WAR FUND 1943 AMERICAN RED CROSS h'STATBS jFar! jjw»ONDS K -Und, IjSttMps SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN LANG RIT FOREIGN GE ONLY LETO XLVI. — VOL. XLVI. CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, MARCH 5, 1943 Kdo so partizani? Kdor še nima pojma, kdo so to PARTIZANI, naj čita o njih danes v newburških novicah na 2. strani našega lista. Ko bo prečital dotično poglavje, neivburških novic, bo imel nedvomljiv pojem o partizanih in njih nasilnem postopanju napram lastnim rojakom v ubogi Sloveniji. Največja dobrodelna organizacija na svetu, Rdeči križ, nas prosi pomoči. Denar potrebuje, mnogo denarja, da more vršiti svoje samanitarno delo doma in na fronti, v ujet-niških taborih in koncentracijah. Danes potrebuje Rdeči križ več, ko je še, kdaj potreboval, ker danes bolj kot kdaj prej kličejo za pomoč vdove in sirote, brezdomovinci, trpeči in umirajoči. Dajmo in pomagajmo tej "najplemeni-tejši materi" na svetu — Rdečemu križu. i ^ Bl ŠLO ZDAJ RADO S ŽUPANOM Ledice, jetra, možgani, bo tudi racionirano Urad za kontrolo cen naznanja, da bo,do racionirani tudi: srca, ledice, jetra in možgani. Prej je bilo rečeno, da to ne bo racionirano. Mesa bo dobila vsaka oseba nekako 1% funta na teden. Rekord za 72 let Včeraj zjutraj ob treh je kazal toplomer v Clevelandu dve stopniji nad ničlo. Od leta 1871 ni bilo na 4. marca v Clevelandu takega mraza. Popoldne je zlezel toplomer na 24 stopinj. Kupujte vojne bonde! DOMOVINA AMBRISKA AMERICAN HOME 1178 oseb je bilo ubitih in več ranjenih pri vhodu v skrivališče Ameriški bombniki so napadli Rotterdam London, 4. marca.—Ameriške zračne trdnjave so napadle včeraj podnevi pristanišče Rotterdam, kjer so bombardirale skladišča. Uradno se poroča, da se pet ameriških bombnikov ni vrnilo z napada. Kljub slabemu vremenu, ki je nagajalo letalcem, pa poročajo o dobrih uspehih napada. To je bil že tretji napad ameriških bombnikov na Rotterdam. Angleški bombniki so pa odleteli na Hamburg in na druge kraje po zapadni Nemčiji. Deset bombnikov se ni vrnilo z napada. Osiške konzule so dovedli v Zed. držav Washington.—Nemški in italijanski konzuli, njih uradniki in družine, ki jih je zajela ameriška armada v Alžiru, so bili "pt'ip-eifiiiii v Ameriko na varno. Spravili so jih v hotel Ingleside v bližini Staunton, Va. Zdaj se vrše pogajanja, da se jih zamenja za ameriške državljane, ki jjth Je Nemčija zajela v Franciji in poslala v koncentracijo v Baden-Baden. V New Yorku so zaplenili 6,000 ton mesa New York.—Mestne oblaststi so v č e r a j zaplenile v New Yorku 6,000 ton mesa, ki ni bilo pregledano od federalnih ali mestnih oblasti. Mestne oblasti so ustavile vse truke, ki so peljali v mesto meso in ga zaplenile. Nato so poslali zaplenjeno meso v mestne bolnišnice. -o-' Konzerve prodajajo Urad za kontrolo cen trdi, da trgovci kar naprej prodajajo mesne in ribje konzerve, dasi je bila prodaja istih ustavljena 18. februarja za dobo 60 dni. Večinoma, jih pa prodajajo v zmoti, misleč, da so te konzerve prišle zdaj pod racioniranje, kar pa ni res. Mesne in ribje konzerve se ne smejo prodajati, dokler sega zopet ne dovoli vlada. Zatemnitev je bila uspeh Sinočnja zatemnitev v okrajih severne Ohio je bila splošno po-polen uspeh. V nekaterih krajih so bili nekoliko počasni, nekaj prodajalen in nekaj hiš je pozabilo ugasniti luči in nekaj uličnih svetilk je gorelo. Toda predno je bilo konec zatemnitve, je vse točno funkcioniralo. Sporočilo iz doma Mrs. Mamie Marin, 1160 Norwood Rd. je dobila pismo potom italijanskega Rdečega križa od svoje svakinje Anice Marin, iz Ljubljane, da je njen soprog in njegova sestra Alojzija v koncentracijskem taborišči na otoku Rabu. V pismu n: drugega, kot da sta še živa. Naši vojaki Tke Greatest Motlier in tke Worl d BOJNA FRONTA PACIFIK—Letalci štirih velesil, ameriški, angleški, avstralski in nizozemski, so raz- j bili včeraj še zadnji dve jaški ladji iz konvoja, v katerem je bilo 22 ladij. V tej skupini je bilo 10 bojnih in 12 transportnih ladij, ki so vozile vojaštvo. Vse so zdaj na dnu morja. Včeraj so uničili Japoncem še 27 letal, torej skupno v tej bitki 82. TUNIZIJA—Francoske čete so včeraj zavzele Nefta, ki leži 130 milj zahodno od obrežja. | Amerikanci so pa zasedli Si-di Bouzid, ki leži komaj tri milje od prelaza Faid. Osma angleška armada je pripravljena, da udari na Mareth linijo. RUSIJA—Ruske čete so očistile progo, ki vozi do Latvije. Rusi imajo zda j, v .posesti vso progo od Moskve do Veliki Luki, 80 milj od latvijske meje. Cilj ruske armade na tej fronti je zdaj Smolensk. Naši vojaki padajo Chicago. — Vojni in morna-rični department sta 27. februarja objavila do clones najdaljšo listo imen padlih vojakov na Pacifiku in v severni Afriki. Na listi se nahajajo tudi sledeča slovenska in hrvaška imena: Frank J. Gorišek, North Chicago, Paul A. Furar, LaSalle, John D. Novak, Milwaukee, John D. Belobrajdič, Van Dyke (Mich.), William L. Padar, Detroit, Anton G. Potočan, Malvendale (Mich.), Jos. Novak, Detroit, Jos. A. Uršič, Joliet in Fred J-Urh, Waukegan. Borbe v Bosni Moskva. (Reuter) — Moskovski radio je poročal danes, da so jugoslovanski gerilci napadli v bližini železniške proge Mostar-Sarajevo; obkolili in uničili so več italijanskih garnizij ter v roku 6 dni ubili 800 Italijanov, število ujetnikov je naraslo na 960 mož. O priliki teh zmag so dobili v roke bogat vojni plen in sicer: 116 tankov, 15 topov, 16 metalcev min, 216 težkih in lahkih strojnih pušk, 10,000 ročnih granat in poldrug milijon patron. Frank Rezek, sin Mrs. Mary Rezek iz 1434 E. 61. St. služi pri letalskem koru v državi Texas. Na 16. februarja je dovršil šolo za pilota in bil povišan istočasno v poročnika 2. reda. Naše čestitke mlademu letalcu. n h n Iz tople Floride nam piše Pvt. Anton Zakrajšek ter naroča najlepše pozdrave sorodnikom, prijateljem in znancem. Pravi, naj se pridemo gret v toplo Florido, če imamo čas. Njegov naslov je: Pvt. Anton Zakrajšek, 604 Tečh. Sch. Sqdn. (Sp), AAFTTC, Flight 398 M, St. Petersburg, Florida. Za 9 dni je prišel na dopust ■ mornar Frank Zakrajšek iz . Great Lakes, 111. Prijatelji ga J lahko obiščejo na domu njego-t vih staršev, Mr. in Mrs. Frank , Zakrajšek, 6108 Glass Ave. Na-!, zaj se bo Vrnil v soboto 13. marca. Pvt. Michael Drenšek, sin Mr. in Mrs. Mike Drenšek iz 709 E. 160. St. pošilja pozdrave, vsem prijateljem in znancem ter se jim priporoča za kako kartico. SIjegov naslov je: Pvt. Michael Drenšek, 416 T. S. S., Flight C 2, Block 5, Barracks 14, Gulfport Field, Miss. Na 10 dnevni dopust je prišel Pvt. Frank Kristančič, sin Mr. in Mrs. August Kristančič z 3408 W. 63. St. Frank služi Strica Sama pri topničarjih in pravi, da imajo ameriški kanoni močan glas, ki bodo oglušili Hitlerja in druge njegove bandite. Njegov naslov pn vojakih je: Pvt. Frank Kristančič, Nys. Co. Armd, Bn. Den. Rgt, U. S. Ar- - my 3552, 9098, Fort Knox, Ky. j Njegov brat August Kristančič pa ima naslov: Pvt. August Kristančič, Bat. B 35th Batt., - A. A. R. T. C., Camp Wallace, Texas. živega otroka so vzeli 1 iz mrtve matere i V St. Lukes bolnišnici v Cleve- 1 landu je nek zdravnik včeraj ■ izvršil operacijo na materi, ki je bila že pet minut mrtva ter vzel : iz njenega telesa živega otroka. ' Vsa operacija je trajala samo 4 ■ minute. Fantek, ki je tehtal pet ■ funtov in pol, je bil dan v incubator, kjer bo ostal nekaj dni. Mati 'je 35 letna Lillian Green-baum iz 2196 Oakdale Rd. To je bila prva operacija take vrste v Clevelandu. Poroka V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Miss Lillian Lenaršič in Stanley Kordish. Nevesta je hčerka Mrs. Louise Lenaršič iz 1144 Norwood Rd., ženin je pa sin Mrs. Mary Laurich iz Chis-holm, Minn. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu! Prva obletnica V nedeljo ob desetih bo daro-■ vana v cerkvi Marije Vnebovze-! te maša za pokojnim Antonom Jerak v spomin 1. obletnice njegove smrti. London, 4. marca.—Najmanj 178 oseb je1 bilo ubitih in 60 ranjenih pri vhodu v podzemske prostore, katerih so se ljudje posluževali za skrivališča ob bombnih napadih. Katastrofa se je pripetila vsled tega, ker se je neka ženska spodtaknila na stopnicah, nakar so se drugi, ki so hiteli zanjo v podzemlje, navalili nanjo v kopicah in se zadušili v ozkem prostoru. Oblasti trdijo, da ni bilo pred to nezgodo nobene panike tam, ker ni tam padla nobena bomba. Oblasti poročajo o nezgodi sledeče: Ko so bili dani v sredo zvečer znaki, da se bližajo sovražna letala, se je podalo mnogo oseb, kot dostikrat prej, v prostore podulične železnice, kamor so se podali iz dotičnega okraja ob zračnih napadih. V spodnjih prostorih je bilo takrat že okrog 2,000 oseb. Potem je prišla doli po stopnicah neka stara žena, ki je nosila velik zavoj in malega otroka. Na stopnicah ji je spodletelo. Nad njo je padel nek moški, ki je šel tik zanjo. Nad njima so padli drugi, ki so šli po stopnicah in v par sekundah je bila v ozkem stopnišču cela kopica teles, ki so popolnoma zadelala iitood. Tisti, ki so prihajali s ceste, niso videli, kaj se godi v notranjosti in so se gnetli naprej in tako je bilo v par minutah več sto oseb, drug vrh drugega. Pmino...s0 ji,h, mogli j'azkQ#ti in rešiti,"se jih je zadušilo 178 in ranjenih jih je bila najmanj 60, katere so odpeljali v bolnišnice. Kot izpovedujejo priče, ni bilo pred nezgodo nobene panike in nesreča se je priptila popolnoma slučajno in iz neznatnega vzroka, kot gori opisano. Ta tragedija v Londonu priklicu je v spomin ono iz Cunkinga na Kitajskem, ki se je pripetila v noči 5. junija 1941. Na tisoče oseb je bilo v enem največjih skrivališč, ko so izvršili Japonci bombni napad. Ko so japonski b o m b n i k i odleteli, so šli ljudje iz zaklonišča. Toda kmalu so prileteli Japonci nazaj in tedaj je vse drvelo v skrivališče. Nad 700 oseb se je takrat v gnječi zadušilo. ^ksimalna cena svinjini je določena ^ Ne trgovce bo ena cena, za verižne pa druga ^.^ington, 4. marca. — Urad za kontrolo cen je določil fej ,Ceno. ki je dovoljena za prodajanje na drobno. Poli- čena splošno enaka cena za vse druge vrste meso in If n°2a druga živila. Vsa dežela je razdeljena v 11 zon in |LZOm bosta določeni dve ceni. Po eni ceni bodo prodajale |y Vse mesnice, ki imajo manj kot $250,000 prometa na §1* verižne trgovine in pa mesnice, ki delajo več kot $250,-leto, bodo prodajate pa po drugi ceni. Ta odredba določa, da bodo v vseh prodajalnah enake obsežnosti v dotični zoni ene cene za vse vrste svinjino. Dozdaj so prodajali mesarji svinjino po ceni, kakor so jo prodajali v marcu 1942. V zoni 7, ki obsega vso državo Ohio, del Michigana, Pennsylvania,'New York, West Virginia, Kentucky, Tennessee, Mississippi in Alabama, bodo sledeče cene svinjini: Narezana slanina 47c v malih mesnicah, 45c v velikih in verižnih. Posušena šunka brez kože 60 in 57c. Pork chops, sveži ali zamrznjeni pork loins, 42c in 40c. Nasoljena slanina 25c in 23c funt. V vsaki mesnici bo morala biti na vidnem mestu obešena lista cen 68 raznim vrstam svinjine. Poteg tega bo moral vsak mesar deti ceno na vsake vrste svinjino v razstavni omari in pozneje, ko bo določena splošna cena za drugo meso, tudi za to meso. Ako bo odjemalec ali odjemal-ka videl, da mu je bilo preveč zaračunano za meso, lahko toži za $50 odškodnine in povrnitev stroškov. Na zahtevo odjemalca mora dati vsak mesar pisano potrdilo za meso; na tem potrdilu mora biti dan nakupa, ime in naslov mesnice, koliko kupljeno mesc tehta in ceno zanj. Po ceni, kot je bila v marcu 1942, pa še ostanejo svinjske klobase, svinjina v kantah, možgani, jeziki, jetra in podobno. Ta odredba za cene svinjin stopi v veljavo 1. aprila. fenje mesa in dru-1711* pričeli med fj-aPrilom JTH načrt ima p IP'Sit'ov za raci°niranje i Gga masla, sira, ma-J Ho J? namiznih olj.' Vse | ta št 2 Za iste kupone iz I 'toda vsaka teh stva-f v tonejo posebno velja-! N|v,°d jemalec bo lah-| !hživij' kupone za kateroko- Nprej • , Ne J* bil° določeno racio-i 7 za 1. aprila, toda ifj točk , Pred 15- aprilom. I Ha ,J)0 clobil vsak odje-J %i|a e?ec, še ni določeno. N0. ^ah jih ima 48, / "lOgjj Pred menoj v sobi visi krasna - slika Blejskega jezera in mogo-j čnih gora, ki ga stražijo skoraj ; od vseh strani. Slika je umetni-' ško delo S. H. Jančarja iz Girar- da, O., kateri sedaj pohaja v višje šole v Detroitu, Mich. Ta prekrasna slika me dnevno ! spominja na bujno krasoto Ble-1 da in njegova okolice, iz katere mi prihajajo pokojni starši. Kolikokrat sta se obračala v svojih ; spominih nazaj v ta skriti kot . sveta, v katerega je Stvarnik i vtisnil malo senco nebeških pokrajin. V podnožju goratih velikanov so mirno počivale razne vasice, katerih veseli in srečni prebivalci so se vsako jutro zgodaj po-razdeljevali med prijazne njivice po dolinah, od koder se je sli- • šalo prijateljsko kramljanje in ne po redko tudi slovenska pesmica. Trikrat na dan pa so pozdravili to zadovoljno življenje lepo ubrani glasovi zvonov iz > številnih cerkva in podružnic, ko so vabili zemljanje k počeščenju včlovečenega Zveličarja in Nje- j gove matere Marije, Kraljice ne-L bes in zemlje. Ob nedeljah pa je obmirovalo vse. Orodje je počivalo doma pod streho. Ljudje ' pa po svojih malih in vendar j srečnih domovih. Nedelja je bi-. la Gospodov dan in nihče mu ga ni kradel ali skrunil z ogibnim ! delom. Oblečeni v pražnb, (So j prebivalci vreli skupaj v svoje cerkve, da prav tako, kakor so čez teden skrbeli za telo, v nede-, Ijo poskrbijo za dušo. K maši in j k nauku. Nihče nf brez važnega . vzroka opuščal službe božje. Po- > poldne in zvečer pa se je mladi-. na zbirala v skupine, pela in se zabavala, dočim so starejši . kramljali o tem, kar se je čez te-i den godilo doma in po svetu. De-« i lali so tudi načrte vsak za svoje potrebe čez teden. Tako je bilo življenje v Slove- • niji, ne samo okolu Bleda, pač pa po vseh krajih, kjerkoli je Slovenec bival. Kakšna razlika. Pod tujčevo peto to dobro ljudstvo joka in stoka sedaj na vseh krajih, v vseh kotih svoje • lastne zemlje in strada in gladu umira, ker mu poberejo in ga oropajo vsega, kar si je pridelal. Pa ne samo to. Oropali so ga tudi otrok, da bi jih potujčili in bi jim izbrisali iz spomina zavest, .la so Slovenci. Tujec pa se šopiri nad njimi in mori in pobija in tlači in muči, da se krik ubogih žrtev rahlega tja preko gora in morja, da prešinja naša srca > sočutjem in bridkostjo, katera ;e ne da popisati, ker bi jim ra-!i pomagali pa jim ne moremo. Pa, kakor je krik ubogih žrtev izpod tujčeve pete pretresljiv, je nepopisno strašnejši oni vik in krik, ki ga iztisne iz uboge žrtve bratomorivec, partizan. Menim, da poznejši rodovi ne bodo hoteli, ali pa ne bodo mogli umeti, kako bi kaka stvar mogla postati tako brezsrčna, tako sadistična, tako peklensko, hudičevo sovražna svojemu lastnemu bratu, da bi se mogel nasičevati na njegovih mukah in stiskah. Partizan ni več človek, ampak je obsedenec, iz katerega sam peklenšček govori, bruha in dela. Vse to se vidi iz tega, kar so delali ruski komunisti nad svojim lastnini narodom, in kar delajo danes slovenski partizani po Sloveniji. Kaj potem glede onih, ki se s partizani strinjajo in jih v njihovih več kot zverinskih poče-njanih bodrijo in jim pošiljajo kabelne v odobrovanje brato-morskega zločinstva? Ka j pa glede teh? Ali niso potemtakem tudi oni bratomorci? Da, so! Kdor bratomorstvo odobrava in ga podpira, je sam bratomorec in prav nič manj, kakor oni, ki je vzel nož pa ga zarinil v srce nedolžni žrtvi, kakoršnih je sedaj v Sloveniji na stotine. In mi Slo- V nedeljo boste videli v eni igri v kake zadrege pride človek, ako se preveč ponaša s svojim bogastvom pa druge prezira. V drugi igri boste pa videli, kakšen je strah, kajti strahovi se bodo prikazovali in strašili, da bo strah in groza. Pridite, ali popoldne ob 2:30 ali pa zvečer o 7:30. Vsi igravci so se zelo dobro potrudili, da bi mogli pokazati svoje zmožnosti. Nekaj je še novih in tudi ti kažejo uspeh po pogostih in številnih vojah. Globoka žalost je zagrnila Frank Marinčičevo hišo, ko jim je tako nepričakovano Bog vzel hčerko Jozefino, poročeno Toma-selli. Umrla je na porodu. Sinček je ostal, mati pa je postala žrtev svojega poklica. To bi bilo nepopisno žalostno, ako bi, kot kristjani, ne imeli tolažbe v besedah Kristusovih, ko nam govori : "Kdor v me veruje, bo živel, čeravno umrje." Bog je nebesa ustvaril za človeka in kadar pride njegova ura, ki mu je bila odmerjena že pri rojstvu, bo šel v večnost; bo šel vživat plačilo, ki si ga je zaslužil v tem življenju, pa naj je bilo dolgo ali pa kratko. Pokojna Jozefina je bila rojena tukaj. Tukaj se je šolala, tukaj delala in tukaj poročila. Dan njenega dela je bil kratek. Bog naj ji bo obilni plačnik za njene žrtve. Večna luč naj ji sveti. Vsem ostalim pa izražamo naše globoko čuteče sožalje. * * * 4 Ne smem prezreti nedeljskega koncerta, ki so ga priredili pod (Dalje na 3 strani) . venci v Ameriki imamo take Judeže, izdajavce med seboj. In zakaj morijo partizani svoje lastne brate? In zakaj jih nekateri izmed ameriških Slovencev podpirajo? Za nič druzega, kakor radi VERE V BOGA. Res je nekaj politike tudi zraven. Toda glavni vzrok je VERA V BOGA. Kakor že v Kristusovem času obsedenec Jezusa ni mogel viditi, tako ga tudi slovenski partizan, komunist, odpadnik od vere, ne more viditi; ne Kristusa ne kristjana, ne kaj druzega, kar bi ga spominjalo na Boga. Ali ne kaže to na obsedenost? človek, sam na sebi, ima srce. Pa to ne bo šlo. Hudič bo, s pomočjo svojih pomagačev, pač nekaj časa ruval, kakor je ruval sem pa tja skozi dva tisoč let proti Kristusu in njegovim vernim. Do sedaj je Kristus še vedno zmagal in bo tudi v tem slučaju. Prišli bodo dnevi, ko o partizanih ne bo ne duha ne sluha in brezbožni komunizem bo že davno pokopan in niti kosti sedanjih zbesnelih partizanov in njih sokrivcev ne bo več; katoliški Slovenci pa bodo živeli naprej. Kristus in krščanstvo je večno, partizani, komunisti, brezbožništvo pa le sporadični izbruh pekla. Kje je danes Nero? Kje, je Dioklecian? Kje so drugi rimski mogočneži, ki so se zakleli, da bodo spravili krščanstvo iz sveta? Z gnusom se jih svet tu pa tam še spominja, kakor se spominja kake druge nesreče. Krščanstvo pa gre svojo pot, vsak dan močnejši, vsak dan bolj priljubljeno. Julian odpadnik se je dolgo boril z mečem in ognjem proti krščanstvu pa ,je končno moral priznati: "zmagal si Nazarenec!" * * * "$16.00 st|n plačala za mleko, ki smo ga porabili v dveh tednih," mi je pravila mati osmerih otrok v starosti od enega pa do trinajst let. T0 se pravi $32.00 na mesec, samo za mleko. In mleko je najboljša hrana in za otroke neobhodno potrebna. Taka je draginja danes in kdor ima veliko družino mora že zelo paziti gospodinja, če prav mož dela vsak dan in dobro zasluži, da se družina preživi in obleče. To je en vzrok zakaj je toliko zakonskih, kateri otrok nočejo. Toda, ako se ne motim, bo prišel čas, ko si bodo želeli, da bi bili sprejeli otroke rajši kot, da so denar devali na kup, kajti denar ne bo prinesel steče, ne tukaj ne tam na oni strani. Pravilno vzgojeni otroci jo pa prinesejo poprašaj- te starše številnih dobrih otrok. * * Pri Anton Kordanovih je bilo zadnjo soboto praznovanje. Starejša hčerka, Stanislava (Stel-j la), je isti dan podala svojo desnico Edward Zmarzlyu v znak stanovitne in večne ljubezni, že-i nin .je poljske narodnosti. Zmar-zlyi so poznani, saj je Edward že tretji, ki si je poiskal Slovenko za ženo. Brat John pa je že v drugič na cerkvenem odboru. Pri sv. maši so se zbrali domači obeh družin, kateri ,so sploh mogli. Le škoda, da eden izmed nevestinih bratov, ki je pri vojakih nekje v Coloradi, ni mogel biti navzoč. Prav tako je tudi eden izmed ženinovih bratov nekje doli v Floridi. Tako se je začela rušiti tudi Kordauova lepa družina. Anton in Alfons sta P1"i vojakih, ena hči odhaja od doma po poti, po kateri začnejo otroci vsake družine iti prej ali slej, ko si usta- • novijo svoj dom. številna pa vzgledna je bila Kordanova družina z devetimi otroki, vsi dobro krščansko vzgojeni, dobri delavci in delavke in pošteni sosedje. Pridni otroci so staršem v večje veselje pa tudi v zaslugo, kot pa vsi tisočaki, katere si MORDA naberejo oni, ki otrok ne marajo. TO IN ONO Še lansko jesen je svaril Hitler svoje generale, da bi pomenil padec Rževa na ruski fronti več, kot č'e bi bilo porušenega pol Berlina. No, Ržev je že padel, Berlin bo pa kmalu. Baragov dekliški zbor Kakor vsako leto, tako bQdo tudi letos priredila dekleta Baro-govega zbora predpustno zabavo pri mizah. To bo v nedeljo 7. marca in pa na pustni torek 9. marca. Dekleta so že z vso vnemo pripravljajo, da bi občinstvo bolj zadovoljile. Nastopil bo tudi priljubljeni kvartet brata Bradač, Samsa in Lube, ki so nam že večkrat prav ubrano zapeli in smo jih vselej z veseljem poslušali. Dekleta nam bodo tudi zapele v zboru, kakor tudi v posameznih šolah. Potem bo tudi slovenski ples prirejen od naših prijaznih deklet. Med tem bo pa splošna zabava in ples, da se boste ob prijetni godbi lahko vrteli kolikor vam bo drago in vse to samo za 50 centov. Med tem bo pa tudi ves čas skrbna postrežba z .jedjo in pijačo, kar' si bo kdo poželel. Tčrej ste vsi prav prijazno vabljeni, če bo velika udeležba, bodo dekleta toliko bolj z veseljem stregle, ko bodo videle, da nijhov trud ni bil zastonj. Saj veste, kako so take prireditve zdaj redke. Kako zelo pogrešamo priljubljeni dramatični klub, ki nam je podal toliko lepih in pretresljivih iger iz kmečkega življenja, žalibog, da se je to prenehalo. Mnogo, mnogo lepe zabave smo s tem izgubili. In temu vzrok je vojna, ki nam je pobrala toliko zmožnih igralcev in kar jih je pa ostalo še doma, so pa vsi tako zaposleni, da ne najdejo časa za kako razvedrilo. Torej je dolžnost vseh, da to obdržimo kar še imamo, da nam ne bo kedaj žal, ker se nismo hoteli udeleževati lepih slovenskih prireditev. Zato pridite in napolnite prostor do zadnjega kota obakrat: v nedeljo in v torek na pustni večer. Res je, da je vojna bridkost posegla tudi v marsikatero slovensko hišo, ampak v pošteni družbi se sme vsakdo razvedreti. In če bi bilo v nedeljo preveč udeležbe, da bi ne mogli vsi notri, pa se nikar ne ujezite, pridite pa v torek 9. marca, ker boste ravno tako dobrodošli in imeli boste prav isto zabavo. Vstopnice dobite v Novakovi trgovini ali pa pri Mrs. Makovec v SND in tudi članice vam jih preskrbijo, če tako želite. Le pridite ne bo -o- Slovan Naš pevski zbor Slovan je na svoji seji sklenil, da priredi na dan 6. marca svojo običajno domačo zabavo. Vsem vam je že dobro znano, da s koncerti smo morali prenehati za nedoločen čas. So pač take razmere sedaj, da si ne moremo drugače pomagati. Saj vsi vemo kakšne razmere so sedaj in težave so vsepovsod. Težko je dobiti naj-sibo godbo, pijačo ali jedačo. Vse je tako neusmiljeno drago in vrhu tega pa še dobiti ne moremo. Zato pa smo se namenili, da napravimo samo majhno domačo zabavo, ker ti zimski večeri so itak predolgi in predol-gočasni, da bi človek vedno samo doma sedel in tako si bomo vsaj en večer ta dolgčas malo skrajšali. Vabljeni ste vsi tisti, ki ste že kedaj bili pri zboru Slovan in s seboj pripeljite tudi svoje soproge in dalje so vabljeni tudi vsi naši zvesti prijatelji in prijateljice.- Ker vas ne moremo vabiti na koncert ali kaj enakega, zato pa vas vabimo na ta zabavni večer, kjer bomo vsi peli "Zdaj pa vsi tako, zdaj pa vsi tako, zapojmo pesem radostno ..." Torej ne pozabite v soboto večer 6. marca pridite v Slovenski društveni doma na Recher Ave. Frank Rupert. _n_ Vaš dohodninski davek Piše Wm. J. Kennick. Kako se pa ravna s lastnikom hiše, ki ima samo polovico svoje hiše v najemu? En lastnik pravi : "V moji hiši je deset sob. Jaz stanujem spodaj, in imam družino zgoraj ki mi plačuje $30 mesečne najemnine. Dobim $360 najemnine na leto. Moji stroški za popravila so $75. za papiranje sob spodaj, in $60. za papiranje sob zgoraj. Koliko naj odbijem od najemnine?" Odgovor je, da se lahko odbije samo tiste stroške, kateri so bili v korist najemnika, torej v tem slučaju se lahko odbije samo $60. Tisti stroški, katere ima lastnik za svojo lastno stanovanje, ne pridejo v poštev. Torej, lastnik nima pravice odbiti nadaljnih i>75. za papiranje sob spodaj. še nekaj glede življenskih stroškov, ali "living expenses." Kot je bilo že omenjeno, življen-ski stroški niso "deductible." življenske stroške se ne dovoli odbiti od zaslužka, ali od dohodkov. Ampak letos je prišel v poštev nov zakon, ki dovoli odbiti nekatere zdravniške stroške, akora-vno so taki stroški tudi življen-ski stroški. Zvezni zakon pravi, da izvanredni zdravniški stroški se lahko odbijejo. Kaj so izvan-redni zdravniški stroški? V splošnem se lahko odgovori, da to so stroški, ki so višji kot 5% (pet odstotkov) vašega zaslužka. Ak0 je davkoplačevalec zaslužil $3,-000 letne plače, 5% zaslužka bi bilo $150. Torej, zdravniški stroški bi morali biti več kot $150 predno bi prišli v poštev. če bi bili zdravniški stroški (v l^aterih so vključeni tudi zobo-zdravniški stroški) $180. bi dav-ko-plačevalec imel pravico odbiti samo $30. Kdor želi dobiti odbitke za zdravniške stroške, bi moral dobiti potrdila od zdravnikov za take stroške. Še nekaj glede lastnikov hiš. Vsak lastnik hiše, ako je hiša v najemu ali ne, lahko odbije obresti, katere mora plačati na svoj "mortgage." Torej, treba je preračunati koliko obresti je tak lastnik plačal tekom leta 1942. S tem so končani moji članki glede dohodninskega davka, in želim vsem čitateljem, da boste imeli mnogo Več dohodkov kakor stroškov. Nudi se lepa pr« Kdor bi hotel P03tfl čar slovenske "T"? American Bank," na) naslednje pojasnil01 Ker stara zamrznF likvidira svoje prem" izplača vložnikom nj. je dala na trg tudi del banke, katere si J® j med tem časom, do ®te 500 delnic. i Delnice nove ba"»e takrat, ob ustanovflj prodajane po $25' < Med tem časom so P* veljavi bančne i'ezer^ na višjo vrednost, kaže, da sa delnice vsaka. Ker je pa imfn° slovenska in se je " J bodo te delnice Pr° J cem, se je organih J mož, ki so zložili J $10,000 dolarjev, «a J nice prekupili z "a J jih sedaj dajo na ^ J šim ljudem v na», bile delnice Proda"pi: pa j, so bile za to j vrednosti, posam«21 stala več. Da pa ne bo nja, da se ni; dalo . deti, ali da je kdo " koristiti, se tem naznanja, dia se 'j vsakemu, ki bi ^ delničar od ene do ^ tere lahko kupi za * * 5 za $100. VeČk^jJ re kupiti, to P8 1 $ se da več ljudem P stop do banke. O^ ko je določen do meseca marca. ^ Kakor sem' P°?p.e< krat poudaril, da ničarjev nad 900» poudarjam, da Je ji® ni najbolj ne j še društvo, ki ^ f rist svojega nal€ zavod, ki je J ustanova v AmeI iji1 Za nakup delnic^ glasite pri me«1 banki. , do:1* P.S. Naj bo se / da delnice seclaW ^ ne nosijo n°be,jeojiie'? "Liability" ali d* j nosti. Na delnice . „ nja leta odP*a<*/ letno. Upam, da doče. J Anton Grdin^j^ RAZPISALA ' J (Zložil Jaka naš, ki Rožnika živi, W g V zadnje dni drži in usodo premis m Rad je hodil ^ zajce streljal ,n J in pri tem Brownie pes J Oni večer "riaVf/j se poslovil j« meni nič,. ne te zdaj povsod S$ A jf In huduje se n»j* ni ga bila Pr,K .Jjf? vrata kuhinjo /J reva je za J Brownie bil ^ ^/j skrben varuh večkrat kako s^ ^ v hiši pustil, mc ij . Č Zadnjič vrečo J -e 5 J deset funtov ne ^ J pa domov jo Je. n'1' I v kot se vlegel J y I Hiša vsa za ^VJ Cbulo reže, až'v jtlM Brownie mu 110 : f I solze bridke vil J - i bit Kdor ga naS stvO| naj nazaj g£> bo dobil tako.1^ t I vrečo čbule, v Newburske novice vam žal. Začetek bo ob 8 uri obakrat. Na svidenje v šolski dvorani sv. Vida v nedeljo pa v torek. Pozdrav vsem čitaljem, Mary Lach. tih ter ^ °Zrl po mirno jaj 1 se zadovoljno na- "aprTriVa Sta obadva ra *£ohne. kjer je rast-ovje g ■ ne8& potočiča ro- N Pot ali v-rjima M »• VllJem se ozre bi JJlm Je stal Hoaksla, je ta](. •1 Pričakoval. Prile- ! da nista prej žeZan.h korakov, da je ijl Jma- V^tu?zakajnespiš Henii 8a kapitan. a kaj da rnilostivi go- Je Indijan6Vate'' priprosto 10 uta ' pove^ mi, koli-l(lijan m°'l'a je zastala.'' „ Ogleda na nebo ter Nd?S0či> odbila." Mu , m lezi> «e bomo So T*1115 ~ ali st°J' 8tudenvn zajmi mi tele bi- * Cmce- žeja me neko- »V ij fosti srna je tekel da Jo 1 sin Po rosnej iale. rse komaj noge tal % r 93,eg0vi gibčni udje Mi ž nf 80 se kaj dobro !i'ito,ST° lahno hojo. Si?kMaru.1eče- ^tov ' pravi Viljtftn * ko se In" h Jj0- "Zvest služab- "mi ga Znanec v Novem-1 sPremiJe dal "avlašč za- SriSrValca' ker je ja- 1,111 Poto In-dobro vajen & ijna V-. že od mladih ^ je nP]rivSebi in preskr-<|'iekegaa aŠČ dobrega uči-ff11 PornamLSljonar-'a' in self?0 zvesto VSeh 0prav-iCliŽega • ' "a mu ni tre- f! bi^e i' Indijani so t0 le škoda, T'' strUl1 ginej° nekateri ^žeanje-kate" !>b0'. ani' nakopa \ 'tet Por! k,mal° Pritekel s S idi ,u "Ste vode. ib° treL Si °d Poči ješ, ^ kaivf Zarano dalje," J ubo ' !tafn in mladenič fr Se odpravil 1 ^ >11 "T" ! sta se spre- bno dalje pomenko- i st5rž?kapitan proti ' W kier so kviško ? Velfkn evesni vrhovi, ki ^ nočnim razPenjaj0 svojih >JeLVSekraje--Na ,Nob Kazal temno-rudeč t od^vu velikega I' L' ta bilo?" pravi ) ^ cudno zdi," IH. tukfti', Prerii (pn-^da t/1, kolikor mi je ftr^Vkat0 • to niora 2 ^koliko zmanj- Je Potem toliko ki Hei akot - e besedt! že ' V' °V ^ ter naglo lvi I' 110 tcVi "ah g0zdih znan," f^Sil kakoVi 0cl koder se vid CH -o" obzorje, po- < H kjkanuje In-N^CV6 umaknil »»kaj*0* ^r ubežal v 'A|j. S1 novega biva ^d' j j ta ogenj? ■N« jfi r m VtDv°^majal z ramama *f!l"W ;Jaz sieor ni- mS m rodom- P0«1avarji so fo <'Ve?"e boje in ''C, ' nikdar v ' Zneje pa seni ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) vodstvom Frank Bečaja godbeniki St. Lawrence Band. Prav izvrstno so igrali in sicer težke komade, vsaj nekaj .je bilo prav gotovo ne lahkih. Zaigrali so tudi par valčkov tako lepo, da so moji stari čevlji začeli nekako odskakovati po podu,, kar nehote. Ti šment ti. Dunajski valčki ga pa res pihnejo. To je pa vse kaj druzega kot kako moderno ropotanje in mjavka-nje. Igravci St. Lawrence Band, njih vodja pa tudi starši, kateri svoje fante bodrijo za vaje, zaslužijo .pohvalo in priznanje Prav tako pa tudi organizacija ki skrbi za dobo, to so: predsednik tajnik in blagajnik, kateri si veliko prizadevajo, da naša godba more obstajati. t- * * Ronald Michael J or da nek, Donald Louis Melbar in pa Joyce (Veselka), Lina Shuster, so novi farani. živijo, živijo! Dobrodošli. živel v mestu pri svojem novem gospodu; ali kolikor vem, oni ne sežigajo mrtvih." "Torej bo kakor požar v katerem njihovih selišč?" "Najbrž obhajajo kako slovesnost, tedaj napravijo velik ogenj in plešejo krog njega." Viljem je bil mož ravno v onih letih, ko je jela mladeni-ška ognjenost in lahkomišlje-nost že slovo jemati in na njuno stopinjo povračati se resnost in trdni značaj, pri vsem tem pa je bil posebno v nevarnostih nekako predrzen, in česar se je lotil, ni si dal odreči; največe veselje mu je bilo iskati čudozgodov. — Nocoj sredi temnega gozda v nepoznanih krajih pravi nakrat Tomažu: "Prijatelj, jaz grem vendarle pogledat tjekaj, kaj je, saj ne more biti čez dve milji daleč; ali me hočeš spremiti?" "To je bilo vendar predrzno v tej divjačini ganiti se kam brez izvedenega vodnika in pa še po noči," pravi Tomaž, "pota so slaba, večidel še nikakorš-nih ni ne; kako lahko se zagazi kam." "Kakor hočeš, poj dem pa sam," pristavi Viljem trdovratno. • x "Ne, tega pa ne, samega vas ne pustim. Pa vzemi vsaj Hoak-slo seboj, on je vajen teh krajev." Kapitan ni bil koj pri volji, hotel je po sili, da bi šla sama in se že vrnila, preden bi se no-sači zbudili, še le po dolgem prigovarjanji je dovolil, da sme iti tudi Hoaksla ž njima. Tiho je zaklical njegovo ime in trenutek potem bil je Indi-jan že pri njima. "Kaj želite gospod?" popra-ša ponižno. "Ti bodeš šel z, nama," pravi Viljem, "pogledat poj demo, kaj se godi ondi. Zelo rad bi naravno opazoval indijanske značaje in navade; kar dosle vem, vem le iz knjig, posebno me pa mika videti njihove nočne veselice." Hoaksla je nagubančil čelo in zmajal z ramama, kot ne bi se popolnoma v jemale njegove misli s kapitanovimi, rekel pa ni nič. "Pojdi, vzemi dovelj streliva in puško zase, do jutri smo že zopet lahko nazaj." — Kmalo potem so koračili vsi trije proti omenjenej strani. Kolikor bolj so prihajali v gozd, tem težavnejša bila je pot. Po tleh razrašena trtovi-na, spolzka tla, trohnela na vzkriž ležeča debla so močno ovirala hojo. Hoaksla je kora-čil naprej in s svojim bistrim očesom iskal pripravnejših steza. Vse je bilo tiho krog njih, le nji'h koraki so odmevali ,ali pa kak roj farfotajočih ptičev, katere so splašili z njih gnjez-dišč. Slednjič pridejo do majhne višine. Ognjeni žar jim je bil sedaj zakrit, ali kraj so vendar dobro vedeli, kje je, in na vrhuncu so upali bolj natanj-ko pregledati vse. Pot se je vila po grapah in krogličastem kamen jI vedno navkreber; Tomaž in Viljem sta večkrat spodrsnila ali pa zadela ob kako iz zemlje štrlečo korenino ter poljubila jako neprijetno tla, Hoaksla pa je stopal dalje brez vsega truda, kot bi ga veter nesel. Po dolgem trudu so prišli vrb hriba in prejšnji žar se jim j« zopet prikazal. Bil je sedaj žc toliko blizo, da so že popolnoma razločili plamen. — Lepa le sem pa tam z grmičevjem, sicer pa z obilo travo poraščen* ravan se je širila pred njimi krog in krog jo je odbajal ne izmeren gozd. Tam v zakotji s< je vzdigala nizka skala in pr tej skali plapolel je velik ogen Ali veste kaj ? Našega pomožnega organista, Ralph Godeča, nam hočejo vzeti k vojakom. Naj jih koklja brcne. Ralph je postal izvrsten organist. Svoje or-glarske šole je dodelal že pred par leti in to sicer z "Magna cum laude," najboljšim uspehom. Prav škoda ga je. Če bi tisti gospodje, kateri vpisujejo,,ne biti tako popolni gospodarji glede nabora, bi se morda dalo še kaj napraviti, kaj odložiti. Tako pa imamo samo upanje, da bo tudi pri vojakih Ralph dobil, kako primerno službo in ko pride nazaj, mu bodo nedvomno marsikatera vrata na kor na stežaj odprta. Bog s teboj, Ralph. Drži se in kjerkoli boš že povsod zaigraj in zapoj tisto krasno: "Slovenec sem," pa "Kranjski fantje" ne pozabi. * * * Nekateri naših funtov pri vojakih so imeli nekaj dni dopusta. Louis Trattar je prišel iz Washingtona. Ignacij in J. Ur-bančič sta doma. Frank Kri-stančič je prišel za deset dni domov. Victor Tomšič se zglasil od mornarice. Anton Peskar .je pisal iz Floride in poslal $10 za nove oltarje. Pisali so še drugi, katerih imena se ravno ne spomnimo. Vsem bomo odpisali v bližnji prihod-njosti, tudi tistim, kateri nam sploh pisali še niso. Že danes pa prosimo dekleta društva Sodality, cla nam bodo blagohotno, kot zadnjič, pomagala na^ sloviti pisma, kajti teh bo treba sedaj kakih 325, če ne več. Ta preklicani Stric Sam je posegel celo v naš cerkveni odbor in jemle Matt Slaka, ki je na pomožnem cerkvenem odboru. Od vseh strani nam krade ta hentan Stric fante in može. Ako bo šlo tako naprej, bomo kmalu ostali sami z Papeževim, Vid-marjevim in Gtfhatovim očetom pa z Bradačevlm in Bokar-jevim stricem. w * * Ali ste slišali v nedeljo na Catholic Hour, to je ob šestih vsako nedeljo večer, kako je govoril Monsignor Sheen Rekel je: "Bog lahko vzdigne nečisto kaplico vode iz obcestnega jarka in jo potom zakona narave nese visoko pod nebom in jo položi vrhu gore v obliki čiste, bele snežne zvezdice." Tako Bog v svoji vsemogočnosti očisti dušo, najbolj oskrunjeno dušo, v zakramentu sv. pokore in jo naredi angelom enako čisto. govor za mladino in kratek kri-žev pot. Zvečer 7:15 slovenski govor in kratek križev pot. * # * Bolezen je položila na posteljo Angelo Arko. Urbančičeva mati so bolni že nekaj tednov. John Winter st. je prišel pravkar, še ne popolnoma zdrav iz bolnišnice. Alojzij Verček je na potu okrevanja. Agnes Kuž-nik je vsak dan boljša, toda za delo še nekaj časa ne bo. Mrs. Valenčič se je morala podati v bolnišnico, da bo pod strogim nadzorstvom i čim preje okrevala. Šrajov oče se držijo še vedno le izbe in blizu postelje. Albina Cesar je zopet na nogah po operaciji. Tako gredo te litanije naprej in nam prav jasno kažejo, da, če tudi je vsega drugega za potrebo, je še vseeno nekaj, kar človeku pogosto kali zemeljsko srečo in to je bolezen. Cista, nekalna sreča je le pri Bogu v nebesih. * * * Trije bratci, Joseph Hrova-tove družine, na St. Catherine Ave., ki raznašajo Ameriško Domovino, so darovali svoj prvi zaslužek za misij one južne Amerike, v katerih deluje Father Bogomil Trampuš. V tem se vidi občudovanja vredna nesebičnost, ki se bo gotovo razvila v bratoljubnost in druge čednosti. Čestitamo! # * * Ravno ob koncu tega pisanja se je zglasil Pvt. Paul Bizjak iz Floride. Paul je sin Paul Bizjakove družine na Macomb Ave. Prišel je na deset dni dopusta obenem pa tudi zato, da popelje svojo nevesto Estelle Barno, pred oltar. Paul je pri kanonirjih, kateri bodo sukali velikane na sovražnika in njegova taborišča. Naše čestitke k njegovi poroki. Pa pazi, Pavle! Vse drugo smeš streljati, le kozlov nikdar. ŽIVLJENJE IN SMRT MOHORSKE KNJIGE S Dišal F. S. Finžaar. 1. Župnika Janeza premišljevanje. Selški župnik Janez ni tisti dan natanko vedel, ali je žalosten ali je jezen. Prišel je namreč čas, da mora odposlati ude Mohorjeve družbe v Celovec. "Da se Lukež ni zapisal? Lani je bil, letos ga ni. — Viž ga! Počivavnik je tudi umankal. — Pa ima denar! In otroke, da bi brali. In ga ni. — Zalogar! Kje si pa ti? Ni te! Lepa reč. Zato ti pa bero otroci v šoli, kakor bi s škrbasto čeljustjo glodal kosti —" Župnik Janez je sedel in se lotil izpraševanja svoje narodne vesti. Ali se ni zadosti potrudil? Nadrobno je preudaril vso stvar, in vest mu ni očitala za-nikarnosti. Tri- nedelje je govoril z leče. Vrlo premeteno je zamislil svoje priporočilo. Naj-prvo je govoril na srce starim tetkam in materam.t Naznanil jim je, da izide molitvenik, ki jo tiskan tako debelo, da bodo jranje lahko opolnoči brez lu-čF otipale s prsti. Videl je na starih obrazih veliko zanimanje ter je bil zadovoljen. Obrnil se je nato do gospodarjev. Razodel je veliko sočutje s težavami kmečkega stanu, napeljal besedo na krvavo potrebo, da se loti kmet umnega gospodarstva, da opusti zastarane navade in se loti dela, ki mu bo več koristilo. In takih naukov se dobi v Mohorjevih knjigah. Zakaj poduka je treba. Nihče še ni moder kanil z lune na zemljo. Tudi gospodarji so resno prikimavali in na koru, za ograjo, kjer so bili bolj brez skrbi pred župnikovim pogledom, so se nekateri celo dregnili s komolci. Dekletom in fantom je pa pripovedoval o lepih povestih, ginljivih dogodkih, ob katerih se lahko do solz joka, včasih pa smej a — kakor je zapisano. In vsega tega bo več kot dosti v knjigah, ki se dobe — za dve kroni. Tudi tu ni njegova beseda padla v veter. Nekateri fantje, ki so pod koroni sedeli, so celo vstali in iztegnili vratove preko glav svojih prednikov. "Dobro znamenje," se je razveselil župnik Janez. Da so pa dobile njegove besede še'skupno glavo, potrkal je na slovenski ponos svojih žup-ljanov in jim razodel z vzvišenem glasom sledečo resnico: "Ni ga naroda v Evropi, in še nekaj postaj za Evropo ga ni, ki bi imel tako družbo, kakor mi Slovenci. Za vse skrbi: za dušo in telo, za žalost in veselje, za ljudi in za živino — za vse! Kdo bi torej, ki je Slovenec, ne bil ponosen nanjo? In kako bi bil ponosen, če bi se ne vpisal vanjo? Torej pridite, naročite se na knjige. Vsaka hiša naj jih ima, otrok otroci jih bodo brali in se učili, vam bodo pa hvalo dajali — še v desetem rodu — za tiste dve kronici." Tako je govoril župnik Janez prvo nedeljo. In govoril je še bolj navdušeno drugo nedeljo. Ker pa udov le ni bilo v župni-šče, kakor si je želel, je povzel besedo še tretjo nedeljo. Takrat ga je narodno navdušenje zapeljalo, da je govoril v gorskem zakotju brez okolišev naravnost o kulturi in prosveti slovenskega naroda, kar je ljudi nepopisno očaralo samo zato: ker niso gospoda čisto nič razumeli. In današnji dan ga je zaskrbelo edino to, ko je zapisaval skromno število Mohorjanov če mu ni vse reči vsaj delonu pokvaril njegov zadnji govor In zato ni vedel, ali bi bil žalo sten ali jezen. "Kar je, je. Če nočejo, pa nočejo. Ako izbezaš grilčka iz luknje, pride ti ritenski ven, zagleda božje solnce in zbeži v temo nazaj." v Zapečatil je ude, udaril jezno po znamki, segel po zakrivljeni palici, poklical izza peči psa Peruna in šel. Sestra Marijana je zinila, ko ga je srečala v veži. Toda beseda ni prišla iz njenih ust. Zakaj nevarno bi bilo nagovarjati župnika Janeza, kadar, je prišel z namrgodenim čelom mimo nje. Premišljujoč v srcu, ali je žalosten ali je jezen, se je župnik napotil s hriba v hrib proti Zalazu. Namenil se je k bolniku, katerega je pred kratkim opravil z vsem za smrt. MALI OGLASI DELO DOBIJO Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki bi s trukom razvažal mehko pijačo. Unijska plača in ure. Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave. (Fri. x) Oskrbnice v starosti 21-44 Morajo govoriti in razumeti nekaj angleškega. Dokaz o ameriškem državljanstvu. 5 dni dela v tednu od 5:43 do 12:43 zjutraj. Dobra plača na uro. Stalno delo. Zglasite se osebno, razen ob nedeljah na 700 Prospect Ave. soba 901 The Ohio Bell Telephone Co. IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (56) Stanovanje v najem V najem se odda 3 sobe s kopalnico. Nahaja se na 4034 St. Clair Ave. Pokličite KEnmore 5135. (X) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila ! BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 COOK FURNACE & SHEET METAL Dele in popravila za vseh vrst fumezov Pokličite KEnmore 1221 525 E. 152. ST. Voznik dobi službo Sprejme se voznik, da bi razvažal pivo. Dobra unijska plača in stalno delo. .Mora- biti star nad 38 let. Taki. ki so zaposleni v vojni industriji, naj se ne priglasijo. John Drenik 23776 Lakeland Blvd. Tel. KE 5500. (55) Post se približuje. Kakor druga leta, bomo tudi letos imeli postne pobožnosti in postne govore v slovenskem in angleškem jeziku. Ob torkih, Novena. Ob petkih ob 3 pop., križev pot za otroke. Zvečer ob 7:15 slovenski daljši križev pot. Ob nedeljah dopoldne kakor po navadi. Popoldne ob 2 angleški Točna postrežba! Z&varujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) 7.AKKAJSEK FCJNERAL HOMK, In«, «016 St. Clair Ara. Telefon: ENdlcot« tli) Gornja diha nam predstavlja zapadn o-afriško lepotico iz slavnega pristanišča Dukw, katerega so nedavno zavzeli zavezniki. Značilua je njeva nedeljska frizura. MAKE EVERY PAY DAY BOND DAY JOIN THE PAY ROLL * SAVINGS PLAN * Peč naprodaj Naprodaj je White Star peč za $30. Zglasite se na 732 E. 200. St_(56) Opremljene sobe Oddajo se opremljene sobe dvema moškima; blizu Graphite Bronze Co. Zglasite se na 1550 E. 74. St. (56) Lepa prilika Naprodaj je hiša za 2 družini, 10 sob, 2 garaži; nahaja se blizu 185. ceste. Jako lepa hiša, dobro narejena in po zmerni ceni. J. Knific Realty 18603 St. Clair Awe. IV 7540, zvečer KE 0288. (54) Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi kimamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometiističnc potrebščine. 7102 St. Clair Ave. RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tildi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Opera v Clevelandu __i < Kakor je bilo že poročano 1 bo operni teden v Clevelandu 1 ^d 5. do 10. aprila. V tem času 1 bo podanih osem svetovno naj- 1 bolj' priljubljenih oper združenih z baletom, katere nam bo podala Metropolitan operna družba iz New Yorka. Ves program tega opernega tedna je tako sestavljen, da bo odgovarjal in času in razmeram, v katerih se nahajamo in pričakovati je, da bodo te predstave tudi dobro obiskane, saj je 12,000 ljubiteljev opere glasovalo 14 proti 1, da se tudi letos vrši operni teden v Clevelandu, ki je skoro bi rekli drugi dom Metropolitan opere. Otvoritvena predstava bo z Verdijevo opero "La Forza del Destino" (The Force of Destiny) in zaključna predstava pa bo "II Trovatore." Vse opere, ki bodo podane v tem tednu, je podala Metropolitan družba že z največjim uspehom. "II Forza del Destino" ni bila predvajana v Clevelandu že od leta 1927 in je bila v zadnjem času največja senzacija v New Yorku. V torek 6. aprila bo opera "Faust" in v sredo pa bo nastopil v operi "La Travia-ta" James Melton priljubljeni radijski pevec. V čdtrtek bo opera "Carmen" z Gladys Swart'hout v glavni vlogi. V petek popoldne bo opera "La Bo-heme" in v istem času bo tudi nastop baleta v "Dance of the Hours" iz "La Giaconda"; zvečer pa bo opera "Aida," v kateri nastopijo Stella Roman, Bruna Castagna in Lawrence Tib-bett. V soboto popoldne pa bo opera "The Barber of Seville" ■ in zvečer pa bo gala predstava ■ z opero "II Trovatore." j Sedeži so po $1.10, $2.20, ■ $3.30, $4.40, $5.§0 in $6.60 . vključno federalni davek. Na-' ročila po pošti sprejema Union S Bank of Commerce, E. 9th and ) Euclid Ave., Cleveland, Ohio - Prodaja vstopnic se prične t i 1F> marcem. JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi NOVICE, ki jih potrebujete HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue ffn^mlj^n......(lin lonM«' you keep War Bond*' (up lo 10 years, the mora valuable tbcs become. Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina' Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY COl BASEMENT DAJTE DVAKRAT^ AMERIŠKEMU RDEČEM^ * 1943 VOJNI SKLAD Mink-dyed Cone) poleg Kožuhovine fine kak^0'" v trajnih stilih- Krasni Mink-dyed Coney ^ temno rjavi kožuhi—uK izborno pristojajo vaše' ^ Nosili jih boste vsepovsod ^ življenju—so udobni—P ^ topli! Mere za dekleta 1,1 vdlft Nudi se primerne P na odplačil« THE MAY CO. BA^ NOVICE, ki jih dobite še sveže NOVICE, popolnoma nepristranske NOVICE, kolikor mogoče originalne NOVICE, ki so zanimive NOVICE z vse£a sveta vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA K\ 'ij •K L'4Si N 'AV: Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo je bilo vse premočeno od solz, še enkrat se mu je sanjalo o njej, pa strašno. Ležala je v Vizerfeldu v snežnobelem prtu, smrtno ranjena, na zeleni trati; klečal je pri njeni glavi ter se je zaman trudil, ustavil kri, medtem pa so trobili rogovi; in so ropotali bobni; ko se je sedaj prebudil, so šie močneje trobili naprej. Zmešano se je oziral okoli, klical jo je z imenom: Štefana, Štefana! Bil je sam v svoji'sobi in se je zopet zavedel, da je ujet. Rogovi pa so trobili naprej, to je bilo znamenje za napad. Skočil je s postelje, prisluškoval je pri vratih in je ven za-klical straži, kaj se je vendar zgodilo. Vojaki so zavpili zunaj skozi zaprta vrata: "Upor je! Pa-pežniki se dvigajo! Hočejo maščevati dekle." Štefana da se močno joka za rožnim vencem in za obleko, kar ji je vzel ra-belj, ljudje pa da so sedaj vse navalili na sodnika. Zabavljajo in lažejo, da je sodnik naročil rablju, naj jo okrade. Pravijo, da bo moral to drago poplačati. Dekle, ubogo, nežno dekle se joka! In očeta mu obrekujejo ter mu žugajo. . In ljudstvo se dviga'k uporu! On pa, ki ga sedaj kliče čast na njegovo mesto, je zaprt in zaklenjen kakor tat in morilec. Z mrzlično naglico se je oblekel. "Možje!" je zaklical ven. "Spišem pismo, ki ga naj takoj eden izmed v§s ponese k očetu." In pisal je, pisal s tresočo se roko ter je prosil v pismu očeta za prostost. V nevarnih, vojskinih časih da so včasih izpuščali na prosto celo hudodelnike, če so potrebovali njihovo moč; on pa da ni nikak hudodelec. Q. In what names may a Wafc Savings Bond be issued?] A. War Bonds can be reg* istered only in th« names of individuals in their own right, in one of the following forme:, la The name of one qv dividual, ok 2> The names d£ fvd individuals] as CCN owners, or 3« The name s! tome individual as owaer and the other individual as beneficiary, Q. May a Bond be regjetewfcl In the name of a minor?/ XV. Prva slabotna jutranja zarja je pordečila nebo nad Šta-jerdorfom, kar so skozi jutranjo tišino iz mesta sem zatro-j bili rogovi. Jezdec je iz mesta dirjal proti Vogelzangu; težka pest je udarila na vrata Hen-, delnovega gradu; kakor obsedeni so tekali služabniki sem-tertja; stotnik Gifin je v bojni opravi ropotal po stopnicah proti prvemu nadstropju. Zgodaj se je Henrik zbudil iz mrzličnega spanja. Mzglavje mu ».Kes. Q. How can I tray » Bond by mail from agencies ether than a post office? A. Write to the Treasurer of the United States for gin order form or send It letter with a check to the Treasury Depart« iment or to a Federal Re* serve bank stating number and denominations Of Bonds wanted and giving complete iw emictions as to the do« aired registration, Q. 'Can Bonds be attached fog debt in ease of • judgment ?1 'A, Ye* Site right Id r» ceive payment of g Bond may be Irana« ferred through valid In* idicial proceedings« but only if the Bond itself Is surrendered tn the Treasury Department. See Treasury ~ v tnent Circular Fifth Revision. Mm UWt >- Nebo je vedno bolj rdelo, in vedno drugod so trobili rogovi. Tri kompanije so bile v gorski in grajski ulici pripravljene na odhod. Rogovi so zatrobili k odhodu. Gifin, stotnik, je po sodnikovi pisarni, kjer so služabniki prižgal sveče, korakal gor in doli. S težkim, mogočnim korakom se je prikazal sodnik, ki je nad jutranjo obleko imel ogrnjen soboljev kožuh. Gifin, v prsnem oklepu in z železno čelado na glavi, je urno rekel: "Vse časti vredni gospod, ne zamerite, da vas motim, v Šta-jerdorfu izgleda silno slabo, vso noč je vrelo tam, smo pred uporom. Ljudi se je polastila besnost, žugajo, da bodo zažgali vašo jeklarno v Sirningerje- vi ulici, ter venomer vpijejo; jeklo za kamen! Ljudje so kakor nori . . . , če gre dolgo, bodo udarili že tekom ene ure." Na sodnikovem železnem obrazu ni zatrepetala niti ena mišica. "Kje so vaši topovi?" je vprašal. "Pri mestnih vratih stojijo. Toda strelci se upirajo, in tudi drugo vojaštvo je tako kleja-sto, kakor še nisem doživel. . . . Prva kompanija zahteva svojega lajtnanta, sicer ne odkoraka, in tudi jaz —," visoko se je sklonil štajerski junak — "zahtevam: dajte ga nam ven!" "Zahtevajte, kolikor hočete," je rekel Hendel. "Ne izpustim ga. Ni še prosil odpuščanja. Ostane ujet." "Gospod Hendel!" je vzkliknil stotnik Gifin, "to ni nič! To je trma! Povem vam, v Štajer-dorfu gre slabo! Zarotniki so oboroženi do zob! Luteranski Štajer je v nevarnosti! Vi pa zapirate kot hudodelca junaka, ki ga hoče vojaštvo. To je krivica! Pa še marsikaj drugega ni bilo prav, ne zamerite mi moje odkritosrčnosti. Vi sami ste pripravili papežnike do teh skrajnih korakov. Bili ste pretrdi. Vsak moški, vsaka ženska v Štajru pomiluje ubogo deklico, ki leži zelo bolna. Tega bi ne bili smeli storiti!" Že zopet začenjate z ubogo deklico, vi ste res ubog stotnik," je zarežal Hendel z divjim, žugaj očim pogledom. "Že dosti farjev in smrkavcev mi je reklo, da nisem prav storil, tudi par luteranskih hinavcev, predvsem moj nečak, Bertold iz Piraha. Sto sramotilnih pisem gori doli v kuhinji. Kdo si upa reči Hendelnu: Slabo si naredil? Kdo more pokazati enaka dela, kakor jih je dovršil Hendel? — Ubogo dekle! Naj bo bolno! Ce umrje, naj umrje! Kaj nam je zanjo? Jaz in moje delo je vredno več kakor življenje tisoč vrlih deklet, kamoli kakor življenje farške vlačuge." "Seveda, gospod. Toda prosim, za to ne gre!" je trmasto odgovoril stotnik. "Ne gre za dekle, ne gre za Vaša dela, gre za Štajer! Štajer! za Štajer, ki je, kakor pravite, Vaša edina ljubezen — pa vidim, to so samo besede, prav nič Vam ni -za Štajer." Sodnik je z dvema prstoma useknil plamen sveče, ki je mrtvaško brlela v jutranjem svitu, nato pa je rekel v zamolkli jezi: "Niso to prazne besede. Ce res ne morete ničesar opraviti brez mojega fanta, potem pojdite gori v sobo, odprite jo in ga pripeljite doli. Tu, kjer 'vi stojite, naj stoji in naj prosi odpuščanja za svoj nesramni čin. Ako to stori, je prost in naj gre k svoji kompaniji; ako se obotavlja naprej, ostane ujet. Moja beseda je beseda." /Oalje prihodnjič.) Zlata riba s svojimi velikimi očmi ima najslabši vid med ribami. II [ Lepa izbira! \ pri nas dobite lepo izbiro MODROCEV, cotton, felt in in-nerspring, razne velikosti od $11-95 naprej. Fedre, železne postelje, linolej, preproge. ! GRAND, MAGIC CHEF, NORGE plinske peči in FRIGID-j AIRE električne kuhinjske peči od $67-95 naprej. j Pridite in izberite. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE ! 6104 St. Clair Ave. 6119 St. Clair Ave. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder.cn 0628 Dva dni je bil Henrik brez presledka v službi na nogah, to mu je zdelalo in izmučilo telo, in njegova zdrava mladost je zahtevala pritrgano spanje. Vlegel se je na posteljo. Toda, komaj je položil svojo temno glavo na svilnato vzglavje, že se je zdihiujoč zopet dvignil. Ubožica! Nad njeno zlatoko-stanjevo glavo je bila kamenita mrtvaška glava, nanjo se je trudna naslonila, in potem so raz-njo raztrgali rožni Ivenec, in vendar je tako milo prosila: Vsaj to mi pustite! In on je vse to videl raz konja in ji ni pomagal. To je bilo zanj grdo in sramotno, in če mora sploh kaj obžalovati, mu je aamo to žal, da ji ni preje priskočil v sili, ki bi bila morala ganti vol-kovo srce. Ura je bila; bilo je eno uro pred polnočjo. V Henriku se je težka utrujenost borila s podobo uboge Štefane. Slednjič ga je premagala utrujenost, in zaspal je. Sanjalo se mu je, da iz postranske sobe sem nekaj svetlega tiho prihaja in se mu smehlja. Zdrznil se je v sanjah, ker se mu je zdelo, da prihaja rajna mati; pa prihajalo je vedno bližje in bližje, in ni bilo mrtvo ampak živo, in je bilo neizrečeno milo, kosta-njevokodrasto, in je imelo modro oblekco in belo rutico; sklonilo se je nadenj s sklenjenimi rokami, prav tako, kakor je stala na sramotnem odru; in zopet se je zdrznil, pa le od hrepenenja, le prehitro so se razblinile sanje. Rdeča luč se je skozi razpoke vrat vlila v sobo in strelci so prilomastili noter. Straža se je menjala. Dvignil se je in je zavpil skoraj še v pol snu: "Kaj je s Štefano?" Dva moža sta nerodno kakor medved prištorkljala k postelji, eden je nosil smolnato bak-1 j o, s katere je kapalo na gobe-liiiovo odejo, pod kat;ero so počivali krasni udje mladega junaka. "Kaj misli gspod Henrik?" je vprašal prvi. "No," pravi drugi, "Štefana. Baje je bolna." Henrika je minila zaspanost in utrujenost. Usedel se je. Bolna! Uboga, uboga mala! In jaz sem ujet. Jezno je pogledal moža, ki je držal ključ v rokah. "Ti, čuješ!" je rekel. "Dobro zakleni — jutri uidem!" "Ne, ne, gospod Henrik," ga je pomirjeval medved. Potem sta oba štorklja!a ven. Ključ je zahreščal. Henrik je od bolečine zaril glavo v svilnato blazino. Štefana je bolna! Ležal je v mesečini in je čul ter ni mislil drugega, kakor, kako bi ušel iz ječe, da bi potem jahal v Štajerdorf, da vidi, kako gre mali ubožici. Vrata so bila zaklenjena z železjem in zapahnjena, z okna-doli do tal je globoko deset sežnjev, toda poskusiti hoče. Ce se ubije, se boli' mala kaj jokala? To bi bilo sladko.