Poštnina plačana v gotovln
Maribor, petek 24. avgusta 1934
Stav. 191 Let6 VIM- (KV-C
H—ggrgr-i.'
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Ooipoaka ul. 11 / T.l.fon uradnlitva 2440. uprava i4» uhaja razen nedelje In praznikov vsak d.n ob le. uri / Valja maeeSno prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku I Oglase •prejema tudi oglssnl oddelek „JutraH v Ljubljani / PoStnl čekovni račun *t 11.409
JUTRA
Odmevi M\mim ierobstva nad Mio
Schuschniggove izjave - Svarila pariškega t'ska — Dunajski komentar — Pravilna sodba Moskve - Češkoslovaška za Italijo — Ubogo Društvo
narodov
Potrebna le iasnosk
Odkar je pred tremi leti sef francoske radikalne stranke in tedanji ministrski predsednik ter zunanji minister Eduard H e r r i o t spregovoril na velikem javnem političnem shodu v Toulousei vabil-ne besede na naslov 1 tali j e, je pričela francoska zunanja politika opuščati svoja., dotedanja brezkompromisna pota ter stopati nova. ki vodijo sem ver tja v negotova iskanja in prečesto v napake in neuspehe. Posebno vidno pa se je pričelo to francosko lovljenje za časa zunanjih ministrov P a u 1 - B o n c o u r j a in Daladierja, ki sta med drugim dokončno odbila od Francije Poljsko, katero sta tretirala kot kakšno vazalinjo tretje ali celo četrte vrste. In če danes zamerimo Poljski, da se je navezala na Nemčijo in stopi lahko tudi še v tesne zveze z italijanskimi načrti, nikakor ne smemo pozabiti, da to ni le njena krivda, marveč v enak! aii celo še veliko večji meri tudi francoska! Položaj Poljske je tak, da mora voditi jasno zunanjo politiko: ali brezpogojno s Francijo proti Nemčiji, ali Pa z Nemčijo proti Franciji. Tista, s katero se zveže, pa mora to zvezo tudi u-poštevati in nuditi vse za vsak primer potrebne garancije. Francija pa jih Poljski ni nudila!
Pred vsem pa sta Paul-Boncour in Da-ladier zagrešila poleg odbitja Poljske tudi ponujanje Italiji, ki se tudi po njunem odhodu, žal, ni nehalo in se nasprotno nadaljuje, dasi v nekoliko manjši in do-stojnejši meri, pod B a r t h o u j e m. Da bi Francija pridobila Italijo za zvezo proti Nemčiji, ji pušča -popolnoma proste Toke v Podonavju, posebno pa v Avstriji, dasi je kakor na dlani jasno, da je edini cil? fašističnega Rima v tem delu Evrope, oslabiti in če mogoče sploh zbrisati s sveta malo antanto, edino najtrdnejšo in najzvestejšo zaveznico Francije, Nc vem, kaj so ministri male antante ukrenili v zadnjih dueli, na vsak način bi pa bilo potrebno povedati Parizu jasno in nedvoumno, da je puščanje prostih rok Italiji v Avstriji za nas nesprejemljivo In je napočil že skrajni čas, da Pariz stori svojo dolžnost, t. j. zahteva, da se Italija Iz Avstrije umakne in se ta večno izigravanj država postavi pod varstvo Društva narodov, ali pa vsaj vseh velesil in •^ejašinj enako. Izjave, da je Avstrija danes vez, ki druži Francijo in Italijo, nas Wje naravnost v obraz in nam je ni nio-Koče mirno vtakniti v žep. Ce je Že Francija svoj čas zamudila pravi trenutek, ko hi bila lahko rešila Albanijo pred Ita-jo, nikakor ne bi smela sedaj zamuditi še trenutka, ko bi lahko rešila Avstrijo.
I	oda vprašanje je, če ga že ni zamudila? Rojimo se, da ga je!
Uradni Pariz molči že dolgo. Molči kljub vsemu, kar se dogaja v srednji Fv-ropi, ki jo postala divje lovišče italijanskega fašizma. Molči k temu, da dela Mussolini s Schuschniggom pogodbo, po kateri italijanska vojska lahko vsak trenutek vkoraka v Avstrijo in od tam na Madžarsko ter sc tako pojavi ne le na severnih mejah Jugoslavlle od Jesenic do Subotice, ampak tud! na mejah Romunije
Češkoslovaške! Molči samo zaradi te-
mej napram Nemčiji. In če je ne bo dal? Ce bo samo kruto izkoristil in zlorabil francosko upanje? K"-j potem? In nam se vsak dan bolj zdi. da A^ussolini prav nič resno ne misli na zvezo s Francijo, ampak išče v tem »sporazumevanju« le svoje koristi, in jih tudi najde. Med tem se pa vedno znova pojavljajo vesti, da bo francoski zunanji minister Barthou naposled le šel v Rim k Mussoliniju, zunanji minister tiste Francije, ki je doslej imela navado biti obiskovana, ne sama obiskovati. Sila Italije je daleč za silo Francije, zato bi bilo pač naravno le to, da bi najprej Mussolini prišel v Pariz. To romanje državnikov velesil k Mussoliniju v Rim, kakor kaplanov k »ujetemu« rimskemu papežu, postaja že več ko smešno in se samo čudimo, da ti državniki ne čutijo svojega poniževanja in ciničnega smehljaja Italije.
Toda te igre bo moralo biti nekoč konec. Treba bo povedati jasno ln nedvoumno, kdo hoče s kom in k:'ko. Ali naj Italija krene na pot Francije in neha rovariti v Podonavju, ali pa naj stopi Francija 11? pot Italije in bodo njeni srednjeevropski zavezniki potem lahko sklepal!, kakor je sklepala in sklenila Poljska. Po treh letih lovljenja brez jasnih poti in ciljev smo se naveličali te igre in bi že enkrat spet radi vedeli, ali smo Ptiči al! miši? Vsako zavlačevanje tega stanja pomeni lahko nepopravljivo škodo, škodo, ki bi utegnila nekega dne voditi naravnost v pogubo. Danes žal vidimo, da ve določno samo fašistična Italija, kaj hoče in realizira z neizprosno logiko svoje peklenske načrte. Ti načrti so pa vsi _ naperjeni proti nam!	-r.
*
PARIZ, 24. avgusta. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg, ki se mudi v Nici, je sprejel včeraj več Irancoskih in drugih novinarjev, katerim je dal pojasni la o svojem sestanku z Mussolinijem in o položaju v Avstriji. Izjavil je, da v Francijo ni prišel s političnimi nameni, ampak Izključno le na odmor. V ostalem pa je dejal, da je njegova politika le nadaljevanje Dollfussove. Z Mussolinijem se je razgovarj^l predvsem o okrepitvi gospodarskih vezi med Italijo in Avstrijo. Svoj politični program je izrazil v dveh besedah: »Mir in neodvisnost!« O Habsburžanih je dejal samo to, da jim bo njegova vlada v kratkem vrnila zaplenjeno premoženje. Na vprašanje, kako sodi o položaju v Nemčiji, je pa odgovoril, da se v nemške razmere ne more In noče vtikati, kakor tudi ne dovoli, da b! se Nemčija vtikala v avstrijske.
PARIZ, 24. avgusta. V pariškem tisku, kakor tudi deloma v angleškem, se opaža poudarjanje potrebe, da se politika napram Avstriji spravi v sklad z interesi male antante. Nekateri listi govore odkrito, da bi bila dolžnost Francije preprečiti, da bi Italija sama skrbela za samostojnost in neodvisnost Avstrije, ker bi mogla to svojo misijo izrabiti v škodo drugih. Na drugi strpni pa bi to lahko odbilo od Franclje malo antanto, zlasti pa Jugoslavijo, ki Je na položaju Avstrije najbolj zainteresirana.
MOSKVA, 24- avgusta. Ruski tisk
Ra. ker upa. da ho nekoč Mussolini sto- ! obširno komentira sestanek v Floreil*
ril K l.r •  .............  M«	•	•	•.............-■	••	------------
visnosti. Mimo tega je pa ogrožena tudi njena gospodarska eksistenca. Vrivanje Italije v Avstrijo ni nič boljše kakor bi bil »Anschluss«. Mussolini je nasprotnik »Anschlussa«, a ne iz idealnih, ampak iz egoističnih uzro-kov, ker hoče napraviti iz Avstrije italijansko kolonijo. Lahko trdimo, pravi »Pravda«, da je avstrijska neodvisnost že splavala po vodi. Na zem ljevidu lahko še nekaj časa obstoja, v resnici pa je le ena izmed provinc severne Italije. Upajmo vsaj, da bo Schuschnigg v zadnjem trenutku že uvidel, kako klavrno vlogo igra država, ki io vodi in da bi bilo za njeno samostojnost bolje, nasloniti se enako na vse sosede.
DUNAJ, 24. avgusta. »Reichspost« piše, da se Italija zato zavzema za Av strijo, ker veruje, da bo to ustvarilo podlago za ožje mednarodno sodelovanje. Pri tem upa Italija na podporo Francije in Anglije, zlasti Francije, katere zunanji minister Barthou bo prišel v Rim zaradi pogovora o reorganizaciji Podonavja. Avstrijsko vpra sanje je ustvarjeno, da tvori most med Francijo in Italijo. Italija na bo normalizirala tudi svoje razmerje do Nemčije, čim bo avstriiska samostojnost in neodvisnost dovelj zavarovana.
PRAGA, 24. avgusta. Doznava se, da je Češkoslovaška odgodila splošno revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo do jeseni, in sicer zaradi sestanka Mussolinija in Schuschnigga, ker hoče počakati na nadaljnji razvoj rimskega pakta. — Češkoslovaška ni nikdar zanikala možnosti sodelovanja v tej smeri, sedaj pa postaja ta kombinacija celo zelo aktualna. Skoraj gotovo je, da se bodo v kratkem pričela direktna pogajanja med Češkoslovaško, Avstrijo in Italijo. Zanimivo je tudi pisanje nekaterih listov. Tako pravijo »Lidove Noviny« v Brnu, da stoji Češkoslovaška sicer na stališču, da se mora Podonavje prepustiti izključno podon?vskim narodom, si pa vendar želi zbližanja z Italijo. Vendar osiane za Češkoslovaško tudi v bodočnosti merodajno sodelovanje s francosko politiko, od katere se ne more oddaljiti. A ko se doseže zbližar.je med Italijo in Francijo, bo Češkoslovaška to pozdravila, ker bo potem sodelovanje v Podonavju mnogo lažje.
ŽENEVA, 24. avgusta. V krogih Društva narodov se obširno komentirajo rezultati sestanka v Florenci. Dasi niso točno znani, vendar upajo, da je bila na tem sestanku znova zagotovljena neodvisnost Avstrije in je tako Društvu narodov vzeto z ramen veliko breme. Nobenega dvoma ni, da bi bilo Društvo narodov moralo intervenirati zaradi Avstrije nred Italijo, toda dogodki so se razvijali tako naglo, da v Ženevi niso vedeli, kaj naj store. Po intervenciji Italije je bila odvzeta Društvu narodov ve-iika skrb in nevarnost, v katero bi ga bilo lahko spravilo interveniranje. (Žalostno spričevalo za Društvo narodov! Op. ur.)
Ostra rus^a nota v ToMu
GIBANJE MANDŽURSKIH UPORNIKOV. — NOVE ARETACIJE. — ZDRUŽENE DRŽAVE PROTI JAPONCEM.
TOKIO, 24. avgusta. Tukajšnji poslanik sovjetske Rusije je izročil japonskemu zunanjemu ministru izredno ostro noto, v kateri protestira njegova vlada proti številnim aretacijam na vzhodno-kitajski železnici. V noti vali Moskva vso krivdo za številne incidente na ramena Mandžurije In Japonske.
ŠANGHAJ, 24. avgusta. Mandžur-ski domačini, ki jih japonska poročila imenujejo razbojnike, napadajo dalje vlake vzhodne kitajske železnice, kakor tudi naselbine Korejcev in Japoncev, ki so bile ustanovljene po ustanovitvi Mandžurije. Mandžurska vlada in Japonci spravljajo vse to v zve zo z Rusi, dasi Je očito, da je man-džursko gibanje docela samostojno in je nastalo kot odpor proti eospodstvu Japoncev. Kljub temu so zopet aretirali nove funkcionarje vzhodne kitajske železnice, tako, da Je sedaj v za
pričeli tudi optimisti verovati v skoraj neizogibnost spopada med Rusijo in Japonsko.
WASHINGTON, 24. avgusta. Vsi znaki kažejo, da se postavljajo Združene države vedno bolj na stran Rusije in da prevladuje v tukajšnjih merodajnih krogih tudi prepričanje, da je položaj na Daljnem vzhodu zares kritičen. Nerazpoloženje med Američani in Japonci se kaže na vseh koncih in krajih. Na Azorih, kjer je tudi veliko japonskih delavcev, Je napetost med belimi in njimi zelo velika. Guverner se boji pogroma in Je predlagal osrednji vladi izgon vseh Japoncev. Pojavljajo pa se tudi glasovi, naj bi se izgnali sploh vsi Japonci iz vseh delov Združenih držav in njihovih ko lonlj. Kako resno presojajo v Združenih državah položaj v Aziji, dokazuje tudi dejstvo, da je mornariško ministrstvo naročilo atlantskemu vojne-
porih preko 80 ruskih višjih in nižjih I mu brodovju, naj nemudoma uradnikov. Položaj postaja tak, da so'v Tihi ocean.
Vilna kamen spodtike
VARŠAVA, 24. avgusta. Francoski poslanik je Interveniral znova v smislu zbližanja med Poljsko In Rusijo. Kakor se doznava, zahteva Poljska popolno vojaško neodvisnost in prej, preden hi se lotila večjih kombinacij, zlasti pa odločevanJa o sodelovanju pri vzhodnem paktu, hoče rešiti tudi
•»♦So Vtlr.«.	nliralmr	nn-
paktu lahko Litva obračala na vse v paktu včlanjene države, kar bi spravljalo Poljsko v tem vprašanju pred širši forum. Kakor se poroča Iz Kav-nasa se tam trdovratno vzdržujejo vesti, da se bo poljski zunanji minister Beck v kratkem sestal z litvanskim zunanjim ministrom Lozarltl-som. Na tem sestanku se bodo skusa-1- rr?i<» vsa snorna vprašanja med
Dnevne vesti
Banovinska konferenca JNS v Celju
Važna razprava o vseh aktualnih vprašanjih
V	nizu sestankov 'Jugoslovanske nacionalne stranke se je včeraj v Celju nadaljevala v Ljubljani pred tremi meseci začeta banovinska konferenca, ki je trajala od 10. ure dopoldne do 6. ure zvečer. Konference se je udeležilo 452 stran kinih funkcionarjev in so bili navzoči tudi generalni tajnik stranke minister n. r. Albert Kramer, podpredsednik stranke minister n. r. Ivan Pucelj, minister za socialno politiko dr. Fran Novak, senator dr. Ploj, številni narodni poslanci in drugi. Predsedovali so senator dr. Vladimir Ravnihar, dr. Ernest Kalan in Ivan Pipan, ki so tvorili predsedstvo junijske ljubljanske konference, na kateri je bilo obsojeno razdiralno delo bojevništva in
drugih pokrctov. Po otvoritvenem govoru sta podala krajši politični poročili ministra dr. Kramer in Pucelj, minister za socialno politiko dr. Novak pa je orisal delo vlade zlasti na gospodarskem področju. Splošno sliko gospodarske krize je predočil navzočim bivši minister Ivan Mohorič, o finančni in kreditni krizi je poročal senator dr. Ploj, o kmetijstvu narodni poslanec Lovro Petovar, o nujnih socialnih zadevah pa narodni poslanec Ivan Prekoršek. Poročilo o zadružništvu je podal Ivan Pipan. Obširne razprave so se udeležili delegati iz vseh okrajev in je bila na koncu sprejeta resolucija, ki vsebuje konkretne zahteve za oblaženje gospodarske in socialne krize.
jubilej pevovodje Jožeta Laha
Prihodnjo nedeljo bo obhajal splošno priljubljeni in širom mariborske okolice ter v mestu samem dobro znani pevovodja mariborskega »Jadrana« g. Jože Lah svoj 65-rojstni dan. Vsi, ki ga poznamo, ne moremo skoro verjeti, da ima mož na plečih že 6 in pol križev, saj je vedno mladeniško čil in svež. Pred 65. leti so mu rojenice v Dutovljah na Krasu skovale usodo in mu dale v roko liro, na katero bo brenkal, kakor vse kaže dokler ne zatisne svojih oči.
Naš jubilant se je učil glasbe in petja pri pokojnem Antonu Kosovelu. Samo to in nič drugega ni hotel povedati našemu poročevalcu, ko sta se srečala in ko ga je zaprosil za nekaj podatkov iz njegovega življenja. Jubilant je zelo skromer. in ne mara ne časti in ne slave. Vendar pa je naš poročevalec dobil nekaj podatkov drugod, ki naj bodo malo posvetilo jubilantu za njegov 65. rojstni dan. Po odslužitvi 4-letne vojaške službe pri mornariški godbi je g. Joža Lah I. 1892. prevzel cerkveno orglanje, pouk v petin ini instrumentalni glasbi v Dutovljah. Sedem let pozneje je bil sprejet v službo pri okrajnem glavarstvu v Sežani, kjer je ustanovil pevsko društvo »Zorislava«, ki je pod njegovim vodstvom najlepše pro-cvitalo in si spletlo marsikatero lavori-ko. Poučeval je petje tudi iz Sežane, in sicer več let v Trebčah in v Velikem Reonu.
Leta 1906. je bil premeščen v Trst in je tam poučeval petje pri Ciril-Metodovi družbi pri Sv. Jakobu. Tu je ustanovil »Ilirijo«, ki je postala najpopularnejše nacionalno društvo in je vršila veliko kulturno delo ter širila in povzdigovala, lepo narodno pesem po Trstu in vsej oko lici. To društvo je g. Lah vodil vse do leta 1919., ko so ga pričeli Italijani pre ganjati in se je moral preseliti v Maribor. Kmalu pa se je udomačil tudi tu in mu je postalo naše mesto nova domovina. Žilica mu ni dala miru, za njim so prihajali njegovi pevci in kmalu je imel okrog sebe majhen pevski zbor, iz katerega se je tekom leta razvil mogočen pevski zbor, brez katerega bi si težko predstavljali kulturno življenje Maribora.
Odveč bi bilo naglašati agilnost in požrtvovalnost jubilantovih pevcev, brez katerih ne mine skoro nobena nacionalna prireditev in ki so že neštetokrat pohiteli na našo severno mejo in tam utrjevali naše mejnike. Vse to je jubilantova velika zasluga. Maribor pa bo imel najlepšo priliko oddolžiti se jubilantu in njegovemu zboru na svečani proslavi 15.-letnice, ki jo bol slavil v kratkem. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in kličemo jubilantu: še na mnoga leta!
Opozorilo staršem srednješolskih
otrok. Po objasnilu, ki ga je dalo ministrstvo prosvete, morajo vsi učenci pri vpisu v srednje šole predlo-iti potrdilo, vpisu v srednje šole predložiti potrdilo koliko davka plačajo njihovi roditelji. Če predložiti potrdilo o plačanju davka obeh, vsakega posamezno ali skupno.
Športniki se opazarjajo na posebne amokarske vožnje *Putnika« na Balkanske ure v Zagreb. dfie 26. t. rrf. in 1. in 2. sfptembra. Prijave je čimpreie nasloviti na »Putnika«.
Komemoracija za generalom Maistrom pri Sv. Marjeti ob Pesnici. V nedeljo 26. t. m. bodo priredili Šmarječani po rani maši ob 7.30 komemoracijo za pokojnim generalom Rudolfom Maistrom. Pred šolo bo petje žalostink, razne deklamacije in spominski nagovori. Sodelovala bodo vsa domača društva. Vabljeni so vsi, da se na ta način oddolže spominu osvoboditelja našega zelenega, Podravja.
Smrtna kosa. Pretekli teden so v Mariboru umrli: posestnica Elizabeta Šutje-va, strežnica Frančiška Kranjčeva, upokojeni strojevodja Ivan Kronavvetter, delavka Marija Slatinškova, prof. dr. Aleksander Kolentz in posestnica Uršula Tramškova.
Poroke. Te dni so se v Mariboru poročili: železničar Vitomir Cilenšek in Ani ca Homerjeva; šolski upravitelj Avgust Zidar iz Razborja in Ljudmila Kirbiševa; ključavničar Karl Reberšek in Pavla Zupančičeva; trgovec Alojzij Klanjšek in Leopoklina Koroščeva; tkalec Martin Zorko in Jožica Doklova; livar Valentin Mikolič in Marija Doklova; pilot Peter Bedalov in Matilda Goltesova; zdravnik dr. Milan Čeh in učiteljica Tilčka Goru-pova; tkalski pomočnik Karl Harrich in Lojzka Čelofigova; železničar Roman Muister in Marija Stromayerjeva; strugar Jožef Fajs in Katarina Tobijasova; brivski pomočnik Anton Veseljko in Judita Čehova;; Ivan Uiti in Ljudmila Erie-dauova. Bilo srečno!
Zdravnikom ni treba taksirati računov. Zdravniška zbornica za dravsko banovino obvešča svoje člane, d,a je ministrstvo v zadevi taksiranja zdravniških računov izdalo odlok, po katerem so vsi svobodni poklici oproščeni taksiranja računov. Po predpisih morajo kolkovati samo račune za zdravila iz priročnih lekarn.
Stranke, ki so Izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2xA%o držav, loter. rente za vojno škodo v zameno v časti do M. avgusta 1934, se vabijo, da takoj dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno proti priznanici in oddaji ustreznih izvirnih reverzov in sicer v času od 8.—12. ure.
Mariborskemu trgovstvu. V nedeljo 26. t. m. bo ob 9. uri v Konjicah skupščina Zveze trgovskih združenj, ki mora postati velika manifestacija trgovstva naše banovine za naše pravice. Zato vabi združenje trgovcev mariborsko trgovstvo. da napravi po možnosti ta dan v Konjice izlet in se udeleži skupščine.
III. Mariborski teden. V soboto, dne
25.	tm. likvidira pisarna Mariborskega tedna na razstavišč« v Razlagovi ulici. Od ponedeljka, dne 27. t. m. se dobe vse informacije pri »Putniku«, Aleksandrova c. 35, telefon 21-22.
Današnji trg za ribe. Na današnjem trgu za ribe je bilo okrog 100 kg morskih rib. Prodajali so velike sardele po 14 Din, skombre pa po 18 Din kg.
Prepovedan uvoz naših rib v Italijo. Italijanska oblastva so prepovedala invoz jugoslovanskih rib. Je to hud udarec za naše ribiče, ki si bodo morali poiskati in ustvariti domača tržišča. Posledica tc prepovedi se je poznala že na ljubljanskem trgu, kamor so te dni pripeljali nad 1000 kg timjev, ki so jih prodajali po 12 do 16 Din kg. Verjetno je, da se bodo tuntf Pojavili tudi na mariborskem triu. saj so dosed'nji trgi za ribe najbolji dokaz, da tudi Mariborčani radi jedo ribe.
Zdravniški kongres v Meranu, Opozarjamo vse interesente na zdravniški kongres v Meranu od 9. do 22. septembra, da se prijavijo pri »Putniku«, ker jim bo le tako mogoče, okoristiti se s 70% popustom na italijanskih železnicah. Pri »Putniku« je tudi na razpolago to čen spored prireditev, predavanj, izletov v okolico Merana itd., nadalje vse infor rnacije glede potovanja', vozovnice, va lute po najugodnejših dnevnih tečajih. Istotako oskrbi »Putnik« nabavo potrebnih italijanskih vizumov.
Nova šolska knjiga. Ministrstvo prosvete je odobrilo tretjo izdajo knjige »Li turgika za srednje šole«. Knjiga je oprem Ijena s 40 slikami in bo srulžila učencem pri učenju veronautka.
Vozne olajšave. Zagreb, 26. avgusta do 2. septembra, balkanske igre, polovična vožnja v času od 2.3. VIII. do'5. IX. na podlagi železniške legitimacije a Din 5. Beograd, 26. avgusta do 31. avgusta, čebelarska razstava, polovična vožnja v času od 24. do 2. septembra na podlagi žel. leg. Ljubljana, 1. do 10. septembra, sejem, razstave, jugoslovanski plesi, polovična vožnja od 1. do 10. septembra na podlagi žel. leg. a Din 5 in sejemske iz kaznlce a Din 20. Zagreb, 1. do 10. sept., polovična vožnja v času od 31. avgusta do 10. septembra na podlagi žel. leg. a Din 5 in sejemske izkaznice do 80 Din vozne cene Din 15 in preko 80 Din voz ne cene Din 25. Bratislava, 26. avgusta do 2. septembra, sejem. 33%% znižana vožnja v času od 22. VIII. do 6. IX. Legitimacija Din 30. Leipzig, 26. avgusta do 30. avgusta, sejem, 60% znižana vožnja v Nemčiji, 25% v Avstriji, Češki in pri nas v času od 20. avgusta do 14. sept. Legitimacija Din 100. Praha, 2. do 9. sept. sejem, 50% znižana vožnja na čeških železnicah, 25% na avstrijskih in naših v času od 23. avgusta do 19. septembra;. Legitimacija Din 35. Dunaj, 2. do 9. sept., sejem, 33'A% znižana vožnja, vizuma prost vstop v Avstrijo v času od 27. avg, do 20. septembra. Legitimacija Din 50. Vse nadaljne informacije, nabava vozovnic, legitimacij, vseh valut po najugod nejših dnevnih tečajih pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. tel. 21-22.
»Putnlkov« avtobusni izlet v Logarsko dolino. »Putnik« priredi v nedeljo, 26. trn. avtobusni izlet v najlepši del slovenskih alp, v Logarsko dolino. Odhod bo ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orel«, povratek približno ob 24. uri. Vozna cena znaša 110 Din za osebo. Zaradi velikega zanimanja opozarjamo interesente, da si pravočasno rezervirajo sedeže, katerih jc še nekaj na razpolago.
Zagreb nas vabi! Da ugodi številnim prošnjam mariborskih športnikov, priredi »Putnik« v nedeljo, 26. tm., in v soboto in nedeljo 1. in 2. septembra (dvo dnevno) izlet v Zagreb k Balkanskim igram, ki se letos prvič vršijo v naši dr žavi. Še nobena športna prireditev — razen morda velikih mednarodnih skakal nih tekem v Planici — ni bila deležna takega zanimanja, kot so letos Balkanske igre. Povod temu je sijajna kondicija jugoslovanskih atletov, ki imajo prav letos ugodno priliko, slaviti zmago nad balkan skimi rekorderji Grki. Na razpolago jc samo še nekaj sedežev v avtokaru mest ne občine »Rdeči Francelj«. Hitite s pri javami, da ne ostanete doma! Nadaljnje informacije, prijave itd. pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 25. t. m.; ob 12.15: reproduc. koncert citer in mandolin; 12.45: poročila; 13.00; čas, »Nekaj za me, nekaj za te, nekaj za nje«, (pestra revija gramof. plošč); 19.00: koroška ura.; 19.30; zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: operne arije, poje Ione Petrovčič, vmes poje mladinske pesmi Nuša Kristanova; 21.00: radio orkester; 22.00; čas, poročila, harmonike v reproducirani glasbi.
Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost,
tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, [ otožnost, nespanje odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. — Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zagate-nju vseh vrst z najboljšim uspehom. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Grajski kino. Od danes petka dalje najlepša in tudi najuspelejša opereta »Zemlja smehljaja« po znamenitem istoimenskem gledališkem delu z Rihardom Tauberjem v glavni vlogi.
Kino Union. Od danes petka dalje grandiozno filmsko delo iz ruskega življenja »Volga, Volga« kot zvočni film. Izborna režija, ruska glasba in krasno petje ruskih zborov.
Da osvežite kri, pijte tlftkaj Am zapo red zjutraj čašo naravne »Franz Jose* love« grenčice.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6
se vsem toplo priporoča. Hrano dostavlja v vseh 3 razredih na dom.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru opozarja vse člane, da bo v nedeljo
26.	t. m. ob 9. uri dopoldne v kinodvorani v Konjicah občni zbor Zveze trgovskih združenj v Ljubljani. Z ozirom na važnost občnega zbora zveze v današnjem težikem gospodarskem položaju, vljudno poziva članstvo, da se tega občnega zbora po mogočnosti udeleži v čim večjem številu. Pri zadostnem številu prijavljencev bo društvo priskrbelo skupen avtobus in prosimo za zadevne prijave v društveni pisarni, pa tudi tele-fonično na; št. 28-48, najkesneje do jutri opoldne.
Ponovitev »Desetega brata« v Rušah.
Vsem tistim, ki niso mogli preteklo nedeljo prisostvovati premieri sporočamo, da se bo igra ponovila v nedeljo 26. avg. ob 16. uri. Igra se na letnem gledališču Sokola Ruše, ter so vsi sedeži in stojišča v prijetni senci smrekovega gozda. Iz Maribora je najbolj prikladna zveza z izletniškim vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 14-40 in za katerega je dovoljena polovična vožnja. Sijajen uspeh premiere jamči, da ne bo nihče razočaran!
Tragična smrt otroka. Deroča Meža je pri Dobji vasi zahtevala pred dnevi mlado žrtev. Služkinja posestnika Jeramlja je na plitvem mestu prekoračila s tremi otroki Mežo. Najmlajšega je vzela na roke in ga nesla čez vodo, 4letni Adolf in dve leti starejši bratec Miloš pa sta bred la vodo. ki jima je segala do kolen, čisto sama. Ko je služkinja bila že na drugem bregu, je pa opazila, da je 41einega Adolfa odnesla voda. Takoj je planila za potapljajočim se otrokom, vendar je bil ves njen trud brezuspešen. Nesrečni deček, se je utopil in so mrtvega potegnili iz Meže.
Pogrešan potnik. Mariborski zastopnik Maggyjevih izdelkov g. France Lešnik jc prijavil policiji, da pogreša že delj časa aranžerja in potnika Marka Potočnika. ki je 14. tm. neznano kam izginil. Potočnik je star 30 let, srednje velike, šibke postave in čedno oblečen. Kdor bi
o	njem kaj vedel, naj sporoči predstojni-štvu mestne policije v Mariboru.
Ogenj pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Včeraj dopoldne je izbruhnil ogenj v Ruperčah v cerkveni viničariji in jo vpe-pelil do tal. Na kraj požara je takoj prihitela šmarješka gasilna četa in preprečila večjo nevarnost. Na srečo pa je pihal tudi veter iz nasprotne smeri, sicer bi bile žrtev ognja postale lesene hiše in stavbe, ki stoje v bližini. Viničarijo je zažgal neki domačin iz maščevanja do svoje sosede v upanju, da bo ogenj u-ničil tudi njeno hišo, ki stoji blizu viniča-rije. Požigalca so orožniki aretirali.
Griža. Na Dravskem polju, zlasti pav ptujski okolici, se je pojavila griža. Doslej je obolelo za grižo več oseb, ki so morale poiskati pomoči v bolnišnici.
Policijske vesti. Včeraj in preteklo noč nobene aretacije. Zabeleženih pa imajo več prijav, med njimi neko Marijo Z., ki jc ukradla zlato ovratno verižico. Maksa K., Jerneja K., Franca P. jn Leona D. zaradi grdega obnašanja in razgovarjanja, nadalje nekega Ludvika J. zaradi lahke telesne poškodbe, Franca W. zaradi pijanosti, Gustava B., Antona A. zaradi kršitve cestno policijskega reda, nekega Marjana K. pa, ker se je vozil na kolesu sumljivega izvora. Zabeleženo imajo tudi eno nezgodo. Tekstilna delavka Pavla Krezova, stanujoča na Kralja Petra trgu, se je pri delu zaradi slabosti zgrudila na tla in omedlela. Nezavestno so jo mariborski reševalci spravili v bolnišnico.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. mri je kazal toplomer 20 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašaJa 16 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 20 stopinjah 736, reduciran tla ničlo pa, 7.36; relativna vlaga 74: vreme je oblačno in tiho: vremenska napoved pravi, da bo v najkrajše® ca&u deževalo.
Tl ■ IIII 111 —HM«—M————ra,—a—■»—.
Velika kmetska prireditev v Pavlovcih
pri Ormožu
Neuspeli poizkusi nasprotnikov napredne misli — Obisk bana — Tekma koscev in kolesarjev — Ljudska zabava
Šport
Zagreb kliče na V. balkanska igre
Oklic vsemu športnemu prebivalstvu Jugoslavije — Naj se čuje Vaš klic na V. balkanskih igrah-
V	nedeljo 19. avgusta t. 1. je priredil pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Pavlovcih pri Ormožu tekmo koscev, spojeno s kolesarsko dirko in ljudsko veselico. To svojo prireditev je objavil z ličnimi plakati v soboto 11. avgusta, toda znani ljudje, ki žanjejo lahko le, če ljudstvo ostane v temi in nevednosti, so skušali to prireditev v kali preprečiti ter so že 12. avgusta proglasili v farni cerkvi.vsako delo, pa najsi izvira s športnih ali drugih nagibov, ob nedeljah za strašni smrtni greh.
Na večer pred prireditvijo samo so se pai iz istih virov na vseh vidnih krajih na bili pod roko natisnjeni pozivi fantom in dekletom, ki na eni strani odvajajo mladino od vstopa v to mladinsko zvezo, na drugi strani pa napadajo bana g. dr. Marušiča ter ga dolžijo, da je razpustil njihove prosvetne organizacije samo zaradi tega, da je lahko odprl na široko vrata za vstop v te mladinske organizacije. Ta večer so tudi — ali po naročilu ali brez njega — zasadili na trav niku. kjer bi se naj vršila prihodnji dan tekma kose »v. železne kline ter železo starih dežnikov, da bi tekmo onemogočili. Na dan prireditve pa je s prižnice zopet pelo strašilo o smrtnem grehu.
Vse to vendar ni motilo probujajoče se naše mladine, temveč je le še požive-
lo	njeno razboritost. Prireditev je uspela nad vse pričakovanje. Po sprejemu bana g. dr. Marušiča na glavnem trgu v Ormožu, se je pomikal krasen, pester sprevod koscev, ženjic, grabljic, kolesarjev in okrašenih vozov z mlatiči, predi-cami, klepači in brači z banom, sreskim načelnikom, podžupanom Kuharičem in domačim narodnim poslancem g. L. Pe-tovarjem v sredini proti veseličnemu prostoru v 2 km oddaljene Pavlovce, kjer se je prireditev spremenila v ogorčen protest proti inkvizicijskemu načinu preprečevanja tega mladinskega slavja kmetskega dela. Vzorno je .vodil vso prireditev sin župana Tomažiča iz Vitana. Poleg bama g. dr. Marušiča, ki je živo orisal kmetsko delo in njega tople in vesele strani, so govorili še predsednik zveze g. Kronovšek in poslanec Mrov Ije.
Domači narodni poslanec g. Lovro Pe-tovar je v dolgem in vznesenem govoru poudarjal važnost kmetskega stanu, ki tvori temelj naši državi, posebno pa je
Georges Poucel:
Nenavadni zakonski par
Nihče v vasi ni vedel ničesar o dvojici, ki se je naselila v vili. Thalie, velika vaška klepetulja, je zaman poizvedovala. Vedelo se je le, da sta prišla iz mesta. Bila sta torej Parižana in polna vseh mestnih muh. Toda kdo sta bila? Skrivajoča se ljubimca, ali pa preoblečena bandita? Mogoče, zelo lahko mogoče. In Thalie je zaključila nekam obupano:
»Čuden par! Niti pretepata se ne!«
Če hočemo doumeti kako gorostastna je bila ohdolžitev. ki jo je s temi besedami izrekla Thalie, moramo vedeti, da je Prunysur Alzou vas. ki slovi po svojih ženščinah. Ženske uživajo tu povsod prednost, morda v drugih vaseh enako? A da smejo od zore do mraka vpiti, kričati in besedičiti brez prestanka, bodi si na pragu pred hišo, bodisi v hiši. Preganjani možje morajo pobegniti na polje tli pa se zateči v gostilno. Tako se jih ženske iznebe in potem se zberejo pri ognjišču ali pa °h vodnjaku ter pričnejo pripovedovati druga, drugi o nevšečnostih zakonskega življenja: »Vidite, kak šen je moj, ta ničvrednež; in vaš, ljuba gospa, ni nič boljši, kajne?«
Stanovalka vile ni prišla niti k vodnjaku, niti je niso pričakale pri ognjišču. Tako sta nudila tujca vaškim jezikom obilo gradiva za ne posebno ljubeznive opazke.	,
»Na. niti najmanjšega vpitja, še celo ozlervoljenosti ne,« se je jezila Thalie;
naglašal potrebo po tesnejši združitvi tako v gospodarskem kakor v političnem oziru, da bo lažje odolel težki gospodarski krizi. Opiraje se na nabite plakate, je pozval večtisočglavo množico, naj se ne da zavajati od ljudi, ki begajo in razdvajajo narode že od inkvizicije do danes ter pozval na vsestransko disciplino. Vsi govorniki so bili deležni prav živih in prisrčnih ovacij, po govorih se je pa vršilo tekmovanje koscev na travniku g. Kralja, ki je kljub pritisku ostal zvest pristaš mladinskega gibanja.
Po končanem programu se je na travniku v družbi dragih gostov razvila prav živahna ljudska veselica, ki bo prav zaradi inkvizicijskega načina preprečevanja ostala vsem udeležencem v najboljšem spominu.
Ormož
Tobak na grajskem vrtu. Pri prehodu
čez dravski most je ustavila te dni orožniška straža kmetico, ki je imela nekaj zavitega okrog roke ter našla, da je noga je malo prej nekje izruvala. Priznala je, da je to storila na grajščinskem vrtu. Ker pa orožnik sam ni mogel zapustiti službenega mesta ter je tudi drugače mogel le po ovinkih poslati poročilo, finančna kontrola!, ki je na večer šla iskat tobak, ni prav ničesar več našla. Drugo jutro je pa vzel orožnik kmetico, šel ž njo v grad ter zahteval, da mu pokaže, kje je vzela tobak. Bil je v grajščinskih toplih gredah. Toda orožnik ni bil finan-car. Pustil je takoj kopati na sumljivem mestu in izkopali so 131 že precej visokih sadik najfinejšega cigaretnega tobaka. Čudno pri vsem je samo to, da izjavlja grofica, da ni prav ničesar vedela, da ima nasajen v toplih gredah tobak vse dotlej, dokler ga niso izpulili in skrili.
Izginotje angleških raziskovalcev/*"
Večja angleška znanstvena ekspedicija: je raziskovala v Afriki Rudolfovo jčzero
i	njegovo okolico. Nekateri člani ekspedicije so se podali že pred 4 tedni s čolni na otok sredi jezera*, na katerega doslej še ni stopila noga belca. Ker se člani niso vrnili, je vodstvo ekspedicije prepričano, da so jih črnci, ki prebivajo tam, takoj pobili in požrli. Poslali so nad otok tudi letalo, vendar se ,ie pilot vrnil brez vsakega poročila.-
»neprestano le ljubček moj sem, druga moja tja, da se človeku kar priskuti. Vče raj sem ju srečala na klancu: šla sta roko v roki in nič čudnega bi se mi ne zdelo, če bi se bila za plotom objela. Po teh ne vsakdanjih znakih bi se moglo sklepati, da nista poročena; najbrž se imata kar tako...«
Čednostne tetke so si zakrile lica.
»Kar tako? Za Boga, je-li kaj takega mogoče.
Ficatovka je bila; ki je izgovorila te besede, ona Ficatovka, ki je bila prizadeta bolj kakor katera druga, kajti njena hiša je bila že štirideset let arena zakonskega boksa. Thalie se ni mogla odločiti, da bi priznala svojo nemoč, in nekega dne je oznanila:
»Nekaj je pri teh dveh ljudeh, nekaj, kar ni naravno. Tolika ljubezen, to je sumljivo. Jaz hočem biti na jasnem. Poznam sredstvo, ki mi je še vedno pomagalo. Boste videle, kmalu bodo vaši dič-nl zakonski možje igrali vlogo lovca, da jih bo veselje gledati.«
Ko je nekega dne on odšel sam v sosednje mesto, mu je nekdo previdno sledil, in kmalu je imel v rokah taftnstveno pisemce. In glej, čudno naključje! V istem času je dobila na las slično pisemce tudi žena v vili. Ko se je zvečer vrnil, je ona taikoj opazila njegovo bledico, in nervoznost na njegovem razburjenem obrazu. In mehko mu je dejala:
»Daj, pokaži svoje brezimno pismo!«
Prepaden jo je pogledal in videl, da se pod njenim bodrilnim smehom skriva smrten strah.
»Pismo? Kako pismo?« je hotel utajiti.
Tedaj je ona potegnila svojega iz nedrij:
Ponosno navdušenje in vzklikanje 80,000 je hrabrilo zmagovalce borcev štiri leta v Atenah. Brezmejno navdušenje je vodilo grško mladino k zmagam in o-hranilo samozavest vsakega poedinca v trdih težkih borbah v atenskem stadionu.
Naša odlična borbena mladina stopa ponosno v predstoječo borbo, zavedajoč se svoje velike naloge. Prepričani smo, da se vsak posamezni jugoslovanski tekmovalec zaveda svoje dolžnosti in verujemo, da bodo izšli iz te velike borbe čisti in jasnega obraza, ko bodo dali vse svoie sposobnosti v dar domovini svoji.
V	teh težkih borbah je, dragi obiskovalci, potrebna Vaša pomoč. Vaše navdu šen je naj pomaga našim do zmage! Naj Vaše športno podžiganje in vzklikanje popelje naše izborne borce k zaželjene-
Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 26. t. m. bo na igrišču SK Svobode ob 8.3C- prijateljska tekma rezerv SK Svo bode in SK Rapida ob 10. pa prijateljska tekma prvih moštev SK Svobode in SK Rapida. Službujoči odbornik g. Selinšek.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Prijateljsko tekmo SK Rapid rez.:SK Svoboda rez. sodi g. Da-sko, SK Svobodo I.:SK Rapid I. pa g. Jančič.
SK Železničar povabljen v Gradec.
Nogometno moštvo SK Železničarja bo v dneh 8. in 9. septembra gostovalo v Gradcu ter sodelovalo na nogometnem turnirju, ki ga priredi SK Siidbahn.
Poverjeništvo JLAS službeno. Za skupen trening kot pripravo za nastop mariborske reprezentance proti reprezentanci Bolgaske odrejam sledeče atlete: od SSK Maratona: Vidic, Kieut, Seidler, Uratnik, Štrucl, Žerk. Kangler. Kokol, Lašič. Rudi; od ISSK Maribora: Ribarič, od SK Rapida: Muhleisen, Monderer, Musnik, Hoffer, Visnovič, Jeglitsch I. in
II	lieJlor, Verzel; od SK Železničarja: Venuti, Stropnik, Požar, Prusch, Muraus, Žižek, Herič, Govedič, Podpečan, Starman. Perme, Čelhar. Gala II, Eferl, Verzel. Prvi trening bo v soboto, dne 25. t. m. ob 17.30 uri na igrišču SK Železničarja (Tržaška cesta). Treninge vodijo gg. dr. Jettmar. Kramberger, Perin in Stara-šina. Nadaljna navodila prejmejo atleti na treningu. — E. Bergant, poverjenik.
»Tu je moje! Ista roka je napisala obe, isti duh ju je zasnoval in prisegla bi, da, sta si do pičice enaki...«
Primerjala sta, obe pismi.
»Gospod, vaša žena vas vara v vaši odsotnosti. — Oseba, ki vam je naklonjena ...«
»Gospa, vaš mož...«
Ista misel, ista pisava. Zasmejala sta se drug drugemu v obraz, in vsak sum jima je izgini! iz src spričo tol; nerodno nastavljene pasti. Ona pa se je vseeno razžalostila;
»Pa si sprva le verjel?«
»Ne«, se je branil, »toda že sama misel na izdajstvo, v katero nisem mogel verjeti, mi je trgala dušo...«
Umolknil je za hip, potem pa boječe vprašal:
»In ti?«
»O,« se je skušala nasmehniti, »ne bila bi ženska, še manj ljubimka, če bi se mi dvom. najsi še tako neverjeten, celo blazen, ne bi ukradel v srce...«
Stisnil je pesti in zamrmral med zobmi:
»Podleži! Kaj sva jim vendar storila?«
Njegovo vprašanje je bilo naivno. Saj je vendar moral vedeti, da ljudje ničesar tako ne zamerijo, kakor srečo svojega bližnjega, in razumel je tudi, da je človeška zloba brezmejna. Povsod, kjer sta hodila, sta vzbujala zgražanje, in razumel je tudi, da je človeška zloba brezmejna. Povsod, kjer sta hodila, sta vzbujala zgražanje; a nista se zmenila za nikogar in živela sta le drug za drugega, sama zase. Toda svet ima oči in jezike, a njegov zasmeh je vedno nizkoten.
mu cilju: k zmagi nad balkanskimi narodi!
Vaša številna udeležba, Vaše sodelovanje in Vaše neprestano podižiganje bo pomagalo našim vitezom, da bodo vzdignili zmagovalno trobojnico na jamboru slave in ponosa »Balkanskih iger«.
Vaš številen obisk in Vaša pomoč naj sodelujočim narodom dokaže, da je strem ljenje našega kulturnega obstanka na športnem polju resno!
Dobrodošli vsi na Balkanskih igrah. Vaš ponos, Vaše navdušenje in Vaše pod žiganje naj pomaga k naši zmagi!
Naj se čuje Vaš skupni klic na V. Balkanskih igrah! Velko Ugrinič, predsednik JLAS in član medbalkanskezn •-p---komiteja.
Kolesarska sekcija »Peruna« na Teznem pri Mariboru, priredi 2. septembra 1934 proslavo 5. letnice svojega obstoja, vezano z jubilejno kolesarsko dirko Maribor — Rače — Hajdina!—Maribor (46 km). Za člane »Peruna« in njenih sekcij je udeležba pri zgoraj navedeni proslavi obvezna, vabljeni so pai tudi ostali prijatelji »Peruna« ter prosimo za čim večjo udeležbo. Zbirališče bo na Trgu svobode točno ob 13.45, nakar bo skupni odhod na Tezno.
Jesenske konjske dirke v Ljutomeru
Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru
priredi v nedeljo 2. septembra ob 15. uri na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru jesenske konjske dirke. Pr opozicije za te dirke so naslednje:
I. Dirka Peter Mozart; Enovprežna dirka za triletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Piroga 2000 m. Popusti: Konjem kmetske reje iz .sreza Ljutomera 20 m. Maiden 20 m. Doklade: Za vsakih 200 Din 20 m. — Prijavnina 20 Din. — Nagrade 1.500 (700, 350, 200, 150 in 100) Din.
II. Dirka dravske banovine: Handikap. Enovprežna dirka za štiri- do dvanajstletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Najkrajša proga 2100 m. Temelj 1:55. Distance v programu. — Prijavnina 15 Din; za start 15 Din. — Nagrade: 1800 (800, 400, 300, 200, 100) Din.
Zazrla sta se z neskončno nežnostjo v oči. Oba sta bila že poročena vdrugič; prvi zakon jima je bil nesrečen, in zdaj v zreli starosti sta se naslajala ob svoji ljubezni kakor ob prekrasnem jesenskem sadežu.
»Pustiva to,« je spregovorila ona, čeprav niti sama ni verjela svojim besedam, »drugič — bova previdnejša in ne bova nasedla. Vrzi ti krpi na ogenj!«
Vstal je, stopil k ognjišču in zagledal na malem kuhinjskem oknu obraz.
»Glej, glej,« se je začudil. »Vohun? Gotovo je to ona oseba, ki nama je — naklonjena!«
Besno je stisnil pesti..
»Potrpi za hip,« se je obrnil k ženi, »in verjemi mi, da bo oseba, naj bo že moški ali ženska, dobila na* svojo zadnjo stran tako brco, da jo bo pomnila do poslednjega trenutka!«
Thalie se je z muko privlekla do ognjišča, kjer so jo vaške klepetulje že pričakovale.
fc>No, kako je bilo?« so hitele vse vprek.
Nekam prisiljeno je odgovorila:
»Kako? Pravkar se zopet pretepata. Saj sem vaim pravila, da nista nič boljša kakor so drugi. Posebno on tolče kot divji. To vam je divjačina. In jaz sem ga imela za tako blagega. Po mojem mne nju bi bilo najbolje, dai ju pustimo v miru. Saj ste morale Čuti vpitje, ne?«
»Seveda smo oule, samo zdelo se nam je, da je bil tvoj glas vmes?«
Thalie se je prijela za boleči del svojega telesa in priznala:
»Res je, tudi jaz sem kričala. Ko sem videla, kako la divjak udarja, nisem več mogla: prenesti. Bilo je celo meni prehudo.«
Stran ?.
MARIJ S KALAN:
Mariborski »V e 8
128
er n! k« Jutra
i laažjgMzrssjnrrgnai
V Mariboru-, dne 24. Vlil. 1934.
r-gaaaasa
Roman Iz prazgodovine človeštva
»Ki si moj gospod in gospod vseh gospodov, o Ra, ti plačevaJec in kaznovalec, o Ra; ki si veselje in vsebina vsega, gibalo in moč življenja in izpolnitev v smrti, o Ra, ti veš, da sem nedolžen in da ni greha ne v duši moji ne v srcu mojem ne v misli moji ne v besedi moji in ne v dejanju mojem; Tebi, o Ra, se izročam, ako je določeno tako in ni več spremembe in ni več rešitve in ni več milosti. In prosim Te, prizanesi z bolečino njej, ki jo ljubim, reši čisto, okrepi dušo njeno in telo njeno, o Ra, veliki, solnčni Ra!«
Potem je dvignil glavo in se ozrl po mogočnem, bajno bogatem svetišču. Oko li žrtvenika iz alabastra, zlata in draguljev so bili razvrščeni duhovni in žreci, spredaj na sredini so stale skoraj čisto nage obredne plesalke, ob straneh so se razvrščali godci z lirami, harfami in drugimi glasbili, na vzvišenem prostoru na desni je pa sedel na mogočnem prestolu v vsem vladarskem blesku faraon faraonov, Semiš Ofiris. Poleg njega je bil prazen prestol, nato pa so bili razvrščeni Tustatis, Abusiris, Nefteramis, Libis,
Azuris, Estelis, Ibiskis, Sorbalis in vsi drugi dostojanstveniki, dvorjani in njihovi spremljevalci.
Asarhadan jiih je spreletel s pogledom brez jeze, samo tedaj, ko so se srečale njegove oči z Abusidsovimi, je vztrepetal od silnega besnega razburjenja. Obšla ga je neodoljiva želja, da bi planil k njemu in ga z enim samim udarcem ubil in nato raztrgal na drobne kosce. A bil je zvezan in se niti geniti ni mogel.
Tedaj mu je Ankamis razrezal vezi, ki so ga priklepale k nosilnici in mu velel, naj vstane. Molče in vdano je izpolnil duhovnov ukaz in sledil Amonisu in Akamisu po stopnicah k žrtveniku in od zadaj po v kamen vklesanih stopnicah na ploščad, na kateri je gorel mogočni plamen in krvavo ožarjal vse svetišče. Na vrhu je obstal nepremično in se zazrl v kip svetega bika Apisai, ki se je dvigal poleg njega nad samo ploščad žrtvenika in bulil vanj s svojimi mrtvimi očmi.
Veliki duhoven Amonis je napravil z obredno palico po zraku znamenje zarotitve in spodaj so se hkratu oglasila vsa
godala, pevci so zapeli in tri sto obrednih plesalk se je zavrtelo v divjem plesu, kakor da bi jih bil obsedel zli duh. Asar-hadan je strmel docela topo v to divje vrvenje, nato pa ga je prevzela ena sama misel, ki mu je bila tisti trenutek več kakor življenje, misel na Ofirijo...
»Kje je? Je ni tu?« se je vprašal in v enem hipu preletel s pogledom vse ogrom no svetišče. In prav tedaj so se na vzvišenem. za faraona faraonov in njegov dvor določenem prostoru odprla mala vratca in v odprtini se je prikazala ona, Ofirija. Dva dvorna častnika sta jo porinila naprej in jo hotela peljati k praznemu prostoru poleg velikega, toda ona se jima je iztrgala, se ozrla proti žrtve-niku, zagledala Asarhadana, dvignila roke in obupno kriknila.
Vse oči so se' ozrle vanjo. Semiš Ofiris in Abusiris sta potemnela od jeze in častnika sta v grozi zatrepetala, zgrabila dekle in jo s silo posadila na prestol. Ofirija se je sesedb nanj, si z rokama zakrila obraz in krčevito zaihtela.
Asarhadana je prevzela strašna bolečina. Mislil je, da mu bosta počila srce in glava, stresel se je in hotel planiti z žrtvenika, a zgrabila sta ga še pravočasno dva orjaška žreca, ki sta stala za njim kot čuvarja.
Hrušč petja, godbe, plesa in molitve
III. Dirka sreskega kmetijskega odbora Ljutomer: Enovprežna dirka za tri-do dvanajstletne konje, vzgojene v Jugoslaviji, ki pa še do sedaj niso pridirkali 4600 Din. Proga 2200 m. Popusti: Konjem kmetske reje iz sreza Ljutomer 20 m. Triletnim 40 m. Maiden 20 m. Doklade; Do 600 Din za vsakih 300 Din po 20 m, nadalje za vsakih 1000 po 20 m. Zmagovalec štev. 1. in 2. 40 m. — Prijavnina 20 Din. — Nagrade: 1500 (700, 350, 200, 150 in 100) Din.
IV. Galopska dirka: Galopska dirka za amerlkanske konje, vzgojene v Jugoslaviji. (Se vrši le, ako bo startalo vsaj 6 kdrtjev.) Proga 1600 m. — Nagrade: 800 (350, 200, 150, 100) Din.
V. Spominska dirka Jožka Rajha: Dvo-vprežna dirka za tri- do dvanajstletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2800 m. Popusti: Konjem kmetske reje iz sreza Ljutomer 20 m; triletnim 40 m. Doklade: Za vsakih 2000 Din 20 m. Prijavnina: Za vsakega konja 10 Din in na star tu za vsako vprego 20 Din. — Nagrade: 2000 (1000, 500, 300, 200) Din.
Splošne dirke. Dirke se vršijo po določilih kasaških dirkalnih pravil. Vodstvo dirke ima pravico dirko tudi po prijavnem zaključku odpovedati, odnosno prekiniti. Višina dobitkov se nanaša samo na pred začetkom tega mitinga pridir-kane zneske. Nagrade in zmage pri enovprežnih dirkah mitinga se ne vpošteva-jo pri dvovprežniih dirkah in obrabno. Konje je prijaviti najkasneje dne 26. avgusta do 12. ure pri blagajniku g. Zitek Franju iz Ljutomera in plačati prijavnino. Na dan dirke se bo vršil ob 14. uri pregled konj. Vsak vozač, ki se s svojim konjem udeleži dirk, mora imeti vozovnico, izdano od centrale. To izkaznico morajo vozniki še pred začetkom dirke zahtevati pri lokalnem vodstvu. Ob priliki prijave se mora v prijavnicah brezpogojno navesti tudi barvo dresov. Pri dvovprežni dirki se smejo rabiti samo vozovi s štirimi sedeži. Ako se vozi v oddelkih, se razdelijo dobitki po doseženih časih. Za kmeta se smatra oni, ki se bavi z domačim poljedelstvom in je to njegov glavni poklic. Pri vsaki dirki morajo startati najmanj trije vozniki, drugače odpade dirka. Po vožnji mora prvi voznik voziti mimo tribune ter se pustiti fotografirati. — Odbor.
Sokolstvo
Okrožni zlet pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah
Zopet so se zdramile Slovenske gorice in se pripravljajo, da svečano proslavijo sokolski praznik. Okrožni zlet nam ne bo samo slika težkega in vestnega dela, ampak predvsem prilika, ko bodo pripadniki sokolstva iz oddaljenih vasi prihiteli k svojemu ognjišču, da se tu spoznajo medsebojno in da spoznajo tudi vse one, ki vedno in povsod podpirajo stremljenje sokolstva'.
Kot velika družina bomo zbrani na tem zletu. Ne bo manjkala niti deca, ki bo prihitela iz bližnjih cdinic in s skupnim nastopom razveseljevala občinstvo. Vse točke so skrbno pripravljene in bodo pokazale obilo zanimive snovi, ki se uporab lja v telovadnici, ki pa širšemu občinstvu ni znana. Ves nastop se bo vršil v obliki telovadne ure. Vse prijatelje Sokolstva in prijatelje Slovenskih goric vabimo, da pribite 26. t. m. k Sv. Lenartu in s svojo prisotnostjo dokažejo, da severna meja še ni pozabljena. Cim več nas bo, tem močnejši bo vtis in tem lažje bo delo v bodočnosti.
Geslo nedeljskih izletnikov naj bo: »Vsi v Slovenske gorice, vsi k Sv. Lenartu!« Nastop se prične s sprevodom ob 15.45.
Prvi nastop Sokola Vitanje. Najoddalj-nejša edinica Mariborske sokolske župe, Sokolsko društvo Vitanje, priredi v nedeljo, dne 26. avgusta 1934 ob 15. uri svoj prvi javni telovadni nastop. Nastop bo na vrtu bivše trške šole, na zemlji, ki jo je sovražnik naSega naroda določil za raznarodovanje našega človeka. Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabi, da v čim večjem številu prisostvuje temu nastopu. Ker leži trg Vitanje v zanimivi okolici, se posebno izletniki opozarjajo na to priliko, da tako združijo svojo zavednost z lepim izletom.
žavne blagajne potrebni denar. Gradnja ladje se je pa zavlekla tako, da je bila prva podmornica izdelana šele leta 1634., ko je prvič plula pod gladino Temze od Westminstrai do Greemvicha.
Fandrebbelova podmornica je imela nliliko sedanje podmornice, samo da je : ;ia urejena na vesla. Na nji je bilo 12 veslačev in 3 častniki. Kronika pravi, da sta bila med častniki sam kralj Jakob I. in Fandrebbel. Ni se pa še posrečilo ugotoviti, kako je izumitelj obnavljal v podmornici porabljen zrak. V protokolu, ki se je ohranil iz tkratne dobe, stoji, da je vzel Holandec s seboj sod ček neke tekočine, ki je bila glavna tajna njegovega izuma, čim je bil zrak porabljen, je izlil Fandrebbel na tla nekaj tekočine in posadka je lahko svobodno dihala. T a jne tc tekočine je zaupal Fandrebbel samo enemu človeku, svojemu učitelju, slavnemu učenjaku Robertu Boylu, ki je pa ni nikomur izdal.
Prva. podmornica je napravila samo eno pot, potem pa je stala dolgo v londonski ladjedelnici, kjer jo je uničil požar.
Vatikan za zaščito javne morale.
Vatikan in njegovo glasilo »Osservato-re Romano« sta začela kampanjo proti modernim kopalnim oblekam. Pod zaščito Vatikana so imeli v Turinu in drugih italijanskih mestih razstave »primernih kopalnih oblek za žene, ki še niso izgubile dobrega okusa«. »Osservato-re Romano« je pričel napad s člankom proti napol nagim kopalkam. Potem je izdal škof v Civita Vechhia pastirski list, v katerem pravi med drugim:	»Če	se
hočete izpostavljati zdravim solnčnlm žarkom, nimamo nič proti temu. Ne smemo pa umazati svoje in duše drugih ter osramotiti domovino.« Končno je nastopil Vatikan tudi proti nemorali v re-mmmmnmmmmmmmmmmmmam
je divje naraščal; besnel je kakor nevihta. kadar se sproste vsi elementi. Vse svetišče se je zlilo v eno samo celoto daritvene ceremonije. Samo veliki duhoven Amonis je molil tiho. Videlo se je le, kako je premikal ustnice. Njegov obraz je bil mrliško bled in roke so se mu narahlo tresle. Menda se je zavedal, da opravlja daritev, ki ni pravična. Zato se je tudi obotavljal dati znak za dokončanje godbe, petja in plesa'ter izvršiti obred samega žrtvovanja. Moral je zbrati vse svoje sile. da je dvignil roke.
Tedaij je nastala v svetišču nenadoma grobna tišina. Napočil je trenutek nepopisne napetosti. Vse oči so bile uprte v Amonisa in Asarhadana. Počasi je veliki duhoven izročil žrecu obredno palico in sprejel iz rok Ankisa zlati nož in posodo za lovljenje krvi. Potem je nervozno strgal Asarhadanu oblačilo s prs in dvignil bodalo.
Asarhadan se je zdrznil, oblil ga je smrtni znoj, in kakor da hoče zbrati njegovo mlado, zdravo in življenja željno telo še zadnjič vse svoje sile, preden jih izgubi, je planil kvišku in zaklič i s presunljivim, skoraj že ne več človeškim glasom:
»Ofirija!«
U.. nadalje v uto.) IM—mHiMMI F1II IH i I II TiTMi¥ TTiM
klami, zlasti v ameriških inseratih, kjer večkrat vidimo močno dekoltirane ali celo nage ženske. Uradno glasilo Vatikana je nedavno izposlovalo, da je morala neka tovarna avtomobilov, ki mu je poslala velik oglas, pristati na to, da dobi na oglasu naslikana ženska namesto moderne široko staromodno obleko.
Prva siamska dvojčka.
Neki ne\vjorški uradnik je ned.vno zaprosil za dovoljenje, da bi se poročil z eno siamskih dvojčk, Violetto Hiltonovo. In ko mu je bilo iz moralnih oz-irov dovoljenje odklonjeno, se je začel svet znova zanimati za prva in prava siamska dvojčka v White Plainsu, kjer sta pokopana vsak v svojem grobu. Prava siamska dvojčka Fng und Hang Bunkro-va sta prišla v Ameriko iz Siama pred dobrimi 100 leti. Več let sta potovala po Ameriki s cirkusom in ko sta imela dovolj prihrankov, sta se naselila v Vvhite Plainsu. Leta 1843 sta se poročila s sestrama Adelaido in Saro Jatesovo Hang je im*-l s svojo ženo 10 otrok, Fng pa celo 12. Obe družini sta živeli v najlepši slogi. Toda kakor je to že nabada, sta se ženi sprli in razšli, kar oa pri možeh ni bilo mogoče. Po vrsti sta bila tri dm pri eni, tri dni pa pri drugi družini. čas se je mor: 1 prvi, ki je bil go-st gega, podrediti prvemu kot gospodarju. Ko sta bila že priletna, je zadela Hanga kap in polovica telesa mn ie otrpnila. Leta 1872 je dobil Hang pljučnico. Njegovo stanje se je vidno poslabšalo in kmalu je umrl. Njegov brat je bil z mrtvim HangOm zaraščen in tožii je, da težko diha. Vidno je peša’ in dve uri po bratovi smrti je tudi on umrl. Zdravnik je izjavil, da je umrl od strahu. Če bi ga bil zdravnik takoj po bratovi smrti z operacijo ločil od mrtvega brata, bi bi! ostal živ.
71ato na dnu morja.
Potapljači so pred kratkim poskušali dvigniti zlate zaklade, ki leže na dnu Tihega oceana, kjer se je potopila znana ladja »Egipt«. Ugotovili so namreč, da so se pri nesreči razbili tresorji in se je zlato raztreslo po ladji, Potapljači bodo i.oskušali svojo srečo ponosno in upajo, Ja bodo dvignili zl ite zaklade, ki predstavljajo ogromno prem oženje,
l*daja konzorcij »Jutra« v Ljubljani
Tristoletnica podmornice
Skrivnostno vozilo učenega Holandca.
Temu jubileju s« bo marsikdo čudil, saj prevladuje naziranje, da je podmornica novejši izum. In res, malokdo vc da so podmornico izumili točno pred 30< leti in da se je prvič pogreznila v mor je v avgustu leta 1634. Podmornico ! izumil Holandec Kornelius Fandrebb vsestransko izobražen mož, ki se je b vi! z alkimijo, fiziko in medicino, ki baje odkril princip toplomera na ži\ srebro, gradil Angležem vojne ladje it
Leta 1620. je predlagal angleškem kralju Jakobu J„ naj bi dal zgraditi lad jo. k: bi se lahko pogreznila za dclj časa pod vodo. Kralj je njegov predlog r. -'obril in r ’ 'T naj se Izplača iz dr-
Mali oglasi
Razno
PRODAJAMO IN KUPUJEMO HRANILNE KNJIŽICE
seli denarnih zavodov. Najtrdnejše cene. Bančno kam. :ivod, Aleksandrova 4U. 3455
IŠČEM POSOJILO
’itt 500.000 v gotovini, vknjiž a na pryo mesto, nepremične več milijonske vredno-i, vrnitev kakor tudi obresti i dogovoru. Cenjene ponud-' pod naslovom »Rentabilj-:a« na upravo lista. 3456
iupujta svoie po* rebitlneprlnaill*
inserantih I
Stanovanje
STANOVANJE
3-sobno, komfortno, odtiam s 1. septembrom. Naslov v u-
pravi lista.
3469
Službo doto#
Halo
perfektno sobarico
z letnimi, spričevali sprejmem. Auš, Krčevina. Sernčeva ul. 6 3470
BLAGAJNIČARKO
prodajalko sprejmem. Naslov v upravi.	3491
i In urednik: RA L*'OJ REHAR v IV , STANKO DETLI.A v Mariboru.
Halo!
1 soboto dne 25. avgusta dnevno na razpolago
sledeče:	8484
dvovrstno sveže svinjsko meso Din 8*— iveža slanina brez kože .	-	r	Din	11*—
'rvovrstna svin ska mast .	.	.	Din	16*—
Zaseka, salo . . : . • •	•.	•	Pin	?2'—
Jrobnina (pluča jeterca) od Din	i*.	do 5*-
  Dil' ®“~
nica v bližini Velike kavarne, Glavni trg liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnih