirala v 291 slučajih, ko je prišlo Dtiđem na ulici nenadoma slabo, pri 216 nesrečah, pri 70 slučajth samomora odnosno posku?enega sa-momora in 22 umobolnih je prepeljala v bolnico. Ražen tega je prepeljala 2378 pri-vatnikov iz stanovanj v bolnico. __ TnJcI v Beogradu. V preteklem letu 1927 je potovalo skozi Beograd 15.311 tu.i-cev PrimerjajoCa statistika pravi, da je tujski promet v letu nekoliko nazadoval na-pram I. 1926. Naiveč tujcev je prispelo v Beograd iz Avstrije (2890), nato iz Čeho-slovaške (2S74), iz Nemčije (1960) in Madžarske (1880). Tirjci pa so bili dalie tuđi iz ramih azijskih, ameriških in drugih držav. Po narodnosti so tujcl pripadali 47 narodom. Veliko je Steklo stalno v Beogradu nasel'e-nib tujcev. Največje Čehoslovakov (1797), dalje Avstrijcev (101$), Madžarov (030) itd. Stalno v Beogradu naseliemih Italijanov ie 450. — Živalske kužne boleznl v mariborski oblasti. 2. t. m. je bilo v mariborski oblasti 33 slučajev svinjske kuge, 2 stekline, 2 če-belne gnilobe in 1 vraničnega prisada. — Gospodinjska šola v Smlhelu pri No. ▼em mestu razpisuje poletni sospodiniski tečaj, ki se bo vrSil od 15. marca do 15. av-gusta 1928. V tečaj se spreimejo notra-nje in vnanje gojenke. Prošnje za sprejeni ie vložiti naipozneje do 15. februaria ti .. pri vodstvu gospodiniske Sole v Šmihelu, p. Novo raesto, kier se dobilo tuđi vsa potrebna po-iasnila. Prošnji, k: je kolka prosta, se priloži krstili list in zadnje šolsko izpričevalo. __ Velik požar ▼ Beosrrado. Včeraj 6. t. m. okoli 3. zjutraj je iz>bruhnil v kinu >Pa-ris< v Beogradu na Terazijah velik požar, ki je unifil strojni oddelek, blagajno in del dvorane. Požar je nastal vsled kratkega sti-ka. Celokupno Škodo cenijo na 100X)00 Din. — Nesreća z diaamltofL V Prečni pri Novem mestu se je včeraj igraj 13-letni po-sestnikov sin Adolf Može z dinamitnim nabojem. S kladivom je tolkel po njem tako do]zo, da je naboj eksplodiraL Dinamit je Možeta težko rani] po obrazn. Po prvi zđravniški pomoCi so ga prepellali v ljubljansko javno bolnico. Iz Ljubljane —U Proslava rojstnega đne Nj. VeL kraljice Marije. Rojstni dan Ni. Vel. kraljice Marije, ki je po brzojavni odredbi g. predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle državni praznik in se ima proslavljati kakor rojstni dan Nj. Vel. kralja, se praznuje dne 0. januaria t. L s s!o-vesno službo božio, kateri prisostvujejo dr. žavna oblastva in uradi z vsem osobjem. V ta namen se vrši v tuk. stohticl sv. Wko-Uja ob 10. slovesna pontiMkalna ma$a, po katen se bodo opravile svečane molitve za kratjico. V pravosJavni kapeli se vr§i tega dne svečana služba božja ob 9.. v evanzelj-ski cerkvi pa ob 10. Vsi državni uradi in 'a\na oblasrva naj razobesiic na svojih po-slopjih državne zastave. V Solah se ne vt-ši pouk in v državnih uradih počiva delo. Med slovesno službo božjo v stolnici naj bevdo trgovine in obrati zaprti. — Čestitanje pri velikem žu^ann odrade. —Ij Na dan rofstnega daeTa Ni. VeL kraljice Marije razobesi mestna občiita na svojih poslopiih zastave. Obenem pozi vila vse hišne posestnike, da tuđi na svojib po-slopjili razobeslio zastave. _ Današnja operna predstava je odpo-vedana in sicer iz razloga, ker ni mogel dopotovati g. Križaj iz Zagreba. Opera ostane danes zaprta. — Jutri, v nedeljo, poje vlosro SparafucHa g. Betetto. To prilfko naj nam bo dovoljeno porabiti za ugotovitev, da je naša gledališka uprava v beganju občin-stva z raznim!, v zadnjem hipu napoveda-nimi izpremembami naravnost nedosegljiva, Ze opetovano se je pripetilo, da je tekom dopcldneva tri_ ali štirtkrat spremenila repertoar in da bombardira uredništvo z no-icami. o katerih človek ne ve, ali so za» nesljive ali ne. Ta zme&njava postaja že ne-znosna. Gledalilko vodsr\'O nai namesti novo moč, ki bo spravila ađministracik) v red. —Ij Kako velik je žeiodec Ljubljane. 2e na staresa leta smo objavili v »Slov. Naro-6u< zanimive podatke o vellkosti Ijublian-skega želodca. Zanimiva je tuđi statistika modernizacije mestrje klavnice glede v njcj zaklane živine. V preteklem letn te bilo v n.'estni klavnici zaklanih 115 bikov, 5036 vo-lov, 164 juncev. 2815 krav, 20? junte in 10.453 telet. Vidi se, da Ljubliančani zelo ljubijo telečio pečenico, kar kaže tuđi okolnost, da je bilo poleg tega v mesto pripelia-nih še 5154 zunaj zaklanih telet. Tuđi kon;-sko meso priia nekaterim Ljubljančanom. V klavnici sta dva konjska mesana zaklala 319 konj. od teh enega v sili, in 193 kobil, od teh eno v sili. DaUe so v mestni klavnici zaklali 1334 ovac, 447 iagnj^t, 199 koz rn 331 kozličev. Rekordno ie Stevilo zaklanih ptašičev. Nič mani kakor 22.879 komadov je bilo zaklanih, od teh pa ie bilo za uživanje tresa od 34 celih zaklanih oraSičKov prepo-vedano: vodstvo klavnice Je zaplenilo poleg tega še 410 kg praŠIčevega mesa In rabi anilo prodaio mesa od 75 komadov ćele živine-, v sploSnem je zapletiilo 13^43 kg ra-zrega mesa, kl ni bilo v smislu veterinarskin predpisov užitno, odnosno ie bl!o okuženo. N^tveč je klavnica zaplenlla kravjega mesa, nnnrreč 10.514 kg. V Llubljano ie bilo pod kontrolo mestne klavnice pripeljano: 18 komadov zaklane goveđe, 5154 tetet, 2597 pra-šičev, 2043 drobnlce. Raznih mesnih Izdel-kov ie bi1o v Lnibliano prlpeljanlh 59.305 kg. Ij Pravoshrrni bohh ▼ LjnUjani. Za pravoslavne božične praznike se je vreme Ur premenilo. Mraz je ponehal in termometer se je že dvignil oad ničlo. Kakor druga leta, je ljubljanska garnizija tuđi včeraj na badnji dan odšla v Tivolski goad, kjer je posekala božično dreveece. Badnjak so odneeli oajprej komandantu dravske divizijske oblasti generalu s- Danihi KalatatoviSu in nato Se drugim poveljnikom poftamnih vojnih edinic —Ij Mednaredna dijaška koalerenca ▼ Ljublj&nL Včeraj zjutraj so prispeli v Ljub-ljano s tržaškim brzovlakom Član i glavnega odbora Mednarodne dija&ke konfederacije, ki 6O se bili sestali v Malogi v Svici na pred-konferenco. Na glavnem kolodvoru bo goste pozdravili zastopniki jugoslovenskega dijaš-tva z g. Ilijo 2.i vančevicem na čelu. V Ljub-ljano so prispeli: predsednik konfederacija dr. Mallini (Italija), podpredsednik ini. Vac-lav Paleček iz Prage, dr. Herberl Graes-sler iz Danske, Camille Ernst iz Francije, Poljak Jan Pozarvski in tajnik kontedera-čije Bolgar Hristo Bačev, kakor todi Amgri-čanka misa EUen Loinaa. Konferenca bo trajala do torka iat.rn.inbo raspravljala rasna vse dijaštvo zadevajoČa aktualna vpra-šanja, tako vpraKanje medaarodaih dijaSkih legitimacij, vpra&anje iapopolnitve dijažke organizacije in drugo. Vesraj popo&dne je bil oiji aestanek jugoslovenskega dijaftva, ka-terega m se v tepem ftterilu udeležili xa-stopniki iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in drugih meet Daoes te otvori slarnoetno ibo» rOTanje, o katerem poročamo na dragom mestu. —IJ ZaaianiT*sti a ^MjMBskefm orajii poslopja Glasbene Matice. Kristoti$-Ba£ar: Blore. otroške nhleke! 3-T —U »Ples v narodnih noSah« Jadranske straže dne 28. t. m. obeta bki najle$>ša in najzanimiveisa prireditev ćele sezije. Zanimanje )e veljio. Javilo se je že velrko sktipin. Cenjene dame. ki žele narodne no-Še gorenlske, koćevske, belokranjske ali tuđi hrvaSke in slovaSke, prosimo, da se ja-vijo vsaj do 9. t. m. pri damskem ouboru Jadranske straže pismeno. OcH>or se hoče potruditi, da vsem usrreže in da narodne no§e na razpolagi, kolikor jih §e ni odda-nih. Se od lanskesa leta nam je pestra slika te prireditve m animirana zabava v pri-Jetnem spominu zato se nadejamo ravno tako vel'kefca obi^ka rudi letos. 18-n —IJ Plesna 5o!a «a Taboru nudi vsem plesatkam in plesalcem naiugodneiso priliko, da se nauče zadnje letoSnie plesne no-vitete »Theyale - Biue^«. Pouk vodi pleso-vodja z- J. KoSlček. Plesne vale se vrše vsako nedeljo ob 20. uri, v veliki dvorani Sok. LucK, znamka št K>17. Kdor jo Jma nai Jo odda Tabor, $t. 6. Lorber. —IJ Mestno središče »Trezne Mladine« v Ljubljani Danes, v soboto, ie članski se-stanek ob 18. uri v Akademskem kolegiju. Udeležba je c^vezna za v?e člane! Z bratskim pozdravom! — Tainik. —Ij Društvo za igradbo in vrđrfeva&je Sokolakega doma na Viču ima svoj letosnji redni občni zbor v soboto dne 21. januarja t 1. ob 8 uri zvečer v Sokolskem domu na Viču. I5"n —lj.TrgeTski ples. Senzacija vsake plesne sezije je bila in ostane prireditev tradi-cijonalnega Trgovskega plesa. Vrši se ta ples tuđi to sezijo in sicer v soboto 14. ja-nuarja 1928 v veliki dvorani hotela >Unionc in obeta biti v resnici ena naj§ijajnej5ih plesnih prireditev letosnje plesne gezije. Ker je vstop dovoljen Ie proti vabilu in so ista že razposlana, se naproSajo vsi oni, kateri bi bili pri obilnem razpečavanju vabil pomo-toma prezrti, kakor tuđi oni prijatelji društva, ki bi se želeli te priznano najlepše prireditve vsake plesne sezije udeleiiti, da to nemodoma prijavijo društveni pisarni Slo-veziskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Gradiš*« 17.-I. teleion fit. 2652. ,,■■-.■■ lS-n —U Smrtna nesreća. V ljnbljansko javno bolnico so včeraj opoldne prlpeliall 20 me-secev staro hčeTko trgovskesa nameSCen-ca Mllenko Barborič. Z vrelo vodo se je doma v kuhinji opekla po vsem životu. Kljub takoišnj! zdravnigki pomoJ! dekllca ni moda prestat! hadih bolečhi ter Ie v boraid podlegla tezTeim opeklinam. —8 Rlzlko đela. V tovarni »Tova« je vCeraJ dopoldnc stroi odtrral 30-Ietnenm delavcu Fraticetu KuSrrlnu Stiri prste leve roke. TakoJ so mu za silo obvezali poško-dovano roko, rta kaT so ga odprilaH v javno bolnico. —II PoskttSen samonor z Uzolom. 5a-momodhm manfja, kl se )e v Ljnbljani pojavila preteku mesec. 5e vedno traja. Včeraj opoidne ie 34letni Sofer Viktor P. doma na stanovanju fzpil večio količino lizola v samomotilneni nameun. DomaH so takoj obvestili rešeralno postajo, ki ie nezavest-nega Soferja, zvllaioCefa se v nudih krčih v ZeTodcn, z TcSflnim avtom prepetjala v bolnico, kjeT so nm na Hnmrffttem oAldkn irpraH felodec Sofer P. Je Wl 5e pravo-e?sno rcSen m se seđtif že nahaJa lxven ne-vatnosH. —8 Prizor Iz rfnske irletL SečeH sta iw>fl v »eH vfnsfd kteti Štetan, kl Je od svoje žene točen, In bahati Lovronc, W Ic ifnbosTrmen na srofo fenko. Lovrcnc Je ra-Cel Stefana zbadati hi mu očftati. da hod! k nJe*OTi žerH v vas. To ie Stefana zelo razfarilo. Stisni! je pest !n butnil s »fteoc Lovreitca naravnost v oko. Lovrenc le po-Mtel k straZnilni, kt Je nato zapfsa! Stefana v protokol. Štetan bo sedaj imei sftnost! pri okrajnem sođlSčv rad! UhJre telesne ^po- SJCOđb^ —4J Male tatvine. Na Folianski cesti »ta. ] nujočemu bančnemu poduradnlku franu ; Spindterju je neznan tat odnesel razno oble- ! ko In par čevljev v skupni vrednosti 1000 ! X>in. — Neznan zJikovec si je v noči od 5. j na 6. t. m. dovolil nesramno 5ak>. da Ie s > hiSe St. 3 v Šelenbarsovi iftlci odnesel na- I pisno desko zdravnika te prijel In odvede!, no stražnlco. Pollciia Je od vjera) do danes dopoldne preje!a nas'edrtfe r>HJa-ve: dve maos:o^čenie v oficirskem ldne v mali dvorani N'nn c^eea drvma —c Občnf zbor Sofcolskeet s telovadbo v Sokolskem domu v Oaber'i]. Fond za slovensko Akademijo znanosti in za Narodno galerijo Poziv slovenski javnosti, naj i-rispeva v Fond za Akademijo in Galerijo, ki bo pod-laga za ustanovitev naših najviših proevet-niii zavotlov, je našel popolno raiumevanje. Objavljamo prvi seznam prUpevkov v ved-nost slovenski javnosti iu botno i>o&lej redno priobcevali imena darovateljev v ćaijov-nem redu. A) l'staiiovitelj Akademije in Galerije. (Dar najmanj 100.000__Din). Mestna oblina ljubljanska je z dopisom &L 10667-27 (4-V. 1927). vctirala 300.000^. Din. - Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je izplačala 15. aprila 1927 znesrk 100.000 Din. B) Zidarji Akademije in Galerije. (Dar najmanj 10.000.— Din). Meatna občina celjska je z dopisom 5tev. 4126-27 (16.-1X 19-J7) obvestila upravo Fonda, da je postavila v proračun 50.000.— Din za Fond. — Trbo-veljska preinogokopna družba v Ljubljani je izplačala dne i»0.-XII. 1927 znesek 5O.000 Din. C) Darovali, oziroma votirali to: po 5000 Din: Mestna občina Ptuj; po 3000 Din: Neimenovani; po 2000 Din: Mestna ob&na Kam-nik, Mestna občina Kr&nj; po 15U0 Din: Mestna občina Breiite; po 14U0 Din; Univ. profesor dr. Matija Murko v Fragi; po ltX)O Din: Msgr. Viktor bteika, prof. Simon Dolar, univ. prof. dr. Izidor C&nkar, trika občina Koujice. občina Meiic*, občina Dobru-nje; po 600 Din: dr. France Stele, dr. Josip Regali; po 350 Din: tržka oociiia Sv. Trojica v Slov. Goricau; po 250 Din: občina Zagorje ob Savi; po 200 Din: občina Mofcte pri Ljubljani; po 120 Din: Alojz Smrekar, Ljubljana; po 100 Din: Orlovski krožek na Verdu, ob* čina Rakek, občina Kokarje, občina Dravo-grad, občina Ljubno; po 50 Din: vesela družba pri >Bergantuc, občina Rajhenburg, občina Gradišče ob Dravi; po 20 Din: obči-na Spodoje SeČevo (Rog. Slatina). '* Narodna galerija, kot upravitelj Fonda, izreka vsem darovateljem iskreno zahvalo za razumevanje ia podpiranje naSe najvežje kulturne naloge ter prosi ostal« slovenske ob-čine, zavode in posameznike, naj eledijo igledu prvin darovateljev. Fond ima svoj lastni Čekovni račun v Ljubljani Št 1C^35, Izpred sodišča NEPOŠTEN PRIJATEU. — Vidiš ga, kje ei se pa ti vxel, jo po-idravil Janez Štrbunk svojega staroga ajian-ca Matijo, ki je rezal nekega decemberake-ga jutra meglo po PreSernovi ulici — Prav xdajle sem se pripeljal s do-lenjcem je odvrnQ Matija in podal Strbunku svojo desnico. Potem pn je povabil v krčmo in ga vpraSal to in ono. Strbunk j© pripove-doval svojemu prijatelju ialostno tgođbo, da je brez službe in Matiji se je tant tako smilil, da je pokliča! še ea liter rina in toplo kranjsko klobaso, da si ie i ujo priv«»l gtrbunk dušo. Tako se je Matija precej xa-kasuil. Naenkrat se je spomnil, da mora §e na poSto, kjer je imel vplaCati na đve polo*-mci 666 Din. — Kar meni prepusti, bom pa jas opraviL, — se je pooudil fttrbunk ta vesel sprejel od Matije polaznici in denar. Matija se je še nekaj Časa s prijateljem zabtvaU potem se je pa odpeljal in m« ob-ljabil, da priđe čex par dnJ spet v Ljttbljaoo, da naj ma đo tedaj preskrbi potrdilo pofttno hranilnice. Strbunk je pa oddal na posto samo eno poloiako in plačni 150 Din, dočlm ti je 515 DUi pridržal io na poloinici ponaredil iig. Priiel je Mafija spet v Ljabljano in dobil obe potrdili o plaČanem denarju. Ker je do-ber človek in usmiljenega srca, je spet povabil dtrbunka na malico. Kmalu je pa Ma-tlja debelo gledat Ko Je naareo prUel 09 Dolenjsko, ga je čakal opornin. ukaj ne pla-Ča še 515 Din, da bo moral km-ilu plafati, ■iicer bo rarabljen. — O, ta Strbuok, ta ga je gotovo polomih — je zavpil Matija in šel glea *em si poiiiagal, — »e je ta^ovarjal fetrbunk. — Lepo nte iM>plačali Matiji zaupanje, ki ga je irael v vas, mu je dejal MKlnik- — Zakaj nii j© pa zaupal, jaz danf? ni-komur n*1 zaupani, najmanj pa ljud^m, ki »o brez službe, je tnlil štrbunk. Matija s« je kislo držal in proail so^laika, naj Strbunki za tistib ola Din Ie pošteno z-i^ije, saj de-narja itak ne bo videl on __ Matici nikoh več. Strbunk je pre^krbljen ia te<3en dni, dobil hrano in stanovanje v «\pom% 4a ma ne bo treba goljufati. UMRL JE VSLED OPEKLIN. Mixarjeva žena Pavla £tolfa v Sp. Loltah ni bila Se nikoli kaznovaon. Zdaj je pa morala pred kajenski senat deželnega sodil?i in *<* zacovarjati radi pregrp**<^ zustila prevzeto dolino pažnjo nad otroknm. ki se «»rn no-varaosti ne more čuvati. Otroče je» %>lezrla se je in videla, da jf Zdravko padel na razbeljeni Rtedilnik. Zadnbil č-e opeklin*'. ki so povatro-Čile njegovo smrt. Obtoinica je očitala Pavli malomarnost ravno zato, ker je posadila otroka na nefci-varovano peč nnd razbeljen stedilnik. So-diič^ je u poštovalo toženkin zagovor, ki fm trdila, da sta se ji idela otroka na pe^i £• najbolj na varnem; obsojena je bila *.arao nm 5 dni strožega za pora io 1 post Film Tragična smrt filmske dive t'rancoiko filmsko ifralko Claude r rance f« naSli v Ćetrtek mrtvo v postelji. Zastrupljena }e bita s plinom. Vse kaže, da jre za samomor. Pokojaa iilm^ka diva je bila znana po svojih vlocah v raznih fraocoskth filmih, sl»s.ti v navejiem lilmu »Skrrvnost tpalnnje Madam« d« Poinpađour«, v katerem ]e igrala vlogo &lavn« markize. V nasprotju z mnogiai drugim' film-siiimi i£ra!karai Claude France ni jKiznala trujeve poti du lilm^ke ilave. Grofica de Schillv — tako se je namreć pisala Claude Franc« — k opozoriU naše filra&ki svci sluCajoo pri ucVi dobrudeiai prireditvi maaega hlnr»ke»a :u*Jj-strijaica Oaamonta s svojo Izre^lno lepotti. Kmalu ie nastopiU v slavni vk>£i v zsaa&em filmu »Karneval Resnice«. Prv >:ifo je nuMopai-i pod imenom Diana Ferva'.. Leta IM21. je na&to-plla v mnogih srednjih ;n slabih filmih. Na-slednjesa leta }c ijrala v pastolovske.ro tiinm »Zeleni dijamant« prvič pod unenorn Claude Fratnce- Potem je aastopala v tilmih »Oč« Go-riot«, »Viokttes ImpcriaJes'. »Čarobni prioc«. »Faufaa«, ia »Zibelka bosov«. Grofico de ScbM-!y so spoznali nedavno rudi Dunajcani. ker Je bila pozvana nj Ditnai, da nastopi v Kla\D!h vlogah v avstrljskih filmih »Pension Oraitncr« in »Modemi rakont. Frtncos^i iilm ie itsrtibil f n]o eno najbolj nadariemh film&kito Irrtlk, pa T'Jdi eno najboli irra«!t!h predMtvtiic tranco^ke arlatokTacI^e. Nov ruski film V Rusiji j*o izVražja atamaaka . Ta ataman-ka po pravici zasluži svoje ime. Naeto^a ko) barbarski, razuzdan, sadističeu in krut ien čki nestvor, ki uživa pri |*>yl<*«lu na blra^iio krvoprelitje ia žasa driavljauske vojne. Ki-vava revolucija L 1917. tvori okvir ouvega ruskega lilma, ki bo najbrfc izpudrinil \\\*~ temkinac Ln >Carja lvauai iui platou. Rdef^i armada je na potiodu proti Crnemu morju. Bivži mornar, ki vodi bolj^eviško armado^ pade v mreže vražje Čerke^ke Liolke, vofii-teljice rarbojniške tolp«. Lepa strastna C«*r-keska omami krvok>čne*a mornarja, ki me adjutant na vse naime prigovarja, naj « reSi te nevarne zapeljivke, toda T»e i>rigo-varjanje je laman. Sele ko poknie perverzna ienaka vso svojo kruto&t in ko umori povelj-nikovega adjutanta, začuti mornar nad prijateljevim truplom, da se oglasa v njem vest, ki je ve9 čas spala. Vest mu zaČne očita tu da je sokriv prijateljeve smrti. Ves i*>lrt in akesan stopi pred svoje prijatelje ia jih prosi, nnj ga obsodijo. V tem dobro posnetein filmu ni konven* cijonalnosti, ne trikov, ne uinetnih dekorac-tj. Na platnu vidimo Življenje tako, kakrino j»* — brutalno, surovo, strastno. Ndkateri pri« zori so pretirano burni in pretresljivi. Kakor v vsen ruskih filmiU so trije glavni j»-naki Saltikov, Kadevin in Podlesnaja do n«nj- N manj§e podrobnosti resnični io film spada n«dvomno zo#d najboljSa dela f Jmfck« unv4-no« ti. Dvojna mera HiŠni gospodar: To je vendar čisto eno *tavna stvari Za toliko, kolikor bos te morali plaČevati veSjo aajemiiiDo, kadar pra-neha stanova njski zakon, vam bo driava te ivUala plača Najemnik: Vest© kaj, narediva obratno: Za toliko, kolikor mi bo drtava zvišala plato, vam bom plačeval veijo najemnino. HiSnl gospodar: O ne, dragi moj, to Ki jas mogel dolgo šakati I KDOR OGLAŠUJE9 TA NAPREDUJE! Premijera danes! Predstave ob; 3., pol 5., 6«, pol 8. in 9. uri. oVfiANTNf O ELITNI KINO MATICA Telefon H2k Stev\ 0. tStOVENSKT NAKODi đne 7. januarja I9Z7. Stran 5. Prohibicija v teoriji in praksi Osoai \k >e že uiinilo. odkar so v Amorlki opojne pijace prepoveđane, vendar pronibicja dosedaj ni dosegla zaželjenega uspeliu. Nasprotno! Ne glede na ogromne izdatke, ki jih ima drža-va za pobi.ianjo pijančevanja in piaće-vanja ćele armade prohibicijskih agen-tov, je ves trud žarnan, kani v Amcriki popijejo zdai več opojnili piač kakorso jih pred prohibicijo. Pa ne samo to. Ste-vi!o ziočinov .se ni zmnajšalo, marveč podvojilo, ćelo potrojilo, tihotapstvo biljno cvete na vseh koncili in krajih in korupciji so na stečaj odprta vrata. Kako se prohibicija izvaja v teoriii In kako v praksi, pa dokazuje primer ameriskeica senaroria E. Johnsona. vne-te^a zagovornika prohibicije, ki ie znan pod imenom -mednarođni prohibicijski križar«. Mož je bil namreč letos v Evropi in je povsod — tuđi pri nas v Ljubljani — delal reklamo za prohibicijo in jcrme! proti pijančevanju. Toda prohibicijski agenti so postavili častivrednega Jolinsona na la£ Johnson ima namreč v Binghamto-nu. država Newyork lepo farmo na samo? ne m kraju. Prohibicijski agenti so se zaceli zanimati za to farmo in našli ^kotliček« ter razne priprave za kuhanje žganja. Zasačili so tuđi dva inoška. ki sta bila zaposlena pri nabiranju stekle-nic, a sta pravoćasno odnesla pete. Johnson seveda sedaj nedolžno zavija oči in trdi, da ni imel pojma o tem, fcar se je dogajak> na njegovi farmi. Ameriška javiiost pa sodi seveda dru-srace. Zora vstaja dela se dan« ker Radion pere sam! Razumna Miea uživa svoje življenje. Ne muS se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo Škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo 1 RAZUMNA MJCA ----Moda - - - Trije vzorci elegantnih domaćih oblek. Plesne frizure in diademi Se vedno se Širilo vesti, da ie bubi- glavicam odzvonilo, da si puste elegantne dame rasti lase itd. Res je. da so nekatere dame že opustile bubifri-zuro. Nekatere pariSke modne mani-kirke, ki iim pa delajn pariški frizerji frizure po najnovejši modi. nosijo res že dolge lase. počesane gladko nazaj in povezane zadaj v šop. Toda take frizu-re so Še vedno zelo redke tako, da ni pričakovati, da bi bubifrizure v dogled-nem času izginile. Znenkrat ostane v modi Še bubifrizura. kaiti pretežna ve-eina dam se ne more spriiazniti z mi-A\\o, da bi nosile dolge lase. Važno je vp rasan je, kakšna mora biti .rizura na plesnih priređivah. Letošnia ;ioda zahteva, da osrane frizura po rnožijosti brez vsakih okr.askov. Lepo ^frizirani kratki lasie se Drav dobro ! ^rilegajo tuđi plesni obleki. Ce ie pa ob-lcka zelo razkošna, iz'azito olesna, mora biti tuđi slava primerno okrašena. V ra namen se rabi diadem. Diademi se zdeiujeio večinoma iz torušenih krista-\ }\\ pomešanih z biseri. Novost ie ve-■:erna čepića iz rož. ki se tesno opri-iemlje glave kakor čepića kopalnega kostuma. Jake čepiće so bogato okra-šene s kristali in biseri in se nosijo iz-ključno pri bubif rizura li. Večerne toalete Z novim letom srno stopili v pred-pust, ki tuđi letos rnenda ne bo zaosta-■al glede plesnih prireditev zj» lanskim predpustom. dasi so oblastnl očetje •liiienja, da je plesati zreli V predpu-VlU postane ples nekaka družabna potreba, ki jo zlasti mladin;1 težko pogre-ša. Modni saloni so že pripravili bogate zaloge večernih toalet, ki so letos posebno razkošne. Ker Caka malone vsako damo ples. večerna Čaianka ali dru-; /ubni večer, si hočemo nekoliko ogleda- večerne toalete. Letošnja večerna moda ie rako raz-' >šna, kakor še ni bila menda nobeno »-to. Za večerne obleke se rabi lame, ^uten, velur - sifon in brokat. okrašen z imitacijami raznih draguljev. Krilo je bodisi spredaj, zadat ali ob strani, vedrio nekoliko daljše. Prevladuieti crna in bela barva. ki sta Često tuđi kombinirani Ostrejše barve. rdečo. svetlomodro in oranžno, si lahko dovolilo dame, ki rmajo več večernih toalet« takoda lahko oblečejo za vsako prireditev posebno. NajvažnejSe je dobro oremisliti, kam gremo, kakšna bo tam družba in okoli- , ca. Dame, ki malo zahajaio v družbo, lshko nosijo crne obleke, ki se dajo po potrebi narediti tuđi iz starih večernih oblek. Ako s:re dama zvečer v resta-vracijo ali kavarno če ima doma goste ali če je povabliena kam. ne srne nod robenim posrojem obleči volnene obleke. ki io je nosila Čez dan. Volnena obleka se doma oomečka in to se v družbi opazi. Dama se nekako osveži. če obleče malo svileno^večerno ali pa popoldansko obleko. Ce nima dovoli ! časa, da spravi svojo zunaniost v sklad z miiiejem. lahkn obleče temno. zlasti crno obleko. Ce srre dama v družbo s svoiint mo-žun. se mora vsai deloma rjrila^oditi njegovi obleki. Nedopustno ic, da bi ?ospod v smokinsru suremlia! damo v popoldanski obleki. Prav tako nedopu-smo je. da bi §el zospod v ternni pro-menadr.i obleki z damo v večerni obleki brez rokavov. Proti temu pravilu mnosi ■icreŠc. Na \ ečje družabne prire-ditve ali na premiero v irleda'isje sto elegantna Jama samo tedai če ima pri-ir.erno vtčcrno toaleto. Za iuanjše pri-reditve pa zadostuie svilena obleka z uclzimi rokavi, ki se lahko nosi porol-dne pod promeiiadnim nlašćem tako, da se ni treba preoblačiti. Klobuke dame zvečer v^iinoma odlc/c. rrKii^a /aio, ker so postali zelo enostavni in ker so darne vajene da jih niti lasie niti klobuk ne ovira. Večje pleMie prireditvt pa zaitevajo brezpogojno p'esno toaleto, ki si ic pa ne more nabaviti vsaka dama. ker ie precej draga. Irazito plesne toalete so ru*rejene iz biestečesra brokatn. finesa zameta, krepdešina. krep - roma-iia itd. Na plesne toalete s^adaio razni nkraski. slasti rože. kl se nosijo na ramah. Krilo ie nekoliko daljše kakor r>ri popoldan-skih oblekah. Letos so zopet v modi čipke Obleke so bodisi ce!e iz či^k ali ra so čipke vSite v krenžoržet. | JOSIP KRIŽAJ | ♦ dane« jbvečer v ljuKl?anski operi jj ♦ HoKrnannove pripovedke» :: 1 Izredno znižane cene. — Zadetek J J; ob pol 20. t ♦ * ••»»»♦»♦»♦»»»»♦»»»»•»♦»»»♦♦»♦»»♦»♦♦♦»»♦»♦»i Položaj akademieno izobraženih ženskvČSR Kakor v mnogih drugih državah, tako je tuđi na CeškoslovaŠkern položaj akademieno izobraženih žensk skofat obupen. Clovek bi ne veriel, da ćelo tako bogata in industrijsko razvrta država, kakor je Ceskoslovaška, ne more zaposliti svoje inteligence. In vendar gro razmeroma največ absolventov Čeških visokih sol v inozemstvo, kjer se iim obeta vsaj skromen zasluzek. Nad-produkcijo inteligence čutiK) zlasti inteligentne ženske, ki viože v studij ves svoj trud. pa ostanejo večinoma brtz zasiužka. Naj omenrmo samo nekai praktičnih primerov. iz katerih ie razvidno, da j« prtložai akademično izobraženih žensk na CeSkosiovaškem res zelo težak. Neka sluŠateljica filozofije je konča-la studije in ie bila imenovana za profesor ico na gimnazijo v Podkarpafski Rusiji, kjer ni skorai nikogar, ki bi ob-vladal Ješčino ali slovaščino. Dotični kraj ie zelo zapuSčen. kulturnci?a življenja v njem spk)h ni in tako mora mlada profesorica živeti v nekulturnih razmerah in si služiti vsakdanji kruh. Njena mati živi v Praši, zaročenec pa služi kot učitelj nekje na drugem koncu Slovaške. Upania, da bi bila v do-glednem času prem-e^čena. ni nobe-nega. Tri doktorice prava so ze!o sr«čne, Ua lahko brezplačno praktietraio pri nekem advokatu. Vse tri zavidajo sreč-ni kolegici, ki prakticira pri nekem advokatu proti mesečnemu honorarju v znesku 600 Kć. Kako se živi mesečno s 600 Ke\ si lahko mislimo. Neka zelo nadarjena mediclnka, ki je ie pred leti promovirala, je opustila svoje nacrte glede ženskega zdravništva in porodniške prakse in bi rada postala vsaj praktična zdravnica. Toda urc-ditev ordinacije zahteva mnogo denar-ia, ki ga pa mlada zdravnica nrma. Oče jl je umri. ko je Še Studirala, poleg tega pa tnora skrbeti za mladoletne braie in sestre. V stiski se je odločila za za« bozdravniški tečaj, pa tuđi kot zpbo-zdravnica nrma bogve kako dabrih it* gledov. Nekatere slušateljice filozofske fakultete so se odločile za knjižničarke, vi-deč. da s profesuro ni nič. Obetali s<> i.m dobra mesta, ko so pa dovršile studije, so morale mnoge dve ali ćelo tri ieta brezplačno prakticirati. Tuđi na Ceškoslovaškem so redukcik na dnev-nem redu in za žensko inteligenco sko-raj v r»obeni stroki ni mesta. Mnoitc akademično naobražene ženske so se hotele posvetiti novinarstvu. Dondsova-le so nekaj časa v razne liste, ko so pa prišle v uredništva misleč. da se jih bo-, do usmiliH. so jim odgovori'i. da Twivih sil ne potrebujek). Položaj akademično izobražene mladine je tuđi na Ceškoslovaškem od dno do dne težji. Na vsako izpraznjeno mc-sw> caka po več sto kandidatov in na-vadno odločuje protekcija, tako da pri-deio na vrsto samo oni, ki ima.k) v mi-nistrstvih dobre zv-eze. Kdor nlma pro-tekciie, ostane na cesti, pa naj bo Šc tako dobro kvalificiran. Fr. 2.: 0 bolhi, bacilu, kralju Davidu in drugih kocljivih vprašanjih Nobene reci ni na svetu, da bi bila na svetu samo zaradi sebe. On, kako je to res! Resnico te resnice sem pre-mišijai te dni po praznikih, ko me je od praznikov bolel trebuh in ni^ern bil za u ruso. Sleherni reci na vesoljnem svetu je namenjen viSji namen, le člo-veška glava ga včasi ne razume. N. pr. vzemimo umetnost. Nekateri umetniki so včasi mislili, da je umetnost samo zaradi umetnosti. Toda so se skesali in odnehali in so napravili božični semenj po znižanih cenah. Ali pa če vzamemo bolno — tak© je majhna, skoraj ni vredna peresa. Toda smo se učili v soli: Tuđi bolna služi visjim ciljem, ustvarjena je v spodbu-do lenim deklam, kl bi se drugače do južine valjale na slami, grdobe grde, in se ne ve, kdo bi potem kuhal južmo, ko gospa vstanejo sele ob pol 12. In vzemimo še moj trebuh! Lahko bi kdo vprašal: »He, kje tiči v trebuhu viši a modrost, da ga zvija, ne?« in bi se posmehljivo namrdnil. Toda brez skrbi! Tuđi trebuh ne boli zastonj in kfar tako. Nego če ne bi bolel, fie bi moje pero premišljalo te reci in je ne bi zapi salo in tako ima res vsasa reč svoje pametne vzrokfe in cilje» le poiskati jih je treba. Pa me resnično veseli, da je sedaj še za davek postalo očitno, čemu da je in kakšna mu je višja naloga. Davek ni zaradi davka, nikakor ne; tuđi ne zaradi budžeta in kanonov in kredita — to so samo posvetne neči-murnosti. Nego je prišlo na dan, da je davek zaradi neumrjoče duše, v prid njenemu večnemu zveličanju ra zato, da se za-tira greh. To je ti sto. Obdavčen naj bo greh! Davka se boji vsakto, pa se bo vsakdo bal rudi greha, ko bosta oba eno: greh in davek. Čim hujši bo kdo greSnik, tem veČji mu bo zapisan davek in se bo potem videlo v davčnih bulevah, kdo je najhujši grešnik. In bo vsakogar sram, da bi bil, in bo vsakdo stoSal, da ne bo. In bo potem raj. Tako bo davek jako hvalevreden vzgojitelj in tako rekoc" nove sorte ka-tehet Seveda, ali se bo davek še naprej pobirail na davkariji nli ga bodo odslej pobirali v spovednicah, se ne ve. Greh je raznovrsten in ni vsakdo tako pod-kovan v grehu, da bi vedel, ali je a*l ni in pod katero tarifo spada. NVrcatere reci so v nekateri šicoflji greh. koj čez most v drugi pa nišo. Ali so danes greh, jutri pa nišo. N. pr. piše Valvazor. da so njega dni šteli ljubljanski gospodje jezuit je za smrten greh kopanje in plavanje in je ćelo Janez Jakob tfaller, ki je bil baron, pri spovedl doba »suho«, ker je preplaval Dravo, da uide Turkom. Sedaj kopanje in plavanje ni več greh, kvečjemu če je v Retečah. Pač pa sedaj ples jako spada pod greh in davek. V starem testamentu je kralj David lahko brez davka in greha plesal pred škrinjo zaveže. Danes, kdor bo hotel plesati pred škrinjo zaveže, ne mezinca na bedrih ne bo srne! vzdig-niti brez oblastne bolete aH banderole — zdi se mi, da ga ne bo smeL To so jako težke in izobražene reci. AH pa naS najmlajši — zadnjič je povedal in ga je očitno bilo toar groza: sošolec iz II. a da je na Veliki petek kožo jedšel s prsta, ker se mu je lupila Pri nohtu. In povrhti da se je ugriznil §e v jezik! — Rekd je naš na)mlaj§i. da se boji, da imenovani soSolec ne So videl nebeškega kraljestva, nego bo krvave mačke liza! na sodnji dan. Ne vem, kolifešen bo davek za tak-šno reč. Ne verjamem, da bi bila ta reC v katekizmu dovolj razločno razložena. Pa se mi zdi, da ji tuđi gospodje na davkariji ns bodo kos, ražen če se bodo odslej šolali v lemenatu. AH pa zaradi bacilov. V naši dTu?ini imamo skrbno teto, ki bije neugnan boj z bacili. NaSi otroci so Žalibog dm-sačni. Ne le bacilov ne zatirajo, nego še goje jih v bohotnih kulturah po ro-kah in na licih. In vsako jed, predno Jo neso v usta, če Ie morejo, jo najprej pov?ljajo po rokah In zabelijo ?. bacln. Pravijo, da so bacili dobri. Skratka: bacilov se ne boje. PaS pa se bole fcre- ha in je tako prav. Pa so se jim zaradi greha vzbudili pomislcki in ^o \T>rasa3i teto, ali so bacili mesna jed, da se bo-Jo za naprej bajiluv vzJrževali ob pet-kih in zapovedanih postni'i dneh. Kdo ve, kako bi davka rija razsodila to reč zastran baciiov! Mislim, da bi jo razsodila tako, kakor bi kazalo, da bo več davktt. In sem jako radoveden, ali bo tuđi kleveta šteta za greh in nestrpnost in korupcija in korito — ti davki bi nesli precej. To i>o jako kočljiva vprašanja in so tuđi zanimiva in ne rečem, da >e moje pero ne bo še kedaj pecalo z njimi, kadar bi se primeriloT da ga bo zopet bolel trebuh. Vsekako je želeti. da bo novi davek rodil zaželjeni sad in bo čiinpreje iz-trebljen greh in z grehom davek — za to smo vsi. Morebiti moje pero še doživi >rečni dan, ko bo stopll gospod blagajnik pred gospoda predsedmka in mu navdušeno iavil: »Gospod predsednHc, nič več ni greha! Jutri ie prvega in ne vem, od kod vam naj izpfačam mesečno nagrado -— ne piškav^ pare ni v blagajni, hvala Bogu!« Pa bo tudi gospod predseđnik precej navdušen m bo ukazal nov davek in se borim, ko ne bo greha. ga bo ukazal na dobra dela in drage krščanske čednosti. Kajti — bo dejal — čednost gor, čednost do! — brez davka se ne da živeti! V znamenju stanovanjske krize. On: Oh. pomislite, kakšna nesreća me je zadela. Sin. snaha in niunl otroci so našli pri poplavi v valovih smrt. Ona: Oprostite. Gospod, torej je njihovo stanovanje arazno. Strogi profesor. Neki sređnjeSolski profesor bi morar biti navzoč pri maturi na gimnaziji v drugem mestu. OsmoŠolci dotične gimnazije so vprašali svoje kolege, kakšen je profesor. — Edina vaša nada je že-lezniška nesreća. — se je glasi! od-£ovor Strar 6. »SLOVENSKI N A K U L>» dne v. januarja 1927. Štev. 6. Vlom v Tutenkamnovo grobnico Vlomilci so odnesli bogat plen, najdragocenejših zgodovinskih predmetov se pa nišo dotaknili, ker jih nišo znali ceniti.__Prokletstvo Tutankamnovega kipa, ki je zdaj v rokah vlomilcev. Nedavno so v$i inozemski listi po= ročali, da je bil v Tutankamnovo grob* nico v Laksorju izvršen velik vlom in da so odnesli vlomilci bogat plen. O tem senzacijonalnem vlomu prinašajo inozemski listi zanimive podrobnosti. Vlom se ni povsem posrečil, kajti največje dragocenosti Turan kam nove grobnice so ostale nedotaknjene. Te dragocenosti in zakladi so zaprti v po* sebni zakladnici, kateri vlomilci nišo mogli do živega, pač pa so odnesli iz drugega oddelka grobnice zlat kip, do-čim so pustili pri miru razne rezbarijc, marmornate figure in kipe, čijih zgodo* vinske vrednosti nišo znali presoditi. Ukradeni kip je doprsni kip legen* darnega kralja Tutankamna in baš ta kip je ustvaril legendo, da je faraon ma* ščevalen in da se osveti vsakomur, ki ga moti v njegovem večnem snu. Vzrok tem govoricam je tragična smrt lorda Carnavona, ki je kot znano odkril Tu* tankamnovo grobnico. — Baš njegova smrt je v zvezi z dragocenfm kipom. Lorda Carnavona je pičila strupena mu* šica baš onega dne, ko je odprl grobnih co in dvignil iz zakladov zlati doprsni kip. Zdi se, da je na kipu res ležalo pro» kletstvo. Kmalu po Carnavonovi smrti je namreč zadel raziskovalce grobov egiptovskih kraljev drug težak udarec. Na kipu je napis, čigar zagonetko je hotel resiti znani egiptolog Evelvn White. White je napis fotografiral in vzel ploščo s seboj v London. Dva dni pozneje so vsi londonski listi priobčili senzacijonalno vest: «ZagonctL-n samo« mor slovitega učenjaka». Samomor je izvršil \Vhite. Kaj ga je gnalo v smrt, sicer se ni znano, zdi se pa, da je bila vzrok nesrečna ljubezen. Dan poprej so namreč našli zastrupljeno klavirsko umetnico Heleno Marv N'ind. Na mizi je ležalo poslovilno pismo, naslovljeno na profesorja Whiteja. Whitc je moral namreč drugega dne pred sodnika, da pojasni zagonetno smrt pianistke. Še preden je bil zasli-šan, si je učenjak pognal kroglo v glavo. Zanimivo je, da je precital napise vseh plošc, ki jih je vzel s seboj, ne-pojasnjen je ostal edino hieroglif do* prsnega kipa kralja Tutankamna. Se-veda je to še bolj potrdilo vero, da gre za faraonovo osveto. Pripetilo pa se je še nekaj, kar je vzbudilo splošno senzacijo in potrdilo domnevo, da Tutankamon ne dovoli motiti njegov večrri mir. V notranjosti kipa je odkril lord Čarter, naslednik Carnavona pergamentno polo, ki je bila popolnama obledela tako, da se ni dalo dognati, kaj je na nji napisano. Pergament je Čarter izročil londonske-mu rontgenologu Raleighu. Raleigh je polo rontgeniziral, pri delu pa je zado-bil opekline na roki, katerim je kasneje podlegeL Naključje ali faraonova osveta? Sedaj je usodni kip izginil. Ali se je hotel faraon še enkrat maščevati nad egiptologi in jim je odvzel svoj kip. ali pa bo njegova jeza sedaj doletela drzne roparje, skrunilce njegovega groba, to bo pokazala bodočnost. Konec suženjstva v Sierri Leone Na novega leta dan so osvobodili v ansrleškem protektoratnem ozemlju Sierra Leone iz suženistva 215.000 črn-cev. Ta vest bo marsikoga presenetila, kajti Ijudje mislilo, da je bilo suženjstvo že davno odpravljeno. V resnici pa civilizirani narodi kljub svoii visoki kulturi še vedno trpe suženjstvo in so ćelo sami tišti, ki drže nesrečne oriientalske narode v gospodarskem in kuHurnem robstvu. Nad 5 miiiionov ljudi živi še vedno v primitivnih razmerah suženjstva- V angleškem parlamentu ie bila nedavno vložena interpelacija, ki navaia, da je v kolonijah nad 5 miliipnov suž-mev, ki jih prodajaio in kupujejo kakor živino, poleg tega je pa še nebroj suž-njev. ki jih drže y robstvu skrivaj; Naj-bolj je bilo razširjeno suženjstvo v angleškem protektoratnem ozemliu Sierra Leone. Angleška kolonija Sierra Leone leži na zapadni obali Afrike. V admini-strativnem pogledu se deli v dva dela. v pravo kolonijo in v nrotektoratno ozemlje. čijrar meje so bile ureiene !. 1896 in 1924. Sierra Leone ie bila od-krita v prvi polovici 15. stoletja. Od-krili so jo portugalski mornarii. Kmalu je postala pribežališče morskih razboj-nikov in trgovcev s sužnii. med kateri-ml se ie najbolj proslavil Anglež Ha\v-kins. Angleški parlament ie sklenil ustanoviti v Sierra Leone zavetišče za po-begle in osvobojene sužnie. L. 1818 je bila proglašena Sierra Leone za angle-Sko kolonijo. Anglija je to kolonijalno ozemlje sca-sonia znatno razširila. dokler ni prišlo do konflikta s Francijo, po katerera so bile meje definitivno urejene. V protektoratnem ozemlju, kjer se je morala An-glija ozirati na pravice pozlavarjev do- • maČih plemen. ni mogla takoi odpravitl cvetočega suženjstva. Število sužnjev je znašalo okrog 215.000. Pravih sužnjev ie bilo samo 150.000. dočim ie ve-Ijalo 70.000 črncev formalno za sluge in delavce, v resnici pa so bili tuđi ti popolni sužnji. Angleške kolonijalne oblasti so si dolga leta Drizadevale od-praviti suženistvo in slednitč se jim je to posrećilo Lani v septembru je spre-jel zakonodaini svet Sierre Leone zakon, s katerim je bilo suženjstvo definitivno odoravlieno. Čudovita usoda ogromne dedščine Letos bo izplačana dedščina po so-progi hamburškega trgovca Ericha Mansfelda. ki ie umri 1. 1825 na otoku Cevlon. Dedščina, ki pripade daljnim Mansfeldovim sorodnikom. ie zanimiva ne Ie zato. ker znaša nad 350 milijonov Din. marveč tuđi do svojem oostanku. .Minilo je žc nad sto let. odkar se je po-r očite, neka Vollstadtova s trgovcem riricTvom Mansfeldom iz Braunsdnveiga. Masfeld si je pridobil veliko premože-iije in je umri leta 1825. kot bogat trgo-vec na notovanju na Cevlon!, Njegova vdova se ie preselila do moževi smrti na Duna.i, kjer ie že Čez tri leta umrla. Eno leto pred smrtio ie napisala oporoko. v kateri zanušča vse premo-ženje moževim sorodnikom. kajti njen zakon z Mansfeldom Je ostal brez otrok. V oporokri je pa Mansfeldova do-ločila. da srne biti dedščina izplačana zakonitim deddičem sele 100 let po njeni smrti. Zdi se. da je bogata vdova že pred 100 leti slutila, da bo denar mnogo izgubil na svoji vrednosti, kajti vse svoje premoženie. ki ie znašalo ta-krat 10.000 angleških funtov. ie naložila v neki veliki londonski banki. Ta zaklad ležal v banki celih 100 let in ie naraste] z obrestmi na ogromno Dremoženje. ki znaša sedaj nad 350 milijonov Din. Pri berlinskem notarju dr. Ludviku Rugeju, ki vodi to zapuščinsko zadevo. se je priglasilo doslej že nad 250 oseb. Vsi se sklicujejo na svoj Driimek Mansfeld in zahtevajo svoje deleže. Kako bo notar bogato dedščina razdelil. še ni znano. Gotovo Da je, da bodo mnoseo Mans k!di čez noč obojrateli. Gorki in ruska Akademija V Puškinovem domu Akademije znanosti v Leningradu ie bila te dni otvorjena razstava del znamenitega ruskega pisatelja Maksima Gorkega. Razstavljena so tuđi pisma, ki jih je pisal Gorki raznim znancem in pisa^te-l;em, ter pisma, ki jih je dobival od ^a-Ijapina. Korolenka. Leonida Andrejeva, Bernarda Shawa in drugih ruskih in inozemskih pisateljev. Na razstavi so tuđi listine, ki pričajo o izvolitvi Gorke-za častnega Člana Akademije znanosti 1. 1903. Poročilo o izvolitvi Gorkeca za člana Akademije je bilo oredloženo carju Nikola ju. Carja je to poročilo zelo pre-senetilo. Iz listin je razvidno, da je last noročno napisal pod ooročilom opom-ho: »Zelo se čudim«. Med mnozimi listina mi vzbuja največjo pozornost pismo takratnega prosvetnega ministra generala Vanovskesca, naslovljeno na pred-sednika Akademije znanosti, velikega kneza Konstantina KonstantinoviČa. Prosvetni minister je Pisal predsedniku Akademije, da je Njegovo Veličanstvo nad izvolitvijo Gorkega zelo ogorčeno. V nekem drugem pismu Drosvetnega ministra je rečeno, da izvolitev Gorkega pod nobenim pogojem ne more veljati za pravomoćno Slavni možje še po smrti nintajo miru Pariški Patheon je impozantna zgradba, okrašena z deli slavnih ki-parjev in arhitektov. Toda kai poma-ga, ko so pa grobnice, v katerih poči-vajo slavni možje, tako mračne, vlažne in zapuščene. Ni čuda, da zahtevajo mnoge rodbine zemske ostanke svojih članov, ki so pokopani v Panthe-onu, ćelo Čez več let nazai. Tako se je zgodilo v rodbini Viktor ja Huga in tuđi v rodbini J J. Rosseaua. ki zahte-va. naj prepeljejo zemske ostanke slav-nega filozofa y srrob na malem otoku v Ermennonvillu. Istočasno. ko vodi franeoski tisk kamDanio za prevoz Rcsseaujevih zemskih ostankov na omenjeni otok, pa propagira idejo, da bi prenesli Descartesove zemske ostanke nazai v Pantheon. Usoda zemskih ostankov obeh ge-nijev ie dokaj čudna. Descartes je umri v izgnanstvu na Švedskem. od koder so prepeljali I. 1660 njegovo truplo v Francijo. ZnaČilno je, da Ludvik XIV. ni dovolil svečanega pogreba. Descar-tesa so pokopali v cerkvi Saint-Etinne de Mont, dasi je bil stavljen konstitu-anti predlog. naj bi za pokopali v Pantheonu. kjer so počivali Mirabeau, Voltaire, Rosseuau in Marat. Konvent je pozneje odobril ta predlos: pod pogojem, da bo na grobu izklesan napis: s-Au nom du peuple francaise la Con-vention Nationale a Descartes*. Pred-no pa je bil ta nacrt uvel.iavljen. se je moral Descartes preseliti iz groba cerkve St. Ettenne. kaiti cerkev se je začela podirati. Pokopali so ca v mu-ztju zgodovinskih spominov in med revolucijo se nihče ni brigal za njegove zemske ostanke. Sele za časa re-stavraci.ie se je zavzel zani župnik cerkve saint Germaine de Pres in v tej starinski cerkvi ie Descartes Še sedaj pokooan. Tuđi Rousseaujevi zemski ostanki nišo imeli miru. Trajalo je dolgo, pred-no je dobil srrob na otoku sredi topo-lov, kjer je počival najprej v provizo- rični grobnici in sele oozneie je dobil spomenik z napisom »Tu počiva mož narave in resnice«. Na ennenovillskem otoku ic samo ta grob. drugačc ie otok pust. Rousseau .ie ime! tuđi po smrti mnosro čestilcev. Na njegov grob so prišli med drugimi Maria Antonietta. cesar Jožef II.. mada-me de Stac!. Robespierre. Saint Just, Necker. Chateaubriand. Naooleon itd. Neki Arudež in neki Neinec sta izvršila na tem otoku samomor. da bi mogla počivati blizu Rousseaujevejra groba. In ko sta 1. 1S14 ruska in nruska ar-rr.ada preplavili Francijo. ie vrhovni poveljnik zavezniške voiske zapove-dal, da se glede na Rousseauiev grob d^Ieč naokrog ne smejo vršiti boji. Ruski kozaki so dobili strosc.i povelje, da v okolici tega znamenitevra groba ne smejo ropati. Pač pa ie nemška arma-da zakrivila med svetovno voino v tej okolici največje vandalstvo. Mavzolej velikega hana v Aitaju Nedavno so inozemski listi ooročali. da je znani ruski raziskovalec P Koz-Iov našel mavzolej nekejra monjjolske-jra velikesra hana. ki pomeni eno najvaž-nejših arheoloških odkritii v Aziji in o katerem se sodi, da je grob znanega Cinjrishana. Ta usoeh arheoloških raz-iskavanj je vzbuđil med učeniaki veliko zanimanje in na številna vorašania iz Rusije in inozemstva odgovarja zdaj Kozlov v moskovskih »Izvestiaht. Gore so tako blizu, da se vidik) kakor na dlani. Na severozapadu se dviga glavni greben Iche-bogdo. Tik pred na-mi se dviga gora Puncen-obo, podobna rnizi. Približata se nam dva kitaiska trgovca, ki bi se rada okrepčala s čajem. Skušata nam povedati, kaj sta doži-vela na potovanju in izvedeti od nas novice. Ker se pa ne moremo dobro ra-zumeti. se kmalu ločimo in Kitajca odi-deta proti jugu, mi pa proti severu. Stopili smo na visoko teraso levega brega Ćeten-gol po gladki stezici, ki zavije kmalu od reke proti vzhodu. Gore se vedno boli približuiejo. Ob \-znozju vidimo črede diviih oslov ali hulanov. Moj spremlievalec GanČenurov ni mogel premagati svoje lovske strasti. Vzel je puško in začel streljati, toda divii osli se nišo dosti zmenili za strele. Tupatam smo opazili med gostim grmovjem tuđi antilope. Slednjič srno dospeli v ozko sotesko. obdano s strmi-rni skalami. Karavana se je počasi po-inikala dalje. Tik Pod grebenom Puncen-obo smo se utaborili in ko je bila končana skromna zakuska, sem se na-potil na sosedno goro. Po strmih skalah sem priplezal počasi do vrha. kjer se mi je nudil krasen prizor. Vrh ćore sem namreč zagledal starodavno, grandijoz-no stavbo. sredi katere je stal obelisk s podobo jelena, pripruvlienega na skok v prepad Zgodovinski mavzolej dominira nad vsemi stranskimi stavbami. Pri tem mavzoleju se zbiraio vsako leto lame, da opravljajo službo božjo. Molijo za večni nokoj \elikega pokojnika, ki je pokopan tu na visoki gori. Lame so mi pripm edovali. da ie tu gori kraljestvo velikega hana, spodaj v dolini pa bivajo skromni budistični ver-niki. Kozlov bo nadaljeval svoj potopiš. iz katerega bo razvidno, kako ie priSel v zgodovinski mavzolej in kai ie na£e! v tej znameniti grobnici velikega Cin-gls-hana. To (hjkritje pomeni nedvomno važen uspeli v raziskovaniu starodavnih spomenikov in /godovinaricm se odpira z njim široko poiie plodonosnega dela. porjcnnncnc^rrzDDcaGDDcaacoanD Veselo! Humor! Smeh! Zabava! Pikantno! Najbolj^a vc>eh;:£ra letošnjc >crije je ^L"ta» %e!eftlm PIKANTNI ŠKANDAU Premijero za ćelo Jugoslavijo pred* vaja danes Elitni Kino Matica Lažna barontea Pustolovcev je po vojni povsod v izobilju, toda nikjer se rnenda nišo tako razpasli. kakor v večjih poljskih me-stih. Ni še pojašnjena afera barona Hahna, ki je imel v najemu velike var-ša\*ske palače, ustanavljal tovarne, po-sredoval pri nakupu in prodaji velepo-sestev, ponujal ogromne zaloge kave z brazilskih plantaž in igral vk>go voja-skega dobavitelja, dasi ni imel niti be-Hča v žepu, že ima poliska javnost novo senzacijo. Gre za lažno baronico Izo Motvczvnsko. ki sedi zdaj v pre-iskovalnem zaporu v Varšavi in ki imn za seboj zelo burno prcteklost. Pustolovka hlini duševno bolezen. puli si Iase, kriči po ćele ure, trga raz sebe obleko in se pritožuje, da so oblasti onečastile njeno plemstvo. Prvotno jo je policija obdolžila manjših kriminalnih zločinov, sedaj se ie pa izka-zalo. da ie opravljala tuđi vohunske posle. Zato so jo izrooili politični policiji, ki jo noč in dan zasli^uje. Motv-czvnska je najraje obCevala v častni-ških krogih, v katerih je zapustila tud: največ spominov. Ljubčke }o menjala kakor rokavice. Vsakega jo gmotno in moralno popolnoma uničila. V družbi je nastopala kot članica raznih do-brodelnih društev. Nosila je visoko odlikovanje za hrabrost, do katerega pa ni imela pravice. V kolikor je šio za tatvinc, poneverbe in oderuštvo, je žrtve nišo ovadilc, ker bi se bile same blamirale. Premetena pustolovka ie služila denar tuđi s svojim nezakon-skim sinčkom. katereinu je poiskala več očetov, ki so morali plačevati alimen* te. Tuđi to sleparijo so ji izpregledali in sele sum. da je vohunka, jo je spra-\il v preiskovalni zapor. Humoristični kotiček Zauaan $e upira. Nesrečni zakonski mož ic potožil župniku, da ne more več životi s ženo ir. da bi se rad ločil. — Ta misel prihaja od sainega pe-klenščka. — ie deial župnik. Ravnajte se po sv. pismu, ki pravi: Postavi se hudiču v bran in pusti! te bo pri miru. — O, kX) bi Ie mogel! Kolikokrat sem se že postavil ženi v bran. pa nič ne poniaga. Namesto da bi zbežala od mene, začne razbijati na moji jrlavi lonce in krožnikc. Nadobudna nevesta. France je bil zelo zaljubljen, pa tu-Ji zelo nervozen. Nekega dne ie pozvo-nil pri svoji nevesti in nestrono čakai. Ja mu odpre. Vrata so se odnrla in na pragu se je pojavil njen najmlai^i bra icc France se ie oddahnil. — Sestra ic vedela. da oridete. — To me veseli, ie ođgovoril zaljub-litni France in stisnil dečku kovača. — Kako pa veš. da me ie čakala? — Ker ic naglo zbc/ala z doma. Frederic Boutet. Priznanje — Milostiva, gospa Berauge je prišla, — je dejala sobarica na pragu krasno opremljenega budoarja mlade žene. Marcelina Silligeeva je bas čitala 2animiv roman v svojem priijubljenem kotičku in začuđeno je okrenila svojo krasno glavico. Saj se je od svoje prijateljice iz mladih let prejšnji večer poslovila in danes ob petih bi se morali zopet sestati na čajanki. Kaj torej pomeni njen nenadni poset? — Vrata so se naglo odprla in na pragu se je pojavila vitka postava elegantne blondinke. — Lina, Lina, te motim?... Moram govoriti s teboj, nisem mogla ča-kati do večera. Sicer bi ti pa v veseli družbi itak ne mogla vsega povedati... — Kaj se je pripetilo, draga moja? Saj si vsa razburjena... — Da, da, toda povej mi. ali more kdo prisluškovati? Ne! No torej, moram ti nekaj zaupati in ti mi moraš pomagati iz zadreee, ti si bolj izkušena. — Bridke izkušnje. Preživeti štiri leta v zakonu, ki Je bil pekel, potem še ločitev in to samotarsko življenje. __ A vendar je to izkuSnja. Moža nisi ljubila in zato ti tuđi locitev ni bila težka. Zdaj si že tri leta sama, neodvisna, svobodna — __ Veš, da od te svobode nimam posebne koristi. Sicer pa, povei m\ raje, kaj te je privedio k meni. — To Ialrko povem res samo tebn svoii najboljši, najintimnejši prijateljici Da, Lina. zaupam ti. Gre za Filba... — Za tvojega moža?-------Marcelina je zadrhtela po vsem telesa. — Da, za mojega moža. Ali nisi opazila zadnje čaše na njem nobene izpremembe? — Izpremembe? Kje neki! — je odgovorila Marcelina kar se je dalo mirno, obenem se je pa v strahu vpra-šala, kaj misli njena prijateljica. No da, — je ugo var jala Lidia Berauge, — morda niti opazila nisi, dasi smo vedno skupaj mi trije. In vendar, bilo je snoči v gledališču, ko si rekla Filipu: «Kaj vam je, dragi prijatelj, da z nama sploh ne govorite?» — To da sem rekla? Vidiš, to je mogoče, toda verjemi mi, da nisem imela nobenega povoda, da sem rekla kar tako. A v čem prav za prav opažaš izpremembo na Filipu? — V vsem, Lina. v vsem. in sicer že nad dve leti. Čutim, kako mi je vedno bolj tuj, da se ne zanima zame in da odhaja zvečer pogosto z doma. ne da bi mi povedal. kam. — In zato se razburjaš, Lidia? Be-ži no, šema, kaj še ne poznaš .moža? Gotovo ima trgovske opravke ... — Tuđi jaz sem se spočetka tola-žila s to mislijo, toda zdaj mislim dru-gače. Filip mi je nezvest. — Kaj si znorela? — je vprašala Marcelina in nervozno skomignila z rameni. Rada bi bila prjpomnila: «saj vendar veš, da te Filip. ljubi,» — pa nj imela poguma. Zato je rekla samo: ti si tako ljubko, nežno bitje in tako malo Časa poroČena. — Malo časa? Draga moja, ne po-zabi, da je že sedem let in ti. Lina, si tako ljubko in nežno bitje, pa te je vendar mož že prvo leto varai. — Ne primerjai egoista, neotesan-ca in babjaka. ki je izrabil moje de-viStvo in zaslepljenost, da me je ope- haril, z možem, kakor je... kakor je gospod Berauge, — je vzkliknila Marcelina. — Saj ga ne primerjam, ker tvojega moža sploh poznala nisem. Sele po razporoki sva se zopet zblizali v in-timnem prijateljstvu ... Mislim, da so vsi možje nezvesti svojim ženani. In prepričana sem, da ima Filip ljubico, za katero je pripravljen žrtvovati vse. Da, Lina, o tem sem trdno prepričana. Lidia je izgovorila te besede pre-pričevalno in njene velike plave oči so se ustavile na Crnih, razširjenih očeh intimne prijateljice, ki se ie sku-šala nasmehniti. — Draga moja, motiš se v tem pre-pričanju. Saj vaju vidim često skupaj in verjemi mi, da nisem opazila v ve-denju tvojega moža nobene izpre-niembe. — Seveda. On se hlini. igra komedijo pred družbo in pred — teboj, vendar pa mislim, da si morala opaziti. da ... gici, Lina... — Ne, ne in ne! Kaj misliš s tem? — To, kar pravim: Filip ima ljubico. O tem sem trdno prepričana ... vse ti povem. ali mi daš deber svet. kajne? Izgubila sem glavo, sama ne vem, kaj naj počnem. Vem na. da tebi lahko potožim vsako gorje, ker ti tako zelo zaupam. Filip često z menoj sploh ne večerja ali pa odide takoi po ve-čerji in se vrne pozno v noč. To traja že tri mesece. Pri ten besedali je Marcelina zadrhtela po vsem telesu. — Da odhaja zvečer z doma brez tebe? — je vprašala v zadregi. — Kaj ne zahaja v klub? — Da, Dravi, da hodi v klub, toda to ie laž. Bila sem v klubu, pa so mi povedali, da je poprej zahajal tja, zdaj ga pa že tri mesece ni bilo. Polskal si je ljubico, ki ga ima v popolni oblasti... ljubi jo... mene pa ne mara več zavoljo nje... to je grozno. Lina, ti ne veš, kako sem nesrečna in za-puščena ... Filipa imam tako rada ... Zaplakala je in naslonila glavo na ra-mo osuple Marceline. — Zvečer gre torej z doma, pa ne v klub, — je ponavljala Lina tiho in zaman je skušala skriti svojo zadrego. — Saj to ni mogoče, bodi vendar pametna, Lidia, čemu mu pa bo ljubica... — Jaz ti pa pravim, da jo ima, --ie dejala Lidia in pogledala prijateljici naravnost v oči... — Ima ljubico. Od davi vem to. Našla sem v njegovem žepu ... saj veš, kako je raztresen ... pismo ... grozno pismo ... tega ti sploh nisem hotela povedati... tuđi pisma ti nisem hotela pokazati... to je grozno, Lina. Pismo je datirano z včerajšnjim dnem ... tu ga imaš... — In v njeni ročici se je pojavilo pišem-ce. pisano z nežno žensko roko. Mar-celina ji ga ie kar iztrgala iz drhteče roke. «Moj oboževani Fil! Samo besedi-co, nič več, samo to naj ti povem, da te obožavam in da še zdaj drhtim, Če pomislim, kako strastno sva se obje-mala snoči, kako divna je bila noč v tvojem objemu... OdŠel si, a tvoji poljubi, tvoja strast je ostala, da... Sledile so tri drobno popisane strani, nežna roka je pisala samo o strast-ni Ijubezni, vro5:h poljubili in ljubavni opojnosti prejsnje noči. Marcelina je morala napeti vse sile, da je prečitala do konca. — In koga imaš na sumu? — se ji je izvilo slednjič iz grla. — Ne vem. Moram pa zvedeti in ti, Lina, mi boš pomagala pri tem, jeli? Moram najti to nesramnico, ki mi je vzela moža, da se ji osvetim ... ho-čem... Marcelina se pa ni mogla več pre-magovati. — Lažcš! — je zakričala vsa iz sebe. — Priznaj, da lažeš. Da, da, vse to si si izmislila, samo da bi me mučila« da bi videla mojo bolest... moj ob-up ... da bi me prisilila k priznanju ... Izmislila si si njegove zagonetne ve-černe in noćne izlete ... in to pismo ... si pisala sama... kar priznaj, ti. ti. sama... Jaz priznam vse in rada sto-rim to... — Toda Lina, za boga, ne razumem te, kaj naj priznam? In kaj mi prizna-vaš ti? Kaj pomeni vse to? Kaj hočeš reci s tem? — Nikar ne igraj komedije! Nisi vedela zanesljivo, da se s Filipom liu-biva. Zato si si izmislila to komedijo, da bi vzbudila v meni lfubosumnost in me prisilila k priznaniu. Jaz pa... sem se ujela v past... Čuj. torej. Kriva sem pred teboj, toda ljubezni do njega nisem mogla premagati. A ta komedija, ki si jo igrala zdajle z menoj, je nedo-stoina. Ta četrt ure sem pretrpela več, kakor ćelo življenje. Kako sem sploh mogla verjeti tvojim izmišljotinam? Predobro poznam Filipa in vem, da me ljubi... o njegovi ljubezni niti najmani ne dvo... Naenkrat je utihnila. Iz Lfdinih oči je odsevala neizmerna žalost, bolest in groza. Spoznala je, da Lidia ni igrala komedije... A med njima je ležalo na perzijski preprogi pismo zagonetne neznanke ... stev 6 •SLOVENSKI NAR OD» dne 7. januarja 192/ Stran 7. Heurice Renard — Alberf Jean: 11 Skrivnostni mrliči Roman. Truplo Richarda Ciruguea je ležalo v srajci na kameniti mizi ledeno mrzle mrtvašnice, roke so bile iztegnjene ob truplu. Pesti je imel mrtvec stisi'jene. Ražen te malenkosti je moral Erik priznati, da Ima pred seboj truplo istega moža, ki g\ je videl zjutraj v ulici des Arenes v Parizu in v Nogentu. Erik se Je nagnil nad truplo ter ogledoval poteze na obrazu in Crno brado. Tuđi tu ni našel nobenih sledov nasilne smrti. Sicer je pa tuđi naravna smrt zadostovala, da so lica in nos upadla tako. kakor pod pritiskom smol-ne maske. Državni pravdnik za je odvedel v sosedno sobo, v kateri so ležala vsa corpora delicti. Na prtljagi Richarda Ciruguea ni bilo videti nič posebnega. Kovčeg trgovskega potnika z dragulji Je bil kakor vsak drugi — velik, crn, okovan z medenim! okovL Vse tri klju-oavnice so bile zlomljene. Znotraj je bil kovčeg obit z mehkim blaeom. Ta kovčeg, poln srebra, je bil res zapeljiv. Erik je takoj spoznal Richardov svršnik, trpežen plašč iz debelega im* pregniranega blaga. Bil je isti, ki ga je nosil Richard v Nogentu, ko sta se sre-čaia med plesom na bregu reke. — Vražja reč, — si je mislil pisatelj, — to si moram zapomnlti. Tndi Richardov klobuk ga je zanf-maL Erik je videl ta klobuk na Richardov! glavi v Parizu še takrat ko }e po-znal samo enega Richarda. Oh'eke se ni dobro spominjal. Kravata je bila nova. Vse drugo je bilo saiTJO perilo in nekaj malenkosti, ki jih rabi čiovek na potovanju. Naravno da ure ir. denarja ni bilo. Morilci so pustili samo manj vrcdne predmete in vse drugo, kar bi jih moglo izdati. — Ce se boste zanimali za preiska-vo, boste videli, kako sta preiskovalni vodnik in njegov asistent v zadregi, —-je dejai državni pravdnik. — Še nikoli niseni bil tako veseU da mi ni treba voditi pieiskave. kakor v tej zadevi. XII. Vlak. ki je odpeljal Erika in tretie truplo Richarda Ciruguea iz Dijona, se ie ustavil zsoiaj zjutraj na kolodvoru na Place če-la Madelaine v Parizu. Sti-riintlvajset ur je minilo, od kar je našel Charlottin Ijubček na pragu svojega stanovanja truplo moža, ki mu je delal tolike preglavice pri njegovih načrtih. Kljub ra.iemu jutru so ga Že priča-kovali novinarji. ki so se skrili pri hiš-nici v ulici des Arenes. Kdo ve, od kod so zvedeli. da se vrne zjutraj iz Dijona. Kmalu po prihodu je našel pri svoji sosedi Clauda in Charlottino sestrično Olgo Chaumelier. — Torej? — je vprašal Claude Erika vpričo obeh dam. Erik je pripovedoval o svojem potovanju. Bil je utrujen, še bolj pa presenećen nad groznim odkritjem. Charlotta ga ni sprejela s pritajeno radost-jo, kakv:r je pričakoval. Mlada vdova mu ni stisnila roke tako iskreno, da bi mu poskočilo srce. Povešala je oči ali pa gicdaia v stran, kakor da hoče skriti pred njim svoje misli. Erik je tiganil, kaj ju tare in zakaj je tako razburjena. Bi!a je v žalni obleki in zdelo se mu je, da ;o hoče Richardov duh še bolj zasenčiti. Claude jv dejai Eriku: — Včerai, ko si bil odsoten, je prišla preiskovalna komisija, proti večeru pa mrtvaški voz. Danes ob dveh se moramo zglasiti v zavodu za sodno medicino, da potrdimo enakost vseh tren trti-pel. — Reci raje v mrtvaSnici, — je za-šepetala Charlotta. — Dobro, pridem tja, — je dejai Erik. — Toda pripravite se na grozen pretresljiv prizor. Jaz sem videl vsa tri trupla. Podobna so si do pičice. To je nemogoče, grozno, neverjetno. Clovek bi zblaznel, če pomisli, da so ostala po Richard u tri trupla. — PoČakaj, ko jih zagledaš eno kraj drugega. se bo že pokazalo, da nišo enaka. — Zakaj? —Zato. ker trije možie ne morejo biti povsem enaki. — Trije možje, to je res . . . Toda . . . — Toda, toda, misliti kaj drugega bi bilo blazno. Ziveli so triie moije, ki so se znali imenitno prilagoditi drug drugemu. bili so zavezniki. morda ćelo pajdaši ori zločinih. V.ćen teh pr^sto-voljnih trojčkov je bil umorjen. Kako to. da je bila posledica njegove smrti nenadna in istočasna srnrt dnurih dveh. to le fenomen telepatije, ki bo pojašnjen, ko pridejo na dan vse podrobnosti te neverjetne sličnosti. Toda tu je še eno vprašanje: kateri teh treh mrličev je moj brat? In kdo sta druga dva? — Trije možie! — ie vzkliknila Charlotta prestrašeno. — Ali verjame-te? Triie možie, ki so se menjavali v zakonski postelji in nri ODravkih, ne da bi kdo opazil? To je grozio, neverjetno! V očeh mlade vdove je bilo toliko groze, da je Erik hitro odgovorili — Ne. Claude. saj ništa mogla umre-ti dva na posledicah smrti tretjega, ker bi morali potein takem nmreti vsi triie oh istem času. — To ni potrebno... —___kajti, — nadalje val Erik, ne dr. bi se spuščal \' debato, — umor v i Diionu je bil izvršen, med 4. in 5. uro, o pol enajstih ponoći se je na zgrudil Ridiart' na stoDnicah... — Kaj pa ko bi se Ml Richard vrnil o pol enajstih, ko ie šel mimo hišniko-ve-ga stanovanja, — če se hisnik ni zmoti!. — in da je bil tako slab in utrujen, da ie dospel v šesto nad strop je sele ob petih ziutrai? — Na to ti odgovorim, da so našli Richardovo drugo truplo v Nogentu o polnoči. — To je res, — je dejai Erik. — Toda tvoja izvajanja. tuđi če so pravilna, ne morejo ovreči teoriie o treh možeh. Sicer ua, s kakšno teorijo hočeŠ... Naenkrat je ntihnil. Erik ga je z ocrni opozoril na Charlotto, ki se je ko-maj še držala na nogah. In Claude je >poznal, kako ponižujoča je za njo teorija, ki se mu je zdela edina verietna. Erik je mislil tuđi na Maxenco. Mislil je na njo od trenutka, ko mu je Claude izdal strašno tajno njenega srca, In med đoteočasno vožnjo &e ie srtremenilo začudenje nad to nepriča-kovano novico v grozo in bojazen za sestrino uso<»». Erik je hotel stopiti mimogrede v ulico Bonaparte tuđi zato, ker je hotel videti Maxenco in io potolažiti. kolikor se sploh da. Našel jo je v sobi, kjer je čitala. Na mizi je imela već novih knjig. Bile so same spiritistične knjige in tista, ki jo ie čitala, ko je prišel brat. se je nazivala »Rupert živi«, od nekesra angleške-?:a avtoria. Erik ie vzel v roke vse knjh?e po vrsti in se pri tem dobrodušno smehljal. — Ah. ah! — ie dejai. — Med oblake smo splavali. sestrica? Zagrobne Življenje, presetjevanje duš? Ali misliš to resno? — Ne norčuj se, Erik Ce bi ne bila prepričana, da živi Richardova duša na onem svetu in da mi bo moRoče stopiti v srik z njo — z njim, crostim vseh po-svetnih spon. vseh družabnih obveznosti, z njim svobodnim, brez Žene, z njim. ki ho končno samo moi — če bi ne bila o tem trdno prepričana, če bi ne verovala, da se bo to zgodilo, bi bila najnesrečnejša ženska na svetu. — Čestitam! ie deial Erik ironično. — Ker pa verjamem in upam. kakor vidiš, niseni več ljubosumna. Ljubim ga in moja Ijubezen je neskaHena radost. — Potem takem je vse v najlepšem re<3u. Le norčuj se, le zasmehuj me, kolikor ti drago. Jaz pa verujem in sem srečna. — Đlazna si, pravim ti. da si blaz-na. Bodi vendar pametna, draga Maxence! In ker je usoda izbrisala iz seznama živih njega3 ki si ga ljubila, ne da bi imela pravico do njega, misli na drugega, na Claudea. Bog je poklical Richarda s tega sveta in pretrgal vezi tvoje pre-srrešne liubezni. — Pregrešne? Kaj pa misliš? Moja ljubezen nima nobenega madeža. Greha sem se skrbno izogibala. — Uh! — je vzdihnil ^rik. — Ljubim ga Še vedno. Pisala sva si samo nekaj pišem, to je vse. — Torei vendar? — Ah, nobenih ljubavnih oisem! Bila so samo pisma, v katerih sem mu obljubila večno zvestobo. — Vse to preide, uboga sestrica. In zopet bos rada videla Claudea. V njem najdeš marsikaj, kar te bo spominjalo na Ricliarda, ali pa ti bo še bolj uga-ialo. — Chlaude je samo slaba Richardova senca. — Katerega Richarda? Prihajam namreč iz Dikma. So v resnici tri po-polnoma enaka trupla. Triie Richardi Cirisue so živeli istočasno. — Jaz ti pa pravim! Ljubila sem samo enesa moža. In če more sploh kdo pojasniti to zagonetko, jo more samo on in nihče drugi. In če jo bo hotel pojasniti, me bo o tem obvestil. Tele knjige potrjujejo moje prepričanje. Erik je spoznal, da ima njegova sestra fiksno idejo, katere ji ni inogoče izbiti iz glave. Hotel je torei napeljati pogovor drugam. ko je naenkrat vsto-pil njegov oče — Ali ostaneš pri nas na obedu? — Z veseljem, prosim t>a. da bi bil obed pripravljen točno ob dvanajstih. Ob dveh moram biti v zavodu za sodno medicino. — Kaj pa bos počel tam? — ie vpra-Šala Maxence in se naglo obrnila. — Povabili so nas tja, da Dotrdimo enakost treh trupe!, predno bodo obdu-cirana. — S teboj pojdem, — ie izjavila Masence odločno. — Toda... pod kakšno oretvezo? Saj nisi rodbinski ćlan in ta skrivnostna zadeva se te nič ne tiče. Ne bodo te pustili k truplom. Povei mi no. kakšno pretvezo si hočeš izmisliti? Kaj pore-ko Ijudje? Saj vsi vedo, da ie imel Richard ženo in da sta bi'a vidva le^malo znana. Rekla boin. da se zanimam za ta, kar se tiče mojega prijatelja Richarda Ciruguea, — je odgovorila Maxen^e, Nato se je ozrla na Krika in pripomnila napol šaljivo, napol grozece: — Pore-čem fini. da sem se zanimala za nepri-jetnosti moje bodoče svakinie ... Erik je zardel in vprašal: — Kako jih pa nameravas pregovo-riri. da ti dovoiiio dostoD? — Oče me bo spremljal. Kai ne. papa? Saj me spremiš v zavod za sodno medicino? Tebe bodo vendar pustili v zavod, tebe. bivšega r>olicije tega bi bilo treba, da bi ne pustili! — je zagodrnjal gospod Alban. 2e dolgo se pripravljam ogledati si ta zavod Zdi se mi... da ie to nekaj... no da ;e vzoren zavod. V šturih Čanli, hm! V Parizu je biia samo stara Mor-pue na bre^u pri knezoškofiji. Hh, lim! za ono... za Notre Dame... to ni bilo lepo. Onusno. zoprno poslopje. Toda zdaj — zdai ie ćela palača! Radoveden sem. kakšen je ta zavod zdai. Imenitna idejaT Maxence! S teboj poideni- !n res. nobeno poslopte ne spominja tako malo na bivšo mračno Morgue. kakor zavod za sodno medicino pri pariški univerzi, ki se dvisra na bregii Seine blizu mostu so zngledali notranje dvorišče v oblik* staroveškega atrija. Vratar jih Je sprejel v svoji sobi. Našli so tam Claudea in sira Jamesa Burlinshama, čigar veliko, razkc šno limuzino, v kateri je zaprta V'v /aiostno cvilila, so videli že pred vhodom, Kmalu za njim je priila tuđi Charlotta. oblečena v Crno Sprernljal jo je neki ceremonijelni gospod, ki je nastopal zelo dostojanstveno, kakor osel, ki se zaveda, da nosi svete ostanke. Bil je glavni notarski beležnik striček Chaumelier. — Ste vsi, darne in gospodje? — je vprašal vratar in se obrnil spoštljivo k staremu Albanu. — Izvolite se potruditi za menoj. In na svetlem, lepo pobeljenem hodniku }g oJprl na levi strani vrata. — fu je »dvorana spoznanja-. Svejtloba in snas:a. Oladke. lesketa-joče se stene. Ehe leseni klopi. Na na-sprotni strani močno razsvetljeno okno. Na desni masivna stena. v nji pa vdelana ogromna plošča ledu, lepo osnaženega in prozomeca kakor čista studenčica v stekleni DosodL Skozi led se ie videla ona močna luč. Vratar jim te namijpiii. nai se pri-bližaio. Ćakaio ie je do zadnjega trenutka in sele nato so dvignifi kr^t. s trupli iz globokih zabojev, spravljeBih v poseb-nem oddelku, kier jih ie kunserviral illjioini mraz. Dvc trupli sta bili ?.e za ledeno ste-no Obrazi ^ bili zastrti z bdimi pr-liči, Trupli sta ležali na nizkih vozičkih. Prostor za ledeno steno. ziigrobno bivališce, je bi! enak onemu pred stenn tako, da se ie skoro zdelo. da ie ledena ploška zrcalo, ce bi ne bilo za nio na-mesto podob osem radoveđnečev, ki so v napetein pričakovanju oRledo\'aH trupla^ V desnem kotu ie na natezalnl-ca natezala železna ramena. Nad iamo se fe nagibal mož v belem ulašču. Zaropotal je stroj. !z elobine se je pojavi! tretii \ozijek. Stroj je prinašal \? kralje^tv a teme trttje trunjo Richarda Cirisuea. 5Waj so bila vsa tri položena drugo kraj druc:e^a pred očmi osuplih fcledal-cev. Trupla so bila pokrita z uradniml poi^rehnimi rjuhami. o/načenimi s šte-vilkaml 3117, 3117a rn 3117b. Kmalu jih zagledajo. Skaloel se jih še ni dotakuil. Oblasti so hotele, da se domene enakost no vseh pravllih. Trun'a so satno steh-tali, zmerili in fotografirali. Po teži in >Twtjcai ^^ bPa c!o miliKrama in desetine milimetra enaka. Strežnik je nazh> odzrnil trupla in prižgai vse obločnice. Dvorano je na-polnila blesteča svetloba, ki ie spreme« nila stene v lesketajoče se ledenike. Charlota se je tako tresla, da je bila v svečani tišini, ki ie zavladala v dvorani smrti slišati. kako šklepeta z zobrni. Tri trupia so bila kakor podobe enesca telesa, ki so se Doiavile iz nevidnega oj^leda!^ Prestrašeni cnjjledi so blodili od enega do drugeza in vsi o&Iedalci so cutili ncj3rcina>fljiv<> potrebo najti vsaj majhno razliko, toda ni je bilo. Trupla so bila noDolnoma enaka Claude si je mislil: »Neobrite brade! Mar ni to dokaz, da so se vsi trije pajdaši sestajali. da bi povećali svojo sličnost do najmanjiš oodrobnosti? Mar ni to jasen dokaz njihove^ sknpne^a ?ivl.»enia? Toda sir James Biirlinsham je dejai napol glasno: — Je-li inogoče. da so živelo tri tako enake duše. da so dale trern obličjem enak Izraz? Erik je pa priporrrail, da bi potolažil Charlotto: — Morda je bila pa samo ena duša. Ena duša v rrojnem telesu. — Bog tega ne dovoli. — je dejai sir James. — Trojica je njegov privilegij. Toda ta prizor me navdaja s strahom in grrozo. Kaj je hotel bos:, da je kaj takesa dovoiil?... In kakšen mož ... kakšni mož je leže tu pred naml mrtvi, enako zagonetni, čudni, krasni in grozni?... Vaš brat. drari Claude, je bil čudak. Govoril sem z njim dolgo. Vedel je mnogo in razumel vse. To je bilo mračno in sončno bitje. Skratka, zagonetka. — Ali potrdite vsi, da Je to gospod Richard Cirugue. trgovski potnik, sta-nujoč v Parizu, ulica des Arenes 11? — je vprašal beležntk. — Da. — so odgovorili brez o4mv ta vijanja. Zanimiva prigoda pisatelja Reymonta Znani poljski pisatelj Reymond se je zelo zanimai za nadnaravne pojave in duhovno življenje. — Neke noči so bili trije njegovi znanci prepričani, da prenočuje pri njih, v resnici je pa vso noč doma delal. Nedavna obletnica smrti znanesa [X)ljskega pisatelja V. Reymonta je dala poljskemu publicistu Weyheru tx>-vod, da je objavi! svoje spomine o osebnih stikih s slavnim laureatom Noblove nagrade. Weyher pripoveduje med drugim, kako je nekoč avtor «Kme-tov» istočasno govoril na raznih kra-jih s štirrmi osebami. Vse štiri smatra Weyher za absolutno verodostojne in vsi Štirje so pripravljeni pod prisego potrdiri. da so res govorili fStočasno z Reymnntom v raznih krajih. Ta do-godek se spravlja v zvezo z Reymon-tovrrn zanimanjem za nadnaravne po-iave in duhovno življenje. Temu studiju je posvetil znameniti poljski nisa-telj velik del svojih moških let. Kako daleč le napredoval v izučevanju nadnaravnih sil. ni znano, ker ni nrkomur o tem govori!. Neke nedelje, bilo je trk pred sve-tovno vojno, je posetil Reymont svo-kjra prijatelja Weyhera v Skiernlewi-cah. Weyherovo stanovanje so po-prav-Ijali in na novo slikali in zato Reymont m mogeT prenoćiti pri prijatelju. Odlič-nemu gostu je ponudil prenočišče drugi noljski pisatelj Stefan Unierzynski, ki ie pa opozoril Reymonta. da mora priti spat pred 10. uro. kajti pozneje spusti srospodar pse. lđ bi ga utegnili raztr-srati. RevTnont je presedel pri Weyheru delj časa pri večerji. Navzoča sta bila tuđi zakonca Roga1ewic, stanujoča v sosedni hiši. Reymont pa ni odsel ob določenem času k prijatelju, marveč ?e ostal do 11. Weyher je naprosil zakonca Ro£alewic, naj sprejmeta pisatelja čez noč in mo od?rtop?ta nodstreSno «o-hico. Žena je poklicala služkinjo in na-roč?!a nospravfri sobo. sama fe pa ostala z možem pri Weyhem do 11. ko so skupno odšli. Drugi dan je Rogalewic poveda! Unierzynskemu, da Revmont ni hotel prenoćiti pri njih. Kje je pa pre-nočil?. je vprašal Unierzynski. — Za plotom sosedne hiše. se je glasil odgovor. In res je videla Rogalewiceva služ-kinja pisatelja ponoći in zgoda i ziutraj za plotom sosedne hiše. Toda Unier-zynski je trdil, da >e Reymont preno-čil pri njem. Kako to? Kaj pa psi?, ga *© \T>rasal Rogaliewic. — Reymont je se-del pri meni do 11, potem je pa odšel v podstrešno sobo. — je odgovoril Roga-lewic. Unierzynski je pa trdil, da je prišel pisatelj k njemu tik pred 10. uap in da so psi na dvorišču srdito lajali. Odprl je okno in opozoril pisatelja. naj se čuva psov. Med pogovorom je vstopil paznik ondotne tovarne Kaminski in ko je zvedel, o čem se pogovarjajo, je izja-vil, da se vsi motijo. Povedal je. da je Reyrnont prenočil pri njem. PriSel je ob 11 in ker je imel Kaminski goste, ni šel spat do jutra. Reymontu je odsto-pil svo>o posteljo. Zgodai zjutraj ga je spreinil na kolodvor, ker sta se prisrč-no poslovila. Začuđenim Reymontovhn prijateljem ni preostajalo drugega, nego počakati, da jih pisatelj znova poseti in jim sam pojasni, kako je mogoče, da je bil istočasno na treh krajih. Drugo nedeljo je Reyrnont res posetil svoje prijatelje in jim kategorično izjavil, da omenjene noči. ko so mislili, da je prenočeval pri njih, sploh ni bil v Skierniewk;ah. marveč v nekem drugem oddaljenem kraju, kjer je takrat stalno bi val. Delal je pozno v noč. nedeljo je pa prespal. pomaci so že hoteli poslati t>o zdravnika, misleč, da trna spalno bolezen. Prcbu-dil se ie sele v Donddjek z'y...... iaivi je pa vtis, kafcor da je res doživel vse to, kar so mu prijatelji pozneje pripo-vedovaii. Zadeva je ostala nepojasnjena. Vsi Reymontovi prijatelji vztraja>o na tem, da je pisatelj res istočasno prenočeval pri njih. Zanimivo je, da se Reymont ni posebno čudil, ko so mu to povedal i. Rekord Zdravniška sođba a sportnlb rekord ih. Zdravnik dr. Robert Nulibaum pri-obeuje v nemških listih vrlo interesan-teu claaek o sportnih rekord ih, ki bo kotovu zanimai tuđi naše čitatelje. Za-io povzemamo iz njega glavne misli. Spričo vrtoglivega tempa današnjega doživljanja, piše dr. Nuftbaum, se nam niti preveč čudno ne zdi, če čitamo, da je bil jedva dosežen rekord čez nekaj dni zopet potolčen od novega rekorda, in vendar si dostikrat mislimo, kadar zvemo o kakem rekiordu, da je višek zmožnosti človeSkega telesa že davno dosežen in da ga ni več mogoče prekoračiti. Saj pa je tuđi treba za do-sego novih rekordov poleg ugodnih vnanjih pogojev izredno dobre telesne dispozicije. Marsikdo vidi v neprestanem lovu za novimi rekordi pravcato bolezen na-Še dobe, ki pravemu in edinemu name-nu sporta — krepljenju telesa — prej boduje feakor koristi. Za sport navdu-šena mladina tega seveda nikdar ne bo uvidela. MogoCe je prav tako: saj je povsem naravno, da gre mladi, zdravi sili pri sportu in igri predvsem za zma-go. Znanost je dokazala, da more le jako dražilo vplivatl na razvoj funkcijske zmožnosti telesnih organov in pospeševati rast telesa. In ta ugodni vpliv se ne Čuti samo pri telesu, nego je korišten tuđi razvoju mladostnega duha. Zakaj navadno ne odnese zmage tistl, ki Je tehnično moCnejšl, nego oni, ki ima moenejšo voljo in ki zna duševno vzdr?arl. In v tem utrjevanju volje m psihičnih vrlin si bo mladi človefc nalbglje in najprej pridobil lastnosti, ki mu bodo pozneje v žvljenskem boju m™>*ro koristile. Druga niC manjga korist se nuđl ak-tivnemu sportniku v higijeničnem nacl-| iiu življenja, ki se mu mora podvreči, kadar trenira — in trening traja včasi več tednov, da tuđi već mesecev. Mnogim sportnikom postane tak način življenja iz navade druga natura in gotovo ga ni pametnega človeka, kl bi trci i!, da mu bo to v šk?ođo. Docela drugi pa so vplivi sporta, če ga kdo goji zavoljo njega samega. Naj-višji cilj, ki mu pri tem lebdi pred oč-mi, mu je vnanji uspeh, ki ga polago-ma tako zaslepi, da postane popoln su-ženj spona. Tak Čiovek trenira ne ozi-raje se na omejeno odpornost svojega telesa in hlepi le po tem, da doseže nov rekord. Posebno opasno utegne postati tako prenaporno treniranje takrat, kadar ima čiovek mladostno dobo že za 5eboj in se vzlic temu prizadeva, da bi dosege! čim več je sportne u^pehe. Taki Ijudje se ne zavedajo, da ie na-raščanje njihovih telesnih moči že doseglo zenit, in zato često dozive, da jim vsled prevelibih telesnih naporov od-povedo živci in se jim trajno in ne-ozdravljivo pokvari srce. Zato bi se smelo treniranje v prelepi mladosti vr-§iti le pod nadzorstvom sporta vešče-ga zdravnika. Predvsem je treba paziti na srce. ki največ trpi pri treniranju. Zakaj vedeti je treba: rekord ne more in ne srne biti cilj telesnih vaj. Sport naj nam marveč služi za to, da popravi ?kodo, ki nam jo je morebiti priza-dejal naporen poklič, na dmgi strani pa naj odvrne od nas skrbi vsakdaniega življenja. Kdor se pođi za ?ogo ali se zabava pri plavanju ali pleza v hribe, nima časa brigati se za vsakdanje krize in težave. In ta zavest donaša poleg telesnega tigodja tndi duševno pokoj-nost Tako se z umnim izvajanjem sr»or-ta harmonično razvijata telo in duh. ■ Uv,rne irancosKe pasttt e !jc I I „VALDA" I I obTarnfefo Vas vseh zlih nčInVov I I mraza, meple in mokrote ter btdlov ■ I na dihalne organe. I I Pr^da:a;o v^f1 lek^'ne in dror^r ;? ■ Občni državljanski zakonik 2 dne 1. iunija ISli. Prevedia dvoroosod-aa svetnika BtUidar Bežek in t r'ran Kc-£ally. V Ljubljani. Z pričrta\anjem^ takoj vidna, navedeoo pa je tiwii staxo besedilo Po pas^meznih parasrafih so navedene kratim tue veljavn© ln noveJ5e dotočbe le na*e RH?coB-od«<- ld s^ i7j>remen'le dclanski ohčni Jrj|avlj?7isW zakonik. Obsirno šivamo kazalo olai?r^^»ti. Zn rzho nen^kih ir-dai in za navede besed 1a v ncmščhni aaf ne bo več Izgovora. NaroČa se v VnJi^arTi Tiskovne Zvidroc« v T.tiiWir>?rt ati tifeni ?>f>dHt#THci v M"Timora, KDoFoniASUJE. TA NAPREDUJE! Stran 8. •SCOVENSK1 NAROD« dne 7. januarja 1927. Stev 6. Originalne potrebščine za Opalograph. '--r^lr^^ Lud. Baraga &SKSS Selenbnrgova 6 Jedilnico in spalno pravo — malo rablje* no — takoj kupim. — Ponudbc pod «Oprava/27» na upravo «SL Naroda*. Hiša z lepim vrtom ▼ predmestju naprodaj. — Po* irvo se v upravi <*Slovenskega Naroda»,________________3391 Deček •tar 14 let, moćan in piiden — se želi izučiti v trgovini z me* sanim blagom na deželi. — Po* Budbe pod «Dečko/33» na upra* vo «Slov. Naroda*. Popravi se inrtaieio trfno ts solldnn >♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»♦♦»♦»»»♦»♦♦»♦♦»♦ Teod. Kom, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 3. Krovec, stavbni, galanierijski in okrasni ktepar, instalacije vo* đovodov. Naprava strelovodov, kopatiske in klosetno naprave. Iždelovanje posod \t pločevine za firnež, barvo, lak in med vsakc velikosti. kakor tuđi po* *od (Škatle za konservc) ter lij togratija. 123 L DRU2BA * ILIRIJA. Premog, drva, koks oglje — Dimajska cesta 46, polec Iv Zakotnika — Tele* fon 2820 I08/L 1 Premog, drva POGACNIK, BohoTičcva 5. ~ Telefon 2059. 2619 «*♦»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦#♦♦♦♦»♦<♦♦♦♦»♦♦♦ Sveže, najfinejše norveško ribje olje iz lekarrjc dr G Piccuiija i Ljubljani — se priporoea ble» dim, slabotnim osebaia. 1I3/L G. Flux, Ljubljana, Gosposka ulica 4/1. Strokovni posredovalni zavod za boljše siužbe, 35 let obstojeČ — išee nujno plačilnega natakarja, več finih samostojnih kuharic za :>5vcn Lubljane, hišnika za tu, JI. kuharteo v hotel poleg Se* fa itd. — Priporoča vsake vrste o^obje za tu in izven Ljubi js* ne. Za zunanja naročila prosim priložite znamke. 3164 GOli lek prud kapa vici (tn-perju, gnojenju) ter za* st&relem kronienem gno» jenju triperja in vnctjs sečneg3 mehurja Za po» t>olno ozdravljenje je treba 6 lončkov. Ccn* 2 oavodilom za Ion ček 43 dinarjev. — Proizvaja ir razposilja po pošti lekarna PENIC, Zaprešič. I. St jepušin lim, Jmjtnka 57 pri poroda nijbolj&e tambure, žice. Sole, oirtttttre in ostale po* ;reb$čine za v*a glasbila. Odlikovao na pariški izltžbi. Ceniki fraoko. Blagajničarka z vcčletno prakso, vajena tuđi vseh pisarnišklh del — išce službo v večjem podjetju. — Dopihi pod «Vestna/34» na upravo «Slov. Naroda». Trgovski pomoćnik ^ojaščine prost, izurjen v špe* cerijski trgovini — išče službo; ^fre tuđi za skladiščntka. — Po* nudbe pod ga Naroda*. Svefovni oatenf .Zephir, Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo i 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur. • ZHPHIR^, tvornica peči, Su» botica Zastupstvo v Ljubhani: BREZNIK pauja, -Ub tek, zlato žilo poriroća nUba prebava, katero najučiukovitej5e odpravi znani eliksir FIGOL. Prepričajte se tuđi Vi, da preizkuiena zdra-vilna specialiteta FIGOL eliksir uredi prebavo in Van vrne zdravje. FIGOL izdeluje in razposilja po pošli proti povzetju z navodili uporabe lekarna DR. Z. SEMELIC, DUBROVNIK 2. — Posku^na steklenica / omotom in poštnino 40 Din. Originalni rabojček * 3 steklenicami 105 Din, z S steklenicami pa 245 Din. 137-L V ! (Jenjcne dame, on ejte St pred na kupom zalo^o r»\no-kjr doSlih, krasnih bt^o^ivalnih iirojev. najnovci^c .^.lajdbe moderne tthnike. N.i vsak stroj ;>opolnoma i enostavno šivate vsako«ristno blago, na^ ike in Čipk^r s cikcan ts\oni, vežete najmodernejše in iukii>uxa^te ve^enine, gutubf >n gunibnice. Pouk vvczcniu brezpla^cn. Ceniki tranko. Prooaja tuđi ra obroke — .TRIBUNA' h\ B L Ljubljana, Karlov^ka cesta 4tCv 4 Spominjajte se Tabora! .NARODNA KNJICiARNA, d z o. 2. knjigama in trgovina s papirjem ter pisar-niškimi in šolskiml potrebščinami. Ljubljana, $tltar]eva ulica štev. 2. Oblasrr.o ciovoljena RAZP RO DAJA vsleć opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do srede februar ja iv:,y Znatno znižane cene — Ucndna prilika za GlOVANi BOCCACCIO: DEKAMERON Prevel Dr. ANDREJ BUDAL. <• knjiga. Bro>. Din 66*—, platno Din "72—, luksuzna izdaja na boljšem papirju polfranc vez. Din 100*— c i 1 ustracijami.