liOWITiDilK
šie^lka 2 • leto XLUI • cena 1.200 din	Celle, 12. januarja 1089
NOVI TEDNIK JE fiLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEMTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Priljubljena izletniška točka Celjska koča je še vedno zaprta, njen
prejšnji oskrbnik pa v priporu. Osumljen je desetih goljufij, vse
skupaj pa naj bi dobaviteljem, banki in drugim dolgoval več kot
dvanajst starih milijard. Po drugi strani pa oskrbnik toži Izletnik
(lastnika Celjske koče) za 22 starih milijard. Se mu bo račun izšel?
Stran 15.
Gripa polni
amilulante
in postelje
Letos imamo z gripo še manj sreče kot
druga leta. Virus B že polni ambulante in
postelje, prihaja pa še virus A. Stran 3.
Fronta
napadla
na vsej
fronti
Socialistična zveza Ve-
lenja zahteva glave in
red. Stran 2.
Papige sejejo
nevarno lioiezen
Psitakoza, po domače papigovka je nevar-
na oblika pljučnice, ki jo najpogosteje pre-
našajo papige, lahko pa tudi kanarčki, go-
lobi in druge ptice. V Celju se je že okužilo
nekaj ljudi (vse kaže, da so bile prenašalke
papige), k sreči pa zaradi te bolezni (ki je
tudi smrtno nevarna) ni nihče umrl. Stran
12-13.
Delavci na cesti,
direiftor pa molči
Delavci šentjurskega pozda Orodje oprema so še vedno v veliki
negotovosti. Pozd si je v zadnjem času nabral toliko dolgov, da
bodo iz njega zelo težko ustanovili delovno organizacijo in se
bodo veijetno odločili za stečaj. Stran 3.
O (ne)potrebnosti družbenega pravoliraniica samoupravijanja
Laška občina ni sprejela predloga o imenovanju novega pravobranilca. Po drugi strani pa analize kažejo, da je ta institucija pri nas še
vedno potrebna in da opravi precej koristnega dela. Stran 2.
Obveznice
(in deinice) tudi
v trdniii vaiutah?
v Rogaški Slatini so uspešno zaorali ledino
na tem področju in mesec dni pred postavlje-
nim rokom prodali vse obveznice (za 12 mili-
jard dinarjev). Pohiteti so morali predvsem
zaradi inflacije, ki dela na škodo izdajatelja
obveznic. Zato nekateri že razmišljajo o ob-
veznicah v trdnih valutah. Seveda pa je vse
odvisno, kako prožna bo zakonodaja pri nas.
Stran 4.
Sporen ie tovornjaif
uvoženega mesa
Medtem, ko je meso, ki ga je uvozila Celjska
mesna industrija iz vzhodne in zahodne Nemčije
(svinjske polovice) neoporečno, pa so imeli
manj sreče z govedino iz Čehoslovaške. Na
enem kamionu je bilo naloženo precej oporečno
meso in celjski veterinarski inšpektorje izločil
600 kilogramov mesa in vse kosti, ostalo pa bo
veijetno uporabno za predelavo. Stran 10.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
mmm »a«
12. JANUAR 198(1
O (ne)potrebnosti družbenega
pravobranilca samoupravllanja
Laška občina nI sprejela predloga o imenovanju novega
pravobranilca
Občine Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri
Celju in Šmarje pri Jelšah so se s posebnim sporazumom
dogovorile za skupnega družbenega pravobranilca samo-
upravljanja. Od 1. avgusta lani funkcija ni zasedena, ker
ena izmed občin - Laško - ni sprejela predloga Medobčin-
skega sveta SZDL Celje o imenovanju novega družbenega
pravobranilca samoupravljanja. Ker predloga niso zavr-
nili zaradi nasprotovanja predlaganemu kandidatu
Jožetu Drofeniku iz Rogaške Slatine, terja i^ihova novem-
brska, zaenkrat še nespreme^ena, odločitev razmislek
o potrebnosti ali nepotrebnosti družbenega pravobranilca
samoupravljanja.
Zbori skupščine občine
Laško so zavrnili predlog,
ker so ocenili, da bi lahko
funkcijo družbenega pravo-
branilca samoupravljanja za
pet občin opravljala sedanja
namestnica, kar bi bilo tudi
v skladu s priporočili o nuj-
nosti racionalizacije služb
v upravnih organih in drugih
institucijah. Izrazili so tudi
nezadovoljstvo, ker ni bila
sprejeta pobuda laške obči-
ne o enotnem opravljanju
del in nalog družbenega pra-
vobranilca samoupravljanja
za vse občine celjskega ob-
močja. Menili so tudi, da se
je zmanjšal obseg- funkcije
družbenega pravobranilca
samoupravljanja v našem si-
stemu ter da je že sedaj zelo
težko v okviru občinskega
proračuna zagotavljati denar
za delovanje tega organa.
Družbeni pravobranilec
samoupravljanja SR Slove-
nije mag. Anica Popovič se
s stališči laške občinske
skupščine ne strinja. Ugo-
tavlja, da se s sprejetimi
ustavnimi amandmaji ni
v ničemer spremenila oziro-
ma zmanjšala ustavno opre-
deljena vloga družbenega
pravobranilca samoupravlja-
nja, prav tako ni spremenjen
ne zvezni ne republiški za-
kon o tem organu, po kate-
rem je vsaka občina dolžna
zagotoviti družbeno varstvo
samoupravnih pravic in
družbene lastnine. Drži tudi
njena trditev, da je občina
Laško podpisala sporazum
o imenovanju skupnega
družbenega pravobranilca
samoupravljanja, o organiza-
ciji in zagotovitvi pogojev za
njegovo delo. Denarni delež
občine Laško je bil v prvih
osmih mesecih lani 608.327
dinarjev mesečno, naslednje
tri mesece nekaj čez milijon
dinaijev in decembra
1,838.120 dinarjev. Izvršni
svet skupščine občine Laško
je soglašal z zaposlitvijo 4,5
delavcev, medtem ko so bili
dejansko zaposleni samo tri-
je. Po L 8. 1988 so to bile
namestnica in pomočnica
pravobranilca ter upravno
administrativna delavka.
Ko je pred pol leta Pred-
sedstvo republiške konfe-
rence socialistične zveze
obravnavalo Poročilo druž-
benih pravobranilcev samo-
upravljanja v republiki, je
ugotovilo, da so se dodobra
uveljavila. V preteklem letu
so na primer samoupavne
organizacije in skupnosti
upoštevale preko 80 odstot-
kov ukrepov pravobranil-
cev. Med njimi so izstopali
zlasti nasveti, opozorila,
mnenja in pobude, kar zgo-
vorno priča o tem, da so pra-
vobranilci svojo dejavnost
usmerili zlasti v preventivo.
To velja tudi za Celje, glede
na obsežne zakonske spre-
membe ob številnih gospo-
darskih problemih pa tudi ni
bojazni, da bi jim tovrstnega
dela zmanjkalo.
Laščani so si tako očitno
izbrali najkrajšo pot k sicer
res potrebni racionalizaciji
služb. Brez spremembe usta-
ve in zakona, še lažje pa sa-
moupravnega sporazuma, ne
bo šlo, naš zapleten sistem'
s tisoči zakonskih določil pa
te službe in, seveda, tudi
družbene pravobranilce sa-
moupravljanja, preoblaga
z delom. Dela pa brez ljudi ni
mogoče opraviti.
MILENA B. POKLIC
Februarja
višje
stanarine
v Celju bodo stanarine
s 1. februarjem višje za 66
odstotkov. To je sklenil na
zadnji seji celjski izvršni
svet, ki se je tako odločil
za enomesečni zamik pri
dvigu letošnjih stanarin.
Te naj bi še s tremi letoš-
njimi povišanji dosegle
ekonomske stanarine,
v kar pa gotovo ne gre ver-
jeti, saj so podobne napo-
vedi znane že iz preteklih
let. Nekateri člani izvršne-
ga sveta so se spraševali,
zakaj tolikšen dvig, saj so
bile precej burne razprave
na to temo že pred meseci,
ko so se v Celju odločali
o 55-odstotnem povišanju.
Že takrat so predstavniki
stanovanjske skupnosti na-
vajali podatke o izrednih
skokih stroškov in o tem,
da je vse manj denaija za
vzdrževanje in adaptacijo
stanovanj. Hkrati pa se ve-
ča število tistih, ki so upra-
vičeni do ol^šav pri plačilu
stanarin. Po mnenju stano-
vanjske pa je dovolj zgovo-
ren tudi podatek, da so še
pred letom stanarine dose-
gale skoraj 2 odstotka vred-
nosti stanovanjskega skla-
da, medtem ko so pred se-
danjo podražitvijo dosegle
manj kot odstotek.
T. C.
komentiramo
Je štrajlf rešitev?
v preteklem letu se je tudi
celjsko gospodarstvo znašlo
pred zelo hudimi problemi.
Nekateri so hoteli svoje pro-
bleme reševati celo z obliko
izsiljevanja	družbe
- s štrajki.
Ah je res mogoče s štrajki
doseči tisto, kar po rednih
samoupravnih poteh ni bilo
mogoče? Žal mnogokrat res,
kar dokazujejo tudi mnogi
primeri, da so delavci s štraj-
kom dosegli svoj cilj: višje
osebne dohodke. Doslej so
se namreč štrajki razreševali
tako, da so vodilni skupaj
z lokalnimi političnimi de-
javniki našU nekje nekaj de-
narja in z njim potešili neza-
dovoljne delavce. Čeprav so
te rešitve bile mnogokrat le
spretne računske operacije,
kijih ekonomija sicer dopuš-
ča, jih pa ne pozablja, so da-
nes take možnosti vedno
manjše. Vodilni so potisnje-
ni v kot, ker tudi obljub ne
morejo več dajati. To lepo
ponazarja primer direktorja,
ko je stavkajočim delavcem
EMO naravnost povedal, da
jim višjih »plač« ne more da-
ti, ker nima denarja kje vzeti.
Zato so se dalavci napotili
pred občinsko skupščino, ki
pa denarja tudi nima kje vze-
ti, pa čeprav je osebni stan-
dard nekaterih emovcev še
tako ogrožen in bi taka mo-
rebitna pomoč zanje pome-
nila le nekajdnevno boljše
življenje.
Štrajk v EMO pa je ponov-
no odkril tudi drugo plat, da
delavci kratkomalo ne verja-
mejo več v svoje vodstvo.
V času štrajka so namreč
emovci oprali precej umaza-
nega perila na račun poslo-
vanja in slabega vodenja. Tu-
di normalen dialog ni bil mo-
goč, saj je bil štrajk precej
stihijski in neorganiziran,
brez stavkovnega odbora in
mimo sindikalnih pravil, kar
so delavci izrazili z nezaupa-
njem celo do lastnega sindi-
kata.
Tokrat tudi po 16-urnem
moratoriju ni prišlo do od.
stopanja od znanih dejste^
čeprav je celjski župan na
razgovoru z delavci sicer ra.
zumel njihovo stisko, a je
hkrati opozoril tudi na kruto-
realnost, v kateri seje znašel
EMO; ta pa je takšna, da je
potrebno uvesti ukrep drut
benega varstva.
Vse to pomeni, da so v pri.
hodnje izgledi za ekonomski
uspeh štrajkov (višji OD)
nasploh vedno bolj majhni.
Kljub temu, daje to le ugiba
nje, pa je nevarnost morebit-
nih novih štrakov v tem, da
lahko med drugimi negativ-
nimi učinki povečajo še ega-
litarni sindrom. To pa v bi-'
stvu pomeni demotivacijo
intelektualnih potencialov
in podjetništva, ki sta vlečni
konj sodobnega postindu
strijskega razvoja. Pozitivna
stran štrajkov v prihodnje bo
le v tem, da tam, kjer ne bo
mogoče drugače, tudi na ta
način širši družbeni skupno-
sti pokažejo na rigidnost or-
ganizacijskih struktur in sla-
bo kadrovsko politiko oz. ne-
sposobnost vodilnih kadrov,
ki je še v mnogih sredinah
skregana z zahtevami profe-
sionalno sodobnega poslo-
vodenja in moderne diskon-
tinuitetne tehnologije.
Ker je vse to tudi odvisno
od sprememb v globalnem
družbenem sistemu, bo silno
težko kaj revolucionarnega
narediti kar čez noč. Rešitve
so dolgotrajnejše in le v tem,
da čimprej preidemo do so-
dobnega managementa in
začnemo delati tako kot dru-
god v razvitem svetu. Zato
štrajk v EMO ni preseneče-
nje, je le opozorilo, ki ima te
širše razsežnosti, saj je EMO
pomemben dejavnik celjske-
ga gospodarstva in na to dej-
stvo bi morah vsi odgovorni
misliti že prej. V vsakem pri-
meru pa je treba nanj, bolj
kot doslej in tako ali drugače
organiziranim, računati
v prihodnje.
VIKI KRAJNC
Nujen prostor za stalno zbirko
Na Zavodu za kulturne
prireditve so gradivo o sta-
nju likovne dejavnosti
v celjski občini pripravili
za razpravo na skupščini
kulturne skupnosti.
Ker pa pravega odziva ni
bilo, so menili, daje glede na
slabo razvitost te dejavnosti,
prav, da o tem razpravlja tu-
di celjski izvršni svet. Svoja
stališča pa je pred tem že
oblikoval komite za družbe-
ne dejavnosti.
Iz gradiva, ki so ga pripra-
vili, je razvidno, da je likov-
na dejavnost v celjski občini
zelo slabo razvita. V Celju
deluje osemnajst profesi-
onalnih likovnih ustvarjal-
cev, ki imajo pri tem številne
težave. Srečujejo se zlasti
s problemom delovnih pro-
storov in z nerazumevanjem
okolja, zato so številni že za-
pustili Celje. V razpravi na
seji izvršnega sveta so po-
udarili tudi problem name-
stitve stalne zbirke, za katero
ni prostora in je shranjena
v depojih. Komite za družbe-
ne dejavnosti je predlagal,
da bi vprašanje prostora reši-
li še letos, ko naj bi uredili
tudi več novih ateljejev za li-
kovnike. Predlagali so tudi,
da bi sredstva za likovno
opremo prostorov predvideli
že pri načrtovanju novogra-
denj. Po mnenju enega od
razpravljalcev pa je osnovni
problem v Celju odnos do li-
kovne dejavnosti in dokler je
ta neustrezen, ne pomagajo
ne ateljeji ne denar.
TC
Fronta je napadla
na vsej fronti
Socialistična zveza Velenja zahteva
glave In red
»Protest zaradi grobe kr-
šitve Ustave SFRJ« - tako
je izvršni odbor Predsed-
stva OK SZDL Velenje na-
slovil stališča, ki jih je za-
vzel na izredni seji prejšnji
četrtek. Povod za sklic se-
stanka je bil v tem, da je
Zvezni zbor skupščine
SFRJ določil skupni obseg
sredstev za začasno financi-
ranje JLA, čeprav je za to po
Ustavi SFRJ pristojen Zbor
republik in pokrajin«
V stališčih, ki so jih naslo-
vili Predsedniku RK SZDL
in Predsedstvu SRS, Skup-
ščini SRS ter Skupščini ob-
čine Velenje, člani Izvršnega
odbora ugotavljajo, da gre
v zadevi za grobo kršitev
ustavnih dopolnil, ki popol-
noma jasno določajo posto-
pek sprejemanja zakona
o začasnem financiranju
JLA. Po njihovem je to »ob-
žalovanja vreden precedens,
ki ruši temelje odnosov med
narodi in narodnostmi
v SFRJ«. Ob tem so sicer
podprli predsednika skup-
ščine SRS, Potrča, ki je opo-
zoril Raifa Dizdareviča, da
mora zakon obravnavati
zbor republik in pokrajin,
obenem pa Potrču zastavlja-
jo vprašanje, zakaj ni predla-
gal odpoklica delegatov
z omenjene seje Zveznega
zbora. Člani izvršilnega orga-
na velenjske fronte potem
zahtevajo, da se sproži posto-
pek za ugotavljanje osebne
odgovornosti v Skupščini
SFRJ, sprašujejo zakaj ni re-
publiška SZDL ob dogodku
takoj reagirala, obenem pa
zahtevajo, da se oceni tudi
reakcije RTV Ljubljana in
časopisa Delo, ki ob kršitvi
Ustave nista temu posvetila
ustrezne pozornosti.
Ob koncu Protesta so
predlagali, da zadevo obrav-
navajo tudi vsi zbori velenj-
ske skupščine in da republi-
ška skupščina kršitev uvrsti
na dnevni red prvega zaseda-
nja, ob tem pa prouči tudi
možnosti neizvajanja sporno
sprejetega zakona.
Povsem na koncu so
v Protest zapisali še nasled-
nje: »Izvršni odbor meni, da
zaradi takih primerov ne mo-
re več jamčiti za kvalitetno
izvedbo kakršnekoli javne
razprave v občini Velenje
s področja spreminjanja za-
konodaje, saj ljudje ugotav-
ljajo, da je to ob takem ne-
spoštovanju temeljnih zako-
nov povsem nesmiselno.«
BRANE PIANO
Gripa polni ambulante in postelje
Gripa iz dneva v dan bolj polni
ambulante in postelje. Čeprav je
naraščanje števila obolelih očitno,
strokovi^aki še ne govorijo o pravi
epidemiji. Na našem območju ozi-
roma v Sloveniji sploh je zaenkrat
povzročitelj virus influence B in ne
A kot v Srbiji ter Bosni in Hercego-
vini.
Virus influence B povzroča neko-
liko težjo obliko obolenja, vendar se
počasneje širi. Zaradi obsega, ki ga
je že zajelo obolenje za virusom A, je
mogoče pričakovati, da se bo razširil
tudi k nam. Na celjskem območju je
zaenkrat (v torek) najbolj kritično
v občinah Šmarje in Velenje.
Med razlogi za razmah gripe je tu-
di skromno število zaščitenih s cep-
ljenjem, ki varuje pred obolenjem 80
odstotkov cepljenih. V Celju in bliž-
nji okolici po podatkih Zavoda za
socialno medicino in higieno ni bilo
cepljenih niti 2000 ljudi.
Seveda vsako slabo počutje še ni
gripa. Zanjo je značilna visoka teles-
na temperatura, ki traja nekaj dni in
jo spremljajo bolečine po vsem tele-
su ter splošna prizadetost. Epidemi-
olog dr. Ivan Eržen svetuje vsem
obolelim, da ostanejo v posteljah, saj
tako preprečijo prenos obolenja pa
tudi komplikacije. Doma ostanite
vsaj tri dni, uživajte veliko tekočin
in zdravo hrano z velik-o sadja. Še
zlasti je ta nasvet pomemben za sta-
rejše ljudi, ki gripo veliko težje pre-
našajo in so komplikacije pri njih
pogostejše. To velja tudi za nekatere
kronične bolnike. Vsem tistim pa, ki
še niste zboleli, svetujejo, da se izo-
gibate preobljudenih prostorov. Pri-
čakujejo, da bodo širjenje gripe za-
vrle zimske počitnice, saj so v tem
času ljudje več doma in je manj mož-
nosti za okužbo.
MILENA B. POKLIČ
Predolgo čakanje na zobozdravnika
Odkar so se v celjski službi za zo-
bozdravstveno varstvo usmerili
v preventivno delo, so dosegli po-
membne uspehe, so med drugim ugo-
tovili na seji celjskega izvršnega sve-
ta, kjer so obravnavali poročilo o nji-
hovem delu v preteklem letu. Uspehe
beležijo predvsem pri otrocih in mla-
dini, kjer se je precej znižala obolev-
nost zob. Še vedno pa ima več kot 30
odstotkov 3-letnih otrok zobno gnilo-
bo, medtem ko jih je bilo pred petimi
leti več kot polovica.
Analiza opravljenih storitev kaže, da
se spreminja struktura storitev v ko-
rist preventivnih. Po uvedbi višjih do-
plačil se število pacientov ni zmanjša-
lo, več je tistih, ki so doplačil oprošče-
ni. Nekoliko so se skrajšale čakalne
dobe za protetična dela, kar pa verjet-
no ne pomeni, da jih pacienti manj
potrebujejo, le doplačila so previsoka.
Ugotavljajo, da so kljub zmanjšanju
števila obolenj zob te bolezni še vedno
zelo množično prisotne med vsemi ka-
tegorijami prebivalstva. Zato se zobo-
zdravstvo v sedanjih razmerah srečuje
z mnogimi težavami. Stroški naraščajo
hitreje kot so priznani, aparati hitro
zastarijo, finančni delež v zdravstvu pa
je za to dejavnost v primerjavi z drugi-
mi deli Slovenije med najnižjimi. Zo-
bozdravstvo se ubada tudi z visoko
odsotnostjo delavcev zaradi bolniške-
ga, porodnega staleža, nege otrok in
invalidnosti. Nadomeščajo jih z veli-
kim številom nadur, pri čemer ocenju-
jejo, da bi se razmere spremenile
z ustreznejšim nagrajevanjem. Prepri-
čani so tudi, da bi lažje dosegali zastav-
ljene cilje, če bi bili deležni več razu-
mevanja vodstva v Zdravstvenem
centru.
Člane izvršnega sveta je zanimalo,
ali so kakšne povezave med boleznimi
zob in onesnaženim okoljem, za kar pa
ni dokazov. Še vedno pa velja, da do-
dajanje fluora preprečuje zobno gnilo-
bo pri otrocih. Nekateri člani izvršne-
ga sveta pa so tudi menili, da so čakal-
ne dobe v'zobozdravstvu predolge in
da bi to morali spremeniti.
TC
12. JANUAR 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Delavci na cesti, direktor pa molči
Orodje in oprema Ima toJilio dolgov, da bo skoraj nemogoče Iz pozda ustanoviti
delovno organizacijo
že v prvih dneh novega le-
ta je šestnajstim delavcem
in delavkam šentjurskega
pozda Orodje in oprema
spet prekipelo. Zaradi ne-
mogočih razmer, v katerih
so se znašli, in najmanj kar
lahko rečemo, čudnega ob-
našanja direktorja pozda
Ivana Kumpergerja, so se
zbrali na izrednem zboru
delavcev.
Direktor se noče pogovar-
jati z nikomer, ob nastali si-
tuaciji so zmedeni tudi ob-
činski možje, negotovost pa
se povečuje.
Precej časa je v pozdu Oro-
dje in oprema močno škripa-
lo. V novembru je direktor
z zamudo in šele po posredo-
vanju občinskih mož podpi-
sal plačilno listo zaposlenih,
v decembru delavci pač
sploh niso dobili, sodu pa so
izbili dno dogodki v prvih
dneh novega leta. Direktorje
namreč vse delavce nagnal iz
delavnice in za njimi zaklenil
vrata.
Zadnjih dogodkov zagoto-
vo ni mogoče razumeti, če se
ne povrnemo v preteklost.
Pogodbo o ustanovitvi poz-
da so podpisali pred deseti-
mi leti, ker je bil Ivan Kum-
perger, za tisto obdobje, kot
samostojni obrtnik že »pre-
velik«. V pogodbi so zapisa-
ne njegove ugodnosti, ena iz-
med njih je ta, da si mesečno
določa osebni dohodek v vi-
šini trikratnega povprečnega
osebnega dohodka v pozdu
zaposlenih delavcev in to, da
imajo delavci po izteku po-
godbe pravico ustanoviti sa-
mostojno delovno organiza-
cijo. Pogodba naj bi se izte-
kla na zadnji dan prejšnjega-
leta.
Toda. bolj, ko se je bližal
dan, s katerim bi delavci lah-
ko ustanovili samostojno de-
lovno organizacijo, bolj je bi-
lo jasno, da bodo to lahko
štorih zelo težko, ali sploh ne
bodo mogh. Dolgovi in ne-
plačani računi so se namreč
tako nakopičili, po besedah
delavcev tudi zaradi načrtne-
ga neracionalnega gospodar-
Jf^ja direktorja, da bo pre-
hod iz pozda v delovno orga-
nizacijo skoraj zagotovo ne-
mogoče izvesti.
Ob vsem tem vlada pre-
cejšna zmeda in to predvsem
s formalnopravne plati. Do
podobnih primerov do sedaj
v šentjurski občini še ni pri-
šlo m ker je, poleg tega, v ju-
goslovanski zakonodaji gle-
ae pogodbenih organizacij
se toliko nedorečenih stvari,
so se vsi, ki bi v tem primeru
morah reševati nastalo situ-
acijo, našli na zelo spolzkih
tleh.
V izvršnem svetu so v de-
lovni organizaciji Alpos poi-
skali prostore, kamor naj bi
aelavci prenesli vsa osnovna
sredstva, za katera bodo
ustrezne službe ugotovile, da
so družbena last. Skupaj
z občinskim sindikatom in
pravniki pa poskušajo poi-
skati možne rešitve pri zašči-
ti socialnega položaja delav-
cev in zaščite družbenih
sredstev.
V tem trenutku je velika
težava v tem, daje težko ugo-
toviti, koliko je po izteku po-
godbe v pozdu družbene
lastnine in koliko privatne
lastnine Ivana Kumpergerja.
Delavci menijo, da bi bilo
potrebno po pogodbi Kum-
pergerju odšteti le osem od-
stotkov sredstev poslovnega
sklada, kar predstavlja okoli
sedem miljonov dinarjev.
Vendar, nemogoče je verjeti,
da se bo Ivan Kumperger za-
dovoljil le z denarjem.
Na drugem izrednem zbo-
ru delavcev pozda Orodje in
oprema, kjer so bih prisotni
župan, predsednik izvršnega
sveta in predstavniki občin-
skega sindikata so ugotovili,
da pogodba o ustanovitvi
pozda Orodje in oprema po-
teče šele 30. januarja. Do ta-
krat bodo tudi izdelali zak-
ljučni račun za lansko leto na
osnovi katerega bodo lahko
predlagali spremembo polo-
žaja pozda. Delavcem so
predlagali naj gredo na iz-
redni plačani dopust, dasi-
ravno nihče ni povedal, kdo
jim bo ta dopust plačal, po-
leg tega pa so sklenili, da
proti Ivanu Kumpergerju
sprožijo kazenski postopek,
ker je od 15. novembra na-
prej kršil osnovne samo-
upravne pravice delavcev
pozda.
Najbolje bi seveda bilo, da
bi se z Ivanom Kumperger-
jem začeli dogovarjati in
skupaj z njim iskati najbolj-
šo rešitev. Zato so tudi dolo-
čiU tričlansko komisijo, ki
bo stopila v kontakte z njim.
Do sedaj, kot je znano, se
Kumperger ni hotel pogo-
varjati z nikomer od delav-
cev in s predstavniki občine,
kot tudi ne z novinarji. Tudi
zaradi tega, ostaja veliko
vprašanj odprtih.
Kdaj in zakaj je začel ne-
koč poslovno uspešen in do-
bičkonosni Kumpergerjev
voz drseti navzdol? Ugiba-
mo lahko, da se je to začelo
ravno v času, ko je iz samo-
stojnega obrtnika prešel
med pogodbene delavce, na-
kar so se občinski možje za-
čeli preveč »vtikovati« v nje-
gov posel. In še to. V koga je
Ivan Kumperger popolnoma
izgubil zaupanje, da se obna-
ša tako kot se, ko je vendarle
jasno, da ima, ali je imel, ve-
liko organizacijskih in
upravljalskih sposobnosti,
da si je nekaj izkušenj nabral
tudi v ZRN in da so v njegovi
delavnici nekoč izdelovah
zelo kakovostne izdelke.
Ravno tako se lahko vpraša-
mo, ali so delavci zaposleni
v pozdu Orodje in oprema
delali dobro?
Da je toliko vprašanj odpr-
tih, je kriva predvsem mol-
čečnost direktorja.
Ivan Prgomet, predsednik
OOZS občine Šentjur: »S ti-
stim dnem, ko poteče pogod-
ba, lahko delavci na zboru
razrešijo direktorja, s tem, da
mora direktor odgovarjati še
za lanski zaključni račun. Po
tem, ko se mu odplača od-
škodninski znesek, Ivan
Kumperger nima več pravi-
ce odločati o stanju in odno-
sih v pozdu.
Takoj je potrebno tudi po-
skrbeti za socialno varnost
zaposlenih in zaščititi druž-
beno lastnino, ki si jo je
Kumperger s tem, ko je za-
klenil vrata delavnice, prila-
stil za svojo.
Vsa delovna sredstva in
material morajo delavci ta-
koj prenesti iz delavnice, ki
je v pritličju Kumpergerjeve
stanovanjske hiše in skladi-
šču v Dramljah v prostore, ki
so jih poiskali na občinskem
izvršnem svetu. Če bo pri
tem prišlo do konfliktov, kar
je popolnoma mogoče, bodo
pač morali posredovati de-
lavci UJV-ja.«
Sergej Šešerko, predsed-
nik izvršnega sveta občine
Šentjur: »Na občini smo si
prizadevali, da proizvodnja
v pozdu Orodje in oprema ne
bi zastala in da bi lahko na-
daljevali z izpolnjevanjem
programov. Poiskali smo tu-
di ustrezne delovne prosto-
re. Vendar, kasnejše analize
so pokazale, da v pozdu ni-
majo pogojev, da bi ustano-
vili samostojno delovno or-
ganizacijo, saj se je izkazalo,
da so dolgovi pozda že večji,
kot je vrednost fiktivnega
kapitala. Zato smo se odloči-
li za strokovni pristop k ste-
čajnemu postopku s pomoč-
jo pravnika, ki že imajo iz-
kušnje na tem področju. Se-
veda pa mora najprej priti in-
špekcija SDK in preveriti
poslovanje v pozdu.«
Tilka Jazbec, računovod-
kinja v pozdu Orodje in
oprema: »Po pogodbi vemo,
koliko je v pozdu družbene
lastnine in kaj je last Ivana
Kumpergerja. Ce hoče reva-
lorizacijo in obresti na vsoto
sedmih miljonov dinarjev,
mu to ni potrebno izplačati,
ker je bila njegova želja, da
ustavi izplačila.
V tem trenutku v pozdu ni
načrtovane proizvodnje, de-
la in naloge niso določene in
tako je nemogoče delati. Do-
kler so delavci v delovnem
razmerju v pozdu, lahko sa-
mo začnejo prenašati stroje
in material, v kolikor bo to
mogoče, v ustrezne prostore.
Vendar sami delavci tega ne
bodo mogli narediti, zato je
potrebno zagotoviti ukrep
varnosti.«
Alojz Vodeb, predsednik
zbora delavcev: »V pozdu ni
imel sindikat nikakršne ve-
ljave in tudi delavski svet je
obstajal zgolj formalno. Od-
nosi z direktorjem so se zao-
strili že poleti. Od takrat smo
neredno prejemali osebne
dohodke, povrhu vsega so
bili še zelo majhni. Včasih se
je direktor z nami vsaj pogo-
varjal, zdaj še tega ne počne
več. Zadnjo plačo smo dobiU
16. novembra lani.
VOJKO ZUPANC
Delavci pozda Orodje in oprema na izrednem zboru, ki mu je prisostvoval tudi predsednik izvršnega sveta Sergej
Šešerko.
Še težje do službe
Po podatkih celjske Skup-
nosti za zaposlovanje, ki se-
gajo v konec lanskega no-
vembra, je bilo pri njih pri-
javljenih 2465 iskalcev za-
poslitve iz regije. Številka
je nekoliko večja kot mesec
pred tem, vendar najbolj za-
skrbljujejo trendi na tem
področju, saj se letos obeta
vedno več brezposlenih in
vse manjše zaposlovanje.
Natančnejši podatki o tem,
kako organizacije načrtujejo
letošnje zaposlovanje, pa bo-
do znani šele čez dober me-
sec, ko bodo oblikovale svo-
je programe in napovedi.
Med iskalci, ki iščejo zapo-
slitev prek SKupnosti za za-
poslovanje, je vse več višje
izobraženih in mlajših od 26
let. Mladih je več kot polovi-
ca, več kot četrtina pa išče
prvo zaposlitev. Ugotavljajo,
da se vsi iskalci še vedno ne
prijavijo na skupnosti in da
sami iščejo zaposlitev, ven-
dar bo to v prihodnje vse tež-
je. Skupnost zlasti priskoči
na pomoč, ko gre za težje za-
posljive in invalide, kjer se
dogovarjajo neposredno
z delovnimi organizacijami.
Zaenkrat organizacije svo-
jim štipendistom še omogo-
čajo pripravništvo, na skup-
nosti pa pričakujejo, da se bo
tudi ta kategorija iskalcev
zaposlitve v prihodnje okre-
pila.
O tem, da je zaposlovanje
vse manjše, pričajo tudi po-
datki o doseženi rasti zapo-
slenosti po posameznih obči-
nah na Celjskem. Ugotavlja-
jo, da nikjer ne dosegajo
v občinah začrtanih ciljev,
ponekod pa je dosežena rast
negativna kot na primer
v celjski, žalski in konjiški
občini.	-p^
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vujanovič
Eksploziven konflikt
med ZDA in Llbl/o
Le dobra dva tedna pred iztekom mandata ameriškega
predsednika Ronalda Reagana je med ZDA in Libijo
znova zavrelo. Ameriška vojna letala so nad sredozem-
skimi vodami sestrelila dve libijski in državama grozi
spopad širših razsežnosti. Kajti v hudo eksplozivni zmesi
njunega konflikta so še terorizem, obtožba o gradnji
tovarne kemičnega oro^a, grožnje o nadaljnjih akcijah in
maščevanju ...Pa pojdimo po vrsti.
ISl^novejši konflikt seje kuhal že nekaj mesecev (dolgo-
letna trenja med državama za zdaj pustimo ob strani), vse
odkar so ZDA obtožile Libijo, da sredi puščave pri mestu
Rabta gradi tovarno kemičnega orožja, po besedah direk-
torja CIA Williama Websteija, »največjo te vrste v manj
razvitem svetu«. Predsednik Reagan je ob tem sporočil, da
bo obratovanje tovarne preprečil tudi s silo, če bo treba.
Njegov »krvni sovražnik«, libijski voditelj Gadafi je
obtožbo zavrnil, češ da gre le za tovarno zdravil, kar daje
pripravljen tudi dokazati ob (enkratni) mednarodni
inšpekciji tovarne. In prav, ko so s posredovanjem Tuni-
zije baje že stekla tc^na pogsjanja med državama o diskret-
nem ameriškem pregledu, je počilo.
Ameriška letala z letalonosilke Kennedy, ki pluje po
Sredozemlju, so kakih 50 milj od libijske obale sestrelila
dva libijska lovca. Pentagon je takoj zatrdil, da je šlo za
obrambno akcijo zaradi sovražnih provokacij libijskih
letal (bili naj bi oboroženi in vključili n^ bi že radarje za
usmerjanje raket proti cilju) in da incident nima prav
nobene zveze z obtožbami o gradnji kemične tovarne.
Gadafi pa je Američanom in svetu sporočil, da se bo za
ta »državni terorizem« maščeval. Prav obtožbe o tero-
rizmu so v resnici jedro spora med državama in brez teh
tudi obtožba o gradnji sporne tovarne ne bi dobila tolikš-
nili razsežnosti. ZDA imajo Libijo že leta na svojem sez-
namu terorističnih držav, med katerimi naj bi bile tudi
Iran, Severna Koreja, Sirija in druge. Po libijski oziroma
Gadafijevi verziji pa so ZDA največji »imperialistični
sovražnik revolucij« po vsem svetu.
Ko so ameriška letala leta 1986 napadla nekaj ciljev
v Tripoliju in Bengaziju, so bile povod obtožbe, da je bila
Libija vpletena v teroristični napad na neko diskoteko
ameriških vojakov v Zahodnem Berlinu. Tokratni napad
pa nemara ni bil brez zveze z decembrsko katastrofo ame-
riškega boeinga nad Škotsko, v kateri je po eksploziji
zaradi sabotaže umrlo 270 ljudi. Zaradi načina sabotaže
(letalo je v hipu razpadlo) so si bih izvedenci soglasni, da je
lahko v ozadju le izjemno organizirana in opremljena sku-
pina, kije dejanje načrtovala tako, da bi za seboj zabrisala
vse sledi (le zaradi zamude letalo ni eksplodiralo nad
Atlantikom, kot bi sicer). Čeprav trdnih dokazov niso
objavili, naj bi bila po neuradnih virih iz ameriških obveš-
čevalnih služb teroristična akcija dejanje skupine »iranske
revolucionarne garde« z libijsko pomočjo.
Sestrelitve libijskih letal torej ob vsem tem nikakor ni
mogoče obravnavati kot »izoliran incident«, kot trdita
Bela hiša in Pentagon. Po drugi strani bo zdaj ob vsaki
teroristični akciji ah kakšni katastrofi sum padel na Libijo,
kar utegne že tako naelektrene odnose med državama še
dodatno zaostriti. Kot nalašč seje te dni nad Britanijo spet
zrušilo potniško letalo in vnesečije umrlo 44 ljudi. Vzroke
še raziskujejo, domneva o sabotaži pa ni izključena.
Kako odpraviti kemično orožje?
Ameriško-libijski spopad se je medtem razširil tudi na
dve prizorišči - OZN in pariško konferenco o kemičnem
orožju. Ob zasedanju varnostnega sveta sta obe strani
nepopustljivo vztrajali pri svojih obtožbah in grožnjah.
Spor pa je seveda močno o^eknil tudi na konferenci
o kemičnem orožju, kjer naj bi predstavniki 145 držav utrli
pot novi mednarodni konvenciji (po ženevski iz leta 1925,
kije v marsičem zastarela in pomarijkljiva) o prepovedi ne
le uporabe, temveč tudi izdelovanja kemičnega orožja.
Ni nobena skrivnost, da je^v svetu trenutno vs^j 20
držav, ki izdelujejo in skladiščijo kemično orožje in da se
je njegova proizvodnja v zadrtih letih znova razmahnila.
Dokazano pa je bilo tudi uporabljano v vojni med Iranom
in Irakom. Pri tem pa le ZDA in SZ priznavata, da izdelu-
jeta to orožje, ki, žal postaja - zaradi cenenosti - vedno
pogostejše v manj razvitem svetu.
Pariška konferenca naj bi utrla pot izkoreninjenju tega
zla, vendar pa so ovire do učinkovitega mednarodnega
sporazuma o tem izjemne. Preverjanje je namreč v tem
primeru še precej težje, kakor, ko gre za jedrsko orožje, kar
po svoje dokazuje tudi primer sporne libijske tovarne. Če
gre res za zdravila, zakaj jo potem gradijo v puščavi in
dobro zastraženo? In po drugi strani, kako dokazati izdelo-
vanje kemičnega orožja, saj tega niti s pregledom tovarne
(prej napovedanim) ne bi bilo moč ugotoviti?
Na konferenci, ki še traja, so se pokazale tudi tradici-
onalne razlike med industrializiranimi državami in drža-
vami v razvoju. Med slednjimi predvsem arabske države
zahtevno, n^ bo likvidacija kemičnega orožja povezana
z odpravo jedrskega, med tem ko razvite države to pove-
zavo zavračajo. Ali bodo na konferenci našli nekakšno
kompromisno formulo in tako ugodili vsem, navsezadnje
niti ni toliko pomembno. Sporazumi na papirju so še
prevečkrat dokazali svojo nemoč, če za njihovo spoštova-
nje ni bilo politične volje.
NOVI TEDNIK - RADIO CEUE
Telefonske številke: redakcija, naročnine,
oglasi: 29-431, 29-438, 29-419, 29-409.
Direktna številka studia Radia Celje: 21-250.
4. STRAN - NOVI TEDNIK

mmm »a«	12. JANUAR 198(1
Se bomo v Jugoslaviji,
kot se sprašuje dr. Ivan Rib-
nikar, le rešili denarnega
čudaštva in to storili »le«
kakšnih 150 let za razvitimi
državami, ali pa bomo ča-
kali še naprej, morda še de-
setletje in bomo potem za
drugimi zaostajali že 160 in
več let? Iskro upanja, da se
da tudi v sedanjih razmerah
kaj narediti, so prižgali
v Rogaški Slatini, kjer so
v zadnjih dneh minulega le-
ta zaključili prodajo obvez-
nic. Upanje pa zato, ker je to
prvi primer po vojni, da se
je nekdo odločil za prodajo
obveznic iz čisto poslovnih
interesov.
Mišljenja o tem, kaj bo
s prometom vrednostnih pa-
pirjev (obveznice, delnice)
pri nas v tem letu, so raznoli-
ka in v večini pesimistična,
saj bi se moralo uresničiti ve-
Uko pogojev, potrebnih za
normalno delovanje trga
vrednostnih papiijev. Prav
zato izkušnje, pridobljene
pri prodaji obveznic Zdravi-
lišča Rogaška Slatina niso
odveč in so lahko kvečjemu
koristen napotek vsem, ki bi
se želeli lotiti podobnih po-
dvigov. Zaenkrat žal le pod-
vigov in ne normalnih po-
slovnih potez, kajti malokdo
je ob takšni inflaciji pričako-
val, da bodo v Rogaški
uspeli.
Cilj vseeno dosežen
Obveznice Rogaške so pr-
ve v Sloveniji, veijetno pa
tudi v Jugoslaviji, ki imajo
elemente tržnosti. Po bese-
dah magistra Milana Lo-
vrenčiča iz Ljubljane, ki je
z svojim Centrom za gospo-
darsko svetovanje izpeljal
celotno akcijo prodaje ob-
veznic, so imeli vsi povojni
razpisi obveznic v Jugoslavi-
ji elemente prisile ali distri-
bucije, kjer o kakšni odškod-
nini za nakup obveznic ni
mogoče govoriti. Kljub te-
mu, da danes ni resnega eko-
nomista, ki se s tem ne bi
strinjal, smo o kvazi poreklu
takšnih obveznic času pri-
merno molčali, rezultat cen-
zur v določenih trenutkih pa
je žal tudi ta, da danes vemo
več o finančni zgodovini
kakšne tuje države kot pa
naše.
Tržno naravnani poizkus
prodaje obveznic so sicer la-
ni pripravili tudi v Hmezado-
vi Agrini (o čemer smo poro-
čali tudi v Novem tedniku),
a s prodajo niso uspeh. Tudi
v Rogaški bi bila prodaja za-
radi visoke inflacije, vse-
splošnega nezaupanja in za-
to, ker ne poznamo trga
vrednostnih papirjev skoraj
onemogočena, zato so z akci-
jo pohiteli in obveznice
v vrednosti 12 milijard dinar-
jev prodali mesec dni pred
rokom. Če bi namreč obvez-
nice prodajah še v januarju,
bi njihova devizna protivred-
nost s 6400 DEM (na dan raz-
pisa 1. oktobra 1988) padla že
na 3000 mark (ob zaključku
akcije je bila 3700 DEM).
Inflacija je seveda v izrazi-
to škodo razpisovalcu obvez-
nic. Vendar so, kot je pove-
dal Zdravko Bizjak, direk-
tor Zdravilišča kljub najede-
ni vrednosti izkupička cilj
dosegli, saj so denar sproti
vlagali v izgradnjo izvenpen-
zionske ponudbe. Seveda pa
se bo ob tej akciji in propa-
gandi, ki jo je spremljala,
ugled zdravilišča še povečal,
še posebno, ker se v Rogaški
tudi v praksi trudijo uresni-
čevati tiste stvari, ki smo jih
sicer bolj navajeni poslušati
izza govorniških odrov: da
podjetništvo postane eden
glavnih vzvodov za izhod iz
krize.
Obrtniki ne
verjamejo nikomur
Rogaška je seveda lahko
uspela, ker je v stimulacijo
za nakup obveznic vključila
tudi naturalno vrednost (ho-
telski penzioni) in s tem kup-
cu zagotovila realno vred-
nost naložbe. Vendar pa
kljub temu uspeha ne bi bi-
lo, če ne bi bilo vsaj delnega
zaupanja kupcev v Zdravihš-
če. Brez zaupanja pa ni nobe-
nih dolžniško upniških raz-
merij.
»Pri nas ni obojestranske-
ga zaupanja. Nihče nikomur
ne verjame. Posebno pa ne
obrtniki, na katere smo se
predvsem obračali. Ne verja-
mejo občini, ne banki, tudi
poslovnim partnerjem ne.
Vsi ga slačijo in mu jemljejo
rezultata njegovega dela, za-
to še tako vabljive ponudbe,
kot je prišla iz Rogaške, ne
sprejme. 6400 obrtnikom,
kolikor jih je zajela akcija,
smo prodali le 60 obveznic!«
je povedal Milan Lovrenčič,
ki pa je del neuspeha pri
obrtnikih pripisal tudi ob-
činskim davčnim organom,
ki so menda dajali obrtni-
kom precej dvoumne odgo-
vore glede tega, ali bodo
oproščeni plačila davkov od
skupnega dohodka za zne-
sek kupljenih obveznic. Po
zakonu bi morali biti, to pa je
bil tudi eden večjih adutov,
na katerega so v Rogaški pri
vsej akciji stavili.
Na srečo je bil motiv in za-
upanje drugod večji, tako da
so zasebni kupci skupaj ku-
pili 160 obveznic, za gotovin-
ski nakup pa so družbenemu
sektorju prodali še 140 ob-
veznic. Preostahh 900 obvez-
nic je šlo v »vezani nakup«
(Smeltu, Ingradu, Lis inženi-
ringu Ljubljana, Hmezadu
Šmarje in IMP Maribor), kar
pomeni, da so ta podjetja ku-
pila obveznice in v obsegu
kupljenih obveznic dobila
naročila za izvajanje sveto-
valnih, inženirskih, gradbe-
nih in inštalaterskih del. Pri-
čakujejo, da bodo kupci ob-
veznice prodali naprej, ven-
dar ne po nominalni temveč
po realni tržni ceni, s čimer
bi se spontano oblikovalo tr-
žišče vrednostnih papirjev.
To pa je, kot ocenjujejo no-
silci te akcije, velik izziv
mnogim, da po svoji poklic-
ni dolžnosti pristopijo k or-
ganiziranju trga vrednostnih
papirjev.
Bogatili se ne
smemo braniti
Zdravilišču Rogaška Slati-
na nihče ne odreka pionirske
vloge pri uvajanju takšnih
obveznic, s katerimi kupci
ne bodo opeharjeni tako, kot
so bili z nakupom tistih za
izgradnjo cest; še več, vodil-
ni finančni strokovnjaki hva-
lijo Rogaško za pogum.
Vprašanje pa je, če si lahko
z razpisom podobnih obvez-
nic kdo drug tudi v prihod-
nje obeta uspeh. V Rogaški
so namreč skupno s sveto-
valcem spretno izkoristili za-
konsko zapuščino iz časa
cestnih obveznic, ki za viši-
no odkupa obveznic dovo-
ljuje odbitek od davčnih os-
nov. Množično izdajanje
takšnih obveznic bi namreč
lahko povzročilo dodatne te-
žave pri krpanju proračuna.
Pričakujemo lahko, da si bo-
do predstavniki finančnih
oblasti kmalu »prišli gor« in
ta zakonski arhaizem črtali iz
zakonodaje.
Res, da obstaja vsaj tisoč
vrst obveznic, saj domišljija
ne pozna meja. Ko ena obli-
ka odmre, se pojavi druga,
vendar pa morajo biti za
sproščanje domišljije zago-
tovljeni osnovni pogoji. To
pa je stimulativno usmerje-
na zakonodaja in spremem-
ba miselnosti v tem smislu,
da se bogatih ne smemo bra-
niti, kajti povsem jasno je, da
vrednostnih papirjev ne bo-
do kupovali tisti, ki nimajo
denarja. Tudi kadra na tem
področju nimamo veliko.
Pomembna je tudi vloga
bank na tem področju, ki bi
morale biti, kot pravi Jože
Tepina iz Združenja bank
Slovenije, največji kupec
vrednostnih papirjev. Banke
pa na to ne bodo pristale, do-
kler bomo imeli takšno infla-
cijo. Tudi upravljalci banke,
med njimi smo tudi občani,
bi težko pristali na nakupe
papirjev dvomljive vredno-
sti in prihodnosti... Vseka-
kor pa se kaže tudi potreba
po specializirani organizaci-
ji, ki bi se ukvarjala s preto-
kom vrednostnih papirjev.
Tudi Drago Filipčič, do-
cent mariborskega Vekša
meni, da je trenutno bolj var-
no naložiti denar v banko in
da pri nas še ni pogojev za
uveljavitev delnic in obvez-
nic. Kajti, kdor bo kupil del-
nico, bo hotel na račun tega
fizika večji donos, kot bi ga
imel recimo od obresti.
Vprašanje pa je, kdo pri nas
bi bil sposoben plačevati
takšne dividende. Kljub na-
povedanemu pluralizmu
lastninskih oblik bo namreč
družbena lastnina še vedno
prevladovala, glede na njeno
akumulacijo pa je težko pri-
čakovati prej navedeno učin-
kovitost.
Obveznice v markah
A vsi niso pesimisti. An-
drej Cetinski v eni zadnjih
številk Gospodarskega vest-
nika nakazuje potrebo po
takšni enoti vrednosti, ki bi
ohranjala realno vrednost
obveznice ali delnice. Pri
tem omenja obračunski di-
nar, preračunavan v ECU-
jih, dr. Ivan Ribnikar pa
stvar še poenostavlja, saj me-
ni, da moramo do dobro sto-
ječega dinarja priti s pomoč-
jo drugega denarja, denimo
zahodnonemške marke. Za-
to bi, kot pravi, sam izdal ob-
veznico, tiskano z vrednostjo
v nemških markah. Zamen-
ljive bi morale biti v delnice,
bile pa bi tudi brez kuponov.
Pet ali deset let investitor ne ■
bi imel finančnih obvezno-
sti. Šele v tem primeru bi bi-
lo možno priti do prihrankov
vseh vrst. Je to možno? Od-
govoriti bi morali finančniki,
ki pa so, ker je valuta pač
valuta, zaenkrat še tiho,
A k temu le to, da so v kralje-
vini SHS obveznice, plačane
v dinarjih, izplačevali v zla-
tih švicarskih frankih.
Pri vsej stvari pa je vzpod-
budna tudi izkušnja iz Roga-
ške. Že zato, ker so dokazali,
da jasen razvojni program,
dobro vodstvo, splošen
ugled, k čemur so pridali še
tržišču sprejemljive vred-
nostne papirje, le še nekaj
velja oziroma, da se tržna rna
selnost le uveljavlja, kiju J*
temu, da so pogoji za to
dokaj slabi.	i
»V Rogaški smo prepriča,
ni, da predstavlja nakup ob.
veznice naložbo in bi, če bf
imeli možnost, te obveznice"
spremenili v delnice. To, da
drugi vlagajo denar v tvof
razvoj, pa seveda pomeni bi.|
stveno drugačen pogled do
razvoja, inoviranja in daje tu,j
di drugačno motivacijo za
delo. Ponujajo^ se tudi delni.;
čarji iz tujine. Čakamo, da bo
zakon omogočil prenos de-i
narja preko meja. Ne vem,
zakaj sploh še čakamo pri
tem, saj je položaj ravno
pravšnji, da vse te ideje o tu-
jem sovlaganju speljemo
v praksi. Ali so morda ovire
v tem, ker kdo misli, da nam
bodo tujci odpeljali naše ho-
tele čez mejo?« se sprašuje
Darko Bizjak.
Očitno so ovire res ideolo-
ške narave, in dokler bo ta-
ko, bomo govorili o nenor-
malnosti naših financ in
o tem, da denar v socializmu
velja manj, kot v kapitaliz-
mu. Morda tudi zato, ker naš
denar še ni denar.
RADO PANTELIČ
Delnica je mnogo mlajši vrednostni papir kot obveznica
in izdajatelju pomeni trajen vir sredstev, lastniku pa
solastništvo podjetja s trajno udeležbo pri dobičku in tudi
pravico glasovanja o najpomembnejših poslovnih odloči-
tvah. Lastnik delnice prevzema tudi tveganje pri poslova-
nju. Delnic je več vrst in se razlikujejo po stopnji pre-
vzema rizika in udeležbi pri dobičku. Običajno podjetja
dobička lastnikom delnic ne izplačajo v obliki dividend,
ampak del tega porabijo za nove investicije, delničarjem
pa povečajo vrednost delnic. Osnovna sredstva gospodar-
stva so se pri nas v večini financirala s krediti (kar je
»delovalo« le do uvedbe realnejše obrestne mere) zato pa
bi z delnicami in obveznicami uvedli predvsem kvalitet-
nejše flnanciranje. Lastnik namreč delnice ne more odpo-
klicati, lahko pa jo vedno proda na trgu vrednostnih
papirjev, kar pomeni, da ima izdajatelj v rokah trajna
sredstva.
Jože Tepina: »Delo Rogaške je pionirsko, ker ponovno
vnaša na trg finančno kulturo. To pomeni, da sta zado-
voljna tako kupec kot prodajalec, medtem ko je bilo doslej
pri vrednostnih papirjih drugače. Vedno je bil le eden
zadovoljen, drugi pa k nakupu prisiljen. Akcija Rogaške je
zato proti barbarizmu na tem področju. Pri tem so bili zelo
pogumni, kajti vse izkušnje kažejo, da že pri minimalni
inflaciji, kaj šele 250-odstotni, ni več zaupanja v nakup
vrednostnih papirjev. Na splošno pa pogrešam izobraže-
vanja na tem področju in izobraževanja v smislu naše
splošne finančne kulture. V vseh šolah bi morali učiti,
kako je treba ravnati s plačilnimi sredstvi, prihranki in
kam te nalagati, če se odpovemo tekoči porabi.«
Izvršni svet prediagai ukrep
družbenega varstva v Emu
v občini Celje so izpolnili
obljubo, dano delavcem
EMA, ter tri dni pred ro-
kom, ki so ga najavili kot
skrajnega, predlagali ukrep
družbenega varstva v Emu.
O sklepu izvršnega sveta
bodo razpravljali še v zbo-
rih občinske skupščine.
Ukrep predlagajo v izvrš-
nem svetu zaradi visokih iz-
gub, zaradi slabšanja stanja
v Emu in tudi zato, ker
v Emu ne izvršujejo dovolj
učinkovito programa ukre-
pov za zmanjšanje izgube.
S sklepom o začasnem ukre-
pu družbenega varstva
v Emu, ki ga je podpisal celj-
ski župan Tone Zimšek, po-
trdil pa tudi izvršni svet, od-
stavljajo glavnega direktorja
Ema, njegove pomočnike ter
delavce s posebnimi poobla-
stili. Razpuščajo tudi delav-
ski svet, disciplinsko komi-
sijo in samoupravno delav-
sko kontrolo, razpis volitev
za nove člane teh organov pa
mora biti opravljen najkas-
neje v 60. dneh od uveljavi-
tve sklepa o ukrepu družbe-
nega varstva. Začasno, naj-
več pa za dobo enega leta so
tudi omejene samoupravne
pravice delavcev na področ-
jih planiranja, sredstev, po-
slovne politike in ukrepov za
njeno izvajanje, kadrovske
politike in delovnih razme-
rij, notranje organizacije in
sistematizacije del in nalog,
razporejanja dobička.
Predlagan je tudi začasni
organ upravljanja podjetja,
ki naj bi ga vodil Marjan
Drev, diplomirani inženir
kemijske tehnologije, člani
pa so še Robert Jedlovčnik,
diplomirani inženir kemije,
Boris Mihelčič, diplomirani
ekonomist in Franc Pangerl,
magister ekonomije. Imeno-
vali so tudi nove začasne in-
dividualne organe upravlja-
nja v temeljnih organizaci-
jah, s tem, da na teh mestih
ostajajo vsi bivši direktorji
tozdov. Glede na to, da je
Ljubljanska banka Splošna
banka Celje pripravljena fi-
nancirati začasno vodilno
ekipo Ema, bodo o nadome-
stilih osebnih dohodkov za
te govorih naknadno.
V izvršnem svetu so dali
pobudo tudi izvršnemu sve-
tu občine Šentjur za ukrep
družbenega varstva v Emo-
vem tozdu Kotli v Šentjurju,
prav tako pa so sklenili, da
bodo umaknili sklep o pred-
lagani odstavitvi posamez-
nih direktorjev, če bodo ko-
ga od odstavljenih do zase-
danja zborov skupščine od-
stavili že samoupravni orga-
ni v Emu.
RADO PANTELIČ
Delnice, obeznlce - zakaj
ne tudi v trdnih valutah?
y Rogaški SlailnI so uspeli In prodali vse obveznice pred rokom
12. JANUAR 1989
mmmn-pmflfpR
rllJli]. J1
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Tudi brez snega bo ponekod pestro
Zimske počitnice v sMatiu z možnostmi_
v nnnpdeliek se za vse šolarje na Celjskem pričnejo letošnje zimske počit-
nice ŠtfriSstdnevni počitek bo dobrodošel tako za šolarje kot učitelje Kot
Jlako leto so v občinah tudi tokrat pripravili programe aktivnosti za
oestreiše počitniške dni, njihove ponudbe pa so kaj različne Na eni strani so
SrneVami ki SO izredno obsežni, pestri in zanimivi m med katerimi lahko
Saide vsakdo nekaj zase. Na drugi strani pa so tudi taki, ki ne ponujajo skoraj
ničesar in računajo pač na to, da se bodo otroci sami znašli. Na srečo pa jih m
ravno veliko VeČina občinskih zvez prijateljev mladine, ki jim je prepuščena
oriprava programov, je letos ponudila vsaj nek^ aktivnosti, ki bodo zani-
mivi zlasti če ne bo snega. Na žalost pa mnogokje še vedno računajo, da bo
snežna odeja rešila pomanjkanje zamisli in dobre volje organizatorjev.
Vsesplošne fmančne zadrege so že
prispevale svoje pri pripravi počitni-
ških programov. Če nič drugega, neka-
teri programi, ki sq bih še lani brez-
plačni, so letos že kar krepko zasoljeni
in vprašanje je, če se bodo starši zanje
še odločali. Po drugi strani pa so v ne-
katerih manjših občinah že pred leti
ugotavljali, da se ne splača vlagati veli-
ko truda v pripravo aktivnosti, saj na-
nje ni pravega odziva. Verjetno velja
kar za večino šolarjev na počitnicah,
da so prepuščeni dvoriščem v času, ko
so starši v službah.
Tako kot za programe v preteklih
letih, tudi za letošnje velja, da so na-
menjeni predvsem osnovnošolcem,
medtem ko na dijake na počitnicah
nihče ne misli. Lani je zanje poskrbel
vsaj celjski Kljub, letos pa ni niti nji-
hove ponudbe. Tako ostane bližnja go-
stilna ali disco in minejo še ene počit-
nice. Zato bi bilo prav, da vsaj osnov-
nošolci izkoristijo možnosti, ki se jim
v prihodnjih dneh ponujajo.
Celje: skromnejša ponudba
Celjska Zveza prijateljev mladine je
tako kot vsako leto tudi tokrat zbrala
ponudbo za mlade v času zimskih po-
čitnic. Le da je ta letos bolj skromna
kot v preteklosti. Kino podjetje bo po-
nudilo filmske predstave vsako do-
poldne v Metropolu, ob sredah in so-
botah popoldne pa v Domu. Delavska
univerza je tudi letos organizirala teča-
je tujih jezikov, za katere je bilo prejš-
nja leta veliko zanimanje. Letos otrok
gotovo ne bo tako veliko, saj bo treba
za teden dni teč^a odšteti 150 tisoč
dinarjev.
Pionirski dom letos ponuja začetni
teč^j elektronike, starši pa bodo mora-
li prispevati 25 tisoč dinarjev. Brez-
plačni pa bodo lutkovna in likovna de-
lavnica, risanke in otroški filmi in te-
čaj angleščine prvi teden počitnic, 23.
januaija pa pripravljajo še aerobiko.
Zavod Golovec je, tako kot vsako
leto, odprl svoja vrata in šolarji bodo
lahko brezplačno plavali, kegljali, igra-
li namizni tenis, odbojko in košarko.
V mestnem parku pa bo dopoldne
brezplačno drsanje. Za rekreacijo bo-
do poskrbeli tudi v agenciji Popotnik
s smučarskimi paketi.
V Pionirski knjižnici bo ob torkih
popoldne program računalniških uric,
tako kot doslej pa bodo tudi redno
izposojali knjige.
Laško: računajo predvsem
na sneg
v Radečah, Rimskih Toplicah in La-
škem so društva prijateljev mladine
pripravila prog^me preživljanja po-
čitniških dni, vendar v glavnem raču-
najo na snežno odejo. V Radečah bodo
organizirali vsakodnevno smučanje na
Magolniku pod vodstvom smučarskih
učiteljev. V Rimskih Toplicah bodo
ponudili enotedenski tečaj smučanja,
družinsko tekmo v sankanju, filmske
predstave v Vojnem centru za medi-
cinsko rehabilitacijo, zimski pohod na
Kopitmk, dan odbojke v šoh in turnir
v plavanju. V Laškem bodo v avli šole
vrteli mladinske filme. Če bo sneg, bo-
do v IV^rijagradcu organizirali smuča-
nje, v Debru pa sankanje.
Velenje: za vsakogar nekaj
Velenjska Zveza prijateljev mladine
popestritve šolskih počit-
oH in	Pritegnila toliko organiza-
iti/r.^L^f^''' vse nemogoče na-
fimtS	"kislih le na šolarje,
temveč je večji del aktivnosti in prire-
nirl "^^.^"jenih tudi predšolskim
otrokom. Mladi Velenjčani se bodo ta-
v^iilS i" udeležili začetnih ali nadalje-
ea	smučanja, proste-
ga smučanja, šole smučarskega teka,
če ne bo snega pa teka na rolkah, drsa-
trPh u	rokometne šole,
č;,nl	planinskih pohodov, sre-
čanja z lovci m pohoda k lovskemu
domu, tečajev jazz in otrosRih plesov,
pionirske ohmpiade, rajalnih iger, san-
kanja, iger na snegu, turnirja v namiz-
nem tenisu ah krmljenja divjadi. Zanje
bodo priredili šahovski turnir, likovno
kolonijo, ure pravljic, projekcije video
filmov, lutkovni predstavi Dva zmer-
javca in Veliki Kikiriki ter tri projekci-
je slovenskega filma Srečno Kekec.
Skoraj vse bo za mlade brezplačno, le
za alpski šoli smučanja bodo morah
odšteti 70 oziroma 100 tisoč dinarjev,
dnevno prispevati po 1.250 dinarjev za
plavalni tečaj in plačati po 2 tisoč di-
narjev za ogled filmov in videofilmov.
Mozirje: predvsem
rekreacija
Mozirski šolarji se bodo lahko med
počitnicami vključili predvsem v orga-
nizirano smučanje, drsanje, plavanje
ali namizni tenis. Začetni ali nadalje-
valni smučarski tečaj, ki ga bo v Mozir-
ju in na Mozirski planini pripravil
smučarski klub, bo vsak dan med 9. in
12. uro, starši pa bodo 40 tisoč dinarjev
tečajnine poravnali v dveh obrokih.
Drsalni tečaj bodo šolarji imeli na rib-
niku v Mozirju ah na celjskem drsališ-
ču in sicer vsak dan od 13. do 15. ure.
Namizni tenis bodo lahko igrali na os-
novni šoli vsak dan med pol deseto in
sedemnajsto uro. Mozirjani bodo svoj
šolski podmladek vozili tudi na kopa-
nje, najverjetneje v Topolšico, eno-
dnevni tečaj pa bo stal 10 tisoč dinar-
jev. V matični knjižnici bodo med po-
čitnicami od 13. do 14. ure ure pravljic,
tisti, ki imajo raje filme, pa si jih bodo
lahko ogledah 17., 19., 25. in 26. januar-,
ja ob 13. uri. Pripravili so jim filme
Superman, Živalski vrt ponoči, E.T.-
Vesoljček in Top Gun.
Šmarje pri Jelšah: odprli
bodo šole
Na Šmarskem bo večina aktivnosti
s športnega, likovnega in tehničnega
področja, potekale pa bodo v šolskih
telovadnicah in učilnicah. Tako bo, na
primer, v osnovni šoli v Rogaški Slati-
ni (Ratanska vas) odprta tehnična de-
lavnica in učilnice za naravoslovne in
tehnične vaje, na svoj račun pa bodo
prišli tudi mladi računalničarji. V pro-
gramu so še video predstave in stro-
kovno usmerjane telesnovzgojne ak-
tivnosti v šolski telovadnici. Ves čas
počitnic bodo odprta tudi vrata šolske
knjižnice. Podobno bo na osnovni šoli
v Šmarju, Bistrici ob Sotli, Kozjem,
Podčetrtku in v drugih krajih. Marsi-
kaj pa bo odvisno tudi od snega. Če ga
ne bo, bo smučišče Janina v Rogaški
Slatini prazno, od snežnih razmer na
Rogli pa je odvisno, ah bodo otroci iz
osnovne šole v Šmarju preživeli prvi
teden počitnic v tem smučarskem cen-
tru, ali ne. Podobne zagate s snegom
imajo še v Kozjem, v Imenem - skrat-
ka tam, kjer so urejena smučišča, ki
čakajo na snežno odejo.
Slovenske Konjice: šport in
računalniki
Za pisan program počitniških aktiv-
nosti so v konjiški občini poskrbeh pri
Vzgojnoizobraževalnem zavodu v so-
delovanju s Telesno kulturno skup-
nostjo, Delavsko univerzo in občinsko
knjižnico. Tako bo okoh 2500 otrok,
kolikor jih obiskuje osnovno šolo, v tej
občini pod vodstvom učiteljev preživ-
ljalo morebitne počitnice brez snega
v dolini, ob video filmih, telovadnicah,
ki bodo svoja vrata odprla na stežaj za
tenis, vadbo in igre z žogo, pa tudi ob
računalnikih. Tudi kino predstave bo-
do krojene po meri in okusu mladeži.
Telesno kulturna skupnost pa bo na
Rogh z dvema vaditeljema poskrbela
za varne smučarske vijuge otrok. Se-
veda, če bo za tečaje dovolj prijavlje-
nih in če bo dovolj snega.
Žalec: šolarji v pomoč
knjižnici
v Žalcu, smo izvedeli na Društvu
prijateljev mladine, bodo šolarji v pro-
stih dneh lahko šahirali, v Občinski
matični knjižnici pa ponujajo učen-
cem od 1. do 4. razreda 19. in 26. janu-
arja ob 10. uri pravljice. Malce starejši
šolarji bodo lepili žepke v knjige. Tako
so akcijo poimenovali v knjižnici, za
nagrado pa si bodo najbolj pridni pri-
služili celoletno brezplačno članarino
v knjižnici.
V Grižah načrtujejo smučarski tečaj
na Gozdniku. Tečgj bo od 16. januarja
dalje, seveda pa bo za to potreben
sneg. Na Homu pripravljajo planinci
zimovanje, za zimovanje pa so se odlo-
čih tudi taborniki in sicer na Gozdni-
ku. V Grižah bodo za mlade vrteli tudi
filme v tamkajšnjem kinu, v šoli pa
bodo s pomočjo videorekorderja pri-
pravili filmski maraton. Če bo zapadlo
dovolj snega, se bodo borih šolarji še
v igrah na snegu.
Ura pravljic, ogled filmov na video
kasetah - to ponujajo šolarjem na Pol-
zeli. V Braslovčah pa so se odločili za
smučarski tečaj, športne igre v telo-
vadnici in dve kinopredstavi v kinu.
Planinci v Braslovčah so obljubili, da
bodo med letošnjimi počitnicami od-
peljah šolarje na krajše izlete.
In še Vransko. Mlade bodo s šolskim
kombijem vozih v Celje, kjer bodo lah-
ko učenci plavali ali drsali.
Šentjur
Do zaključka redakcije v Šentjurju
še niso imeli pripravljenega programa
aktivnosti za počitniške dni. Pravijo
pa, da bodo verjetno ure pravljic
v knjižnici in kino predstave tako kot
lani.
OKNO V JUGOSLAViJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Kdo bo vodil novi ZIS?
Danes, ko boste imeli bralci Novega tednika pred seboj
drugo letošnjo številko svojega časopisa, bo že nek^ več
znanega o tem, kdo njy bi nasledil Branka Mikuliča na
čelu Zveznega izvršnega sveta. Predsedstvo zvezne konfe-
rence SZDLJ n^j bi danes dalo v javnost najresnješe kan-
didate za mandatarja, ki bo potem poskušal sestaviti čim-
bohšo vlado.
Še preden vemo, kdo bo vodil ZIS — znano je le, da mora
biti za reformo, da mora biti jugoslovansko usmerjena in
priznana osebnost, da mora biti odločen in da mora imeti
vizijo, kako se bomo prebili iz krize, predvsem pa, kako bo
naposled vsaj nekoliko zaustavljena inflacija, da se letos
ne bo povzpela na 500 ali celo 600 odstotkov — so že znani
trije nazivi, ki spremljajo pripravo nove jugoslovanske
vlade. Nekateri govore o začasni vladi (ima le leto in pol
mandata, dve leti in pol je porabil Branko Mikulič), drugi
jo imenujejo bodoča vlada znoja in solz (kdorkoli bo že
predsednik ZIS s svojo posadko ne bo mogel obljubiti
hitre in neboleče odstranitve nakopičenih tegob), tretji
krizna vlada (naredila naj bi vs^ prvi korak k bolnemu
socializmu, kar se Branku Mikuliču ni posrečilo). Četrti,
ncovečji črnogledneži pa napovedujejo - čez leto, dve
- vojaško vlado, ki n^ bi prevzela stvari v roke, če bi se
novemu ZIS s skrajšanim mandatom zadeve tako pone-
srečile, kot so se odstopljenemu.
Za sedaj je v igri še polno oseb, spominj^o na oder, na
katerem je igralcev več, kot jih gre na sceno. Tudi zato, ker
pet minut pred dvanajsto še ni jasno, kateri od treh različ-
kov bo dobil n^več podpore. Gre za to, da bi lahko imeli
vlado strokovnjakov, za katero se ogrev^o zlasti gospo-
darstveniki (v tem primeru se seznam imen začne s Horva-
tom, Bajtom, Ribnikaijem, Korošičem, Madžaijem), lahko
bi se odločili za močno vlado (pri tem je večkrat omenjeno
ime Slobodana Miloševiča, Anteja Markoviča in Štefana
Korošca); ali pa se bo treba odločiti za zlato sredino med
prvima dvema, kar je verjetno najbolj stvarno, glede na to,
da živimo v Jueoslaviii.
Po ncynovejših zaupnih informacijah - res pa je treba
reči, da se spremiry^o iz dneva v dan - je na odru ostalo
pet oseb. Še včer^ so imeli nžovišjo ceno Ante Markovič in
Antun Milovič iz SR Hrvaške (Hrvati, pravijo, bolj podpi-
r^o Miloviča kot Markoviča), Petar Gošev in Gligorije
Gogovski iz SR Makedonije in Borisav Jovič iz SR Srbije.
Kako bo jutri, bomo še videh, ScO posvetovanja o novem
mandataiju ZIS potekajo dan in noč. Za zd^ napovedu-
jejo v dvoboju Jovič-Markovič 5 :3 v korist Joviča.
Vsekakor je vprašanje, če bo Jugoslavija pripravljena
sprejeti novega predsednika ZIS iz nerazvite repubUke; to
so tamošnji funkcionarji spravili na rob bankrota kot druž-
benopolitično skupnost, ki je po mnenju strokovnjakov
celo v težavnejšem gospodarskem položaju, kot je sploh
nerazvito Kosovo. Res pa je, da Makedonija ni še nikoli
dala predsednika ZIS (devet predsednikov vlad smo imeli
v zadnjih 44 letih). Odpira se še eno vprašanje: kot vemo, je
junija letos na vrsti Makedonec, da zavzame mesto prvega
(med enakimi) člana Zveze komunistov Jugoslavije; ver-
jetno jih ne bo veliko, ki bi se ogrevali za to, da ima
Makedonija hkrati izvršno (ZIS) in politično (predsedstvo
CK ZKJ) oblast.
Vse dražje Icošarice
Med številnimi po Jugoslaviji, ki so šli merit težo koša-
rice osnovnih življenjskih potrebščin, so bili tudi Beograj-
čcini. Izračunali so, da je decembra štiričlanska družina
v našem glavnem mestu potrebovala za prehrano 850.000
dinarjev (v Sloveniji okrog 1,3 milijona), kar je za 252
odstotkov več kot decembra 1987. Ugotovih so, da se je
lani najbolj podražil sladkor (za 601 odstotek), kar gre
seveda na račun okrog 20 sladkornih tovarn v Jugoslaviji,
ki v glavnem predelujejo izgube; tik za sladkorjem je kislo
zelje s 600 odstotki (lahko si predstavljamo, k^ to pomeni
za ljubitelje sarm kot nacionalne srbske jedi), pa svinina
(535 odstotkov), mesnine (446%), mast (513), margarina
(462 odstotkov) in še bi lahko naštevali. Strokovnjaki
zavoda za gospodarnost v gospodinjstvu so tudi izraču-
nali, da je povprečna beogr^ska družina dala n^več za
meso - 200.000 dinarjev, 93.000 din za sadje in 87.000 din za
zelenjavo. Med živili, ki so se najmanj podražila, je bil bel
kruh (94 odstotkov); mleko (259%), j^ca (250%) in olje (323
odstotkov) so že v tisti skupini živil, ki so dra^a vs^ za
dvakrat. Od 30 izdelkov, kot jih vsebuje košarica, se je
pocenilo le južno sadje, in sicer pomaračne za 11 odstot-
kov in banane za cela dva odstotka! Tako je v Beogradu,
kjer so tudi izračunali, da seje košarica osnovnih življenj-
skih potrebščin od novembra na december 1987 podražila
za 13 odstotkov.
Vse manj Srbov
Na območju »ožje« Srbije (SR Srbija brez Kosova in
Vojvodine) pa jih ne skrbe le vsak dan višje cene živil,
imajo hujši problem: število Srbov se zmanjšuje in če bo
šlo tako naprej, pravijo strokovnjaki za demografska giba-
nja, bo leta 2050 3,8 milijona Srbov manj; podobno velja
tudi za Vojvodino. Zato pa »ožjo Srbijo« skrbi velikansko
povečanje prebivalstva na Kosovu (seveda Albancev, ki
im^o že zdey povprečno število več kot 6 članov v družini).
Če bo naravni prirastek v albanski narodnosti takšen, kot
je sed^ (trikrat večji od jugoslovanskega), bo na Kosovu
leta 2050 že 4,2 milijona ljudi (leta 1981: 1,5 milijona). Tako
visokega prirastka (posledice so prenaseljenost, bezposel-
nost, brezperspektivnost, siromaštvo) ne more ne preži-
veti ne prehraniti nobena skupnost, k^ šele nerazvita.
Zato so v SR Srbiji - glede na ustavne spremembe bodo
republiški sklepi veljali za vse območje SR Srbije, torej
tudi za Kosovo in v Vojvodini, ne le v »ožji« Srbiji - pripra-
vili osnutek zakona o načrtovanju družine. V ryem so
omejitveni ukrepi (zdaj na Kosovu ženska rodi povprečno
4,3 otroka, v »ožji« Srbiji le 1,8), med njimi predvsem ta, da
za četrtega otroka (petega, šestega itd.) ne bi družina več
dobila otroškega dodatka. Položaj v »ožji« Srbyi pa ncU bi
reševali tako, da bi neporočeni plačevali višje davke, da bi
imele družine z več otroki večje ol^šave in ugodnosti.
Kakšne skrbi s preveč in s premalo otroki v eni repu-
bliki ...
6. STRAN - NOVI TEDNIK
GSfliD ffiBfij m a«
12. JANUAR 198!
Priprave za 17.
izlet 100
limečkih žensk
»Imam pa eno željo, ra-
da bi bila zraven takrat,
ko žrebate 100 kmečkih
žensk za na morje. Me za-
nima, kako to poteka.
V upanju, da mi izpolnite
željo, vas lepo pozdravlja
Pepca Smodej, Šmartno
v Rožni dolini št. 39.«
To je odlomek iz pisma,
ki smo ga skup^ z novolet-
no čestitko dobili od naše
Pepce, vse skup^ pa po-
meni, da se je že začelo za-
nimanje za našo tradici-
onalno akcijo - izlet 100
kmečkih žensk na moije.
Sicer pa nas Pepca ni pre-
hitela, k^ti mi o tej akciji
razmišljamo že vse leto. Tu-
di letos bomo objavili pet
kuponov (z manjšo spre-
membo), 2. februarja. Na iz-
let bomo potovali 31. marca
m 1. aprila. Smer: Lucija
pri Portorožu z nekaj vmes-
nimi postajami. Prvi, ki so
obljubili pomoč pri izletu,
so bili v Vrtnarstvu Med-
log, ki bodo po besedah di-
rektorja Ludvika Dermola
vse potnice in ostale sode-
lujoče olepšali s cvetjem.
Podobno bo storil tudi stal-
ni sodelavec Janko Melan-
šek iz Žalca. Peljali se bo-
mo z dvema udobnima Iz-
letnikovima avtobusoma,
je zatrdila direktorica Ana
Jovanovič. Z m^olikami
Keramične industrije Libo-
je bomo po besedah direk-
torja Mitje Uriska razvese-
lili potnice. Ansambel?
Skoraj zagotovo Mira Klin-
ca iz Liboj pa čarovnik in
oktet Studenček. To je sa-
mo uvodna informacija za
tiste, ki želijo potovati z na-
mi. Pogoj pa je, da ste
kmečka ženska, kar pome-
ni zaposlena doma na kme-
tiji. Vsi, ki smo jih danes
omenili, niso zadryi, ampak
samo prvi, kajti pridružili
se jim bodo še ostali. Poča-
kajte na prihodrye številke
Novega tednika in vse bo-
ste pravočasno izvedeli.
TONE VRABL
Razgovor s šmarskimi študenti
Do irga strokovnjakov z drugačno miselnostjo
Ob vedno težjih pogojih
gospodarjenja je prav, da se
skupaj seznanimo z razvoj-
nimi smernicami naše druž-
benopolitične skupnosti in
možnostmi tvoje vključitve
po končanem študiju v naše
delovne sredine. Tako je ob-
činska konferenca Zveze so-
cialistične mladine Šmarje
pri Jelšah povabila na raz-
govor študente iz te občine,
k sodelovanju pa pritegnila
tudi šmarski izvršni svet.
Žal je bila udeležba študen-
tov na sobotnem razgovoru
zelo slaba.
Od skupno okoU 300 štu-
dentov, od tega 40 absolven-
tov, se jih je na povabilo od-
zvalo le 7, večinoma takšnih,
ki jim je ta čas največja
uganka, kako in kje se zapo-
sliti po končanem ali skoraj
končanem študiju. In tako se
je zgodrlo, da se je razgovor
bolj sprevrgel v iskanje mož-
nosti zaposlitve teh mladih
ljudi, pri čemer je predsed-
nik izvršnega sveta Miran
Krklec pokazal mero razu-
mevanja za stiske posamez-
nika.
Na razgovoru so se poka-
zale klasične slabosti našega
odnosa do znanja in šolajoče
se mladine, ki ga šele zdaj
nekoliko popravljamo. Gre
za to, da združeno delo mar-
sikje še ne čuti potrebe po
mladih strokovnjakih, da šti-
pendije ostajajo nepodelje-
ne, da večini štipendistov ni
omogočeno pripravništvo in
da je združeno delo v prete-
klosti planiranje zaposlova-
nja, milo rečeno, zanemarja-
lo. Seveda so, tudi v šmarski
občini, svetle izjeme.
Ni še vse zamujeno, so re-
kli v šmarski mladinski or-
ganizaciji in v občinskem iz-
vršnem svetu, kjer si priza-
devajo, da bi mladi strokov-
njaki ne odhajah več iz obči-
ne. Gospodarstvo, ki bi ncy
do leta 2000 podvojilo zmog-
ljivosti v turizmu in do leta
1992 podvojilo izvoz ter ures-
ničilo številne nove progra-
me oziroma naložbe, si tega
pač ne sme privoščiti. Zato
tudi sobotni razgovor s štu-
denti, kakršen koli je že bil,
gotovo pa ne bo zadnji. Moti
edino to, da je morala vajeti
v roke vzeti mladinska orga-
nizacija in izvršni svet, ne pa
združeno delo oziroma ka-
drovski aparat, ki bo slejko-
prej moral priti do spo-
znnanja, da sodobno, v Evro-
po zazrto gospodarstvo, po-
trebuje znanje in trg strokov-
njakov, zlasti mladih.
MARJELA AGREŽ
Za srebrno Pivo In cvetje
Turistično društvo iz Laškega je že imenovalo
organizacijski odbor za pripravo in izvedbo 25. turi-
stične prireditve Pivo in cvetje, prav tako pa tudi
vse potrebne komisije.
Kot že vrsto let, tudi tokrat odboru predseduje direk-
tor Pivovarne Tone Turnšek. Da bo letošnja prireditev,
ki bo že 25. po vrsti in bo trajala od 15. do 23. julija še
bolj bogata, kar se za ta jubilej tudi spodobi, ne gre
dvomiti. Kaj vse naj bi nudih številnim obiskovalcem
v Laškem v teh dneh bo tekla beseda že danes (v
četrtek) na seji Komisije za program, kmalu pa bodo
z delom pričele tudi ostale komisije v okviru organiza-
cijskega odbora.
VM
Ponudba za občane in turiste
Rogaška Slatina Je potrebovala trgovski center
v dveh mesecih, odkar je
v okviru poslovno-trgovske-
ga centra v Rogaški Slatini,
odprta Merxova oziroma Jel-
šina blagovnica, se je pokaza-
lo, da je bila takšna ponudba
v Rogaški Slatini prepotreb-
na. Ker se je ponudba s tem
trgovskim objektom poveča-
la za trikrat, občani zdaj red-
keje hodijo po nakupe v druge
nakupovalne centre. Seveda
se je na začetku pokazalo ne-
kaj slabosti, ki jih želijo čim-
prej odpraviti.
V tem času še ni čutiti turi-
stične prodne, razen stekla in
malih gospodinjskih aparatov.
Na to prodno račun^o spo-
mladi, do takrat pa n^ bi ure-
dili tudi poseben oddelek
s spominki.
Dobrodošla novost je proda-
ja pohištva, ki ga Jelša kupuje
v južnih delih države, in je zato
občutno cenejše ter občanu
dostopnejše. V kratkem naj bi
uredih poseben salon pohi-
štva,. kar narekuje precejšnja
natrpanost prostora. Skor^š-
nja novost bo tudi devizna
(konsignacijska) prodna elek-
tronike, akustike n še česa
s sposredništvom Primexa iz
Nove Gorice. Stalna oblika po-
nudbe in predstavitve novega
blaga so degustacije in akcij-
ske prodaje na živilskem od-
delku.
Ker se v Jelši zavedejo, da
mora nova blagovnica služiti
tudi turističnim potrebam,
skrbijo za znanje tujih jezikov.
Za trgovce so pripravili pro-
gram učenja nemščine in itali-
janščine, ki bo postopoma po-
tekal v okviru Delavske uni-
verze v Rogaški Slatini. Spo-
mladi bodo delovni čas v bla-
govnici prilagodili turističnim
zahtevam. Predvidoma naj bi
bila odprta do 21. ali celo do 22.
ure.
M. AGREŽ
Janko But, vodja Jelšine
blagovnice v Rogaški Slati-
ni: »Poseben problem so ka-
dri, ki jim manjka znanja in
prijaznosti. Tu mislim na
mlade trgovce, ki iz šole pri-
hajajo brez pravega znanja,
poznavanja blaga. Treba jih
je šele učiti, tudi prijaznosti
in odnosa do kupcev. Vsa
čast starim trgovcem.«
Podaijšaii postopek
evidentiranja
Mladi v žalski občini se te
dni pripravljajo na volilno
programsko konferenco, ki
bo predvidoma konec
marca.
Na konferenci bodo izvoli-
li predsednika in sekretarja
ter člane predsedstva občin-
ske organizacije mladih. Po-
stopek evidentiranja so zak-
ljučili že konec oktobra, do
takrat se je za neprofesional-
no mesto predsednika prija-
vil en kandidat, za sekretar-
ja, ki opravlja funkcijo profe-
sionalno, pa štirje mladinci.
Toda v nekaterih mladinskih
organizacijah so mladi zahte-
vali dodaten postopek evi-
dentiranja. Tako so zdaj
v žalski občinski organizacij
podaljšali evidentiranje de
15. januarja.
Sicer pa so priprave na va
lilno programsko konferen
co tokrat drugačne kot preji
nja leta. Omenimo samo dvt
novosti, ki pričata, da si mla
di prizadevajo za dobro vod
stvo. Mladinci so se namre(
odločili za volitve z več kan-
didati, tisti, ki kandidirajo za
odgovornejše	funkcije
v mladinski občinski organi-
zaciji, pa bodo morali po-
drobneje predstaviti svoj
program dela in zamisli o de
lu ter vlogi mladih v naši
družbi.
IRENA BAŠA
obrazi_•
iViarila Bobek
Mnogo ljudi živi tako, da
nikoli in nikjer ne vzbujajo
pozornosti. Ponavadi so tihi
in razmišlj£yoči. Živijo svoje
življenje. Ne pehajo se za ka-
riero, denar in priznanja. Go-
golj, začetnik ruskega realiz-
ma, je takšnim ljudem rekel
»mah« ljudje. Z njimi se je
n^večkrat težko pogovarja-
ti. Včasih je potrebno s kleš-
čami vleči besede iz njihovih
ust. Le malokrat se razgovo-
rijo in takrat lahko povedo
marsikaj zanimivega.
Nekaj podobnega se je
zgodilo, ko sem obiskal Ma-
rijo Bobek iz Pečovnika. Na
zečetku je bila tiho in neza-
upljiva, pozneje se je razgo-
vorila.
Na svet je prijokala pred
osmimi desetletji v mestu
Merlbach, ki je bilo takrat še
na nemškem ozemlju, po pr-
vi vojni, pa so ga zasedli
Francozi. Oče je v izredno
težkih razmerah kopal
v nemških rudnikih. Vendar,
kot pravi Marija, vsaj za jesti
so imeU dovolj.
Ko je bila Marija stara 4 le-
ta, ji je umrla mama in dve
leti kasneje še oče. Z dvema
sestrama je ostala sama in ni
jim preostalo drugega kot,
da se vrnejo domov. Marija
se Nemčije ne spominja ra-
da. Le nemškega jezika se je
naučila in to ji je velikokrat
v življenju koristilo.
Zatočišče v domovini je
našla v Dobju pri Planini.
Tam je hodila v osnovno šo-
lo, malo pred drugo vojno se
je omožila, med vojno pre-
življala n^hujše čase in tudi
po vojni ji ni bilo življenje
nič kaj naklonjeno. Leta
1964 ji je v nesreči umrl mož,
čez nekaj let še sin. Marija je
trpela in prebolela. »Druge-
ga mi niti ni preostalo. Živ-
ljenje je težko. Človek doživi
veliko več hudih kot prijet-
nih stvari.«
Nekaj kasneje seje preseli-
la k sorodnici na Pečovnik.
»Zdaj, ko imam vsega do-
volj, sem stara. Kajpak to ne
pomeni, da sem brez volje do
življenja«. Marija rada šiva,
malce pospravlja po stano-
vanju in tudi v mesto po na-
kupih še vedno rada skoči.
»Življenje imam rada. Po-
trebno se je zadovoljiti
z majhnimi stvarmi. Če znaš
v njih uživati, ti je lahko tudi
življenje pri osemdesetih pe-
stro in zanimivo.«	VZ
Zrak v Celju
Onesnaženost zraka z SO2 se je v drugi polovici tedna
precej povečala. Večja onesnaženost zraka je sovpadala
z lepim in hladni vremenom, to je z dnevi, ko je bilo kurjenje
intenzivno, istočasno pa so se tvorile dopoldanske inverzije.
Tako smo v času od 2. do 9. 1. 1989 izmerili najvišja 1/2 urna
povprečja SO2 v zraku ob porušitvah dopoldanskih tempe-
raturnih inverzij.
Dolgotrajnejših več dni tr^ajočih inverzij ni bilo, kar
dokazujejo med drugim tudi precejšnja nihanja 24-urnih
povprečnih imisijskih koncentracij SO2.
Na podlagi 5. člena Pravilnika o podeljevanju
Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda
razpisuje
žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte
slovenskega naroda Občinske konference SZDL
Celje
11 PRIZNANJ OSVOBODILNE
FRONTE ZA LETO 1989.
Priznanja so namenjena posameznikom in organiza^
cijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom traj-
nejšega pomena pri:
-	razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
-	uresničevanju ustavno opredeljenih družbeno-
ekonomskih in političnih odnosov na posameznem
področju družbenega življenja in dela»ter v družbi
nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega siste-
ma in uveljavljanja samoupravne organiziranosti te-
meljnih samoupravnih skupnosti,
-	krepitev SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov
ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
-	neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in obča-
nov kot nosilcev odločanja na vseh področjih druž-
benega življenja in dela.
Predloge lahko oblikujejo krajevne organizacije
SZDL, organizacije združenega dela in druge delov-
ne in samoupravne skupnosti, družbenopolitične or-
ganizacije, družbene organizacije, društva in občani.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo pošljite Žiri-
ji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferen-
ci SZDL Celje, Gledališka 2, najkasneje do 1. marca
1989.
Žirija hkrati razpisuje tudi
BRONASTA PRIZNANJA ZA LETO
1989,
ki jih podeljujejo Krajevne konference SZDL v krajev-
nih skupnostih. Število bronastih priznanj naj bo
med 3 in 6.
Kriteriji in merila za podelitev bronastih priznanj so
enaka kot pri podelitvi srebrnih priznanj.
Predlogi morajo vsebovati poleg kratkega življenje-
pisa še konkretno in celovito obrazložitev.
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve
OF slovenskega naroda, aprila 1989.
Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Celje
12. JANUAR 1989
ffli EBflJ IHM
NOVI TEDNIK - STRAN 7
prepiri in odstopi v Galiciji
oastopUa aredsednikskupščine in sveta krajevne skupnosti
že dolgo nisem sedela na
tako mučni seji, kot je bila
ponedeljkova razširjena se-
ja krajevne konference soci-
alistične zveze Galicija. To
je krajevna skupnost v žal-
ski občini, kjer je že nekaj
časa potiho vrelo, zdaj pa
očitno prekipelo.
Silno razvlečena je ta kra-
jevna skupnost na obrobju
žalske občine. V šestih zasel-
kih živi okrog 1500 ljudi, po-
lovica si je našla delo v bliž-
njih mestih. V kraju, razen
Asfalt kamnoloma Cestnega
podjetja Celje, ni industrije,
obrt je v povojih, kmetijstvo
reže le tanek kos kruha.
A korak za korakom so se
zaselki v zadnjih letih le raz-
vijali. Makadama praktično
m. iz pipe priteče voda sko-
rajda v vsaki hiši. tudi dom.
vrtec, podružnični šoli in tr-
govini imajo. Želeli so še več
in izglasovali so krajevni sa-
moprispevek. S tem in še
kakšnim naprošenim dinar-
jem. pa lastnim delom gradi-
jo zdaj mrliško vežo. napelja-
li so tudi preko 100 telefon-
skih priključkov.
Ravno telefonija pa je bila
lani kamen spotike: priključ-
kov ni bilo za vse dovolj,
med ljudmi so se začeli spo-
ri. tudi tožbe na sodišču.
Zrahljani odnosi med ljudmi
so skrhali tudi krajevno sa-
moupravo. In to v času, ko bi
morali združiti moči in izko-
ristiti vsak dinar, ki bi morda
tudi na račun občinskega
praznika pritekel v krajevno
skupnost.
Da je mera polna, sta pred
ponedeljkovo sejo krajevne
konference odstopila pred-
sednik sveta Milan Grobel-
nik in predsednik skupščine
krajevne skupnosti Jože
Kruleč. Predsednik skupšči-
ne je odstop obrazložil ta-
kole:
"Pred dvema mesecema
sem zaradi smrti dotedanje-
ga predsednika prevzel to
funkcijo, v zadnjem času pa
doživljam stvari, ki z normal-
nimi odnosi v krajevni skup-
nosti nimajo nič skupnega.
Ljudje, ki v kraju niso bih
pripravljeni delati, storiti
karkoli za napredek, so da-
nes pripravljeni le kritizirati.
Verjamem, da so ob delu
možne napake, toda napre-
dek kraja je viden. Posamez-
niki enostavno nočejo razu-
meti naporov, nekateri so
jubosumni, spet tretji bi že-
eh uživati pridobitve ceneje
kot tisti, ki so zanje delali.
Delati ob stalnih kritikah.
sumničenjih, rovarjenju, tož-
bah in obrekovanju je nemo-
goče. Tudi moje delovno me-
sto ravnatelja osnovne šole
mi tega ne dovoljuje.«
Tako predsednik skupšči-
ne, zakaj pa je odstopil pred-
sednik sveta? »Niti koraka
nisem naredil prav,« je me-
nil. >• Priznam, nekateri so bi-
li pripravljeni delati, drugi le
kritizirati. Odstopam zaradi
neresnic, žalitev, nočem
prevzeti odgovornosti za
kasnejše napake. Očitajo mi
privatno življenje, toda to je
moja zasebna stvar.«
Razprava (prisotna sta bila
tudi predsednik žalske OK
SZDL Milan Zupane iz žu-
pan Ludvik Semprimožnik),
o razmerah v krajevni skup-
nosti je bila dolga, mučna,
tudi polna medsebojnih ob-
toževanja, z željo, da si nato-
čijo čistega vina. To jim v ce-
loti ni uspelo, predsednik
sveta je sejo zapustil po dveh
urah. Ugotovitve, težko jih je
sploh strniti, so bile na krat-
ko takšne: carski rez v kra-
jevni samoupravi je nujen,
tudi delegati npr. ne hodijo
na seje skupščin in glasu
krajevne skupnosti praktič-
no ni slišati izven njenih me-
ja. Do ponedeljka, ko bo seja
skupščine krajevne skupno-
sti, morajo v krajevni konfe-
renci s pomočjo predsedni-
kov vaških odborov pripra-
viti seznam ljudi, ki bi prišli
v poštev za funkciji predsed-
nika sveta in skupščine. Da
naloga ni lahka, je bilo jasno
vsem. Predvsem pa, so me-
nili na seji, delo v pododbo-
rih za pripravo občinskega
praznika mora steči. Težav
verjetno ne bo pri odborih,
ki pripravljata monografijo
in kulturne prireditve, težje
bo pri odboru za komunalne
in gradbene zadeve, ki bo
imel na skrbi gradnjo prizid-
ka k zadružnemu domu
v Galiciji. O tem pa bo moral
končno reči svoje tudi odbor
za finance, katerega vodja je
predsednik žalskega izvršne-
ga sveta. IRENA BAŠA
Srečanje pekov v Štorah
Leta nazaj, je pekarna Štore slovela po svojem zna-
menitem parnem kruhu in drobnem pecivu ročne
izdelave. Časi so se spremenili in niti malo niso bili
naklonjeni obrtnim podjetjem. Osemintridesetčlansko
obrtno podjetje so razpustili, nekaj jih je šlo v pokoj,
drugi so se zaposlih v Železarni Štore.
Vendar sta nostalgija in obujanje spominov na stare
čase, nekdanje »bele ponočnjake« zopet združila sku-
paj na srečanju, ki so ga poimenovali Srečaje nekda-
njih pekov. Idejo je dal Friderik Jager, samostojni
pekovski obrtnik iz Šentjurja. Mnogi so prišh, vehko
pa jih je, žal, manjkalo. Še posebno so pogrešali dolgo-
letnega direktorja »njihove družine« Boža Kekiča. »Ja,
res, kar prijetno je po dolgih letih pokramljati s staro
klapo o nekdanjih časih, ki se nam vse bolj odmikajo,«
so bili enotnega mnenja vsi udeleženci srečanja.
Nič si niso obljubili, kdaj se ponovno snidejo. Upajo
pa, da tokrat ni bilo zadnjič.
STANE KREMPUŠ
Dve novi prodajalni
Y žalski občini rastejo zasebne prodajalne kot gobe po dežju. Največ jih je
v Žalcu, kjer so pred kratkim dobili zasebno mesnico, ki je last Bojana
Senice iz Celja. Mesnica je odprta vsak dan, ob nedeljah in praznikih pa po
dve uri dopoldne.
Za novo leto pa so na Polzeli dobili novo prodajalno sadja in zelenjave.
Odprl jo je Milorad Novakovič iz Kaple vasi. V prvih dneh je ponujal sadje
in zelenjavo dobre kvaliteta tudi do 20 odstotkov ceneje kot v bližnji
blagovnici in obljubil, da bo tako tudi v bodoče. V novi prodajalni sadja in
zelenjave pa kupcem postreže prijazna prodajalka Bojana Fridrih (na sliki).
TONE TAVČAR
Obnovljene cvetličarne
Boljšega novoletnega darila, kot so ga z dvema povsem prenovljenima
cvetličarnama dobili delavci Hmezadovega vrtnarstva v Medlogu, si tako
kupci kot zajjosleni niso mogli želeti. Gre za cvetličarni na Prešernovi
v Celu in na Slandrovem trgu v Žalcu, ki so ju odprli tik pred novim letom.
V Hmezadu se namreč zavedlo, da v vse večji zasebni konkurenci morajo
najti kar se da kulturen stik s stranko, tako po prijaznosti kot tudi z oprem-
ljenostjo svojih poslovalnic. Prav v ta namen so si začrtali nalogo, da vsako
leto izboljšajo z novo opremo vs^ eno svojo cvetličarno. Na shki je prenov-
ljena cvetličarna v Žalcu.
EDI MASNEC
HOTEL »HUM«
LAŠKO
16. do 21. januarja
DNEVI KITAJSKE
KUHINJE
VSAK PETEK IN SOBOTO
PLES!
Krvodajalska akcija v Žalcu
Krajevna organizacija Rdečega knza	^^ ^'etS. Ude-
krvodajalsko akcijo tudi zadnji petek ^ P	tak
ležilo se jo je 138 krvodajalcev kar	polnem
datum, ko je bilo praznično vzduzje ze	trans^
zamahu. Aktivisti rdečega križa m delavci	Zavoda za tran
fuzijo krvi iz Ljubljane so preteklo f °	p^r^fo za
za kar se vsem krvodajalcem zahvaljujejo m jm p
nadaljne sodelovanje.	r^ -p^vČAR
rekli so:
Martin Cilenšek, pred-
sednik gasilskega dru-
štva Žalec:
»Preteklo leto je bilo
eno naših najdelavnejših.
Aktivno smo sodelovali
pri organizaciji in izpelja-
vi XI. kongresa sloven-
skih gasilcev v Celju, do-
bili smo (in jo tudi sloves-
no krstili ob Žalski noči)
novo visoko raztezalno le-
stev, sodelovali na mno-
gih občinskih in drugih
tekmovanjih ter pripravili
več konkretnih aktivnosti
v mesecu požarne varno-
sti. Izboljšal se je tudi
strokovni kader, katere-
mu posvečamo vso po-
trebno pozornost, saj mo-
raš za opravljanje s sodob-
nimi tehničnimi vozili in
ostalimi sredstvi imeti ve-
liko ustreznega znanja.
Razmišljamo že tudi
o ustanovitvi organizacij-
skega odbora, ki bo pri-
pravil slovesnost ob 110-
letnici našega društva, ki
bo prihodnje leto. Ob kon-
cu lanskega leta smo opra-
vili še tradicionalno akci-
jo, ko smo obiskali vse
družine z našimi koledarji
in lahko rečem, da so lju-
dje ob tej priložnosti
s svojimi prispevki še en-
krat dokazali, da cenijo
naše delo in našo organi-
zacijo. Prav njim se v ime-
nu društva za to pomoč
zahvaljujem in upam, da
bomo tudi letos ostali sku-
paj. Vsi pa se bomo trudi-
li. da bo čimmanjkrat za-
gorelo, če pa že bo, bomo
s skupno akcijo, znanjem
in tehniko hitro pogasili
ter zmanjšali morebitno
škodo.«
TV
Včasih se je drugače delalo
Devetdesetletnica Albina Javoršek Iz Celja je še vedno čila
In zdrava
Lani, pred tremi tedni je slavila visoki
jubilej; ob tem pa se je Albina Javoršek, ki
stanuje v krajevni skupnosti Slavko Šlan-
der v Celju, počutila vedro in veselem pri-
čakovanju sorodnikov, ki so jo ob tej prili-
ki obiskali.
Prijetno stanovanje, kjer stanuje Albina
s svojo sestro Franko, nas je s svojo toplino
takoj osvojilo. Polno je spominov na nekda-
nje čase, pomaga pa jih obuditi tudi Albina
sama.
»Oče je imel trgovino na Gomilskem in
tam sem se tudi jaz rodila. V družini nas je
bilo devet otrok, pa zdaj ni nobenega več na
domačiji. Od vseh živimo še štiri sestre, tri
smo kar v Celju, sicer pa imamo sorodnike
v Gradcu in Salzburgu.«
Z albumi v roki je postala v začetku zadr-
žana devetdesetletnica bolj zgovorna. »Bila
sem mlado dekle, polno pričakovanj in od-
pravila sem se v šole v Gradec in na Dunaj.
Tam sem dovršila najprej meščansko, potlej
trgovsko šolo in se med prvo svetovno voj-
no zaposlila na Dunaju. Leta 1917 pa sem
prišla domov in tudi jaz sem v času brezpo-
selnosti čakala na delo. Potlej sem se zapo-
sila kot knjigovodkinja v tovarni Metka
v Celu in tu ostala petnayst let. Upokojila
sem se pri šestinpetdesetih letih, a z delom
nisem prenehala. Še trikrat sem bila v Nem-
čiji, zaposlena seveda, zdaj pa uživam zaslu-
ženi pokoj.
Do nedavna sem za vsa slavja še sama
pripravljala kosila, letošnjega pa bomo
praznovali v gostilni. Preveč se nas bo zbra-
lo, saj še prostora ne bi bilo za vse. Sicer
sem vajena delati, saj včasih se je delalo
drugače, kot se dela zdaj. Ko sem delala
v Metki, ni bilo časa za malice, delalo se je
od jutra do večera, pa nič se nismo smele
v pisarni med sabo pogovarjati. Kaj hitro si
dobil delovno knjižico nazaj, če nisi delal
tako, kot je želel gospodar.«
In kdaj je prijetni Albini najlepše! Takrat,
ko se zberejo skupaj vse štiri živeče sestre.
To pa je vsako nedeljo, ko skupaj kosijo.
Sestra Franka znosi vse iz trgovine, Albina
pa za vse skuha. Obujmo spomine na dom,
delajo načrte, kaj bodo s skromnimi pokoj-
ninami kupile ali odšle celo na izlet. Na
kakšen krajši seveda, sgj v Savinjske Alpe,
kamor je Albina v mladosti zahajala, ne gre
več. Doživetja v njih so bila najlepša in če so
ostali tudi taki spomini, je v Albininem srcu
toplo.
ZDENKA STOPAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
mmm »a«
12. JANUAR 198(1
komentiramo
Tanke, a srebrne niti
Pravimo, daje kultura ena
sama, pa naj raste ali pada
v poklicnih ah pa v ljubitelj-
skih vrstah. Kakor tudi vsa
druga področja, je tudi kul-
tura vpeta v program dela, ki
ga v veliki meri kroji zlasti
dinar. A smeh bi reči, da
slednje bolj velja za progra-
me v poklicnih ustanovah in
da je v amaterizmu stvar
vendarle nekoliko drugačna,
pri čemer bosede amateri-
zem ne smemo jemati vslab-
šalnem pomenu, kar se, žal,
često dogaja.
Ko na začetku leta povpra-
šujemo za letnimi programi
društev, ki so pod okriljem
Zveze kulturnih organizacij
Celje, se leto za letom sooča-
mo z zanimivim fenomenom
elastičnosti in z nekakšno
naravno selekcijo v armadi
okoli 5000 kulturnih delav-
cev. Ti so združeni v 57 dru-
štvih, ki jim je bilo lani za
njihovo delo odmerjenih 110
milijonov dinarjev. V takš-
nem vrednostnem razmerju
pričakujejo kulturniki po-
moč za svoje delo tudi letos
in sicer po znanem ključu:
po rezultatih minulega dela
in predloženih programih
dela. S tem denarjem bo
očitno morala preživeti glas-
bena, gledališka, plesna, li-
kovna, literarna, filmska in
še kakšna druga ljubiteljska
dejavnost. Trdoživa, kakršna
je, in ji gre to šteti za odliko,
bo morala prenesti podraži-
tve elektrike, kurjave, in ne-
nehno rast drugih stroškov,
pa škripajoče stole v dvora-
nah, strehe dotrajanih kul-
turnih domov, ki puščajo, in
še vrsto drugih, nič več otro-
ških, ampak kroničnih bo-
lezni. Zato je v ljubiteljski
kulturi težko pisati progra-
me ali pa jih celo uokviriti.
Ti so marsikdaj odvisni od
danih pogojev dela in od
sposobnosti in zavzetosti
kulturnih delavcev v posa-
meznih društvih. Marsikje
znajo s prostovoljnimi delov-
nimi akcijami, konec koncev
je tudi to neke vrste kultura,
zakrpati streho domačega
kulturnega doma, priviti vi-
jake na škripajočih stolih in
namesto snažilke, ki bi jo bi-
lo potrebno plačati, sami po-
čistiti dvorano za svojimi go-
sti. Marsikje znajo tudi do-
datno pridobiti kakšen dinar
za svojo dejavnost in potem
sproti krojijo svoj program
dela. Fleksibilnosti je kultur-
ne delavce v ljubiteljskih vr-
stah naučil čas in tuje njiho-
va prednost, ki se zna obre-
stovati.
Zato pri Zvezi kulturnih
organizacij, če je že govora
o programih, le-teh zavestno
ne bodo krčili in klestili, ka-
kor se to piše v poklicnih vr-
stah, ampak bodo poskusili
krmariti in se prilagajati si-
tuaciji v kakršni se bodo pač
znašli. Resda bo to zahtevalo
novih moči in naporov, saj
osnovna nit, dvigniti ali vsaj
obdržati zdajšnjo raven,
ostßja. Pletivo bodo društva
v povezavi z Zvezo kulturnih
organizacij morala pač
ustvariti sama! Niti bodo
tanke, a srebrne.
MATEJA PODJED
Mozart tudi
v Titovem
Velenju
To, kar celjskim organi-
zatoijem glasbenih priredi-
tev uspeva le s težavo, ve-
lenjskim ne dela nobenih
preglavic. Razne prireditve
resne glasbe se tam vrstijo
druga za drugo in ni nak-
ljučje, da bo v tamk^šnji
dvorani Glasbene šole na-
stopil tudi novo ustanovlje-
ni ansambel »Sloveni-
cum«, ki bo pod vodstvom
Uroša Lajovica v nasled-
njih štirih letih predstavil
štiri tematske sklope
o Wolfgangu Amadeusu
Mozartu in njegovem času.
Ciklusi (po pet koncer-
tov) imajo naslove Mozart
in učitelji, Mozart in sodob-
niki, Mozart in nasprotniki
ter V počastitev Mozarta
(ob 200. obletnici smrti).
Razen omenjenega ansam-
bla bo nastopilo še več vo-
kalnih in inštrumentalnih
solistov ter APZ France
Prešeren iz Kranja.
Prvi koncert bo v Tito-
vem Velenju že to soboto
ob 19.30 uri. Na sporedu
bodo dela Mozarta in nje-
govega očeta, kot prvega
učitelja. Kot solist na tro-
benti bo nastopil tudi Stan-
ko Arnold. Vstopnice za ta
zanimiv koncert so v pro-
daji v Glasbeni šoli v Tito-
vem Velenju in uro pred
koncertom.
Gala aii ozvezdje ijubezni
Svojevrstni teater zagrebškega Igralca Gorana Matoviča
v Celju
Goran Matovič je igralec
brez matičnega teatra, ki je
prepričan, da so za predsta-
vo potrebni samo tekst,
igralec in gledalec. To do-
kazuje s samosvojo monolo-
ško spretnostjo, ki pred-
stavlja samostojen dramski
dogodek.
Iz njegovega repertoarja (v
katerem se pojavlja kot sce-
narist, režiser in igralec) po-
sebej izstopajo predstave
»Klofuta javnemu okusu«,
monološka skica po motivih
iz življenja in dela Vladimir-
ja Majakovskega, »Molčanja,
samote, procesi...«, dramski
kolaž iz polemičnih spisov
Miroslava Krleže in »Sanje
in norost«, scenski portret
Tina Ujeviča.
Tudi v predstavi »Gala«
gre za dramski kolaž, scen-
ski portret o ljubezni, inspi-
riran z motivi iz življenja Sal-
vadoija Dalija, Paula Eluar-
da in njune velike ljubezni
Jelene Dimitrovne Diakono-
ve-Gale. Leta 1917 seje fran-
coski nadrealistični pesnik
Paul Eluard poročil z Rusi-
njo Jeleno Dimitrovno Dia-
konovo, ki jo je spoznal pred
leti v švicarskem sanatoriju
in jo je imenoval Gala. Njej
je posvečena ljubezenska
poezija njegove zgodnje faze,
zbrana predvsem v zbirkah
Prestolnica bolečine (1926)
in Ljubezen Poezija (1929),
močno pa odmeva tudi
v kasnejših zbirkah. Obstaja
pa tudi podatek, daje Eluard
Gali vse do smrti pisal strast-
na ljubezenska pisma.
Leta 1929 Gala in. Eluard
skupaj odpotujeta v Španijo,
kjer obiščeta Salvadorja Da-
lija, zaradi katerega Gala
Eluarda za vedno zapusti.
Tudi za Dalija je bila Gala
pravo odkritje: v njej je našel
lik ženske iz domišljije, pri-
jateljico iz sanjarij svojega
otroštva in Gala postane nje-
gova velika inspiracija in op-
sesija.
Ljubezenski odnosi Gale,
Eluarda in Dalija so vseka-
kor daleč od banalnega za-
konskega trikotnika. Kroni-
ki škandalov pripada edino-
le podatek, da je mladi špan-
ski slikar Salvador Dali pole-
ti usodnega leta 1929 prevzel
Paulu Eluardu ženo Galo.
Vse ostalo je mit. Mit, v kate-
rega je Dah vgradil boljši del
svojega ekscentričnega geni-
ja, mit po katerem je Gala
angel ustvarjanja in uniče.
nja, edinstvena in edina, mit
s katerim sta Eluard in Dalj
Ljubezen dvignila na nivo
kreacije.
Na osnovi obširnega doku.,
mentarnega gradiva je Go-
ran Matovič skomponiral
igro o LJUBEZNI, kater?
namen ni dokumentarna re-i
konstrukcija, temveč sva;
bodna scenska transpozicija,,
ki naj določi naš odnos do'
ljubezni. Montaža različnih
odlomkov, za kakršno se je
odločil Matovič, nima ilu-
strativnih pretenzij, niti na-
rativnih obveznosti. Teži edi-
no k jedrnatosti, svojevrstni
geometriji odnosov, ljubezni
v kateri se primarno zrcalijo
individualne človeška uso-
de. Tako je lahko Matovič
prevzel različni, a komple-
mentarni vlogi Dalija in Elu-
arda, razumevajoč jih brez
pretiranega psihologiziranja
kot pozitiv in negativ, sonce
in mesec ali osvetljeno in
temno stran v Galini galak-
siji.
»Galo« si lahko ogledate
danes, 12. januarja ob 19.30
v Narodnem domu. n.Š.
Črni križ pri Hrastovcu
Prvi ponatis popularne zgodovinske povesti
črni križ pri Hrastovcu
- tako se glasi naslov zgodo-
vinske povesti, ki je prvič
in zadnjič doslej izšla že le-
ta 1928 pri Cirilovi knjižni-
ci v Mariboru.
Njen avtor Ožbe Ilaunig,
sodnik pri Sv. Lenartu v Slo-
venskih goricah, je v njej po-
pisal tragično ljubezen iz 17.
stoletja, ko sta se na skrivaj
poročila Friderik Herberste-
in z gradu Hrastovec in Aga-
ta Nürenberger z bližnje
graščine Štralek. Ljubezen
naposled uniči Friderikova
mati, baronica Margareta, ki
ima glede poroke svojega
plemiškega sina drugačne
račune. Po njenem mnenju
teče po Agatinih žilah pre-
malo plava kri, zato jo da
- ko je Friderik na Ogrskem,
kjer se bori proti Turku - ob-
tožiti čarovništva in jo obgla-
vijo.
Črni križ pri Hrastovcu ni
samo melodrama, ki precej
spominja na Veroniko Dese-
niško in deloma tudi na Mi-
klovo Zalo, marveč je drago-
cen prispevek k poznavanju
zgodovine, etnologije, geo-
grafije, verskega življenja in
drugih značilnosti osrednje-
ga dela Slovenskih goric. Ož-
be Ilaunig, ki je sicer bil ro-
jen na današnjem avstrij-
skem Koroškem in je umrl
leta 1945, je napisal še druge
zgodovinske povesti in štu-
dije, ki pa doslej še niso bile
objavljene.
Sedaj so se pri turistični
agenciji Klopotec v Lenartu,
ki deluje v okviru tamkajš-
njega AgrokoYnbinata, odlo-
čili, da zgodovinsko povest
Črni križ pri Hrastovcu zno-
va ponatisnejo. Zato, ker si
to zasluži zavoljo svojega
prostora v tej zvrsti sloven-
skega slovstva, zato, ker
bralci po knjigi v knjižnicah
in drugje kar naprej povpra-
šujejo, nenazadnje pa tudi
zato, ker je povest kot na-
lašč, da pripomore k zaokro-
žitvi podobe mladega lenar-
škega turizma.	z. B.
Spet obrambni jarek ob grajskih zidovih
v Ollmju nov poseg, tokrat z dvojnim namenom
o obnovitvenih delih na kompleksu
renesančnega gradu oziroma nekdanje-
ga pavlinskega samostana z lekarno in
1710. leta dokončano cerkvijo, v kateri
je pel svojo novo mašo Anton Martin
Slomšek, smo že večkrat poročali. Ob
koncu prejšnjega leta pa tudi že v tem
novem, se strokovnjaki za varstvo kul-
turne dediščine ukvarjajo s temeljitimi
sanacijskimi posegi, ki po svoje pome-
nijo tudi novost v dosedanjih pristopih
in metodah dela.
Namreč, že dalj časa je bilo znano, daje
celoten stavbni kompleks gradu in cerk-
ve na zelo vlažnem terenu, kar so potrdile
tudi zadnje trditve in odkopavanja terena
tik ob grajskih stenah. Potrjene so bile
dosedanje domneve, daje bil okoli gradu
obrambni jarek, seveda poln vode, in da
stavbna celota stoji dobesedno na vodnih
izvirih. In dokler je obrambni jarek bil
takšen kot pač mora biti, v svoji funkciji,
je bilo vse v redu. Ko pa so ga, najverjet-
neje po dokončanju cerkve po letu 1710,
zasuli, so pričeli zidovi vleči nase vso
vlago, ta pa je v vseh poznejših obnovi-
tvenih prizadevanjih povzročala veliko
škodo. Tako so se tudi na obnovljeni fa-
sadi pričeli pojavljati znaki propadanja.
O tem, kdaj natančno so jarek zasuli, ni
podatkov. Ko je bila dokončana cerkev
in ko se je graščina spremenila v samo-
stan, je tudi obrambna funkcija vodnega
jarka ugasnila. Danes se stroka po bese-
dah Bogdana Badovinca iz celjskega Za-
voda za varstvo naravne in kulturne de-
diščine ravna po Vischerjevi upodobitvi
iz leta 1681, ki je edina ohranjena starejša
upodobitev Olimja.
Sedarya dela pomenijo sanacijo obsto-
ječega stanja in to v najbolj temeljiti obli-
ki. Odkopan je že lep del obrambnega
jarka pred samim vhodom v nekdanjo
graščino, ki nosi na portalu častitljivo
letnico 1550. Tako bo jarek ponovno do-
bil svojo nekdanjo podobo in s tem svojo
zgodovinsko pričevalnost in vlaga se ne
bo več vzpenjala po zidovih. Odkopali so
tudi nasutje v stolpu, kjer je lekarna in
bodo njeno notranjost zaščitili po ena-
kem postopku. Z dvoriščne strani bodo
ob zidu naredili kinete in izolirali stene.
Tako bo dokončno sanirana stavbna sub-
stanca, kar pa je tudi pogoj za uspešno
sanacijo fasade, oziroma njen obstoj.
Sicer pa v Olirmu ne bo ostalo le pri tej
obliki sanacije. Že dosedanji napori, ki
jih je vlagala cerkev v obnovo baročnega
sakralnega objekta, predvsem pa priza-
devanja Spominskega parka Trebče in
Izvršnega sveta občine Šmarje pri Jel-
šah, so že obrodili nekaj trdnejših sadov.
Najpomembnejši je dogovor o nadaljnji
razvojni smeri tega kompleksa. V izdela-
vi je notranja oprema za lekarno, ki bo
predstavljena v vsem svojem sijaju, obi-
skovalcem bo na voljo informacijska pi-
sarna, slovenska farmacevstka industrija
se vključuje v projekt predstavitve naše-
ga zdravilstva, s sodelovanjem maribor-
ske škofije pa bodo dokončno uredili
spominske prostore posvečene življenju
in delu Antona Martina Slomška, škofa
in prosvetitelja, tako, da bo njegovo delo
predstavljeno v celoti.
Tako bi postalo urejeno Olimje (lepo bi
bilo, če bi temu sledil celoten kr^ z do-
slednejšim spoštovanjem izvajanja pro-
storskega načrta) pomemben sestavni
del vedno bolj ambicioznega Obsotelja in
Kozjanskega, tudi z Rogaško Slatino
v pretoku turistov, ki jim lahko ponudijo
naši kr^i ob namenskih objektih tudi
naravno in kulturno dediščino v zahtev-
nejši obhki in za višjo ceno kot doslej.
Zamisliti bi se morali ob podatku, da
letno obišče Olimje 15.000 turistov, od
tega dve tretjini iz tujine; pa je tisto, kar
lahko danes tam vidijo, bore malo v pri-
merjavi z vsem, kar bodo lahko videli, ko
bo celoten projekt tako vsebinsko kot
organizacijsko zaključen. Zadnji čas je
že, da postane tudi kulturna dediščina
sestavni del ekonomskih odnosov, tudi
v obliki posrednega izvoza.
DRAGO MEDVED
Nekdanji vodni obrambni jarek bo spet
v funkciji: stavbo bo varoval pred vla-
go pa še sebe bo razkazoval v svoji zgo-
dovinski vlogi. Foto: D.M.
VIDEOPAKABA
PLESNA AKADEMIJA
*★
VIDEO KLUB CELJE ★★ CANKARJEVA 13
Igrajo: Tony Fields, Galyn Gorg, Eliska Krupka
Režija: Ted Mather
Naslov originala: Dance Akademy ★ Italija 1987 ★ zabavni
Film Plesna akademija n^
bi nadaljeval serijo filmskih
uspešnic na temo, ki obrav-
nava svet plesa: Flashdance,
Footloose in Dirty Dancing
- prva dva smo že imeh prili-
ko videti v naših kinemato-
grafih, zadnjega že uspešno
predvajajo v Ljubljani, do-
stopen pa je tudi v Video
klubu na Cankaijevi ulici
v Celju. Zgodba filma je tri-
vialna in bolj ali manj za lase
privlečena, dialogi dolgočas-
ni in mestoma stupidni, tam
kjer hoče biti smešen se
osmeši; edino kar še daje fil-
mu »gledljivost« je glasba in
predvsem ples Tonyja Field-
sa (zaslovel s filmom A Cho-
rus Line). Film je tako po re-
žijski kot po igralski in glas-
beni plati pod nivojem zgo-
raj omenjenih filmov. Zgrad-
ba filmskega dogajanja je si-
cer nekoliko drugačna, ven-
dar še vedno močno naslo-
njena na, zgradbo klasičnega
filma na to temo - »Ali That
Jazz« (Ta vražji jazz) -, s tem
da se s slednjim seveda
sploh ne more primeijati, sžO
ta velja tako ah drugače za
paradigmo.
In ker znajo dobri distribu-
teiji prodati tudi platno za
svilo, je film nizkega prora-
čuna krepko izplačal investi-
cijo.
TRIJE MOŽJE IN OTROK- (3 Men & a Baby) - komedija - (594)
- ★★★★
Izvrstna komedija nam prikazuje tri neporočene moške, sosta^
novalce, ki lepega dne najdejo pred svojimi vrati dojenčka. KcO
zd^? Kako ga previti, nahraniti, uspavati? Kdo ga bo pazil? Iz
odgovorov na ta vprašanja nastaja vrsta komičnih situacij i^}
dokcO zabavna zgodba. Tema filma je sicer stara - poznamo vsa)
še tri filme, ki se jo lotev^o - vendar pa ji je vdahnjeno veliko
duha sodobnega ameriškega človeka, tako da je film, kljub
žanru, reprezentativen. Sicer pa je povsem mogoče, da se bodo
feministke ob njem zgolj namrdnile.
RIBA IMENOVANA VANDA - (A Fish Called Wanda) - kome-
dija - (593) - ★★★
Še ena komedija, ki se ji Američani bolj smejijo kot pa si
zasluži. Za kontinentalen odnos do smeha je bil film »neupravi-
čeno« nekcu tednov med ncObolj gledanimi filmi v Ameriki.
DOGODIVŠČINE RABINA JAKOBA - (Les Adventures de
Rabbi Jacob) - gl. vloga Louis de Funes - komedija - (592)
- ★★★
Francoski humor je seveda nekaj povsem drugega. Tipičen
reprezentant le tega je Louis de Funes, klovn francoskega filma,
vedno srborit, spakljiv, pa vendar šarmantno komičen.
GOSPOD DOLAR - (Mr. Billion) - komedija - (591) -
Terence Hill, tokrat brez Bud Spencerja, v stari maniri odigra
preprostega človeka, ki nepričakovano podeduje pravo boga-
stvo. Sicer pa ni film niti posebno duhovit niti posebno domi-
selni.
DOBRI, SLABI IN ZLI - (The Good, the Bad and the Ugly) - gl-
vloga Clint Eastwood - vestern - (590) -
Eden boljših vestem filmov, ki si ga je vredno še enkrat
ogledati.
12. JANUAR 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Rogaška uspešno v bran tuli konkurenci
Dobra polovica prihodka s prodajo na tujem trgu__
Kljub temu, da so v Zdra-
vilišču Rogaška Slatina la-
ni dobro delali, bodo po
zaključnem računu komaj-
da pokrili stroške. Izgube
torej ne bo, kar pa je dokaj
klavrna tolažba ob dejstvu,
da je bilo lani v Rogaški
Slatini kar 21 odstotkov več
tujcev kot predlani, da so
zabeležili za 21 odstotkov
več nočitev in da je tuji gost
poprečno porabil v Zdravi-
lišču okoli 100 mark
dnevno.
Eden od »krivcev« za fi-
nančni primanjkljaj je doma-
či gost, tisti, ki je bil nekoč
samoplačnik, in tisti, ki mu
je njega dni zdravljenje del-
no omogočila njegova občin-
ska zdravstvena skupnost.
Domačih gostov je bilo lani
za 2 odstotka manj kot leto
poprej, število nočitev le-teh
pa se je zmanjšalo za 8 od-
stotkov.
Izpad domačih gostov so
v Zdravihšču Rogaška Slati-
na uspešno nadoknadili z zu-
nanjetrgovinsko dejavnost-
jo. Ocenjujejo, da bo delež
celotnega prihodka na tujem
trgu v letu 1988 znašal
v Zdravihški dejavnosti 55
odstotkov (predlani 45), na
ravni delovne organizacije
pa bo celotni prihodek na tu-
jem trgu 32 odstotkov (pred-
lani 25). To povečanje je zla-
sti razveseljivo ob dejstvu,
da je jugoslovanski turizem
lani skorajda povsem izgubil
nekdanji ugled, realnim oce-
nam jugoslovanskega druž-
benoekonomskega in poli-
tičnega trenutka pa so se pri-
družile še lažne informacije,
tuja propaganda, ki je znala
takšne informacije izkoristiti
sebi v prid. Vsem navkljub
pa so v Rogaški Slatini znah
privabiti tujce, zato se lahko
upravičeno sprašujejo, ko-
likšen bi bil porast števila tu-
jih gostov v primeru, ko bi
bila turistična tuja konku-
renca vsaj malce bolj lojalna.
Eden glavnih razlogov za
relativno slab finančni rezul-
tat so stroški, ki rastejo brez
vsakršne kontrole, tako da
nad njimi sploh ni možen
pregled.
Na poslovanje pa je lani
vplivala tudi pestra investi-
cijska dejavnost, zlasti v raz-
širitev izvenpenzionske po-
nudbe. Te naložbe so začeli
z lastnimi viri v prepričanju,
da bodo le-te nadomestili
s prodajo obveznic, kar jim
je koncem leta tudi uspelo.
Poseben problem je pro-
daja mineralne vode v te-
meljni organizaciji Polnilni-
ca. Na tujem trgu so se na-
mreč sistematično lotili akci-
je, da steklenice iz Rogaške
Slatine izrinejo s trga. Naj-
prej so bili problemi z Av-
strijci, ki so enostavno pre-
povedali prodajo Donata
v trgovinah in ga je bilo mo-
goče najti le v lekarnah. Po-
dobno seje dogajalo na itali-
janskem trgu, kjer je tam-
kajšnja birokracija prav tako
našla način, da je lahko za-
časno prepovedala uvoz
zdravilne mineralne vode
Donat Mg. Jeseni so se zade-
ve pri obeh sosedah uredile.
Kljub temu je bila lanska
prodaja Donata na tuje za 41
odstotkov večja od predlan-
ske, več pa so na tujem pro-
dali tudi namizne mineralne
vode Rogaška in Trimvita.
Za desetino manjša kot
predlani pa je bila prodaja
mineralnih vod na domačem
trgu, ne v Sloveniji, ampak
v drugih republikah. V tem
primeru ni mogoče govoriti
o kakšnih nacionalističnih
vidikih, ampak je za izpad
preprosto »kriva« kupna
moč prebivalstva.
MARJELA AGREŽ
KonllškI gostinci so večji
optimisti kot načrtovalci
Za zdraviliški turizem v konjiški občini
v gostinsko turistični de-
javnosti želijo v tem letu
v konjiški občini dvigniti
predvsem kakovost ponud-
be. Turistično dejavnost, so
zapisali v usmeritvah za le-
tos, pa bo potrebno bolj po-
vezati z ostalimi dejavnost-
mi, zlasti obrtjo, trgovino
in kmetijstvom.
Ob koncu leta pa bodo tu-
ristično ponudbo dopolnili
tudi z zdravihškim turiz-
mom in tako za turizem še
bolj izkoristili naravne dano-
sti. Ena izmed letošnjih ob-
vez v turizmu konjiške obči-
ne je tudi ohranitev števila
gostov in nočitev na ravni iz
minulega leta, ko so zabele-
žili 110 tisoč nočitev. Gostin-
ski in turistični delavci v ob-
čini pa so bolj optimistični
od načrtovalcev letošnjega
turizma, saj predvidevajo za
polovico več gostov in noči-
tev kot lani.
Turizem dobiva v konjiški
občini pravo mesto in velja-
vo tudi v programih in letnih
usmeritvah, pa tudi v dolgo-
ročnih načrtih razvoja. Tre-
nutno je najbolj aktualen
podpis samoupravnega spo-
razuma za štiriodstotno
združevanje sredstev za
zdraviliški turizem, ki naj bi
vzcvetel v Zrečah. Sporazum
je doslej podpisalo 48 odstot-
kov podpisnikov iz združe-
nega dela, da ga bo mogoče
začeti uresničevati, pa ga
mora podpisati vsaj polovi-
ca. Pričakujejo, da se bo
v kratkem za ta korak oziro-
ma za podpis odločil tudi
Konus.
Ko v konjiški občini govo-
rijo o turizmu, se zavedajo,
da je za razvoj potrebno zla-
sti izobraževanje kadrov, saj
prav od njih zavisi kakovost
ponudbe, ki so jo postavili
v prve resolucij ske vrste. Tu-
rizem v konjiški občini je
namreč še mlad in od tod iz-
vira tudi marsikatera napa-
ka. Zato v okviru Delavske
univerze Slovenske Konjice
načrtujejo poseben oddelek
turistično gostinske šole
v Zrečah, ki naj bi bila kov-
nica bodočih dobrih kadrov
v turizmu in gostinstvu ko-
njiške občine.
MATEJA PODJED
Referendum za odcepitev laške
»Savinje« je uspel
v »Savinji«, zd^ že bivšem tozdu celjskega Gostin-
skega podjetja so imeli 29. decembra lani referendum za
odcepitev. Večina delavcev (91 odstotkov) je glasovala
za odcepitev, le eden pa je bil proti.
Dejansko je torej Savmja že samostojna delovna organiza-
cija, glede na zakonodajo pa bodo lahko vse formalnosti
opravili prihodnji mesec, ko poteče rok za pritožbe. Tako
n^ bi se Savinja po 31. januaiju vpisala v register delovnih
organizacij kot »Turistično-gostinska delovna organizacija
Savinja Laško«.
Za tem bodo imeli predvidoma še en referendum, na
katerem bodo delavci odločali o vključitvi v Sozd Merx.
Savinja naj bi namreč še naprej delala v okviru tega Sozda.
Sicer pa je Savinja poravnala vse obveznosti do bivšega
matičnega podjetja, likvidnostne kredite pa so prenesli na
Merxovo interno banko. Upajo, da izgub iz tekočega
poslovanja ne bo, če pa se bodo ob zaključnem računu le
pokazale (predvsem na račun precejšnjih sredstev, ki so
jih vložili v vzdrževanje nekaterih že zelo zanemarjenih
gostinskih lokalov), pa račun^o na pomoč laškega gospo-
darstva. Gre le za premostitev trenutnih težav, s^ letos
izgub ne bi smelo biti, trdi direktorica Savinje Zora Koren.
S.Š.
r
Slab začetek, konec dober
v Lučah se je lanska turi-
stična sezona začela nepri-
čakovano slabo. Po slabem
začetku se je stanje popra-
vilo, tako da so v vsem letu
zabeležili več kot 2500 noči-
tev. To je približno toliko
kot v zadnjih letih. Od leta
1987 pa žal opažajo upada-
nje nočitev inozemskih go-
stov,
V letu 1988 so v Lučah od-
prli kmečki penzion Franca
Speha v Krnici s 6 do 8 ležiš-
či. Pri Špehu oddajajo apart-
maje prve kategorije s pol-
penzionom. V letu 1988 je
odprla za goste zasebne sobe
z zajtrkom Ana Funtek v Lu-
čah. Funtkova nudi 10 do 12
ležišč vseh treh kategorij, go-
stom pa je na razpolago tudi
kuhinja. Ker v Lučah nimajo
vlečnice, so brez zimskega
turizma. Tako imajo trenut-
no mrtvo sezono. Za novolet-
ne praznike so bili vsi kmeč-
ki penzioni polno zasedeni,
zasebne sobe v vasi pa so bi-
le zasedene toliko, kolikor
hrane so lahko ponudili, za-
radi silvestrovanja, v penzi-
onu Raduha. V Lučah so za-
dovoljni z uspelo poletno
prireditvijo Lučki dan, tako
glede organizacije, kot tudi
zaradi izkupička, ki je edini
pravi vir dohodka Turistič-
nega društva. Tudi v Lučah
ostane od turistične takse ze-
lo malo.
BRANE JERANKO
Do Treh žebljev
Spominski pohod po poteh Pohorskega bataljona, ki
ga je v nedeljo pripravilo planinsko društvo Zreče, se
je v lepem vremenu končal s spominsko slovesnostjo
pri Treh žebljih.
Letošnjega pohoda izpred hotela Planja na Rogli do
Osankarice se je udeležilo 550 planincev iz 30 sloven-
skih planinskih društev. Kot gostje pa so bili med
pohodniki tudi člani planinskega društva Železar iz
Zagreba in Sarajeva.
Na zaključni slovesnosti, ki je bila v hotelu Dobrava
v Zrečah, so lanskim in letošnjim planincem, ki imajo
za seboj deset pohodov, podelih spominske plakete.
Tehjebilo31.	jyjp
Planinci so velik
turistični ponudnik
V	Zgornji Savii^ski doli-
ni obnavljajo ali gradijo
več planinskih postojank.
V letu 1988 so tudi tu zabele-
žili upad prometa. Pozimi
im^o odprte planinske po-
stojanke Mozirsko kočo na
Golteh, planinski dom v Lo-
garski dolini in Dom na Me-
nini.
V	občini Mozirje je 14 pla-
ninskih postojank, ki so ve-
činoma primerno urejene.
Na Grohotu gradijo novo
planinsko kočo, ki jo sicer
upravljajo planinci iz Meži-
ce. Menijo, da bo dokončana
še letos. Staro kočo je nam-
reč odnesel plaz, zato gradijo
novo nekoliko niže, na var-
nem mestu. Frischaufov
dom na Okrešlju, s katerim
upravljajo celjski planinci,
bo dokončno obnovljen le-
tos. Ljubenci pa na Travniku
povečujejo Antejev bivak na
Slovenski planinski trans-
verzah. Razdalja od Smre-
kovca do Raduhe je v sla-
bem vremenu predolga, zato
so se odločih v letu 1990 od-
preti povečan Antejev bivak.
Zmogljivosti bodo povečali
s sedanjih 4 na 16 ležišč. Bi-
vak je na dobro obiskanem
odseku planinske poti.
Vzrok upada prometa
v planinskih postojankah je,
menijo v Zgornji Savinjski
dolini, zaradi padca življenj-
skega standarda, saj planinci
vse bolj prinašajo hrano in
pijačo kar s seboj. Martin
Aubreht z Zveze telesno kul-
turnih organizacij občine
Mozirje meni, da se morajo
kar najtesneje povezovati
z drugimi oblikami turizma.
V 14 planinskih postojankah
v Zgornji Savinjski dolini je
kar 650 ležišč, v planinah pa
je še 16,lovskih koč z 160
ležišči. »Če seštejemo zmog-
ljivosti planincev in lovcev,
smo v občini v bistvu največ-
ji turistični ponudniki.«
V zimskem času je najbolj
obiskana Mozirska koča na
Golteh, ki je odprta vse leto.
Odprt je tudi dom v Logar-
ski dolini. Konec tedna je
odprt tudi dom na Menini,
z izrednimi smučarskimi te-
reni za turno smuko na Vi-
vodniku. Druge planinske
postojanke odprejo občasno,
po predhodni najavi večjih
skupin.
BRANE JERANKO
Ljubi kruhek
Učenci osnovne šole
na Stranicah se odliku-
jejo po številnih inte-
resnih dejavnostih, ki
jih znajo povezati tudi
s šegami in navadami
v domačem kraju.
Ena takih prireditev
bo turistični večer z na-
slovom Ljubi kruhek, ki
ga za v soboto ob 18. uri
v domu kulture priprav-
ljajo mladi člani turistič-
nega krožka šole.
Z besedo in pesmijo
ter prikazom starih
kmečkih opravil bodo
predstavili setev, žetev,
mlačev in pripravili tudi
razstavo kruha. Da bi se
mladi še kaj naučili, so
medse povabili kmete,
muzikante in druge vaš-
čane, ki bodo obogatili
prireditev v novem do-
mu kulture.
MP
Medobčinski odbor
v Titovem Velenju
Velenjski planinci bodo
letos praznovali 40-letnico
društva. Zato je vzdušje
v društvu delovno. V Titovo
Velenje bodo za nadaljnji
dve leti prenesli iz Celja se-
dež medobčinskega odbora.
Decembrsko planinsko šo-
lo na Paškem Kozjaku je obi-
skovalo rekordno število
- 34 pionirjev, ki so vsi opra-
vili izpit. Praktični preizkus
bodo imeh na izletu na Celj-
sko kočo čez Hudičev gra-
ben. Med počitnicami bodo
priredili za šolarje planinske
izlete, ki jih bodo vodili mla-
dinski vodniki.
V soboto bo v Namini re-
stavraciji v Titovem Velenju
planinski ples, planinci pa so
se naplesah tudi že na 1. pla-
ninskem plesu v Šentilju.
V	občinski dvorani bodo 10.
februarja priredili predava-
nje o Tibetu in Nepalu. Alpi-
nisti v društvu se ukvarjajo
z novo športno disciphno,
s skoki z vrhov s padalom.
V	velenjskem planinskem
društvu je delavnih približ-
no sto planinskih aktivistov,
društvo pa je lani imelo 2544
članov. Letos želijo pridobiti
še nove. Letošnja članarina
je za odrasle 10 tisoč din, za
mladince 5 tisoč, za pionirje
pa 3 tisoč. V planinski pisar-
ni, ki je odprta vsak torek in
četrtek od 17. do 19. ure, pla-
ninske znamkice že imajo.
JULIJANA HOČEVAR
V krajevni skupnosti Ljubno bi
radi imeli bazen s toplo vodo
če se bo zamisel uresniči-
la, bodo v krajevni skupno-
sti Ljubno dobili bazen s to-
plo vodo, dve teniški igriš-
či, za nameček pa še zimsko
naravno drsališče.
Na seji ljubenskega Turi-
stičnega društva so sprejeli
pobudo, da bodo v mozirski
občini naročili raziskavo
o možnosti za izgradnjo ba-
zena s toplo vodo. V Okonini
je naravni vrelev s toplo vo-
do, ki bi ga, kot kaže, lahko
izkoristili v rekreativno turi-
stične namene.
Društvo je sofinanciralo
tudi sredstva za nabavo ka-
bla, tako da so na Ljubnem
pred prazniki dokončali dela
z osvetlitvijo obeh Ijuben-
skih cerkva. Panoramsko
karto Ljubnega so že naročili
in jo nameravsgo postaviti,
verjetno v obliki kozolca,
marca.
V Vrbju bo zasebnik zgra-
dil dve tenišjci igrišči, pozimi
pa namerava imeti naravno
drsališče. Pogodba med za-
sebnikom in krcgevno skup-
nostjo je že sklenjena.
BJ
10. STRAN - NOVI TEDNIK
mmm »a«
12. JANUAR 198(1
Kmetov dinar ni nič manj
vreden Icot denar drugih
Savinjski hmeUarskI dinar poslej v blagajnah
temeljnih zadružnih organizacij
Izplačilo hmelja je konec leta po-
stalo jabolko spora med Hranilno
kreditno službo Hmezada in Kmetij-
sko zadrugo Savinjska dolina. Vsa le-
ta je namreč izplačilo, in to nikdar ni
bilo malo denarja, teklo preko Hme-
zadove Hranilno kreditne službe. Ob
letošnjem izplačilu hmelja konec de-
cembra pa so hmeljarji v Savinjski
dolini dobili nove obračunske knjige,
v katerih je vpisano dobroimetje. De-
nar so kmetje lahko dvignili takoj na
blagajnah temeljnih zadružnih orga-
nizacij, lahko pa so ga pustili v za-
drugi, kjer zdaj znesek vsakega osem-
najstega v mesecu revalorizirajo in
avtomatsko pripišejo obresti.
Zakaj so se v Kmetijski zadrugi Sa-
vinjska doUna odločih za ta korak, nad
katerim v Hranilno kreditni službi ni-
so najbolj navdušeni? Direktor zadru-
ge Vlado Kralj je odločitev takole ko-
mentiral: »S hmeljarji imamo sklenje-
ne pogodbe in po določilih pogodb
smo morah hmelj izplačati do 20. de-
cembra lani. Do tega datuma je bil
hmelj v glavnem prodan, ne pa tudi
plačan. Denarja za izplačilo hmelja ni
bilo, vedno si ga je bilo treba izposoja-
ti. Kakšno ceno ima kapital, vemo.
Člani zadužnega sveta in hmeljarskega
odbora so sklenili, da do 20. decembra
izplačilo hmelja mora biti in sicer po
ceni, ki jo je priznal Hmezad Export-
Import. Z novim načinom izplačeva-
nja smo v bistvu prešli na samofinan-
ciranje hmeljarstva.«
Dosedanji način izplačevanja je imel
po mnenju kmetov kar nekaj slabosti.
Najbolj pa je hmeljarje jezilo dejstvo,
da so v Hranilno kreditni službi neka-
terim članicam, na primer Agrini, nje-
nim delavcem in obrtnikom, priznali
revalorizacijsko stopnjo, kmetov de-
nar pa tega očitno ni bil vreden. Tudi
stroški poslovanja so bili v Hranilno
kreditni službi višji, kot bodo v zadru-
gi; znašaU bodo približno en odstotek.
>'Po našem mnenju.« je ocenil direk-
tor Kmetijske zadruge, »bo samofi-
nanciranje hmeljarske dejavnosti po-
magalo pri njenem razvoju. Kolikor
vem, so kmetje zadovoljni. Še vedno
pa preko Hranilno kreditne službe iz-
plačujemo mleko, meso in druge pro-
izvode. V kolikor se stvari ne bodo
uredile, je naš dolgoročni cilj ustanovi-
tev lastne hranilno kreditne službe,
kjer bi vse panoge obravnavali enako.
Nikakor ne napadamo in ne razbijamo
Hranilno kreditno službo, novi način
izplačila je le poslovna odločitev v in-
teresu hmeljarjev. Kolikor vem, razmi-
šljajo o podobnih ukrepih tudi v Šmar-
ju. Ce pa bodo pogoji v Hranilno kre-
ditni službi boljši, bomo denar spet
usmerjali tja, kot doslej.«
Zagotovo kmetov dinar ni prav nič
manj vreden kot denar obrtnikov ali
kogarkoli drugega in če se kmetje pač
ne spoznajo toliko na razne velike in
male bančne r-je (le kdo pa se), še tudi
ni rečeno, da jim lahko težko prisluže-
ni denar obrestujejo tako, kot se pač
nekomu izidejo računi.
Odločitev zadruge savinjski hme-
ljarji, vsaj kot je slišati doslej, pozdrav-
ljajo. Vedeti pa je treba, da ima tudi
zadruga svojo računico z obračanjem
denarja. No, ampak dokler bo volk sit
in koza cela, je tudi prav.
IRENA BAŠA
Višje odicupne cene
mieiia in mesa
Prvega januarja so pove-
čali odkupne cene mleka,
od minulega ponedeljka pa
so v Celjski mesni industri-
ji višje tudi odkupne cene
živine.
Prej so odkupne cene mle-
ka znašale okrog 640 dinar-
jev za hter oddanega mleka
s 3,6-odstotno tolščo. V Slo-
veniji so kmetje zadnja dva
meseca dobili po 750 dinar-
jev za liter oddanega mleka.
Denar za to razliko je prispe-
vala republiška samouprav-
na interesna skupnost za po-
speševanje proizvodnje hra-
ne z namenom, da ne bi pri-
delovalci mleka povsem
obupali.
In kakšne so odkupne ce-
ne po novem letu? Za liter
oddanega mleka s tolščo 3,6
odstotka bodo kmetje dobili
980 dinarjev, še posebej pa
dodatek za kakovost. Cene
konzumnega mleka v trgovi-
nah ostajajo enake kot do.
slej, čeprav so jih v Mlekarni
v Arji vasi nameravali povi;
šati na 1600 do 1700 dinarjev
za liter mleka. Povišanja cen
niso odobrili; namesto višjih
cen bodo v Mlekarni še dva
meseca prejemali zvezne
kompenzacije.	j
Od ponedeljka dalje pa so
v Celjski mesni industriji višje
tudi odkupne cene živine. Pov.
prečno so cene višje za 12 od.;
stotkov. Za kilogram junčjega
mesa bodo rejci dobili okrog
13.000 dinarjev.
Skok cen se torej nadaljuje.
Še pred dobre pol leta so se
v kmečki zvezi zavzemali, da
bi rejci dobili za kilogram me-
sa 4000 dinarjev. Danes je cena
dvakrat višja, skupaj z odkup-'
nimi cenami pa bezljajo v vrto- ^
glave višine tudi cene krmil, f
gnojil, elektrike in še bi lahko '
naštevali. Sicer pa - spet je ne-
k^ slišati o zamrznitvi cen.
IRENA BAŠA
Sicoraj ves hmeij
je prvovrsten
S seje zadružnega sveta TZO Tabor
Pred zaključkom leta so
v TZO Tabor v žalski občini
sklicali sejo zadružnega
sveta. Ocenili so proizvod-
njo v minulem letu, sprego-
vorili o trenutnih razmerah
in letošnjih načrtih.
Taborčani so lani oddali
v zbiralnice 440.000 htrov
mleka. Odstopanje od za-
stavljenega plana je precejš-
nje, kajti v Taboru so načrto-
vali, da bodo zbrali 555.000
litrov mleka. »Če bi bila cena
vzpodbudna, če bi odkupna
cena pokrivala ceno repro-
materiala, potem bi bilo mle-
ka verjetno več,« so menih
člani sveta. »Poleg tega,« so
povedali na seji, »pa v Mle-
karni stalno govorijo o vi-
ških mleka, tako da niti ni
več pravega veselja med
kmeti za oddajanje mleka.«
Pri mladopitanem govedu
so v Taboru načrtovali, da ga
bodo oddah 127 ton. To koli-
čino bodo tudi dosegh. Pro-
izvodnjo piščancev pa so
v Taboru presegli za skoraj
100 ton - 820 ton namesto
načrtovanih 735 ton. Zado-
voljni pa so tudi s proizvod-
njo hmelja. Ne toliko s koli-
čino, pridelali so ga 84 ton,
načrtovali pa 91 ton, toda
kvaliteta je odlična. Kar
98,16 odstotkov hmelja je pr-
vovrstnega. Krepko izpod
plana pa je v taborskih zasel-
kih proizvodnja pšenice.
Kmetje so jo oddali le 15 ton,
za prihodnje leto pa imajo
sklenjeno le eno pogodbo.
»Nič čudnega, če si pa nekaj
tednov po oddaji dal za otro-
be toliko, kot si prej dobil za
pšenico,« so menili člani
sveta.
Nadalje so na seji zadruž-
nega sveta spregovorili še
o naložbah v lanskem in le-
tošnjem letu. Upravnik TZO
Tabor Ernest Žolnir je dejal:
»Lani smo kupili en nama-
kalnik, če bo denar, jih bomo
še več, skupaj želimo imeti
štiri namakalnike in nama-
kati 70 odstotkov hmeljišč.
Minulo sušno poletje je na-
mreč dokazalo, kako po-
membno je namakanje, saj
bi brez tega bil lanski pride-
lek bistveno slabši.«
Tudi člani sveta so potrdi-
h, da je namakanje nujno,
menili so le, daje cena nama-
kanja precej visoka, opozori-
h pa so tudi na premajhne
količine cevi, ki si jih morajo
sposojati pri gasilcih. Po be-
sedah upravnika bodo letos
tudi ta problem rešili, kme-
tom pa je predlagal, da naj
razmislijo o ustanavljanju
namakalnih skupnosti.
Ob koncu so člani sveta
obravnavali še naložbe v lan-
skem in letošnjem letu. Lani
so v Taboru preuredih sušil-
nico in vanjo vgradili vlažil-
ne komore, kupili so že opre-
mo za novo sušilnico, posta-
vili 6 in pol ha novih žičnic,
nekaj jih bodo uredih tudi
letos. Lani so na območju
Tabora meliorirali še 90 ha
zemljišč, dokončali mehora-
cije v Virtah, letos pa jih ča-
kajo melioracije Konjščica II
in Čeplje II, izgradnja dela
namakalnega sistema ter še
mini melioracije.
Beseda je na koncu stekla
tudi o kreditiranju. V TZO
Tabor so na primer kreditira-
li izgradnjo piščančje farme,
nabavo nove mehanizacije,
izgradnjo hlevov, pridobih
so tudi nekaj repubhških ne-
povratnih sredstev. Vendar
v zadnjem času zaradi viso-
kih obresti, pri čemer imajo
v TZO bolj malo besede, za
kredite skorajda ni več zani-
manja. Nasprotno. Pri izpla-
čilu hmelja so kmetje v glav-
nem kar v celoti odplačevali
najete kredite.
IRENA BAŠA
Plakete in
priznanja
Na slovesni seji delav-
skega sveta SOZD Hmezad
Žalec so zaslužnim delav-
cem, kmetom in delovnim
organizacijam podelili pla-
kete in priznanja. Posebno
priznanje za leto 1988 - ki-
pec hmeljarja, sta prejela
po Hmezad Kmetijstvo
Žalec in Ivan Debelak. Zla-
te plakete so prejeli: Vinko
Čremožnik, Alojz Häuser,
Jožefa Jakopina, Franc
Kajbič, Vid Korber, Lepold
Janežič, Mirko Janežič,
Branko Plohi, Franc Savi-
nek, dr. Boris Skalin, Av-
gust Tratnik, Stanko Veho-
var, Marta Vogrinc, dr. An-
ton Vrabič, DO Hmezad
Kmetijski kombinat Šmar-
je pri Jelšah in Marija Ro-
Uh. Srebrne so prejeli:
Franc Bajda, Stanislav Ba-
liš, Jože Benčina, Franc
Debelak, Vojko Golavšek,
Marjeta Grobler, Rudi Hor-
vat, Jože Hribernik, Stanko
Jezernik, Vinko Ježovnik,
Stanko Jagodič, Boris Ki-
tak, Jože Košec, Frančišek
Kovačič, Ljudmila Kuko-
vec, Janko Marčič, Zvone
Novak, Rozina Pišek, An-
ton Rožič, Elizabeta Sever,
Milan Žolnir, Janez Šlam-
berger, DO Hmezad ex-
port-import, DE Inženi-
ring, Interna Banka, Silva
Pavline in KZ Savinjska
dolina. Poleg tega so pode-
lili še 35 bronastih plaket in
50 priznanj.
T. TAVČAR
Sporen predvsem tovornjak
uvoženega mesa iz ČSSR
v zadnji številki Novega
tednika smo poročali o uvože-
nem junčjem mesu iz ČSSR.
Podrobnejše informacije smo
torat iskali v Celjski mesni
industriji, kjer so uvozili pre-
cejšnje količine tega mesa in
pri veterinarskem inšpektor-
ju na občinskem inšpektoratu
v Celju Francu Lemutu.
Vodja prodaje v Celjski mes-
ni industriji Boris Škoberne je
o uvozu mesa povedal: »Na os-
novi intervencijskega uvoza in
količinskega kontingenta smo
lahko uvozili 250 ton svinjske-
ga in 200 ton junčjega mesa. To
je 8 odstotkov od vsega sloven-
skega uvoza v letu 1988, uvoz
pa je podaljšan do konca janu-
arja. Doslej smo uvozili že ce-
lotno količino svinjskega me-
sa, pri junčjem mesu pa je re-
alizacija polovična; 100 ton
junčjega mesa bomo predvido-
ma uvoziU še do konca januar-
ja. Mi smo se ravnali po določi-
Uh veterinarske inšpekcije.
Smo pa nezadovoljni z delom
carine v Mariboru, kjer je meso
ležalo kar precej časa.«
Tohko smo lahko izvedeli
v Celjski mesni industriji, ve-
terinarski inšpektor Franc Le-
mut pa je menil naslednje: »V
Celje je prišlo 5 kamionov go-
vejega mesa iz ČSSR. To je bi-
lo sveže meso, skupno ga je
bilo 91.673 kg. Meso v štirih
kamionih je bilo kvalitetno, en
kamion mesa pa smo dali na
podrobno bakteriološko pre-
iskavo. Ta kamion je prišel na
avstrijsko-jugoslovansko mejo
13. decembra, jugoslovanski
zvezni veterinar je dal žig 14.
decembra, 15. decembra pa so
meso pripeljali v Celje. Torej
ni razlog za slabo kvaliteto
v zastoju na carini, ampak je
bilo slabo meso že naloženo.
Najdlje sta na carini čakala dva
kamiona in sicer tri dni.
S kamiona, kjer je bilo ugo-
tovljeno meso slabše kvalitete,
skupno ga je bilo 17.404 kg,
smo kot neuporabno izločili
okrog 600 kg mesa in vse kosti.
Menim, da bi zvezni sanitarni
oziroma veterinarski inšpektor
moral ta kamion zavrniti že na
meji, mi te pristojnosti nima-
mo, lahko le rešujemo obstoje-
če stanje,« je razložil veterinar-
ski inšpektor.
Franc Lemut je ob tej prilož-
nosti poslal tudi zahtevo zvez-
nemu komiteju za kmetijstvo,
v katerem opozarja na nekate-
re pomanjkljivosti in anarhijo
pri delu obmejnega veterinar-
skega in sanitarnega inšpek-
torja.
Opozoril je npr. na neod-
tisnjen datum žiga klanja, po- ;
manjkanje vsakršnega poroči- '
la o organoleptičnih spremem-
bah na mesu, ki je zdaj primer-
no le za proizvodnjo mesnihl
izdelkov, nikakor pa ne za pro-"
d^o v mesnicah. »Meso je za
predelavo primerno, o tem ni^
dvoma, neuporabno smo izlo-}
čili, strinjam pa se, da tega me-;
sa nismo potrebovali. Naj do-4
dam še to, da smo decembra
uvozili na Celjskem svinjsko
meso iz Vzhodne in Zahodne
Nemčije, temu mesu pa nima-
mo česa oporekati.«
IRENA BAŠA.
Srečanje čebelarjev pobratenih družin
v Žalcu so se v soboto srečah čebelarji pobratenih čebelarskih družin in Zagorja ob Savi,
Maribora-Studenci, Žalca in Šmihela na avstrijskem Koroškem, kjer je edina slovenska
čebelarska družina v zamejstvu.
Letošnje srečanje je pripravila čebelarska družina v Žalcu, udeležil pa se je je tudi
podpredsednik Zveze čebelarskih družin Slovenije Jernej Andrej. Namen srečanj, doslej
jih je bilo namreč že več, je poglabljanje medsebojnega prijateljstva, izmenjava izkušenj,
gotovo pa tudi moralna podpora zamejskim čebelarjem.	TONE TAVČAR
Lani manj medu
Na celjskem območju de-
luje osem občinskih čebelar-
skih zvez, ki so vključene
v medobčinsko čebelarsko
zvezo s sedežem v Celju.
O čebelarjenju na tem ob-
močju smo predsedniku me-
dobčinske zveze Jerneju An-
dreju zastavih nekaj vpra-
šanj.
Koliko čebelarjev je v va-
ši zvezi in koliko družin?
»Vključenih je 33 čebelar-
skih družin, v katerih je 1500
čebelarjev, ki imajo okrog 14
tisoč panjev.«
Kakšna je bila lanska be-
ra medu?
»Z lanskim pridelkom ne
moremo biti zadovoljni. Vre-
menske razmere nam nika-
kor niso bile naklonjene, po-
sebno suša na pridelek zelo
neugodno vphva. Poleg tega
smo imeli lani velik osip če-
beljnih družin, saj je varooza
uničila mnogo družin. Naj-
večjo škodo je varooza priza-
dejala družinam v žalski,
šentjurski, šmarski, velenj-
ski in pa delno tudi v laški
občini. Medtem, ko čebelar-
jev v mozirki občini ni tako
hudo oškodovala in so imeli
tudi pridelek zadovoljiv.
K temu je pripomoglo tudi
medenje smreke in hoje.«
Ste tudi podpredsednik
Zveze čebelarskih družin
Slovenije. Ali tam kaj raz-
mišljate o pomoči čebe-
larjem?
»O tem pri Zvezi že vse-
skozi razmišljamo. Razne
bolezni in škodljivci povzro-
čajo v čebelarstvu pogosto
prave katastrofe. Prav zaradi
tega bi morali iz sredstev re-
publiškega sekretariata za
kmetijstvo nameniti del za
regresiranje zdravil in zaščit- ^
nih sredstev za čebele. Ta ,
sredstva so namreč zelo dra-1
ga in bi jih morali na tak na- j
čin poceniti.«	3
Izobraževanje in sprotno
obveščanje o novostih so
povsod pomembne zadeve.
Kaj nameravate vi pri med-
občinski zvezi?
»Pripravljamo vrsto pre-
davanj, nekatera bodo v ob-
činskih zvezah, sicer pa
v družinah ob letnih občnih ;
zborih, ki se bodo pričeli že ,
ta mesec. Na predavanjih bo- ■
mo govorili največ o zaščiti ;
pred boleznimi in škod- i
Ijivci.«	T. TAVČAR^
12. JANUAR 1989
Mfl MW
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Razmišljanje ob
tovarišicem
srečanju
Ob izteku leta 1988. v četr-
tek 29 decembra sta pred-
sednik konjiškega občinske-
ga komiteja Franc Selih m
sekretarka prčdsedstva Maj-
da Groleger pripravila sreča-
nje najstarejših komunistov
te občine.
Povabljenih je bilo 38 ko-
munistov s partijskim sta-
žem 40 in več let. Večina so
to še udeleženci narodno-
osvobodilne vojne, to je bor-
ci NOB. Udeležba je bila pre-
senetljiva. saj so prišli vsi, ki
jim je zdravje to še dopuš-
čalo.
Taka udeležba in še zlasti
razmišljanja na srečanju ka-
žejo. da se ti dolgoletni ko-
munisti. čeprav po letih sta-
ri, še živo zanimajo za stanje
in dogajanja v naši družbi.
Vodstvo ZK v občini,
predsednik občinskega ko-
miteta Franc Šelih in sekre-
tarka predsedstva Majda
Groleger sta pokazala dovolj
poguma in šla v izziv ter skli-
cala te komuniste v seda-
njem težkem posebej za njih
neugodnem času.
Razmišljanje ob srečanju,
še zlasti o tem, kaj je bilo na
njem povedano, je dragoce-
no za vse, ki hočejo poznati
sledove njihove revoluci-
onarne poti in dosežene zma-
ge in poraze. Spoznamo lah-
ko njihova mišljenja o poteh
in metodah reševanja in pre-
seganja sedanjega zelo ne-
ugodnga stanja.
Sekretarka predsedstva in
predsednik komiteja sta naj-
prej udeležence srečanja sez-
nanila, o delu občinskega
komiteja v Slovenskih Ko-
njicah, kako išče izhode iz
vsakodnevnih problemov in
zagat. Pred večjimi odloči-
tvami je večkrat v dilemi ali
z odločnimi presekanjem
stare prakse boleče prizadeti
nekatere ali to storiti s krat-
kimi in počasnimi koraki ter
breme na vse porazdeliti na
daljši čas.
Iz razlage obeh funkci-
onarjev je bilo mogoče raz-
brati. kako se občinski komi-
te še vedno čuti odgovorne-
ga za vse. tako za zaposlova-
nje. za standard ljudi, za
funkcioniranje delegatskega
sistema, za delo državne
uprave itd., kako še ničesar
ne namerava spustiti iz rok.
Hkrati pa iz razlage veje ob-
čutek nemoči, nejasnost poti
m nedoločnost pri reševanju
teh velikih in nakopičenih
problemov. Sodeč po tem še
reforma ZK ni prišla daleč in
še ni zajela njenih temeljev
ali kakor rečemo baze.
Razmišljanja, ki so jih na
srečanju glasno povedah ti
dolgoletni člani ZK so prav
tako zelo različna in med se-
boj v mnogočem nasprotujo-
ča. Ta na svojstven, a veren
način odražajo sedanje od-
nose v ZK.
Ko so eni dajali brezmejno
m neselektivno podporo se-
danjemu partijskemu vod-
stvu m to potrdili s sklepom,
aa mu s srečanja pošljejo
pozdravno pismo v znak so-
lidarnosti. so drugi izražali
dvome, nesoglasja ter na-
sprotovanja do novosti in
nove politike »Slovenske po-
mladi«, ki jo sproža pred-
uflT	posamezni-
vLL^^^?- V odnosu do
vprašanja, do dela po starem
in do novih tokov se kažejo
največje razlike med starirni
čnt^""'?'-	se vsi ne
čutijo odgovorne za razmere
Li tlr^ zabredli, kajti
eni Iščejo za to vzroke zunaj
|ebe, v sovražnih silah izven
so.i^^-ažali občutke
last^ne krivde in strašne tes-
nobe spričo stanja in razmer,
odJm P" nas. Iskali so
odgovore o vzrokih zate raz-
vprSalSa."^
Ti so ugotavljali, da so izni
čeni v glavnem vsi njihovi
mladostni ideali, za katere so
več kot pred štiridestimi leti
šli v boj in stopili v ZK in za
katere so videli poleg sebe
umirati mnoge svoje vzorni-
ke. Spomnili so se tudi tega,
s kakšnim žarom, spoštova-
njem in občudovanjem so
svoj čas gledali in sprejemali
medse st£^rejše z 10 ali 15 let
partijskega staža. Danes pa
več kot po 40 letih staža sami
doživljajo prezir, krivijo in
obtožujejo jih za sedanje raz-
mere. Prav to jim je od vsega
najtežje.
Sprašujejo se, al so bili ci-
lji, zaradi katerih so se odlo-
čili za boj, realni in uresnič-
ljivi. Odgovarjajo, da so bili
realni in uresničljivi, saj so
se borili:
-	za nacionalno osvobodi-
tev, ki so jo tudi dosegli,
-	za družbeni red v kate-
rem ne bo izkoriščanja,
za življenje temelječe na
lastnem delu in odgovor-
nosti,
-	za življenje v katerem bo
od vsega najbolj spoštovano
ustvarjalno delo - delu čast
in oblast,
-	za poštenje in medseboj-
no spoštovanje...
Vsi ti cilji so torej bili real-
ni in uresničljivi, saj so jih že
skoraj tudi dosegli. Njihovo
realnost dokazuje tudi dej-
stvo, da je z uresničevanjem
teh ciljev pogojeno dosega-
nje nove vizije socialzma
o kateri razmišlja tov. Ku-
čan, ko pravi da hočemo!
1.	Socializem, ki bo eko-
nomsko učinkovit, ki pa je
možen samo v svobodi, de-
mokraciji in brez izkoriš-
čanja.
2.	Socializem, ki bo social-
no uspešen, vspodbuden za
ustvarjalno delo in misel.
Takšnega pa lahko doseže-
mo samo, če dobi delo pravo
čast in oblast.
3.	In končno tak sociali-
zem, ki bo obrnjen k sodobni
civilizacijski družbi.
Vsa ta stremljenja so bila
zajeta tudi v njihovih mla-
dostnih revolucionarnih ci-
ljih. In sprašujejo se, zakaj
jih potem niso uresničili
v svojem življenju, zakaj so
se jim izmuznili iz rok, ko so
jih že skoraj držali in jih ka-
zali ljudem.
Kje so razlogi, da. so se že
skoraj doseženi njihovi mla-
dostni revolucionarni cilji
v zadnjem desetletju tako
oddaljili v neko daljno, sko-
raj nedosegljivo bodočnost
in vizijo.
Sprašujejo se, ali morda
niso za te cilje v dovoljni me-
ri navdušili ljudi okrog sebe,
da jih ti niso podprli v njiho-
vem boju. Nič kaj takega si
ne morejo očitati. Delovni
ljudje so jih podprli in tudi
sprejeli te njihove cilje za
svoje. Borili so se zanje in
komunistom zaupali.
Ali morda niso imeli do-
volj moči, da bi te cilje moč-
no uveljavili v življenju, da
bi postali last vsega ljudstva.
Saj so vendar vedeli, da po-
stane ideja materialna sila,
ko jo osvoje množice. Ugo-
tavljajo, da so tudi moči ime-
li dovolj!
Kje pa so potem razlogi za
takšen popoln polom in za
popolnoma zgrešeno pot?
Ti dolgoletni komunisti
menijo, da so bih izdani! Vo-
dilna struktura komunistov
je zašla s prave poti in jih
vodila v izdajo osnovnih ci-
ljev revolucije. Prepričani,
da je pot prava, so ji sledili,
vodstvo z vsemi močmi pod-
pirali, ker so mu verjeli. Se-
daj se čutijo ogoljufane in so-
krive za polom, za zgrešeno
pot, za to trikratno krizo. Ču-
tijo se odgovorne zato, ker
niso bili dovolj odločni in
pogumni, da bi pravočasno
rekh NE! Ne strinjamo se!
Nočemo prodati drago in
s krvjo plačane svobode za
dolarje! Nočemo birokracije
in izkoriščanje delavcev itd.,
itd. Niso bili dovolj pogumni
za kaj takega, so ugotavljali
eni.
Pa se čuje prigovor iz oza-
dja: »Če si pa kaj rekel, si pa
šel na Goli otok ali so te od-
stranili in onemogočili, kot
so storili s tako velikimi in
sposobnimi ljudmi kot je bil
to Stane Kavčič in še z mno-
gimi...«
Vendar se kljub takemu
opravičevanju iz globine
oglaša vest. Da, bili smo pre-
malo pogumni, zato smo
podlegli. Vedno znova zma-
guje samo pogum. Ljudstvo
samo junake slavi, straho-
petce nikoli... Ker so se zba-
li zase, so klonili, je bilo sli-
šati razmišljanje.
Spomnili so se, kaj bi bilo,
če bi, tako kot v zadnjih de-
setletjih, ravnali enako v ča-
su NOB. Oupator je ne samo
grozil z mučenjem in s smrt-
jo vsakemu uporniku, pač pa
je to tudi na splošno izvajal.
Pa so kljub temu šli v boj!
Niso se ustrašili! Zato so tudi
zmagali. Cilji: svoboda in
pravičnejše življenje so bili
močnejši od groženj.
Ta neprecenljiva izkušnja
bodi za vse vest in kažipot za
bodoče ravnanje. Pogum bo-
do še kako potrebovali tisti,
ki bodo vršili tri prenove:
ZK. pohtičnega sistema in
gospodarstva. Samo se niče-
sar ne bo storilo. Eni bodo
morah naprej. Odstraniti bo-
do morali vse usedline, ki so
se do sedaj nabrale, zavirale
ter zavrle normalni in zdravi
tok razvoja družbe. Najprej
bo to treba storiti v sami ZK.
To bo težko, ker je delo
z ljudmi, spreminjanje na-
vad najtežje. Armadam lah-
ko zamenjate poveljnike, za-
vesti preprostemu pešaku pa
ne. Zamenjati bo treba nosil-
ce starega načina delovanja
od DO, KS, občine do repu-
blike. Rabili bodo svojevr-
sten pogum in sposobnost,
^da bo odstranjena in obsoje-
na stara garda s prakso vred
in na novo v zavesti uveljav-
ljen kult produktivnega
dela.
Kako daleč nazaj se mora-
mo vrniti, nam najbolje ka-
žejo delavci v svojih prote-
stih in štrajkih. Ni se še zgo-
dilo, da bi se kje ustavili
pred tablo z datumom, ko so
delavci prevzeli upravljanje
tovarne v svoje roke. Vrnili
smo se v obdobje mezdnega
gibanja, v obdobje boja proti
izkoriščanju delavcev. Ni
brez pomena dejstvo, da so
se stavkajoči železniški stro-
jevodje v Ljubljani decem-
bra 1988 poklonili pred spo-
menikom na Zaloški cesti
dogodkom iz leta 1920. Tam
so ustanovili svojo sindikal-
no organizacijo. To zagotovo
ni zgolj simbol!
FRANJO MAROŠEK
Vitanje
Kulturni dogodelc
v Kompolah
Kompolčani, sicer vajeni
dokaj pestrega kulturnega
vaškega utripa, so bili nema-
lo presenečeni, ko sta se jim
na božično nedeljo dopoldne
v podružnični cerkvici
Sv. Lovrenca in župnišču,
predstavila Moški pevski
zbor Cvetke Jerinove pod
umetniškim vodstvom Jože-
ta Kinka z izborom božičnih,
narodnih in svobodoljubnih
pesmi in slikar - domačin
Vlado E. Renčelj s samostoj-
no razstavo.
Cerkev je bila premajhna,
da bi sprejela vse, ki so želeli
slišati in videti zbor, kije pr-
vič nastopil v domači cerkvi
z repertoarjem izbrane du-
hovne glasbe, in jih temu
primerno tudi hvaležno na-
gradili.
Nadaljevanje kulturnega
dogodka je bilo v učilnici
župnišča, kjer je Dušan Ter-
bovc povdaril pomen kultu-
re na vasi in spomnil prisot-
ne na to, da so bili Kompol-
čani že od nekdaj znani po
dobrih igralcih, pevcih, tam-
buraših, ljudskih godcih in
folkloristih, ki so zlasti v zad-
njem obdobju deležni poh-
val tudi v širšem kulturnem
prostoru. Navzoče, ki so
v celoti napolnili prostor
učilnice, je povabil k vklju-
čevanju v kulturni utrip vasi
in ugotovil, da je potrebna
predvsem volja, nujna fi-
nančna sredstva pa se že ne-
kako najdejo.
Vključevati je potrebno
mladino, predvsem šolsko,
aktiv žena, domače godce,
pevce in tiste, ki še znajo,
oziroma na kakšen način
ohranjajo katero od starih
domačih obrti.
Na ta način, bi se lahko še
naprej, vendar bolj kot do-
slej, združevali, spoznavah
med seboj, zepeli in razstav-
Ijah.
V	nadaljevanju je opisal
pot Moškega pevskega zbora
Cvetke Jerinove in razstav-
Ijalca Vlada E. Renčlja, ki je
prav v učilnici župnišča raz-
stavil vrsto novih del; krajin,
tihožitij, pa tudi nekaj na-
božnih motivov za potrebe
podružnične cerkve.
Potem so prijetno donele
lepo zapete pesmi, tudi Do-
movina, B. Ipavca in za ko-
nec še Sveta noč.
Vse skupaj pa je bil uvod
v zbrano ogledovanje raz-
stavljenih del domačega sh-
karja.
Takšnega obiska tudi naj-
večji optimisti nismo mogli
pričakovati; zato, pa tudi za-
radi zbranega spremljanja
obiskovalcev, si lahko po-
dobnih prireditev le še že-
hmo.
Na koncu želimo izreči ta-
ko pobudnikom, izvajalcem
zjsi lep kulturni dogodek in
g. Marjanu Rozmanu za razu-
mevanje in vsestransko po-
moč, iskreno zahvalo.
BUTINAR MILAN
V	četrtek, 29. decembra la-
ni smo bili v Domu upoko-
jencev v Celju zelo veseli,
kajti obiskal nas je Moški
pevski zbor Cvetke Jerinove
iz Kompol. Desetčlanski
zbor je zapel 10 pesmi in to
tako ubrano, da je bil užitek
poslušati ga. Najlepše so za-
peli Sveto noč. Tega prelepe-
ga petja zlepa ne bomo poza-
bili.
Ob zaključku koncerta se
je zboru v imenu nas poslu-
šalcev lepo zahvalila naša so-
cialna delavka Pavla.
PAVLINA KLANČNIK
Dom upokojencev Celje
Silvestrovanje
v iovsicem domu
na Kozjanskem
Ob razmišljanju kako čim
lepše zaključiti delovno leto
1988, se nam je utrnila misel,
da krajani Starega trga (Pil-
štanj) skupno pričakamo
Novo leto.
Obrnili smo se na vodstvo
Lovskega društva Kozje
s prošnjo, če nam odstopi
prostore lovskega doma, ki
je na našem območju. Ob nji-
hovem razumevanju smo
lahko organizirali silvestro-
vanje v tem domu.
Za celotno organizacijo iz-
vedbe silvestrovanja se je
dobrovoljno zadolžil Ivan
Gnuc. Odšel je do vsakega
gospodinjstva v naši okolici,
ki je prispevalo minimalni
denarni znesek za nabavo
materiala. Z gospodinjami
pa se je dogovoril, da vsaka
speče kakšno pecivo in ga
prinese s seboj. Osebno je
nabavil meso ter naredil
krajnske klobase in poskrbel
za vso pijačo. Naprosil je so-
vaščanki Majdo in Miciko,
da bosta skrbeh za kuhinjo
in strežbo.
Za lepše razpoloženje so
dom okrasili mladinci in or-
ganizator sam.
Tudi za dobro voljo v do-
mu in na plesišču sta poskr-
bela glasbenika Viki Faler in
Ivči Gnus.
Silvestrovanja so se udele-
žih vsi prijavljeni krajani ter
pričakali novo leto 1989 v ve-
drem razpoloženju. Med pri-
čakovanjem novega leta smo
imeli razne družabne igre, ki
so popestrile razpoloženje
ljudi.
Povedati je treba, da so bih
vaščani zelo zadovoljni z or-
ganizacijo prireditve in si že-
lijo še več takšnih skupnih
srečanj, saj po napornem de-
lu na polju ah na delovnem
mestu potrebujejo tudi malo
razvedrila.
Silvestrovanje smo zaklju-
čili v zgodnjih jutranjih urah
veseli z željo, da nam bo leto
1989 prineslo kaj lepšega in
boljšega kot je bilo do sedaj.
Tako smo Pilštanjčani ve-
selo zaključili slabo in dobro
v letu 1988.
Že sedaj razmišljamo, da
bi na enak način organizirali
pri lovskem domu na Tlačni-
cah praznovanje ob tabor-
nem ognju za praznik dela
- 1. maja z željo, da se tega
praznovanja udeleži čimveč
krajanov.
SLAVICA in
SLAVKO FERLIČ
Maribor
Mladi
upokojencem
»Lepa je mladost, lepa pa
je tudi starost, če jo znamo
prav preživeti,« so si rekli
upokojenci iz Vitanja in se
v začetku leta odločili, da
ustanovijo svoje društvo. Iz-
volili so si tudi svoj odbor.
Čeprav še nimajo svojega
lastnega prostora, so priza-
devni, kar so dokazali z ude-
ležbo na prireditvi Vitanje
igra in poje. Že na tej priredi-
tvi so javnosti izrazili željo in
prošnjo za prispevke za na-
bavo prapora. Tako so skle-
nili, da bodo za pomoč prosi-
li krajane. V nedeljo pa so
nas še povabili na prireditev
MLADI UPOKOJENCEM.
Denar, ki so ga dobili pri
vstopnini, pa so namenili za
nabavo prapora. Že na začet-
ku prireditve se je tov. Kle-
mene zahvalil vsem, ki so
prispevali s prostovoljnimi
prispevki za njih in poudaril,
da skor^ ni bilo hiše od ka-
tere bi šli praznih rok, ko so
prosili za pomoč.
Na prireditvi so nastopile
vse generacije. Za uvod so
nas razveselili najmlajši. Po-
tem so nastopili učenci OŠ,
ki so še enkrat pokazali, kaj
znajo in s svojim zanimivim
programom dokazali, da je
to prireditev, ki so jo mladi
pripravili za upokojence.
Mladinski organizaciji iz Vi-
tanja so se pridružile še mla-
dinske plesne skupine iz
Strmca. Tudi upokojenci so
sodelovali z lepim petjem in
recitacijo. Nastopili so še
godci samouki, prireditev pa
je zaključil v Vitanju že zna-
ni ansambel Pomlad. Dvora-
na sicer ni bila do zadnjega
kotička polna, a je prireditev
vseeno dobro uspela. Za na-
meček in paša za oči pa je
bila še razstava marljivega
dela upokojencev, ki smo si
jo lahko ogledali pred in po
prireditvi.
Upokojenci bodo kmalu
dobih tudi svoj lastni prostor
v KS in v njem jim želim še
veliko plodnega dela in pri-
jetnih uric.
BREDA JAKOP,
Vitanje
Popravek
Na silvestrovanju v Domu
upokojencev v Celju ni igral
Franci Zeme s svojim an-
samblom, ampak Igor Koro-
šec s svojim ansamblom.
V prispevku, ki ste ga objavi-
li v vašem časopisu, sem na-
robe zapisala, ker sem se ozi-
rala samo na plakat, ki nas je
vabil na silvestrovanje. Kas-
neje pa sem zvedela, da sem
se zmotila. Torej, lepo nam je
zaigral in zapel Igor Korošec,
zato mu gre vsa hvala.
PAVLINA KLANČNIK
Dom upokojencev Celie
prireditve
Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz
Celja bo v dneh do konca tedna na gostovanjih. Drevi
bodo z Bechtovo Opero za tri groše gostovali v Kopru,
jutri z Medejo Daneta Zajca v ljubljanski Drami,
v soboto pa z mladinsko igro Daleč od dvorca v avstrij-
skem Šmihelu.
V	dvorani Narodnega doma v Celju bosta drevi ob
19.30. uri nastopila Goran Matovič in Perica Martino-
vič v dramski igri Gala, prirejeni po motivih iz življenja
Dalija, Eluarda in Gale.
V	klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomši-
čevem trgu v Celju bo jutri ob 20. uri Milivoj Roš
predstavil monodramo Ferija Lainščka Slovenac.
Vstopnina bo 5.000 din.
V	knjižnici v Titovem Velenju bo drevi ob 19. uri
predaval prof. dr. Ljubo Bavcon, mednarodno priz-
nani strokovnjak za kazensko pravo. Njegovo predava-
nje nosi naslov Človekove pravice in svoboščine ali
»zloglasni 133. člen KZ«.
V	domu kulture v Titovem Velenju bo jutri in
v soboto gostovalo Gledališče pod kozolcem iz Šmat-
nega ob Paki. Uprizorili bodo satirično komedijo Ta
najbolj nori dan Petra Turrinija. Jutri bo predstava za
izven, v soboto pa za abonente gledališkega abonmaja,
obakrat pa se bo predstava pričela ob 19.30.
V	Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina bodo
v ponedeljek, 16. januarja odprli razstavo del Miodraga
Nagornega. V kulturnem programu otvoritve, ki bo ob
19.30. uri, bo nastopil ženski pevski zbor Zdravihšča.
V	likovnem salonu v Celju je na ogled razstava
likovnih del slikarja Štefana Marflaka. Razstava bo
odprta do 25. januarja.
V	knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je odprta
razstava »Faksimilirane izdaje starih knjig in rokopi-
sov.« Razstavo si lahko ogledate v času, ko knjižnica
posluje za bralce vse do 20. februarja.
V	celjskem Kljubu bodo danes ob 19.30. uri predva-
jali film The good, the bad and the valy. Jutri bo ob 21.
uri nastopila ljubljanska skupina Turbo, v soboto pa
bo Plesnj^ vRčer.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Orešnikova gostilna na Polzeli z več kot stoletje dolgo zgodovino
če bi stare slovenske gostilne spregovorile, bi bila to
najbolj pisana, najbolj pristna in najbolj bogata zbirka
zgodb vseh odtenkov, od najbolj veselih in šegavih, do
najbolj žalostnih in tragičnih. Zato bi pripoved vsake
slovenske gostilne lahko vključili v zgodovinopisje oko-
lja, v katerem je živela in se starala. V gostilnah so se
marsikdaj odvijali usodni dogodki, ki so krojili življenje
ljudem, ki so vanjo zahajali. V gostilnah so ljudje trgovali,
sklepali posle, med sabo poravnavali račune, se skrivoma
sestajali pred oblastnimi organi, se veselili in peli ob
porokah in žalovali za umrlimi. Tako je bilo pred sto in
več leti in tako je še danes.
Gostiln starega kova je da-
nes vse manj, sploh pa je ma-
lo takih, ki so stopile v drugo
stoletje življenja. Na Polzeli
je še ena stoletnica: Orešni-
kova gostilna. Mnogim go-
spodarjem je služila in se
v svojem življenju mnogo-
krat veselila, marsikdaj pa
tudi bridko zjokala.
Ko smo jo obiskali, na zu-
naj povsem navadno in nev-
padljivo oblečeno, znotraj pa
po zadnji modi napravljeno,
je pričela pripovedovati
zgodbe iz svojega življenja.
Marsikaj je sicer že pozabila,
najbrž tudi marsikaj zamol-
čala, toda bila je pripravljena
govoriti o sebi, o ljudeh in
o času, ki mu je služila in
kljubovala.
stara slovenska
gostilna pripoveduje
No, posebno uglajeni pa
niste. Ženska, veste, težko
prizna, da je stara, sploh pa,
koliko je stara. A če že mo-
ram, bom pač govorila o se-
bi, kot o stari slovenski go-
stilni. Ampak vsega vam le
ne bom povedala, nekaj bom
nesla s sabo v grob. Saj veste
- poklicna molčečnost tudi
mene obvezuje. Polzelani,
zlasti starejši, bi mi lahko kaj
zamerili in potem jih ne bi
bilo več k meni. Jaz pa od
obiskov mojih Savinjčanov
živim in gostoljubje je moja
n^večja vrlina in dolžnost.
Ja, res je, vse manj je gosto-
ljubnih gostiln, pa ne le go-
stiln. Ljudje ste sploh vedno
manj gostoljubni in prijazni,
vse manj se srečujete po va-
ših domovih. No, jaz se nad
to vašo odtujenostjo ne bom
pritoževala, to je le meni
v prid. Manj ko ste doma,
več ste v gostilnah. Nekje se
pač morate pomeniti, se do-
biti in povesehti. Zadnje ča-
se pa opažam, da se še. zaba-
vati ne znate prav, zares do-
brega vica pa že dolgo nisem
shšala. Spominjam se po-
dobnih časov, časov brez vi-
cev, ki pa jim ni sledilo nič
dobrega. Ne vem, kaj je z va-
mi, ljudje.
Rojstne letnice se ne spo-
minjam, vem le, da je to bilo
v drugi polovici prejšnjega
stoletja. Matevžaki so bili
moji prvi gospodarji. A tako,
kot je pri ljudeh, se tudi jaz
svojega ranega otroštva sko-
raj nič ne spominjam. Matev-
žakom so sledili Jeleni, Jele-
nom pa Grešniki. Grešniki
so ostali vse do danes in ka-
že, da njihove korenine še ne
bodo kmalu odmrle. Za go-
stilničarja mora biti človek
rojen in po Orešnikovih žilah
se pretaka prava gostilniška
kri. Poglejte: moj na.jnovejši
gospodar. Jure Matjaž, seje
sicer izšolal za gozdarskega
inženirja, pa je zdaj že dve
leti gostinec. Iz svoje kože
človek pač ne more. Tega je
najbolj vesela njegova mama
Marinka, še bolj pa njegova
stara mama Marija Orešniko-
va. Veste, je že kazalo, da me
bo pobralo pa je vzel vajeti
v roke Jure. Zdaj mi moji
gostje pravijo, da sem mo-
derna, ampak na moje novo
ime se pa težko privajajo.
Gostilni Matjaž še vedno naj-
bolj pogosto rečejo Orešni-
kova gostilna. Na tejle stari
fotografiji je še zapisano sta-
ro ime: Grešnik, na novi ta-
blici, ki se ponoči sveti, pa
piše Gostilna Matjaž. In še
Coca cola je spodaj in včasih
se mi zdi, da sem za ta svetle-
či napis že kar prestara.
A kaj hočem, novi gospodar,
nova metla. Se pa še prav
dobro spominjam tiste met-
le, ki je kar čez noč in ne-
usmiljeno pometla imena
slovenskih gostiln, in kar čez
noč seje gostilni reklo »gast-
haus«. Če je sploh preživela
tisti čas. Mnoge so poruših,
tudi mene, a na srečo ne vso.
Zato so mojo zunanjost kar
dvakrat spremenili: prvič
kmalu po vojni in nato spet
leta 1957. Na tejle stari foto-
grafiji sem iz časa, ko je v Sa-
vinjsko dolino pripeljal prvi
avtobus, Mercedes. Bil je tu-
di edini, ki je vozil na progi
Celje-Polzela-Braslovče-
Mozirje. Mozirje je bila zad-
nja postaja. Imela sem srečo,
ker je bilo avtobusno posta-
jališče ravno pred mano.
Ljudje so si pač morali spo-
čiti po dolgi in utrujajoči
vožnji, zlasti poleti pa si po-
gasiti žejo. Z Mercedesom so
se takrat vozih gospodje, ma-
lo manj gosposki pa so imeh
kolesa. In velike klobuke.
Klobuk je sodil zraven, pa
metuljček ali kravata, zlasti
ob nedeljah in cerkvenih
praznikih. In potem so za
svojo mizo sedli tisti, ki so se
pripeljali z avtobusom, za
svojo tisti s kolesi in kravata-
mi, za svojo pa tisti, ki so
prišli s konjsko ali volovjo
vprego. Prvi in drugi so se
kdaj pomešali med sabo.
V tistih časih se je v gostil-
nah predvsem pilo in naz-
dravljalo, jedlo se je doma.
Jedli so le tisti, ki so se zadr-
žali dlje, včasih tudi prespali.
Grešniki so moji gospodar-
ji od leta 1898 dalje, Marija
Orešnikova, ki je bila s svo-
jim možem najdlje moja go-
^odarica, pa živi še danes.
Cez osemdeset jih ima. S po-
kojnim možem sta me od
svojih prednikov prevzela le-
ta 1933. To so bili težki časi,
rekla bi da takšni, kot se
nam zdaj bližajo, če ne bo
prišlo do kakšnega čudeža.
Tudi tisti čas sem slišala zelo
malo vicev. Ljudje jih takrat
niso upali pripovedovati, da-
nes pa so od njih že preutru-
jeni.
Pred drugo vojno so se pri
meni zbirali posebne vrste
ljudje, spoštovani in osovra-
ženi, vedno pa sem imela ob-
čutek, da jih je strah. Mnogi
od teh se pri meni po vojni
niso nikoli oglasili. Gospo-
darja Grešnika, vnetega So-
kola, so že na začetku vojne
zaprli. Nemci so me vso oro-
pali, vse, kar je bilo vredne-
ga, so pobrali in zapečatili.
Tudi radio, prvi in edini
sprejemnik na Polzeli. Mari-
jo so izgnali iz hiše in ji za-
grozih z izgnanstvom v Srbi-
jo, na srečo pa so nanjo poza-
bili. Takrat so pozaprli veli-
ko naprednih ljudi, med ka-
terimi so bili tudi župnik in
učitelji. Pri nas se je takrat
uradno govorilo nemško in
med nemško okupacijo sem
dobila novega gospodarja
- upravljalca, komisarja Ma-
vriča. Nekega dne pa je blizu
mene močno treščilo in me
skoraj vso sesulo. Bilo je ta-
krat, ko je stara jugoslovan-
ska vojska minirala bližnji
most.
Prav dobro se spominjam
tudi tistih časov, ko so se
ustavljali flosarji. Prejšnji
dan so na Ljubnem natovori-
li les, drugi dan pa so se usta-
vili pri nas. Lačnim in izmu-
čenim smo postregli s krep-
ko hrano in jim ponudili le-
žišča. Po vojni flosov niso
pustili voziti in flosarje so za-
menjali furmani. Ti so se tu-
di vedno ustavili pri nas in
čakali, da so delavci na pol-
zelski železniški postaji les
raztovorili. Poleg furmanov
so bili moji gostje tudi poštar
in učitelji. Največkrat so jed-
li zastonj, za hrano je bilo ti-
sti čas hudo. Prišli so tudi
lačni otroci. Takrat je bilo tu-
di gostilnam hudo.
Grešniki, moji gospodarji,
so imeh tudi tehtnico, takš-
no veliko, na kateri so ljudje
tehtali živino, poljske pridel-
ke, premog in drugo, kar se
je takrat prodajalo. Tudi ka-
men so vozili na vago iz Špe-
hovega kamnoloma v Gore-
nju. Kamen so potrebovali
za gradnjo letuškega in pol-
zelskega mostu. Takrat so
ljudje vehko popih. Dobr,
kupčijo je bilo treba zalit-
zaradi slabe pa žalost pogasii
ti. Danes vage ni več, na nje!
nem mestu je zdaj letna uti,
ca, ampak še danes Ijudj^
pravijo, da gredo v vago. T(j
so bili hudi, a po svoje lep;
časi, če ne zares lepi, pa vsaj
zanimivi. Zanimivih zgodi
se je okoli vage spletlo ve
liko.
Potem pa so prišli tudi za
nas, gostilne, boljši časi
Grešnika sta se odločila, dj
me obnovita, polepšata ii
spet je iz kuhinje večkrat dt
šalo po domači hrani, po pe
čenki, po kolinah. Ljudje s«
velikokrat jedli napol za
stonj. Bili so revni ko cerk
Rumena fotografija iz gostilniškega arhiva.
Jurij Matjaž ji je dal spet ^
A
Psitakoza, kužno obolenje papig In drugih ptic, ki prehaja na človeka
Imate doma papigo? Ali morda kakšno drugo ptico? Mi jo
imamo. Otrok si jo je zaželel, pa smo je kupili. Navadno je
tako. Tudi pri enem izmed naših obiskovalcev je bilo tako:
»Vsi sosedje imajo papige in tudi moj sin jo je hotel. Kupil sem
jo na celjski tržnici, a je v enem tednu poginila. Zamenjal sem
jo za drugo, ki je tudi kazala znake bolezni. Poklical sem
veterinarskega inšpektorja, ki ji je dal zdravila. Dokler jih je
jedla, je životarila, nato poginila. Potem se je šele prav začelo.
Zelo slabo sem se počutil, telesna temparatura je segla preko
40 stopinj, močno sem se znojil. Odpeljali so me v bolnišnico.
Kljub zdravljenju z antibiotiki, je bilo še slabše. V enem tednu
sem shujšal za 8 kilogramov. Odpustili so me čez 17 dni s pri-
pombo, da sem imel še srečo, ker sem sicer odporen in ugotovi-
tvijo, da me je verjetno okužila papiga.«
Je tudi vaša ptica apatična
in ima našopirjeno perje, ki
je izgubilo sijaj? Ima redko
blato, ki je lahko tudi krva-
vo, ji teče iz oči in nozdrvi
obilen izloček? Če je tako,
obvestite veterinarsko služ-
bo. Morda je vse skupaj ne-
dolžno, morda pa ima vaša
ptica bolezen, imenovano
papigovka ali psitakoza, ki
lahko prehaja na človeka in
nekatere domače živali. Bo-
lezen je razširjena med ptiči
v naravi in v kletkah po
vsem svetu. Največkrat se
pojavi pri papigah, kanarč-
kih in golobih, včasih pa tudi
pri perutnini, zlasti puranih,
racah, goseh in piščancih.
Stalno je lahko razširjena tu-
di pri fazanih, žolnah in gale-
bih. Povzročitelja - mikroor-
ganizme klamidije - g9sti
blizu 100 ptičjih vrst. Očitno
torej ni mogoče obdolžiti
ravno papig, čeprav celjski
bolniki kažejo prav nanje.
Kot nam je povedal predstoj-
nik infekcijskega oddelka
v Celju doc. dr, Gorazd Leš-
ničar, ki je prispeval večino
strokovnih podatkov za ta
prispevek, so na celjskem
območju lani zdravili 10 bol-
nikov z ugotovljeno psitako-
zo. Vsi so zboleli v hladnej-
ših mesecih in so bili v stiku
s papigami, ki so bile zdrave
ali pa so poginile. Vsi so zbo-
leli za pljučnico, sedem pa se
jih je zdravilo v bolnišnici.
Pri treh je bil potek težak,
vsi pa so ozdraveli brez po-
sledic.
To pa še vedno ni neovrg-
Ijiv dokaz. Celjski veterinar-
ski inšpektor Franc Lemut
nam je povedal, da so poslali
na Biotehnično fakulteto
v Ljubljani, v temeljno orga-
nizacijo za veterinarstvo žive
ptice, ki jih je vzredil znani
gojitelj Ivan Matoša, prav ta-
ko iz Čelja. Če se je bolezen
pojavila pri ljudeh, mora biti
tudi pri živalih, pravi Franc
Lemut, a žal je veliko lažje
postaviti diagnozo pri ljudeh
kot pri pticah. To je potrdil
tudi profesor z biotehnične
fakultete Zoran Železnik, ki
se s temi preiskavami sedaj
ukvarja. Po njegovih bese-
dah pri poslanih pticah niso
našli sprememb na notranjih
organih in drugih vidnih
znakov obolenja, dokončna
odločitev pa je odvisna od
zapletenih imunoflorescenč-
nih preiskav, s katerimi je
mogoče ugotoviti prisotnost
antigena. Ampak pri nas te-
ga že vrsto let niso delali in
imajo precej težav.
V Celju so zato veterinarji
poostrili nadzor in prepove-
dali prodajo nepreiskanih
ptic - med drugim tudi na
novoletnem sejmu. Ivan Ma-
toša ima njihovo potrdilo, da
so ptice zdrave in da jih lah-
ko prodaja na domu. Ljubi-
telja ptic Matošo, ki se z vzre-
jo ukvarja že 20 let, je vse
skupaj še posebej prizadelo.
Še ta mesec namerava od-
preti prodajalno malih živali
in, seveda, tudi papig. Pred
kratkim je prvič shšal za psi-
takozo, sedaj pa se nanjo že
dobro spozna. S pticami živi
sam in njegovi otroci, zato ga
je še toliko bolj zabolelo, ko
gaje nekdo na cesti ogovoril:
»Kaj delaš s ptiči, ljudje umi-
rajo?« Prav gotovo ne bi za-
vestno ogrožal sebe in svojih
najbližjih, pravi, ima pa tudi
vsa potrebna potrdila, da je
z njegovimi pticami vse v re-
du. Tudi za tiste, ki jih dobi
z zamenjavo. To seveda ni
jamstvo, da ne bo nikoli do-
bila nobena njegova ptica
psitakoze. Ampak, kdo nam
jamci, aa ni okužen golob, ki
prijazno prihaja na naš<
okno?
Ampak Matoša še zdaleč
ni edini gojitelj ptic. Veliko
jih je, zlasti tistih, ki vzrejajo
obročkane ptice visokih
vrednosti in jih tudi vodijo
na razstave. Te so za prenos
okužbe kot nalašč. Teh dra-
gih ptic tudi ni mogoče kal
tako zavreči. Franc Lemut
pravi, da bi morali vse ptiče
preiskati. Samo - kdo bo to
plačal? Preiskave so namrei
zelo drage in tudi ne zadoS-
ča, če jih opravljajo samo na
omejenem območju. Celjska
veterinarska inšpekcija se
zato zavzema za republiško
akcijo - pa še to ni dovolj. Ce
bi naj širjenje bolezni pre-
prečili, bo treba poostriti ve-
terinarsko sanitarni nadzof
nad uvozom, vzrejo in pro-
metom ptic (ampak kdo bo
nadziral na obalo pretihotap-
ljene ptice iz daljnih dežel?)
Društvo za varstvo in vzgoje
ptic Jugoslavije bo moralo
bolj spoštovati že pred leti
sprejeto navodilo, da moral"
biti ptice pred ptičjimi raz-
stavami veterinarsko pregle-
dane in dobivati tetracikline
Okužene ptice bo treba zdra-
viti ah žrtvovati. Prostof'
kjer so bivale, pa je potrebno
skrbno očistiti in dezinficira;
ti. Pri tem je potrebno nosif
masko in zaščitne rokavice^
Vsak primer bolezni je pO*
Psitakoza je bila odkrita že
pred več kot sto leti, poznana
pa je od prve manjše pande-
mije leta 1930, ki jo je povzro-
čil transport okuženih papig
iz Brazilije. Izvor infekcije so
zlasti ptice iz gozdov Avstra-
lije in Argentine.
V Jugoslaviji so prvi primer
bolezni pri ljudeh ugotovili
leta 1945, prva epidemija pa
je bila leta 1954. Po tem so
bile še v Crvenki, Kočevju,
v Ljubljani in Zagrebu, zbole-
lo pa je po nekaj deset ljudi.
Običajno se psitakoza pojav-
lja posamično - na primer
v trgovinah s papigami ali
v posameznih družinah ljubi-
teljev ali rejcev ptic.
Do okužbe pride običajni
z vdihavanjem klamidij, ki 9
v izsušenih izločkih ptic. Mi
goča je tudi okužba ob stiki
z inficiranimi pticami, ki si
često navidezno zdravo, nosil'
ke klamidije in jo širijo zlasti
takrat, ko so izpostavljeni
stresom - ob spremembi biva-
lišča, hrane, transporta.
989
BEPfflBlii
NOVI TEDNIK - STRAN 13
I pečat.
da bili so srečni.
I konec, spet se
)vensko, naglas,
loma in na skri-
mo sem bila ta-
lovenska gostil-
1 srečna, skupaj
•ta 1957 sta me
epo obnovila,
leta tekla, bolj
zob časa. Gostje
očitati, da sem
5 duše in da me
ias. Grešnik je
irl in ostala je
rko Marinko. In
je. da so me dali
«la sem še hitre-
m vedno bolj iz-
danji ugled. Po-
^šel, k sreči, Ju-
nuk in Marinkin
sin. Zdaj sem že dve leti čisto
drugačna, lepa, pomlajena in
moderna. Najbolj me veseli,
ker moj novi gospodar ni po-
zabil na moje bistvo. Ostala
sem slovenska gostilna,
takšna, ki ponuja pristne,
domače slovenske jedi. In
spet takšna, kjer ljudje skle-
pajo posle, nazdravljajo mla-
doporočencem, rojstvom in
novemu letu. Ali pa pridejo
kar tako, za kratek čas in si
kaj povedo. Občutek imam,
da so to srečni ljudje. Moti
me le to, da ne slišim vicev in
da ne znajo več lepo peti. Le-
pa slovenska pesem vendar
sodi k domači slovenski go-
stilni!
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
«viti epidemiolo-
a ukrep velja sa-
"JD. bolnike pa je
•rjti, da pravilno
bec, s^je možen
'be tudi s člove-
čka s kapljicami.
potrebna tudi
Infekcija vseh iz-
enneljito končno
■štorov, kjer se je
ževal.
Če bo vsakdo opravil svoj
del dolžnosti, se nam zaradi
ptic ne bo treba bati bolezni, še
manj odreči se našim ljubljen-
cem. Nekaj previdnosti pa
v stiku z živalmi tako in tako
nikoli ne škodi. Številna obole-
nja prenašajo, celo veliko bolj
nevarna kot papige (spomni-
mo se samo na steklino), pa so
in bodo še vedno naši hišni pri-
MILENA B. POKLIČ
t za okužbo je pri ljudeh splošna. Bolezen je
Ra, lahko pa tudi zelo resna, zlati pri starejših
h ljudeh. Inkubacijska doba je 7 do 14 dni, razli-
ripozni, tifozni in pljučni tip bolezni, čeprav so
like navadno mešane. Začetek obolenja pogosto
i gripo: vročina, mrzlica, glavobol, bolečine
i prsnem košu, prizadetost zgornjih in spodnjih
kcija lahko poteka sistemsko, brez prizadetosti
z obsežno »atipično« pljučnico, ki jo ugotovijo
■ preiskavo pljuč. Bolezen traja nekaj dni ali več
5 lahko ponovi. Pri otrocih je potek lahek, pri
možne komplikacije na srcu, možganih in venah,
e 1 do 2 odstotka. Najuspešnejše zdravilo so tetra-
trocih pa eritromicin. Zaradi možnosti ponovitve
»trajati zdravljenje vsaj 14 dni.
Bosanec Allem Jahletendlč, naturallzirani Slovenec In Človek
Na odru življenja se vrstijo
veliki in mali ljudje. Prvi si
želijo blišča, popularnosti, od-
slikavanja dan za dnem. Drugi,
v nenehneni gibanju za drobni-
mi stvarmi, ki pa dajejo člove-
ku pravo vrednost, pomoč so-
človeku, so običajno v zakulis-
ju. A če bi s tehtnico Pravično-
sti stehtal njihova dela, bi se
skodelica malega slehernika
brez dvoma povesila njemu
v prid. Črta enačenja je tu ne-
dopustna, veliki razglašalec
resnice in pompoznosti, ki
z odra življenja govori ljudem,
se zmanjša v primerjavi z deli,
ki jih za sočloveka opravlja na
tih, neposreden način mali člo-
vek in postaja z leti popularen
med tistimi, ki jih je življenje
odrinilo na obrobje človeške
družbe.
Le kaj bi v današnjih časih, ki
niso naklonjeni človeškim sti-
skam, štorih člani medobčin-
skega društva slušno prizadetih
v Celju, če ne bi bilo njihovega
tgjnika, vzgojitelja in profesorja
Adema Jahjefendiča?
Neprestano je v gibanju, do-
govarjanju, obiskuje člane na
terenu, jim pomaga lajšati in no-
siti bremena, čeprav sam veli-
kokrat ne ve, če se bo nabralo
toliko dohodkov, da bo za nje-
govo plačo. Kljub njegovi
skromnosti, izredni odliki tega
velikega človeka med malimi
ljudmi, mora živeti, skrbeti za
družinico, ki je znala ohraniti
vse prvine toplega doma in tihe
sreče.
Tudi doma je Adem v neneh-
nem gibanju. Vse niti drži v svo-
jih rokah in jih spušča tako, da
končno pristanejo v mirovanju.
Sediva v dnevni sobi, ki je
simbioza bosanske domačnosti
in slovenske praktičnosti. Pre-
vladuje rdeča barva, v vseh od-
tenkih. Ročno stkana preproga
na steni, na tleh. Star meč in
stara garnitura bosanskih sko-
delic, ki so postavljene pred dol-
ge vrste knjig, dopolnjujejo am-
bient človeka, ki ne more skriti,
kje je pognal svoje korenine. Za
nekcg ur se preseliva na drug
konec naše domovine, tako raz-
hčne v običajih, a še danes pol-
ne in žive prvobitnosti.
»Ponosen sem na ljudi,
med katerimi sem se
rodil«
pravi Adem in nadaljuje, da
ljudje v jugozahodnem delu
Bosne, kjer leži tudi njegovo
rojstno mesto Livno, še danes
ne vedo, kaj je to šovinizem in
nacionalna nestrpnost. Od nek-
d^ smo živeli pri nas v sožitju,
tako pravoslavci, katoliki in
muslimani. Otroci so bili vedno
od vseh in vsi od vsakega. No-
benih trenj ni bilo nikoli med
nami, tudi zd^j jih ni. Vse praz-
nike od vseh smo praznovali
skupaj.«
V tem dinarskem krasu, kjer
morajo vsako ped zemlje iztrga-
ti burji, seje v muslimanski dru-
žini rodil Adem, ki bo drugo le-
to praznoval petdesetletnico.
Osem otrok je bilo pri hiši, zdaj
jih živi še sedem in čeprav živijo
na različnih koncih sveta, so
z nevidno prvobitno ljubeznijo,
ki se je gojila, zvezani še danes.
V družini je veljala očetova be-
seda kot svetinja, niati pa je bila
brez palice, čeprav nepismena,
n^boljša vzgojiteljica.
Na detinska leta ima Adem
neljube spomine. Družina je bi-
la napredna in zato velikokrat
v neprilikah. Treba je bilo beža-
ti, se skrivati.
Po osnovni šoli in gimnaziji
v Livnem je Adem eno leto služ-
boval v banki, potem pa se je
odločil za študij medicine. Po
treh letih je moral študij pustiti,
ker je zbolel za kožno boleznijo
in ne bi mogel opravljati svoje-
ga poklica.
Potem se je odločil za službo
vaškega učitelja in kot vzgojitelj
po duši začel svoje poslanstvo.
Huje se mu je godilo kot naše-
mu Martinu Kačurju, a je vse-
eno zmogel pot idealista in člo-
veka, ki se je znal priljubiti lju-
dem, poprijeti za vsako delo. Bil
je ginekolog, vseved, ideolog in
z ljudmi, ki so bili nekdanji
ustaši, se je dobro razumel.
V Zvirjnači je preživel tri leta, si
dostikrat s puško utiral pot med
zvermi in tako postal tudi lovec.
Med lovskimi trofejami iz tiste-
ga časa je tudi velik medved.
Iz ustaške vasi je bil premeš-
čen v četniško vas Malovan in
študiral ob delu. Na filozofski
fakulteti je vpisal biologijo in
kemijo ter zaključil študij v re-
kordnem času. Ponovno je me-
njal službo in bil spet »učo«
v osnovni šoh Ravno, kjer ima
na ta kolektiv najlepše spomine.
Adem je bil pri vojakih v Ma-
kedoniji. Bil je dodeljen sanite-
ti, predvsem je delal z bolniki,
ki so imeli kožne bolezni. »Tega
je bilo takrat v vojski še veliko.
A zagrizel sem se v delo, ker me
je zanimalo in dosegel sem re-
zultate. Pozdravil sem Slovenca
Jožeta, ki je imel ves hrbet
v gnojnih aknah in zato ni mo-
gel nositi mitraljeza. Meni ga je
uspelo pozdraviti in zato sem
dobil čin vojnega starešine in
dva meseca nagradnega do-
pusta.«
Ko je prišel Adem od vojakov,
se je vpisal na pedagoško fakul-
teto v Splitu, kjer je študiral sr-
bohrvaščino m ruščino, praktič-
no pa je delal na eksperimental-
ni šoh v Splitu. »Sest dni po
materini smrti sem diplomiral,
še čisto v transu. Izbubil sem
svojo veliko ljubezen.«
Po diplomi sem spet pristal
v Livnem in kam zdaj? Z dekre-
tom ponovno v vas, tokrat v par-
tizansko, kjer so bile nemogoče
razmere. V kolektivu zmešnja-
va, veriga nerazumevanja dolga
in potrebno jo je bilo pretrgati.
Začel sem, a nisem zdržal, po-
begnil sem iz vasi in se vpisal na
filozofsko fakulteto v Zadru, da
bi poglobil študij ruščine in sr-
bohrvaščine. Tu sem bil »či-
mer« z Brankom Mikuličem in
veliko spominov me veže na ta
čas. Mikulič je nadaljeval poh-
tično pot (tudi jaz sem bil ves
čas politično aktiven in sem
član ZK že trideset let), jaz vzgo-
jiteljsko. Končal sem filozofsko
fakulteto v Zadru, le diplomiral
nisem. V tistem času sem se
spoznal s sedanjo ženo Heleno,
Slovenko, Celjanko, se z njo po-
ročil in leta 1971 prišel v Celje.
Domovi so za vzgojo,
ne za icazen
»Najprej sem bil v dijaškem
domu Dušana Finžgaija odklo-
njen, potlej so me le sprejeli in
tam sem ostal devet let. Na ta
leta vzgojitelja me vežejo naj-
lepši spomini. Z učenci sem se
razumel, nikoh nisem vzgajal na
relaciji učitelj - učenec, ampak
oče - sin. Mislim, da sem tu imel
n^večji uspeh. Z mnogimi, zla-
sti z najbolj problematičnimi si
še danes dopisujem in tudi obi-
skujemo se še.« Satulje so polne
pisem hvaležnih učencev, kate-
rim je Adem pokazal pravo pot
v življenje.
Že od leta 1978 je Adem sode-
loval v društvu slušno prizade-
tih v Celju, po končanem vzgoji-
teljskem delu v domu Dušana
Finžgarja je bil še vzgojitelj
v Štorah in profesor na ekonom-
ski šoh v Celju. Kljub temu, da
slovenščine ni dobro obvladal
(še danes zavije slovensko bese-
do in jo konča z o), je s poukom
srbohrvaščine uspel in bil naj-
bolj priljubljen profesor na šoli.
Ko za poučevanje srbohrvaš-
čine in ruščine v šoli ni bilo več
mesta, se je moral preusmeriti.
Rezultati dela med
slušno prizadetimi
ljudmi so olirabrujoči
»Zelo rad sem imel svoj po-
klic pedagoga, ni mi pa žal, da
sem pričel delati profesionalno
s slušno prizadetimi ljudmi. Re-
zultati so kmalu na dlani, ker
mora biti pomoč konkretna, hi-
tra, pri vzgoji pa je čas trajanja
daljši. Čeprav sem začel delati
v nemogočih prostorih (3 krat
2 metra je bila vehka pisarna),
a z resnično lepo urejeno admi-
nistracijo, katero je vodil moj
predhodnik Nučič, delam zdaj
z gluhimi ljudmi že polnih se-
dem let. Njihova tematika meje
pritegnila in ob delu z njimi sem
spet začel študirati domsko pe-
dagogiko, sodeloval in pisal
v strokovne publikacije. V tem
delu sem se znašel in mi daje
veliko notranje zadovoljstvo. Ni
filozofiranja, ne abstrahiranja,
ampak konkretno delo. To
ustvarja neprestano gibanje.«
Priznava, da sta z ženo, ki je
tudi vzgojiteljica in psihologi-
nja, slaba vzgojitelja doma. Dve-
ma pubertetnikoma je resnično
težko biti kos, a kljub temu zatr-
dilu, je v času obiska vladala
v družinici prava harmonija.
Hčerka Lejla, prijetna deklica,
je igrala na klavir, sin Adi pa se
je zabaval z najnovejšimi teh-
ničnimi poskusi. Ob bosanski
specialiteti, ki jo je pripravil
Adem sam, je mineval prijeten
pogovor, kjer so se kresale misli
o vzgoji, mednacionalnih zdra-
hah in poštenosti članov zveze
komunistov.
»V življenju sem spoznal, da
kljub izkušnjem, nekaterim
stvarem nisem dorasel. Modrej-
ši so preprosti ljudje, kot oni
s šolami. Ni človeka, ki vse ve,
tako tudi politika ne. Naši pa bi
bili radi vsevedi. Moja mati je
bila nepismena žena, pa najbolj-
ša vzgojiteljica, ker je spoštova-
la ljudi in tako učila tudi nas.
Matere so bile včasih tako mo-
dre, da se niso nikoh kregale.
Tudi moj oče je bil brez šol,
a nekakšen vaški svetovalec, ki
je z življenjsko fakulteto obvla-
doval življenje in delil nauke.
Bil je vernik, a je spoštoval tudi
nevernika. Vedno mi je dejal
- če ne spoštuješ drugega, tudi
tebe ne morejo spoštovati. Pravi
vernik in komunist sta si enaka,
oba poštena in dobra, n^hujša
pa se mi zdi dvoličnost in te je
v naših vrstah največ.«
ZDENKA STOPAR
Foto: EDO EINSPIELER
14. STRAN - NOVI TEDNIK
mmm »a«
12. JANUAR 198(1
Dragi prijatelji!
Pa ste končno dočakali težko zaslu-
žene zimske počitnice. Štirinajstdnev-
ni počitek bo gotovo vsem dobrodošel.
Nekateri ste že napisali, kaj vse boste
v tem času počeli. Verjetno vsi na ti-
hem računate, da bo zapadlo vsaj me-
ter snega, sicer bodo letos počitnice
bolj žalostne. Ponekod vam pripravlja-
jo nekaj zanimivih aktivnosti, ki niso
odvisne le od snega. Mislim, da vam ne
bo dolgčas, če boste le malo iznajdljivi.
Seveda pa nestrpno čakam, da boste
povedali, kaj vse boste počeli in morda
bodo vaše izkušnje pomagale še ko-
mu, ki ne ve, kaj bi sam s sabo.
Vaša Tanja
Moja muca IViika
Moja muca Mika
je zares velika.
Pridno pije mleko, je klobase.
Stari mami polovi vse polhe,
včasih si obira bolhe.
Moja muca Mika
rada povsod stika.
Mijavka, piha, praska.
Muri strašno se boji
. in pred njo takoj zbeži.
GREGOR ŠILEC, 4.r.
OŠ Edvard Kardelj, Rogatec
Kako bo na počitnicah je narisal KARLI SE-
NICA iz 1. razreda OŠ Edvard Kardelj Slo-
venske Konjice.
Moja koza
Doma imam kozo. Je zelo pri-
kupna in pametna žival. Imam jo
zelo rad, zato sem jo jeseni vodil
na pašo. Se zelo rada pase in obi-
ra grmovje. Ati je zgradil prijeten
hlev zanjo. Vsak dan jo pomolze-
mo in daje nam dobro ter zdravo
mleko. Spomladi bo imela ko-
zličke, ki jih komaj pričakujem.
Mladi kozlički so zelo živahni, za-
to so mi te živali v veliko veselje.
GORAZD STEELE, 2. r.
OŠ Stranice
Na potepu
Mislim, da se skoraj vsak moj
vrstnik rad potepa. Vem pa tudi,
da so nekateri zaprti doma. Takš-
ni so po navadi »angelčki*. Če
pridejo le malo pozneje domov,
je vse narobe. Mislim, da imam
dovolj prostosti. Toda tudi jaz
moram, upoštevati dogovor. Lah-
ko zamudim nekaj minut, če pa
zamudim uro ali več, je mamica
zaskrbljena. Nekoč pa sem za-
mudil celo dve uri. Bilo pa je ta-
kole ...
Prišel sem iz šole. Vedno, ka-
dar potrkam, se vrata odklenejo
in vidim mamičin obraz. Danes
pa se to ni zgodilo. Zato sem vra-
ta sam odklenil. Potem sem se
spomnil, da je mamica- odšla
v mesto. Tudi očka ni bilo doma.
Nisem vedel, kaj nag počnem.
V glavo mi je šinila misel, da se
gre potepat. Seveda sem vzel
s seboj prijatelja. Sklenila sva, da
greva k Šmartinskemu jezeru.
Po polurni hoji sva prispela.
Ogledal sem si okolico in videl le
zaljubljen par na drugem bregu.
Potem sva se odpravila v gozd na
desni strani jezera. Tam sem od-
kril ptičje gnezdo. Videl sem, da
je gnezdo padlo z drevesa,
v gnezdu pa sta bila dva ptička.
Prijatelj se je že izgubil med dre-
vesi, jaz pa sem se odločil, da
dam ptičje gnezdo nazaj na dre-
vo. Čez nekaj časa sem opazil dva
ptiča, ki sta priletela na drevo.
Bila sta njuna starša. Potem sem
vesel nadaljeval pot skozi gozd
do prijatelja, ki je sedel na štoru.
Tedaj sem pogledal na uro. Zelo
sem se prestrašil, kajti ura je ka-
zala osem. Domov sem tekel, kot
bi me preganajl volk. Ko sem pri-
šel do našega stropnišča, sem bil
skor^ brez sape. Pozvonil sem in
zagledal mamo, ki ni bila prav
nič vesela. Potem pa..., saj veste,
da sem bil tepen. Od takrat se
nisem več tako dolgo potepal,
ampak sem se vedno držal ure, ki
sta mi jo določila oči in mami.
MATJAŽ PRISLAN, 6. r.
COŠ Fran Roš
Celje
Spoznali smo...
Požarna varnost. Ali sta ti dve
besedi res nepomembni? Ali bi si
znali pomagati, če bi naenkrat
pred seboj zagledali ognjene pla-
mene. Večina bi se tako prestra-
šila, da bi zaradi strahu pustili
ognju, da se razširi, sebi pa ne bi
prav nič pomagali.
Da bi se natančneje spoznali
s požari, njihovimi vzroki in
sredstvi za gašenje, smo obiskali
gasilsko društvo Lokrovec. Iz
kratkih filmov smo izvedeli vse
o požarih in gasilcih. Veliko po-
žarov zanetijo prav otroci pri »za-
nimivih« igrah z vžigalicami, za-
to moramo paziti pri naših igrah.
Požare moramo preprečevati, to
pa lahko storimo s svojo previd-
nostjo in urejenostjo okolja, v ka-
terem živimo. Pri roki pa morajo
biti različni aparati za gašenje.
Upam, da ta dan za nas ni bil le
pouka prost, ampak smo se kaj
naučili, saj nikoli ne vemo, kdaj
se bodo tudi pri nas pojavili pla-
meni in bo potrebno hitro ukre-
pati.
TEJA TAMŠE, 7.r.
COŠ Fran Roš
Celje
Črna muca Tina
Moja muca, črna muca,
v sobici leži,
ko pa jo močno zazebe,
že na peči spi.
Moja muca Tina
črna je tako,
da ponoči, ko je tema,
je ne vidimo.
SANJA PANIČ, 2. r.
1. osnovna šola
Celje
Dragi čevlji
Prišel je dan, ko dobi oče pla-
čo. Z mamo sta se zmenila, da mi
bosta kupila nove čevlje in oble-
ko. Minila sta dva dneva in z ma-
mo sva odšla v Šoštanj. Še prej
me je opomnila, da se moram
v trgovini lepo obnašati. Prišla
sva do trgovine s konfekcijo.
Vstopil sem in se oziral na vse
strani. Vse polno je bilo oblek,
pulijev, kravat. Ogledoval sem si
jih in si zaželel karirast pulover.
Toda mami ni bil všeč. Povedala
mi je, da sva prišla kupit obleko
in ne puloverja. Ko sva kupila
obleko, sva šla še v trgovino
s čevlji. V izložbi sem zagledal
zelo lepe čevlje, toda ko sem vi-
del ceno. sem se zgrozil. Bili so
zelo dragi. Dobil sem druge čev-
lje, toda ti niso bili tako lepi. Ma-
ma me je potolažila, češ da mi
tisti čevlji ne bi bili prav.
DARKO BERVAR. 6. r.
OŠ Bratov Letonje
Šmartno ob Paki
Kakšen naj bi bil
»naj« učitelj
Zapisoval bi same lepe ocene,
slabe pa obdržal zase, organiziral
bi izlete in plese.
Do vseh učencev bi imel enak
odnos.
Moral bi biti razumevajoč in
hkrati strog.
Do vseh učencev bi bil pravi-
čen in prijazen, ne bi smel kriča-
ti, včasih bi moral biti tudi za-
baven.
Neu bi bil takšna osebnost,
s katero se učenec lahko pogovo-
ri tudi o svojih težavah.
Vse osebne težave bi moral pu-
stiti doma, ne pa da se zaradi tega
včasih znaša nad otroki.
Upamo, da nam bo dedek Mraz
prinesel takega učitelja.
Učenci
novinarskega krožka
OŠ Prebold
Moja prva ljubezen
Lani sem se zaljubila v postav-
nega fanta z Dobrne. Tudi jaz
sem mu bila všeč. Ker sva se le
malokdaj videla, sem komaj ča-
kala na najina srečanja. Imel je
moj naslov in pisal mi je pisma.
Bila sem jih zelo vesela. Nekoč
sva se dogovorila za zmenek,
v nedeljo naj bi se ob treh po-
poldne dobila na Dobrni. Nisem
vedela, k^ naj si izmislim, da bi
me mamica pustila od doma. Re-
kla sem, da grem k sestrični in
bilo je vse urejeno.
Sestala sva se v parku, odšla na
sladoled in se sprehajala v parku.
Čas je hitro tekel in morala sem
domov. Ob slovesu mi je bilo ze-
lo težko. Celo pot do doma sem
mislila nanj. Čez mesec sem do-
bila pismo. V njem mi je pisal, da
se bo preselil v Nemčijo, in da se
ne bova več videla. Pismo sem
zmečkala in ga vrgla stran. Bila
sem žalostna. »Vse enkrat mine,«
so mi pravili prijatelji. Morala
sem ga pozabiti.
OLGICA PAČNIK, 6. r.
OŠ Vojnik
Bili smo v Konusu
Zbrah smo se zjutraj ob sed-
mih. Na ogled delovne organiza-
cije Konus smo šli skup^ z učen-
ci osmega razreda. Pri vratarju
smo počakali na tovarišico, ki
nas je vodila po delovni organiza-
ciji. Ogledali smo si izdelavo
opetnic in silona. Videli smo
ogromne stroje. Delo pri strojih,
kjer izdelujejo opetnice, je nevar-
no. Delavci morajo biti zelo pre-
vidni. Izvedeli smo tudi, da ima
Konus svojo elektrarno. Ta de-
lovna organizacija je zelo velika
in mi je všeč.
ROMANA PODGRAJŠEK, 7. r.
OŠ Pohorski odred
Slovenske Konjice
Vojna
Zakaj obstaja te beseda? Zakaj
obstajajo vse grozote, ki se skri-
vajo za njo? Zakaj? Mogoče zato,
ker ima vsaka stvar neko na-
sprotje. Bela ima črno, živo ima
mrtvo in svobodna ima vojno.
Vsak človek jo razume druga-
če. Za nekoga je to užitek, strast,
želja po bogastvu. Za drugega pa
trpljenje, neskončna surovost.
Ko se sprehzgam po temni uli-
ci, vidim ob sebi senco. Čeprav
ni svetlobe, ki bi jo lahko zazna-
movala, se vidi razločno. Ta sen-
ca je vedno ob meni, je črni del
moje strani. Vem, da je ne bom
pregnala na tak način, da bom
tavala iz ene ulice v drugo, kajti
temačne ulice še bolj privabljajo
temno senco, ji dajejo še več
vztrajnosti.
Prav tako je z vojno. Nikdar je
ne smemo preganjati s sovra-
štvom. To ji bo vlivalo samo še
več poguma. Vedeti moramo, da
je vojna del nas, del našega raz-
mišljanja, kakor temna senca del
mene. Dušiti je ne moremo s so-
vraštvom, pač pa z njegovim na-
sprotnikom-ljubeznijo, svobodo.
iSjdi črno senco bodo pregnali
sončni žarki, čeprav nekateri mi-
slijo prav nasprotno. Ampak ni
res! Vsaka stvar ima svoje na-
sprotje. Črna belo, smrt življenje
in vojna ljubezen in svobodo. Bo-
rimo se s temi orožji!
MATEJA FLORJANČIČ,
hterarno novinarski krožek
OŠ Vera Šlander
Požela
Kam na počitnice?
Med počitnicami bom pri ded-
ku in babici v Žetalah. Naredil si
bom zm^a in ga spuščal. Če bo
sneg, se bom smučal.
TOMAŽ LOVRENČIČ, l.r.
Na počitnice bomo šli na Ro-
glo. Na Rogli se bomo smučali in
sankali. Hodili bomo plavat v ba-
zen. Na Rogli bomo samo štiri
dni.
TINA SLAPNIK. l.r.
Jaz grem na Roglo. Bom v ho-
telu. Tam je fino. Na Rogli se
bom smučal.
ROK PURKELJC, l.r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Predstava Roke
Na vsakem plakatu v in okoli
naše šole je pisalo: »Roke!« Zra-
ven je bilo narisanih še nekaj
rok-levih in desnih. To je bilo
skrivnostno vabilo na predstavo.
Skrivnostno zato, ker plakati ni-
so imeli veliko besedila in učenci
smo lahko le ugibali, kaj bomo
videli.
Prišel je dan predstave. Naši
učitelji so bili podobni plakatom,
kajti tudi oni so bili neverjetno
skrivnostni. K ogledu predstave
so nas poklicali tretjo šolsko uro.
Ko smo posedli, se je okrog nas
ovila čudna poltema. Okna so bi-
la zagrnjena s črnimi zavesami,
ki pa se niso mogle upirati sonč-
nim žarkom. Prižgal se je reflek-
tor in na oder je prišlo dekle in
nam povedalo, da bomo videli,
kako bi bilo, če bi se roki pogo-
varjali. Nato sta prišli dve dekle-
ti, oblečeni v črno, ena je imela
belo levo roko, druga pa desno.
S pantomimo sta predstavljali
pogovor med rokama, drugi dve
dekleti, oblečeni v belo, pa sta
brali besedilo.
Vsaka od obeh rok se je enkrat
pokazala kot negativna. V prvem
delu je bila roka slabih lastnosti
leva, v drugem pa desna. Leva se
je postavljala, češ da je prav tako
spretna kot desna, ki je vedno
pisala smrtne obsodbe obso-
jencem.
Na šoli že dolgo nismo videli
tako dobre predstave, vendar si
jo je popoldne ogledalo le sedem
staršev. Vsi so bili zadovoljni, no-
vinarski krožek pa upa, da bode
naslednje predstave tako dobre
kot je bila ta ali pa še boljše.
GORAN GRZINČIČ
NOVINARSKI KROŽEK
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
Celje
Kdaj me je najbolj
strah?
Strah me je teme v sobi.
Strah me je sosedovega psa
Reksa.
Ko grem zvečer k sošolki, vi
dim strah za vsakim grmom.
Miši me je grozno strah.
Pred nastopom imam občutek,
da ničesar več ne znam.
V šoli se bojim vsake pisne na-
loge, ker pred začetkom sploh
nič več ne vem. V glavi je ena
sama zmeda.
Grozno me je srečati se z me-
duzo na morju, na kopnem pa
z zelencem.
Strah meje grmenja, bliskanja.
Očkova hitra vožnja z avtom
mi poganja strah po žilah.
Dopisniki
OŠ Bratov Juhart
Šempeter v Savinjski dolini
Moj mali nečak
Moj mali nečak Andrej je zelo
prikupno bitje svetlih las, mo-
drih oči in velikosti štiriletnega
falota. Po srcu je tako dober in
ubogljiv, da bi mislili, daje punč
ka. Toda angelček ni, saj rad po-
nagaja in tudi udari, če je treba
Zelo rad pomaga očetu pri delu
in njegova pomoč mu veliko po-
meni in mu je v veselje. Zelo rad
ima nekaj let starejšo sestrico Ja-
smino, ker se z njim veliko uk-
varja in mu posveča svoj prosti
čas. Če ga vprašate, kaj najrsge
gleda, bo povedal, da je to KAJ
Zelo rad ima živali, posebno pra
šiče, zato rad obiskuje staro ma
mo. Ker je Andrej po razmišlja-
nju že velik, trdi, da je vse, kar
sta očka in mamica ustvarila, nje-
govo. Jasmini ostane le lesena
baraka za hišo, ki ji jo Andrej
z veseljem predaja v last.
NATALIJA DVORJAK, 7. r.
OŠ 3. bataljon VDV
Vitanje
12. JANUAR 1989
mmm
NOVI TEDNIK-STRAN 15
nočne
cvetke
•	Sandi P. iz Iršičeve je
prejšnji torek v stanovanj-
skem bloku pretepal Ivana
P Pretep se je začel, ko je
Ivan opozoril Sandija (ki je
razgrajal) naj se dostojno
obnaša. Zagotovo sodnik
za prekrške tega povoda
Sandiju ne bo štel v dobro.
•	Tudi Branko Z. iz Ple-
teršnikove ulice v Celju
ima vse debelejšo mapo pri
celjskih miličnikih. Ze
pred časom so imeli milič-
niki precej težav z njim,
prejšnji četrtek pa so spet
morali posredovati, ko je
v Zidanškovi uhci v Celju
pretepal in grozil Nataši K.
•	Prejšnji petek je bife
v Šmartnem v Rožni dolini
spet precej dolgo posloval.
Miličniki so ga obiskali ma-
lo pred polnočjo, ker so
morali ostale goste rešiti
pred nadležnim Martinom
T., ki si je omislil svojo
predstavo. Na njegovo ža-
lost predstava drugim ni
bila všeč, Martin pa je bil
v takem stanju, da so ga
mihčniki raje odpeljali na
varno v prostore za trez-
nenje.
•	V petek popoldne so
imeli pretep v Ljudski re-
stavraciji v Celju. Zravsala
sta se Tihomir Z. iz Iršičeve
in Branko Z. iz Brezja pri
Šmarju pri Jelšah. Oba bo-
sta morala k sodniku za
prekrške.
S.Š.
Zapeljal s ceste
Prejšnji petek se je pripetila
huda prometna nesreča na
gozdni poti med Ljubnim in
Terom in sicer med 3. in 4. uro
^utr^. Z osebnim avtomobi-
lom je proti Teru vozil 43-letni
Franc Furland s Planine pri
Mozirju. V levem nepregled-
nem ovinku je zaradi viryeno-
sti zapeljal s ceste in treščil
v debelejšo smreko, potem pa
se je vozilo skotalilo po strmi-
ni. Med prevračanjem je iz vo-
zila padel sopotnik, 39-letni
Maks Jordan in zaspal. Vozilo
z voznikom pa je obstalo neda-
leč stran. Furland je dobil tako
hude rane, da je bil takoj mr-
tev, sopotnik Jordan pa se je
kasneje prebudil in odšel
domov.
Nesreča na prehodu
Zaradi nepazljivosti je v po-
nedeljek dopoldne na Ljub-
ljanski cesti v Celju 40-letni
Janko Štrucelj na prehodu za
pešce zbil 23-letnega Elvisa
Herbaja iz Celja. Voznik je
spregledal pešca tudi zaradi
sončne bleščavosti, nesreča pa
se je pripetila na prehodu pri
trgovini Avto Celja. Herb^ je
bil v nesreči hudo poško-
dovan.
Telovadba s starimi milijardami
BIvšf najemnik Celjske koče osumljen še devetih goljufij
Celjski javni tožilec je
zahteval razširitev preiska-
ve še za devet kaznivih de-
janj-goljufij, katerih je
osumljen Stanko Zakelšek,
še pred nedavnim najemnik
Celjske koče. Kot smo že po-
ročali, je Zakelšek v pripo-
ru od 6. decembra lani.
Največjo goljufijo naj bi
Zakelšek izpeljal julija lani
na račun Ljubljanske banke,
ko je v Mestni hranilnici z že-
ninega žiro računa dvignil
približno 35 milionov dinar-
jev. Ker takrat ni delal raču-
nalniški terminal, v banki
dviga niso takoj vnesli v ra-
čunalniško evidenco. Tako
je lahko Zakelšek malo kas-
neje še enkrat dvignil tako
veliko vsoto, čeprav denarja
dejansko ni bilo več na žiro
računu.
Na Zakelškov naslov so za-
čeli prihajati tudi drugi raču-
ni, kijih ni poravnal, tako da
je tožilec zahteval razširitev
preiskave kar za devet golju-
fij. Za banko je največji Za-
kelškov upnik zasebni me-
sar iz Laškega, pri katerem si
je Zakelšek sposodil 23 mili-
jonov dinarjev in jih še ni
vrnil. Ostali njegovi upniki
so v glavnem tudi njegovi
dobavitelji še iz časov, ko je
upravljal s Celjsko kočo. Ta-
ko je Celjski mestni industri-
ji dolžan 5,6, milijonov dinar-
jev za suhomesne izdelke.
Pivovarni Laško 1,7 milijona
dinarjev za pivo, Ingradu 1,8
milijona dinarjev za zemelj-
ska dela pri Celjski koči, za-
sebnemu mesarju iz Šentjur-
ja 1,45 milijona dinarjev za
meso, manjše dolgove pa
ima še pri Obnovi, Izletniku
in neki firmi iz Ptuja.
Zakelšek je tako trenutno
kar precej dolžan, saj je
bančni dolg z obrestmi do
konca preteklega leta nara-
stel na približno 90 milijonov
dinarjev, skupaj z ostalimi
zneski pa je dolžan skoraj
127 milijonov dinarjev. Na
najboljšem je Ljubljanska
banka, saj so v zavarovanje
njene terjatve Zakelšku za-
segli teptalec snega (ki ga je
sicer kupil na Kaninu, a ga
še ni v celoti plačal) in oseb-
ni avto Audi (ki pa ga je že
plačal, a še ni prepisan na
njegovo ime). Osebni avto je
Zakelšek kupil v času, ko je
že imel dolgove do svojih do-
baviteljev, vendar je očitno
denar raje vložil v avto, kot
poravnal dolgove.
Potrebno pa je povedati,
da ima tudi Zakelšek kar
precejšnjo terjatev do Izlet-
nika. Za vse, kar je vložil
v obnovo Celjske koče in
tamkajšnjega smučišča, bi
mu moral Izletnik izplačati
približno 220 milijonov di-
narjev. Na toliko je vsaj oce-
nil vrednost del sodni ceni-
lec. Verjetno pa Izletnik brez
tožbe tega zneska (oziroma
tistega, ki ga bo priznalo so-
dišče) ne bo plačal.
Zakelšek oziroma njegov
odvetnik sta vložila tudi
predlog za odpravo pripora
(Zakelška so priprli zaradi
ponovitvene nevarnosti, da
ne bi poskušal ponovno go-
ljufati). Senat je predlog za-
vrnil, o tem, ali se bo le lahko
branil s prostosti, pa bo odlo-
čal še drugostopenjski senat.
S. ŠROT
Nočni
napadalec
v priporu
Preiskovalni sodnik je
odredil pripor za 23-let-
nega Ivana Obreza iz
Košnice pri Celju, ki je
osumljen ropa.
Čeprav še mlad, ima
Ivan Obrez že kar zajeten
dosje pri celjskih milični-
kih, predvsem kot kršilec
javnega reda in mira.
Prejšnjo sredo ponoči pa
si je »privoščil« presto-
pek, zaradi katerega je
moral v pripor.
Ko je 39-letni Franc B.
iz Celja ob približno 20.30
uri šel nič hudega sluteč
po Aškerčevi ulici v Ce-
lju, je pred vhodom v hišo
Aškerčeva 2 nenadoma
stopil predenj neznanec.
Ker je imel ob sebi večje-
ga psa, se ga je ustrašil.
Neznanec ga je udaril
s pestjo po obrazu in zah-
teval denarnico. Franc,
predvsem zaradi psa, ni
veliko razmišljal - dal mu
je denarnico, v kateri je
bilo 8 bankovcev po 5000
dinarjev in bloki za mali-
co. Napadalec je spraznil
denarnico, mu z roke snel
še uro in odšel.
Miličniki s celjske po-
staje milice so takoj po
prijavi začeli iskati napa-
dalca. Po opisu napadal-
ca so kaj kmalu ugotovili,
da gre za njihovega stare-
ga znanca, tako da so Iva-
na Obreza (v nekaterih
dokumentih ima napisa-
no tudi Janez Obrez) pri-
jeli že približno ob enih
ponoči in ga predali pre-
iskovalnemu sodniku.
Pri Obrezu so našli tudi
bloke za malico.
S.Š.
Enotna razlaga desnega pravila
Zvezni komite za promet in zveze je
naložil slovenskemu Republiškemu
sekretariatu za notranje zadeve, da
morajo vozniki poslej v naši republi-
ki upoštevati desno pravilo, kot to
velja v drugih republikah pri nas in
je hkrati tudi usklajeno z vsemi
evropskimi državami. Gre za pravilo
na določenih križiščih, ki jih je pri
nas k sreči malo, vendar pa je potreb-
no dodati, da so kršitve desnega pra-
vila med pogostimi vzroki za promet-
ne nesreče.
Vzgojnoizobraževalne ustanove, pred-
vsem avto šole, na območju Slovenije, ki
usposabljajo kandidate za voznike in in-
štruktorje ter dopolnilno izobražujejo
voznike motornih vozil v cestnem pro-
metu, so v preteklih letih dogovorno raz-
lagale pravila o prednosti vozil v križiš-
čih - nekoliko drugače kot v drugih soci-
alističnih republikah in pokrajinah in tu-
di po drugih državah v Evropi. Tudi orga-
ni za urejanje in nadzor prometa ter pra-
vosodni organi so enako razlagali določi-
la pravnih predpisov. V letu 1986 so av-
torji novega slovenskega učbenika za av-
tošole prvič zapisali, da v svetu različno
razlagamo in v praksi izvajamo, »desno
pravilo«. Prikazana, odnosno bila tudi
potreba po enotnem razlaganju, zlasti še
po enotnemu izv^anju v praksi, saj slo-
venski vozniki vedno več potujejo v dru-
ge republike ali se vozijo po cestah
v Evropi. Močan mednarodni in tranzitni
promet zato prav gotovo pogojujeta čim-
bolj enotne predpise.
V avtošolah do sedaj niso dobili na-
tančnih navodil, kako spremeniti razla-
ganje pravil, zato domnevno inštruktorji
pravila razlag^o različno. Če je bilo dose-
danje izvajanje dogovorjeno, potem je tu-
di realno pričakovati, da se bomo ob po-
trebi za spremembno dogovorili zanjo in
tudi določili začetni čas.
Republiški sekretariat za notranje za-
deve zato d^e pobudo vsem vzgojno izo-
braževalnim ustanovam, ki se ukvarjajo
z vzgojo in izobraževanjem voznikov na
območju Slovenije,'da od 1. 1. 1989 dalje
»desno pravilo« razlagajo tako, kot je bilo
objavljeno v novejših učbenikih in tudi
v nekaterih revijah.
Smatramo za potrebno, da v nadaljeva-
nju navedemo nekatera določila o pred-
nosti vozil v križiščih, ki so zapisana
v Zakonu o temeljih varnosti cestnega
prometa (Uradni list SFRJ, št. 50/88) in
tudi, kako je treba ta določila razumeti in
jih v praksi razlagati.
V	50. členu je določeno, da na križišču
ali pri srečanju z drugim vozilom mora
voznik pustiti mimo vozilo, ki prihaja
z njegove desne strani. Voznik, ki zavija
na križišču z vozilom na levo, mora pusti-
ti mimo vozilo, ki prihaja iz nasprotne
strani in na križišču ne spreminja svoje
smeri ali zavija na desno, razen če ni
s prometnim znakom določeno drugače.
Ne glede na predhodna določila ima vozi-
lo, ki vozi po tirnicah, na križišču ali ob
srečanju z drugim vozilom prednost ne
glede na to, s katere strani mu to prihaja
nasproti, razen če ni s postavljenim pro-
metnim znakom drugače določeno.
V	navedenih določbah smo zapisali
»desno pravilo« in »pravilo srečanja«. Pri
tolmačenju navedenih pravil moramo ve-
deti, da eno pravilo drugega ne izključu-
je. V praksi tolmačimo takole:
- če pripeljejo v križišče vozila, kjer se
promet odvija po desnem pravilu, hkrati
tri vozila vsak iz svoje smeri, odpelje tisti,
ki na svoji desni bočni strani nima druge-
ga vozila. Drugi odpelje za njim tisti, kije
stal na levi strani od prvega vozila, nato
pa prepelje križišče še tretje vozilo. V pri-
meru, ko vozilo »C« v križišču zavija le-
vo, ne sme prevoziti križišča do kraja,
pač pa se ustavi v sredini križišča in zara-
di pravila »srečanja« spusti naprej vozilo
»B«, ki mu vozi iz nasprotne smeri in na
križišču ne spreminja svoje smeri ali za-
vija na desno. Vozilo »B« seveda sme
zapeljati v križišče šele za vozilom »A«.
Pri tolmačenju desnega pravila je treba
vedno opozoriti, da se mora promet odvi-
jati tekoče in v okviru možnosti. To je
treba razumeti tako, da drugo in tretje
vozilo odpeljeta v križišče takoj zatem,
ko je v križišče zapeljalo prvo oziroma
drugo vozilo, seveda če velikost križišča
in druge prometne razmere to dopuščajo.
V nasprotnem primeru se promet odvija
sporazumno med udeleženci v prometu.
Predlagamo vam, da našo razlago pre-
nesete na izvajalce izobraževalnega pro-
grama in od njih zahtevate, da zaradi
enotnosti to razlago začno izvajati 1/1-
1989. Izvajalcem je treba priporočiti, da
določbe o prednosti vozil v križiščih raz-
lagcoo strokovno in z dovolj velikim po-
udarkom, ker se veliko število prometnih
nezgod pripeti prav zaradi kršitev določil
o prednosti. Kot vzrok za nesreče so to-
vrstne kršitve celo na drugem mestu. Za
takšno ravnanje nas obvezuje tudi med-
narodna akcija »-10%«.
ODDELEK ZA VARNOST PROMETA
Umrla za
posledicami nezgode
V ponedeljek ob 22. uri je
v celjski bolnišnici za posledi-
cami prometne nezgode umrla
75-letna Karolina Kirn. Kirno-
vo je istega dne pozno popold-
ne zbil z osebnim avtom 47-
letni Adolf Laznik iz Dola pri
Hrastniku. Nesreča se je pripe-
tila na regionalni cesti Hrast-
nik- Rimske Toplice, izven na-
selja Belovo, botrovala pa ji je
prevelika hitrost in tudi nepra-
vilna hoja pešakinje.
Izsilila prednost
Zaradi grobega izsiljevanja
prednosti voznice kolesa z mo-
torjem, 63-letne Angele Kan-
dolf iz Celja se je v ponedeljek
v križišču Čopove ulice in
Ljubljanske ceste pripetila
prometna nezgoda, v kateri je
bila Kandolfova hudo poško-
dovana. Voznica kolesa z mo-
torjem je v križišču izsihla
prednost 35-letni voznici oseb-
nega avta Rosviti Reš iz Celja.
Prišlo je do trčenja, po kate-
rem so morali Angelo Kandolf
prepeljati v celjsko bolnišnico.
Vlomi na
Celjskem
v zadnjem času je bilo na
našem območju precej vlo-
mov, ne samo v stanovanja
v blokih in kleti, ampak tudi
v zasebne hiše. Drzni vlomil-
ci izkoriščajo odsotnost sta-
novalcev in vlamljajo tudi
sredi belega dne.
Tako je na primer nezna-
nec vlomil prejšnji četrtek
med 7. in 11. uro dopoldne
v stanovanje Ludvika L. na
Lopati pri Celju. Odnesel je
500 zahodnonemških mark,
videorekorder, napravo za
daljinsko upravljanje televi-
zorja in zlatnino.
Vrednost plena so ocenili
na približno 13 milijonov di-
narjev.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
iPBBIJ
12. JANUAB 19|
Delovni sestaneic
v Zelenem ga|u
Prav je, da ob koncu leta
v lastni hiši pometemo s ti-
stim, kar ni dobro in pripra-
vimo prostor tistemu, kar
bi radi imeli. To velja tudi
za sodelavce športnega
uredništva v Novem tedni-
ku in Radiu Celje, ki se bo-
do danes, v četrtek, 12. janu-
arja popoldne ob 16. uri
zbrali na delovnem pogo-
voru.
V Radiu Celje in Novem
tedniku namenjamo športu,
ki je na celjskem področju
izredno razvejan, veliko po-
zornost. Iz objektivnih razlo-
gov, žal, še vedno premajh-
no, kot bi si ta pomembna
dejavnost zaslužila. Poglej-
m.o nekaj podatkov:
-	v Radiu Celje je bilo
v ponedeljek 455. ponedelj-
kovo športno dopoldne, ki
traja že devet let! Popoldne
imamo Športni pregled, ob
petkih Šport ob koncu ted-
na, vmes pa še ogromno po-
ročil v informativnih in dru-
gih oddajah. Malo je radij-
skih postaj v Sloveniji, razen
osrednjih, ki se lahko pohva-
lijo s takšnim obsegom.
-	podobno je v Novem
tedniku, kjer je na razpolago
vedno stran in pol časnika
pa še kakšen kotiček na dru-
gih straneh.
Vse to ne bi zmogli, če ne
bi imeli dobre mreže sode-
lavcev, stalnih ali občasnih.
Vsi so dragoceni. In to mrežo
želimo še razširiti, ksyti po-
tem bomo še boljši, aktual-
nejši, zanimivejši!
Mnogo stvari je še nedore-
čenih in te ostajajo odprte za
današnji delovni pogovor.
Kaj želimo? Nekaj predlo-
gov: dosedanje obveščanje
poglobiti ter dopolniti z in-
formacijami iz šolskega
športa, k£ü delajo naši nek-
danji znani športniki, kako
je s telesno vzgojo v vojašni-
cah, mnenja, kritike, športna
problematika, rekreacija,
»razgibajmo življenje« in še
in še. To je »stadion« za vrel-
ce idej.
Današnji delovni pogovor
so nam ljubeznivo omogočili
in podprh telesnokulturni
delavci pri TKS in ZTKO Ža-
lec, kjer temu področju po-
svečajo izjemno pozornost.
Hvaležni smo jim za pomoč.
Povabili smo tudi novega
predsednika slovenskih
športnih novinarjev Borivo-
ja Ferša iz Maribora, saj se
želimo odpreti v slovenski
prostor. Tri točke bo imel da-
našnji pogovor v gostišču
Zeleni gaj v Gotovljah pri
Žalcu: I. kako s športom
v NT in RC, 2. kako s špor-
tom v žalski občini in 3. kako
s športom v slovenskem pro-
storu. Čeprav bo delovni se-
stanek v gostišču pa to ne
pomeni veseljačenja. Na-
sprotno, pomeni dogovor, da
bomo boljši in da bodo z na-
mi še bolj zadovoljni vsi, ki
imajo radi šport ter naša po-
ročila spremljajo preko na-
ših medijev NT in RC ali celo
ostalih, kot Dela, Večera,
Ljubljanskega dnevnika, te-
levizije... O tem bomo pri-
pravili obširen zapis, pred-
vsem pa poskušali vse vire
bogatih idej realizirati do
konca leta in tudi v bodoče.
P.S.: ker niste vabljeni na
delovni sestanek pa obstoja
drugo vabilo, da nam svoje
predloge posredujete pisme-
no ali nas obiščete v redak-
ciji.
TONE VRABL
V moštvu Merxa je ob odsotnosti bolnega Golca in Med-
veda presenetil z dobro igro mladi Marinkovič (v izmetu
žoge), kar pa je bilo premalo za potrebno zmago.
Foto' T» TAVČAR
Poraz, ki Je lahko usoden
Košarkarji Merxa so izpu-
stili iz rok izredno priložnost,
da si v zadnjem kolu prvega
dela prvenstva v srečanju
proti sarajevskemu Železni-
čarju priborijo potrebni točki
za mirno nadaljevanje prven-
stva. Žal pa je odsotnost bol-
nega Golca in Medveda pripo-
mogla, da so gostje v poprečni
igri ob koncu slavili s 97:93
(50:48).
Celjskim košarkarjem tokrat
ni šlo. Slabši so bili pri realiza-
ciji metov, pa tudi sama igra ni
bila koristna. Gostje so s tem
osvojili dragoceni točki. Med
Celjani je presenetil z boljšo
igro Marinkovič, ki je dosegel
24 košev, ostale pa so dodali:
Pipan 30, Todorovič 17, Urba-
nija 1, Govc 19, Cerar 3.
V repubhški ženski ligi so
igralke Metke presenetljivo,
največ po zaslugi odhčne
Obrovnikove (dosegla je 35
točk), premagale ID Ježico
64:62 (32:30). Uspešne so bile
še Vodopivec 9, Hajdinjak, 6,
Strašek 2, Podgoršek 10, Jurak
2. Košarkarice Cometa so do-
ma premagale Slovana 59:56,
najboljša je bila Šporaijeva, ki
je dala 16 košev. Lestvica po
13. kolu: 6. Comet, 8. Metka
itd. __
V	repubhški moški ligi so
oddigrah 1. kolo spomladan-
skega dela prvenstva. Rogaška
je doma presenetljivo izgubila
s Triglavom iz Kranja 64:74,
največ košev je dal Volarič 19,
Comet pa je iztržil dragoceni
točki v Novi Gorici, ko je pre-
magal Iskro 69:76. Znova je
imel ncOmirnejšo roko odlični
Šmid, ki je sam dosegel 33
točk. Lestvica: 3. Comet, 8. Ro-
gaška itd.
V	2. republiški hgi - Center
so košarkarji Zlatoroga v La-
škem premagali ID Ježica iz
Ljubljane 79:68, najboljši strel-
ci pa so bili Šoštarič 22, Lapor-
nik 19 in Zdolšek 18.
JOŽE KUZMA - TV
Vil. kolu 1. B zvezne lige so
košarkarice KORS Rogaška
gostovale v Banja Luki in tes-
no izgubile z domačinkami
ekipo Krajine, 72:70. Ciglarje-
va je dala 22 košev, izredno
slabo pa sta metali Virantova
3 (še lani članica Krajine) in
Jurše 5. Kors Rogaška je zadr-
žala 5. mesto med dvanajsti-
mi ekipami.
Priprave celjskih rokometašev
Lansko leto se je za ekipe
celjskega rokometnega klu-
ba Aero dobro končalo. Ob
tem, da so postali vseekipni
prvaki Slovenije v vseh
konkurencah za sezono 87,
so lani začeli nizati nove
uspehe, ki jih ponovno
uvrščajo med najboljše ro-
kometne kolektive v Slove-
niji.
Članska ekipa Aera je v vr-
hu 2. zvezne lige, kjer se bo
spomladanski del prvenstva
začel II. februarja, mladinci
so postali republiški prvaki
in se bodo v finalu republi-
ških in pokrajinskih prva-
kov borili za najvišji naslov.
Prav tema dvema ekipama
so v zadnjih dneh v klubu
posvetili največ pozornosti.
S treningi sta obe ekipi
- članska in mladinska - za-
čeli že v ponedeljek, 9. janu-
arja in vse do sobote, 14. ja-
nuarja se bosta pripravljali
doma. Nato bosta odpotovali
na Sljeme nad Zagrebom,
kjer bosta ostali teden dni.
O tem sekretar kluba Vlado
Privšek:
»Za skupni trening smo se
odločili, ker že sedaj precej
mladincev igra v članski eki-
pi. Tako bomo zadeli dve
muhi na en mah: člani naj bi
že II. februaija doma v sre-
čanju z Istraturistom začeli
pohod proti I. mestu in uvr-
stitvi v I. zvezno ligo, mla-
dinci pa se kalih za uspeh na
državnem prvenstvu, ki naj
bi bilo od 27.-29. januaija
v Celju. Obe ekipi želimo
maksimalno pripraviti, da bi
željena cilja dosegh. Za pri-
prave vemo, kako bo, za dr-
žavno prvenstvo pa še ne, če-
prav je organizator Slovenija
ob 40-letnici igranja aktivne-
ga rokometa v naši republi-
ki. Žal je tako, da osrednja
zveza pri dodeljevanju orga-
nizatorja zaključnega turnir-
ja vedno kasni. Vse gre v na-
šo korist; torej, če bomo or-
ganizatorji se bomo pošteno
od začetka do konca borili za
osvojitev laskavega naslova
državnega prvaka. Veliko-
krat smo igrah v finalu ali na
finalnem turnirju, vendar
smo večinoma pristali na
nehvaležnem, čeprav vseeno
lepem 2. mestu. Tokrat si že-
hmo naslov.« T. VRABL
športni koledar
Košarka:
1. B zvezna liga moški 14.
kolo: sobota, 14. januaija v Ce-
lju v dvorani Tehničnega cen-
tra ob 19. uri KK Merx - Servo
Mihalj Zrenjanin.
1.	B zvezna liga ženske 12.
kolo: sobota, 14. januaija
v Kraryu derbi slovenskih ekip
Kranj - KORS Rogaška Sla-
tina.
Republiška liga moški 13.
kolo: sobota, 14. januaija Ihrija
-	Rogaška in derbi v Slov. Ko-
ryicah Comet - Postojna (1).
Republiška liga ženske 14.
kolo: sobota, 14. januarja
v Murski Soboti Pomuije - Co-
met in v ŠkoQi loki Odeja
-	Metka.
2.	republiška liga - Center
14. kolo: sobota, 14. januaija
Trebnje - Zlatorog Laško.
Šah
Petek, 13. januarja 1989 ob
17. uri v prostorih krajevne
skupnosti Šempeter v Savinj-
ski dolini prvi letošryi klubski
šahovski turnir, ki ga priprav-
lja ŠK Savinjčan.
Streljanje:
1. republiška liga - vzhod 8.
(predzadnje) kolo: na strelišču
na Gričku se bodo strelci Celja
poskušali čimbolje upirati vo-
dečim strelcem A. M^erič iz
Maribora, ki so favoriti, Žalča-
ni potujejo v Slovenj gradeč
k močni ekipi NTU. Obe ekipi
sta v formi, prednost pa na
strani domačinov. V Murski
Soboti bo dvoboj med Noršin-
ci in Kovinaijem iz Štor. Favo-
riti so sicer domačini, vendar
si bodo Štorani pod vodstvom
Branka Malca poskušali zago-
toviti zmago in obstanek v ligi.
Kegljanje:
Zvezna liga ženske 7. kolo:
sobota, 14. januaija 1989
v Splitu Poštar - EMO Celje.
R«publiška liga moški 5.
kolo: sobota, 14. januaija SCT
Ljubljana - EMO Celje in Slo-
van - Hmezad Žalec.
TV
Telesnokulturna skupnost Celje,
Zveza telesnokulturnih organizacij
Celje
ter uredništvo
Novega tednika - Radia Celje
se v začetku leta 1989 spominjajo vseh športni
kov, športnih delavcev in ljubiteljev športa in
jim izrekajo v'so zahvalo za vse, kar so za šport ',
naredili ter želijo, da bi bili tako uspešni tudi
letos.
Zahvaljujejo se jim za vso pomoč in nesebično
delo, ki ga naj letos še oplemenitijo, da bomo
dosegli še več, kot smo.
Srečno in medalj ter
rekordov polno leto 1989!
Odlična Lesjakova
Takoj po novoletnih praz-
nikih so s prvenstvom nada-
ljevali tudi v različnih keglja-
ških ligah. V zvezni ligi za
ženske so oddigrali 6. kolo,
predstavnice KK EMO Celje
pa so gostovale v Subotici in
dosegle šesto zaporedno
zmago, saj so premagale do-
mačinke kar z 2385:2537.
Vse kegljavke so podrle
več kot 400 kegljev, prese-
netljivo najboljša pa je bila
veteranka in pred leti naj-
boljša športnica Celja Metka
Lesjak, ki je podrla odličnih
452 kegljev. Ob njej so še
kegljale Petak 427, Razlag
406, Gobec 417, Mikac 419 in
Šeško 416. Celjanke so tako
po 6. kohh prevzele vodstvo,
vendar je treba upoštevati,
da je ekipa Rijeke na 2. me-
stu s tekmo manj in tudi še
brez poraza. Prav med tema
dvema ekipama gre iskati
novega državnega prvaka.
Lani so to bile Celjanke.
V moški republiški ligi na-
stopata dve ekipi s celjskega
območja in tokrat sta obe.
zmagali. Kegljači Hmezada
so doma v Žalcu nepričako-
vano tesno, vendar zasluže-
no premagali SCT Ljubljana
4990:4988, torej samo za dva
keglja razlike. Kegljali so
Ramšak, Trost, Razpotnik,
Lešnik, Sivka in Kompan, ki
je bil s 865 keglji najboljši
posameznik. Drugo prijetno
presenečenje so pripravili
kegljači EMO, ki so v Golov-
cu odpravili vodečo ekipo na
lestvici Donit 5055:5042. Za
KK EMO so nastopili Peper-
ko, Salobir, Urh, Gmajner,
Nareks in Brglez, ki je dose-
gel odličen rezultat 887. Med
osmimi ekipami je EMO na
3., Hmezad pa 5. mestu.
2. republiška hga moš
-	vzhod: Radenska - Tekst
na Prebold 5341:53^0.
2. republiška liga žensk
-	vzhod: Slovenj grad«
-	EMO Celje II 2270:2201:
Šentjur - Fužinar 2166:230
T
V	mešanih dvojicah
Zupane - Urh
Vsakoletni turnir mešani
dvojic v KK EMO Celje j
tudi letos pritegnil 18 dvojic
V	zanimivih borbah je pm
četverka dosegla izredno do
bre rezultate. Zmagala s{
Marta Zupane in Lojze Uri
s 526 podrtimi keglji. Na!
mestu sta Tončka Vrečko i
Andrej Fideršek 523 in nai^
mestu dva para Metka L&
jak - Stane Gmajner i
Zdenka Zimšek - Aleš Ps
perko s po 521 podrtinj
keglji.
J.E
Novo vodstvo
v žalskem
nogometnem klubu
V sredo, 11. januarja so v h
lovadnici osnovnošolske^
centra v Žalcu začeli s priprl
vami na spomladanski del pi
venstva v republiški ligi rt
gometaši Partizana Hmezal
Zalec. Po prvem delu so dose
gli lep uspeh, saj so sredi k
stvice, vendar želijo več. Za*
so zamenjali trenerja in jih zdi
po treh letih ponovno vod
Zivko Stakič iz T. Velenja, 4
plomirani nogometni trener.
VOJKO ZUPAM
Vsi odgovori pravilni
Za nagradno igro Partizan št. 3 sicer nismo dobili veliko odgo
vorov, vendar so bili vsi pravilni. Izžrebal jih je predsedn»
odbora za partizanska društva pri ZTKO Celje Otmar Koš«
maj, trije nagrajenci pa dobijo nagrade umetnika Vojka Svetin«
Andrej Kuder, Pongrac 10, Griže, Vera Grabner, Trubarjeva®
Celje in Ida Petrovič, Cank^eva 13, Celje. Nagrade lahko dvig
nete vsak delovnik med 18. in 20. uro v pisarni Partizan Gabetj«
Mariborska 42, Celje.	^^^^^ tREBIČNU
Nagradna igra Partizan 4
Gimnastika je bila včasih osnovna
dejavnost vsakega društva Partizan.
Decembra lani je eno izmed mest, ki
jih omenjamo, gostilo najboljše
gimnastičarje Jugoslavije. Katero?
Celje
Žalec
Šmarje
Odgovore sprejemamo do petka,
20. januarja v našem uredništvu,
nagrajuje pa Mladinska knjiga.
Rekreacija v Partizanu
Štore je po naslednjem
urniku:
ponedeljek 16,30-19,00 ml. in st.
pionirke, torek 9,00-10,00 ciciba-
ni in 16,30-19,00 ml. in st. pionir-
ji, sreda 20,00-22,00 članice, če-
trtek 16,30-19,00 ml. in st. pionir-
ke, 19,00-20,30 odbojka članice
in 20,30-22,00 odbojka člani, pe-
tek 9,00-10,00 cicibani,
15,00-16,00 cicibani, 16,30-19,00
ml. in st. pionirji, 19,00-20,30 ko-
šarka, 20,30-22,00 st. člani, sobo-
ta 16,00-20,00 mladinci in mla-
dinke ter nedelja 10,00-12,00 od-
bojka člani.
12. JANUAR 1989

NOVI TEDNIK - STRAN 1 7
Balkansko prvenstvo v krosu
Atletskemu klubu Velenje
ie znova zaupana organizaci-
ja pomembne mednarodne
športne prireditve - balkan-
skega prvenstva v krosu.
0	tem znani športni delavec
iz T. Velenja Martin Stajner:
1	»Trenutno obnavljamo at-
letski stadion in ne moremo
razvijati drugih disciphn,
kot teke. Zato smo se odloči-
li, da do končane obnove sta-
diona gojimo le tek v naravi
in prirejamo ustrezna tek-
movanja. Tako smo v zad-
njem času pripravili občin-
sko, republiško in državno
prvenstvo, zdaj pa so nam
zaupali tudi ponovno organi-
zacijo balkanskega prven-
stva, ki bo na novi progi oko-
li velenjskega jezera 12. mar-
ca. Tekmovalci bodo nasto-
pili v osmih kategorijah od
mladincev do članov v mo-
ški in ženski konkurenci.
Popolna ekipa naj bi imela
32 tekmovalcev. Mladinci
bodo tekli na 2, člani pa 12
kilometrov. V jugoslovanski
reprezentanci, upamo, bomo
imeli tudi nekaj naših čla-
nov, še posebej v najmočnej-
ši konkurenci Živka in Hu-
dournika. Vemo, da bo prire-
ditev kvalitetna, saj bodo
prišli mnogi svetovno znani
atleti zlasti iz Romunije, Bol-
garije, Grčije in Turčije.
T. VRABL
Velenjski atletski delavci
so ie bili organizatorji Bal-
kanskega prvenstva v krosu
in sicer leta 1974. Letos torej
mineva 15 let odkar so izred-
no uspešno pripravili to pri-
reditev, ki je zanimiva še po
enem arhivskem podatku: ta-
krat eden najboljših dolgo-
progašev na svetu Dane Kori-
ca. danes direktor atletskih
reprezentanc Jugoslavije, je
nad tekom odstopil, zmagal
pa je Celjan Peter Svet. Dane
je torej danes direktor (še
vedno ima državni rekord na
10 kilometrov), Peter pa med
drugim skrbi za rekreacijo
v delovni organizaciji Aero.
Ko je pred dvajsetimi
leti tehnik Radia Celje Ja-
nez Klanjšek posnel ne-
kaj skladb z ansamblom
Ota Pestnerja starejšega
in mlajšim Otom kot pev-
cem, še pomislil ni, da bo
to kdcg izšlo na plošči. Pa
se je zgodilo tudi to. Te
dni je namreč izšla velika
plošča s skladbami, ki so
bile posnete pred dvajse-
timi leti v takratnem stu-
diu Radia Celje • ŠIK iz
Titovega Velenja se je
okrepil. V svoje vrste je
sprejel pevko Agato
Zgonc, ki bo prav gotovo
dala nov zvok temu an-
samblu • Prvo kaseto (v
domovini) je posnel tudi
ansambel Vinka Cverleta.
Naslov kasete je Praznik
v domači hiši, večino
skladb pa je napisal vodja
ansambla • Tudi ansam-
bel Slovenija je posnel
material za novo kaseto
in vodja ansambla Jože
Galič obeta nekßj novega.
Počak^jmo, da se bomo
lahko prepričan • Šofer-
ski ples bo v soboto zve-
čer v dvorani Golovec po-
novno združil »mejaše«
s ptujskega festivala. Na
njem bodo namreč nasto-
pili Celjski instrumental-
ni kvintet, Vinko Šimek,
Dudek in Miha Dovžan •
reku so:
Vinko Šimek: »Lestvica
R	vodim na
Kaciio Maribor in MM 2 je
pokazala, da nekateri ansam-
bli IZ Avstrije, Švice in ZRN
Prednjačijo pred našimi an-
sambli z idejami in tudi tek-
sti. Se vedno pa so naši an-
sambh boljši kot glasbeniki,
s^ Jim tovrstna glasba ,leži'.
vseeno pa bo treba misliti na
novosti. Kakšne bodo, je te-
Sko reči. Nekaj je poizkušal
Henček m tudi uspel pri po-
slušalcih in kupcih plošč ter
kaset. Našim ansamblom tu-
ai zamerim, da trmasto
vztr^^jo pri gorenjski na-
rodni noši. S to je pričel Av-
senik in večina naših ansam-
blov, četudi nima nobene
zveze z ,alpsko muziko',
vztraja pri teh oblačilih.
S svojo kaseto ,40 let' sem
poizkušal narediti nekaj no-
vega. Vsaj kar se tiče mojih
dosedanjih kaset. Veliko več
je petja, glasbena spremljava
je sodobnejša in veliko več
poudarka sem dal besedilom
skladb. Kako jo bodo spreje-
h kupci pa bomo še videli.
Upam, da bo, tako kot vse
dosedanje, dosegla zlato na-
klado.«
rekli so
Vlado Gobec, sekretar
TKS Celje: »Ob tem, ko smo
sprejeli nov program nagra-
jevanja športnih panog v Ce-
lju, želimo podpirati resnič-
no, ne pa namišljeno kvalite-
to. Ponovno so na potezi par-
tizanska društva, kajti tam je
osnova za kasnejši razvoj
v eno izmed mnogih šport-
nih panog. V celjski občini
imamo trenutno 18 registri-
ranih športnih panog in tega
ne nameravamo več širiti. Ce
se bo pojavila kakšna nova,
se bo moralo dokazati z de-
lom in uvrstiti med osem-
najst, kar pomeni, da bo ne-
kdo drugi izpadel. Sicer pa,
nagrajeni bodo tisti, ki dela-
jo in če delaš imaš tudi
uspehe.«
Pavle Bukovac, predsed-
nik skupščine TKS Celje:
»Samo delo bo pokazalo ali
smo na pravi poti. Kategorije
niso zabetonirane in tudi ni-
koli ne bodo. Vsak, ki ne bo
delal in dosegal rezultatov,
bo odpadel in obratno. Med
športnimi objekti bosta pri
obnovi letos v ospredju pla-
valni bazen in drsališče. Raz-
mišljamo o prodaji gostin-
skega objekta na Gričku, de-
nar pa bi porabih za obnove
športnih površin. Letos je
treba bolj podpirati delo dru-
štev Partizan in zdaj so oni
na potezi. Mi nudimo po-
moč, sami pa se morajo tudi
izkazati. Nadalje bo treba le-
tos za kvaliteten šport dobiti
več sredstev od sponzorjev,
kajti tistih od telesnokultur-
nega vira ni dovolj. Zavedati
se moramo, da ZTKO in
TKS Celje ne določata krite-
rijev, ampak to počnejo dru-
gi, širše in za posamezne pa-
noge primerno. Zadnje pa,
kar si želim, je, da ne bi po
vsem tem, kar smo pripravi-
li, prišh na slabše, kot smo
bili «	T. VRABL
na kratko
Turnir v malem
nogometu
Nogometni klub Papirničar
Radeče je bil organizator I. tur-
nirja v malem nogometu za
ekipe osnovnih organizacij
sindikata v telovadnici Rade-
če. Na turnirju je sodelovalo
trinajst ekip, torej enako števi-
lo, kot v pretekli sezoni.
Zmagala je ekipa ZG Laško
pred drugo ekipo Papirnice in
tretje uvrščeno Pivovarno.
Drugi in tretji turnir bodo odi-
grali v aprilu in maju.
VLADO MAROT
iVlatej Dobovičniic
najboljši
Strelska družina 1. Pohor-
ski bataljon v Rušah je pri-
pravila tradicionalno tekmo-
vanje z zračno puško za pi-
onirje in člane, kjer je v vsaki
konkurenci natopilo po 20
ekip iz Slovenije, Hrvatske in
Srbije. Lep uspeh so med pi-
onirji dosegli Celjani, ki so
osvojili 2. mesto v postavi: Iz-
tok Grčar ter brata Matej in
Marko Dobovičnik. Matej Do-
bovičnik je bil celo najboljši
posameznik, saj je nastreljal
odhčnih 180 krogov od 200
možnih. Ekipo je vodil starosta
celjskega strelstva Marjan Do-
bovičnik.
Med člani ekipno so strelci
Žalca osvpjih 6., Celjani 7. in
Kovinar Štore 9. mesto. Med
posamezniki s celjskega ob-
močja sta bila med prvimi de-
setimi Justin Smrkolj iz Žalca
na 4. in Jože Jeram iz Celja na
10. mestu.
TJ
Celjski šahisti
najboljši v Vinski
gori
šahovska .sekcija v Vinski
gori je pripravila turnir, kjer
je zmagala ekipa ŠK Celje
(Štucl, Mikec, Bervar in Pe-
šec) pred ŠK Žalec, ,ŠK Vele-
nje, SK Savinjčan Šempeter
itd. Na posameznih deskah so
bili n^boljši (od 1^4): Mikec
Celje, Brinove9 st. Žalec, Mat-
ko Velenje in Štorman Savinj-
čan Šempeter. Najboljši so bili
nagrajeni z izdelki Gorenja
z T. Velenja.
Točka za pionirje
Cinkarne
Pionirji hokejisti Cinkarne
so v borbi za točke doma igra-
li samo 3:3 s Triglavom iz
Kranja. Imeli so več priložno-
sti za zmago, ki pa jih niso zna-
h realizirati. Strelci so bili Pod-
sedenšek, Mrdženovič in Vo-
ler, pred okoli 50 gledalci pa je
sodil domačin Zorko. Mladinci
Cinkarne so v tem kolu počiva-
h, člani pa so prvenstveno sre-
čanje Medrepubliške lige na-
mesto v soboto ali nedeljo od-
digrali šele včeraj (sreda)
s Kompas Olimpijo II iz Ljub-
ljane in to na domačem drsa-
lišču.
MARJAN SORŠAK
Odlični judoisti I.
Reva iz Celja
v Slovenski Bistrici so pri-
pravili ob občinskem prazni-
ku in spominu na padli Po-
horski bataljon tradicionalno
tekmovanje v judu.
Predstavniki Celja, člani
kluba Ivo Reya, so za domačini
iz Slovenske Bistrice osvojili
odlično 2. mesto, med posa-
mezniki pa so bili najboljši: pi-
onirji do 34 kg 1. Petrak, do
30 kg 3. Bevc in do 60 kg 2.
Kvene, mladinci do 70 kg 1.
Kačičnik, do 77 kg 1. Sadžak,
do 59 kg 3. Mihelčič ter člani
do 65 kg 1. Cuk, do 71 kg 3.
Pungeršek in do 78 kg 2. Ima-
movič.
TV
Skok pred bratoma
Štorman
Na tradicionalnem novolet-
riem turnirju ŠK Savinjčan
Šempeter je tokrat nastopilo
samo 10 šahistov, zmagal pa je
veteran Stane Skok pred bra-
toma Martinom in Jožetom
Štorman.
Zmaga za Peterneia
Na prvem letošnjem hitropo-
teznem turnirju pri ŠK Savinj-
čan v Šempetru za januar je
nastopilo 11 šahistov, zmagal
pa je Jože Peternel pred brato-
ma Martinom in Jožetom
Štorman.
JOŽE GROBELNIK
Trije novoletni koncerti
Verjetno ni ansambla,
prevskega zbora ali godbe,
ki bi, razen Libojčanov, na
celjskem območju pripravi-
la tri novoletne koncerte
z izbranim, zahtevnim, po-
slušnim in kvalitetno izve-
denim programom, ki se
dviga-nad nivo igranja na
vaških praznikih in pogreb-
nih slovesnostih.
Libojska godba rudarjev
in keramikov je ob vstopu
v jubilejno, 55. leto, kar ob-
stoja, zaigrala na treh novo-
letnih koncertih. Lani ob
koncu leta v Libojah in na
Polzeli, letos prvo soboto pa
še v Žalcu v kulturnem do-
mu. Preko trideset godbeni-
kov, med katerimi je poleg
starejših mnogo mladih šola-
nih iz Žalca in drugod, je
presenetilo in to v pozitiv-
nem pomenu. Igrali so kot
»mah Privšek«. Ves zadnji
koncert je domiselno dopol-
nila tudi vokalna skupina
Adoramus s Polzele. Pozna
se ji dobro delo, sveži glaso-
vi, lepo petje, vendar veliko
bo še treba »piliti«. Sposob-
nosti, da to dosežejo imajo,
treba je samo še volje in
ustreznih pogojev.
Ob zadnjem prijetnem no-
voletnem koncertu v Žalcu,
ki je bil celo brezplačen, pa
nas moti nekaj drugega. Na
odru se je z godbo, oktetom
in napovedovalko zvrstilo
več kot štirideset nastopajo-
čih, tohko pa je bilo tudi po-
slušalcev v dvorani. Znova
se sprašujemo, kaj je še treba
ponuditi žalski »kulturni«
srenji, da bi prišla v kulturni
hram? Vsem, ki tokrat niso
prišh, je lahko samo žal.
Upam, da bodo godbeniki in
oktet, ki prostovoljno in
vestno delajo in to kvalitet-
no, drugje naleteli na večje
razumevanje in poštenejši
odnos.
TONE VRABL
. .......v,,.™,,,.,,.^—TiniiMlurHlItllMf—mHIHM—
Ansambel Coctail party band iz LJubljane pri nas ni posebno znan, čeprav je posnel že
vrsto skladb in z njimi nastopil na nekaterih večjih prireditvah po Sloveniji. V ansam-
blu igrajo in prepevajo Franc Rihtarič, Dušan Čučuh, Simon Kozamernik in Goran
Bernik, ki igrajo glasbo, ki jo označuje že naslov, to je prijetno zabavno glasbo primerno
za vsako zabavo.
18. STRAN - NOVI TEDNIK

mmm »a«	12. JANUAR 198(1
bodeči
wow UPiK
O zobeh
v teh dneh, ko so celo na celjskem izvršnem
svetu spregovorili o našem zobozdravstvu, je
nekoga zanimalo, če na obolelost zob vpliva tudi
onesnaženost okolja. Bojda za to ni dokazov.
Saj tudi ni dosti škodljivo za onesnaževalce, če
jih dosti vlačimo po zobeh.
Zahvala za nagrado
v Ljubljani so podelili Kraig-
herjeve nagrade in med nagra-
jenci je bil tudi direktor Gorenja
Herman Rigelnik. Kaže, daje bilo
vseh pet nagrajencev nagrade
zelo veselo, saj je bil Rigelnikov
govor, ko se je zahvalil v imenu
vseh, celo daljši od slavnostnega
govora.
Da ne dokazuje to, da gospo-
darstveniki težko pridejo do be-
sede.
Izredno hitro
minljiva vest:
Nuklearna elektrarna Kr-
ško dela s polno močjo!
Enm
Riše Dori Zupančič
BOLJ SE ZEREMO ^ BOLJ SMO LAČNI!
Opozorilo
Napolnite si rezervo-
arje avtomobilov.
Nekateri namreč na-
povedujejo, da se bi lah-
ko naša nafta pocenila.
Stopnjevanje
Staro leto.
Novo leto.
Inveture!
Zanimanje
Slišimo, da tujce zelo
skrbi, kdo bo nov pred-
sednik naše vlade.
Nas tudi!
Novi predsednik
Pravijo, da pri izbiri novega
predsednika naše vlade ne bi
smeli misliti na to, katere narod-
nosti in od kod je.
Čudno, zakaj potem nekateri
tolikokrat omenjajo Korošca!
Skrb za nas
Vse kaže, da Američani le niso poza-
bili na naše težave.
Poskrbeli bodo, da nam v prihodnje
ne bo več treba tako dolgo čakati na
naše yugece!
Ni res
Pravijo, da ni res, kar so nekateri
govorili, da so želeli pritegniti v reše-
vanje Ema tudi prvega Uniorjevega
moža.
Menda pa je vseeno res, da bo
kmalu prvi mož Ema res Marjan.-
Podobnost
Tako gostišče na Celjski koči kot
na Starem gradu sta zaprti. Tako naj
bi bilo vsaj še nekaj časa.
To pa je tudi vsa podobnost. Na-
jemnik Starega gradu je namreč na
dopustu.
Hočemo ljudi po meri.
To ne bo težko; saj nam že dolgo jemljejo mero!
Padec DP zaradi DP
Družbeni proizvod pri nas iz leta v leto pada.
Vendar DP (družbeni proizvod) ne pada le zarad
našega osebnega DP (dovolj pridnosti), ampak tuo
zaradi visokega DP (državne požrešnosti).
VALERIJA SKRINcJAR-TVRZOVA	v.	|
DPLINA ČBNB REKE
' '	Prevedla Neža Maurer
Prihitela je bolničarka v beli halji. Briše Anino prepo-
teno telo. Bolniška srajca je mokra, mokri so tudi zavoji.
Prihiti zdravnik.
»Pobila vas bom! Krastače! Puško!«
Bolničarka pogleda zdravnika.
»Kako naj negujem bolnika, če je ob njem moje življe-
nje v n evarn os ti?«
Zdravnik se smehlja.
»Ženska, s^ ona ne misli tebe in mene! Obračunati
hoče z zločinci. Telo preboli rane. Zavest - težje ali
nikoli.*
»Doktor, vi ne veste, kako je, ko se jim blede. Enemu,
drugemu, pa tretjemu... Prav njej sem hotela znova
popraviti zavoje, takrat je enega strgala, njene roke pa
so me stisnile kakor klešče. Ce bi mi onadva tam ne
pomagala, bogve kaj bi se bilo lahko zgodilo!«
»Zanje je še zmeraj vojna; vojak na fronti ne spi. No,
zdßj imate priložnost zvedeti, da se ne imenuje življenje
le tisto, ki poteka po ustaljenem meščanskem redu med
štirimi zidovi vašega stanovanja. Prinesite mi morfij.
Počitek potrebuje.«
Po injekciji se Ana pomiri. Ana ne ve, da se je umirila,
le zdravnik in sestre vsak dan zapisujejo, kar so opazili.
Ko pride k sebi, še zmeraj vidi pred seboj goreče
sovražnikovo oporišče, ki se trdovratno brani, čeprav je
že napol porušeno. Vidi sebe ranjeno in zmagoslavje
krastače nad njenim nemočnim telesom. Zato se ne želi
zbuditi iz nezavesti.
Potovati po reki kot jesenski list, kot rumen regrat
spomladi. Saj ni treba doseči druge obale, le potovati,
lebdeti daleč od vseh zahtev in potreb, daleč od noči in
daleč od dneva. Obstajati v svetu, ki ne obstaja. Le tega
si želi partizanka Ana.
V bolnišnici so zaskrbljeni. Če bolnik ne sodeluje
z zdravnikom, ima manj možnosti, da bi ozdravel. Ana
ne kaže nobene želje, da bi živela.
Nekega dne seje zgodilo nekaj nepričakovanega. Ob
Anini postelji je stala bolniška sestra in opazovala izsu-
šeno bitje, kije kopnelo pred očmi. Takrat so se Anine
ustnice premaknile. Sestra seje sklonila, da bi razumela
željo. Nobenega dvoma ni, bolnica je izgovorila le eno
besedo - lipa.
Lipa?!
Na travniku je lipa vsa v cvetju. Sestra je nabrala
lipovih vejic, jih dala v vazo in jo postavila na okno blizu
Anine postelje. Zdaj je vsa soba dehtela po lipovem
cvetju.
Zdravnik je opazoval ranjenko. Na njenem obrazu je
opazil drhtenje, kije napovedovalo spremembo.
Ana še ni bila odprla oči, vendar so z njenega obraza
izginili strah, odvratnost in groza. Vonj lipe je prekinil
blodnje in jo pomiril. V njeno zavest je vtihotapil
domačo mejo, kjer so rasle lipe. Vidi posekane veje in
kup otrok, ki nabirajo cvetove. Tam je velika rjuha,
polna lipovega cvetja. Ona in mati ga obračata, vonjata
in pregledujeta, ali je dovolj suho, da bi ga spravili
v vrečo. Vlažni jesenski in hladni zimski večeri, ko vsa
hiša diši po lipovem čaju...
Ob teh podobah je Ana počivala. Bilo je tako, kakor da
bi se reka, po kateri je potovala kot regratova lučka,
ustavila ob njenem domu. Sama pa je obiskala svoje
meje, svoja pobočja, grmovje, izvire, oblake, ki jih gle-
daš leže na hrbtu med travami in žuželkami.
Ljudi? Ljudi si še ni želela videti. Bala se jih je.
Trepetala je ob misli, da ne bi v njihovih očeh znova
videla rumenosiv lesket poželenja, in v rokah cev puške,
ki je naperjena vanjo.
Lipa je dišala, skozi okno pa so priletale čebele in
čmrlji. Ana jih je želela videti. Ali so takšni, kakršni so
bili pred mnogimi leti na vijoličasti bodeči neži na
domačih rebrih?
Morda pa seje želela preskusiti, ali bo še znala obču-
titi lepoto teh majhnih bitij, potem ko je videla pogo-
rišča, umrle, pobite in ranjene tovariše, po trpljenju in
lakoti, kiju je spoznala.
Ali je krogla, ki jo je bila namerila tiste usodne noči,
zadela zločinca ?
Ali seje Kanirjev obraz rdeče obarval kakor Klajnovo
cvetje?
Kakšen je Kanirjev obraz, če je rdeče obarvan ? Že od
rojstva je bil spačen, zunaj in znotraj. Koga bo zagledala,
ko bo odprla oči? Koga bo srečala, ko bo vstala s po-
stelje?
Bilo je več tovarišev in tovarišic, ki so ljubili čebele in
hrepeneli po miru domačih večerov kakor ona. Takrat,
ko glasovi z njiv in travnikov potujejo do hlevov in hiš.
In tišina, ki se pomeša z vonjem po dimu, vodi korake
prav do mize, kjer se kadi krompir v oblicah in kjer se
v vrču peni prvi jesenski mošt.
Zdaj seje Anino zdravje naglo vračalo. Zdravniki si
bili zadovoljni, ker je želela zapustiti bolnišnico.
Koga je želela videti? Tihega in Vida. Čutila je, da sU
ji potrebna kot zrak. Vsak po svoje. Ta dva sta.ji naj
bližja. Z njima se bo lahko pogovorila. Razumeli se bodi
v vsem, tudi v tistem, kar bo zamolčano. Najprej bc
poiskala Tihega. Izvedela je, da je v tem mestu.
Vznemirjena je. Po tolikem času hodi po istem mestu
kije nekoč ni hotelo sprejeti. Danes od vseh strani siji
svetloba. Vse je enako kot tedaj, a čisto drugače. Zrasli
je. Ni več nižja od kljuke na vratih, na katera trka ir
prosi za delo. Višja je od najvišjih oken, višja od zvo-
nika. Zrasla je zase in za vse mamine želje. Samo mami
ni več, da bi videla, kako seje svetloba razlila po vset,
gričih in kako ne mine. Dovolj jo je za preteklost in 2i
prihodnost.
Našla je stavbo. Srce ji hitreje udarja. Zdaj zdaj si
bosta razgovorila, kot se že dolgo nista. Če bo primerne
razpoloženje, mu bo celo priznala, kako silno je bik
zaljubljna vanj. Mogoče pa je bolje, da se tega ne dotiki
Ni treba, da ga spominja večera, ko so se zrušile njeni
dekliške sanje...
»Kam. tovarišica?« jo zaustavi malce jezen glas, keti
ob vhodu ni počakala, povprašala, zaprosila.
»K tovarišu Tihemu.«
»Zakaj?«
»O, to bom že njemu povedala.«
»Počasi tovarišica, tu ni gozd. Počakaj na prepustnico
in glej, da ti jo tovariš podpiše.«
Ne bom šla čez zasedeno ozemlje, da bi potreboval
propustnico, si misli Ana, vendar molči, vzame papir i"
se povzpne v prvo nadstropje.
»Zelo sem vesel, da te spet vidim! Da si spet na nogah-
Hudo je bilo, vem. Zdravniki so se bali težjih posledic-
A v rudarsko kri ne-udari strela, bolj divja je kot duJ^
- dum krogle, kot Feniks se obnavlja...«
»Si se kaj oglasil v revirju?«
»Nisem utegnil. Ti ne veš koliko dela imam.«
»Veš, koga sem maloprej srečala...«
»Ana, zdajle moram na važen sestanek, nimam časa zs
klepet...«
»To je službeno, kar ti hočem povedati.«
»Še bolje. Povej moji tajnici, vse ji povej, tudi svoj^
želje. Zapisala si bo in mi jutri poročala. Zdajle p^
oprosti, ker moram zares iti. Noge te spet nosijo in še s^
bova videla... Daj mi roko, na svidenje! Povej taj''
niči...«
Vrata so se zaprla. Tihega ni bilo več.
Ana je stala kot oklofutana. Zrla je skozi okno in
ničesar videla. H komu je pravzaprav prišla? Tu ni nH^'
sledu o Ivanu. Tudi Tihega ni tu. Samo tovariš sekretat>
ki podpisuje propustnice, in tajnica, ki si zapisuje želK
in jih potem poroča tovarišu sekretarju. Kaj si le misi'
on - nisem priracala sem, da bi s tajnico klepetal^
o vremenu!
12. JANUAR 1989
msillM
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
mmm »a«	12. JANUAR 198(1
ZDRAVILNE RASTUNE
Timijan
Rod timijana obsega približno 50 različnih vrst. So
pa tudi zvrsti, ki se razlikujejo med seboj po stalnih
znakih in morda spadajo k drugim sorodnim enotam
v sistemu. Rod timijanov zajema s svojimi vrstami
širna območja Evrope in Azije od južne Grenlandije
do severne Kitajske in po drugi strani do Etiopije.
Večina vrst pa uspeva na suhih in vročih pobočjih
v pjžni Evropi, predvsem v Sredozemlju.
Cim bolj so tla suha, tem močneje rastlina diši. Znan-
stveno ime rastline je morda v z'v^zi s staro egipčansko
besedo tham, s katero so stari Egipčani označevali
neko rastlino, ki so jo z drugimi rastlinami vred upo-
rabljali pri balzamiranju mrličev in ki je bila veijetno
ena izmed vrst timijana.
Divji poljski timijan (Thymus serpyllum L.) je maj-
hen, le nekcg centimetrov visok polgrmiček. Njegovi
listi so na spodnji strani gosto porasth z dlačicami in so
zato belo polsteni. Robovi lista so navzdol zapognjeni.
Tako je rastlina, podobno kot sorodnik rožmarin,
dobro zaščiten pred premočnim izhlapevanjem vode.
Rastlina izredno močno diši. Majhni cvetovi so vijoli-
často rožnati in združeni v socvetja.
Timijan vsebuje veliko eteričnega olja, nekaj čreslo-
vin, glikozidov, flavone, grenčine in smole. Glavna
učinkovina je eterično olje, ki deluje kot antiseptik in
spazmolitik. Torej deluje na pljučne mehurčke, bron-
hije, želodec in črevesje. Eterično olje vsebuje tudi
timijanovo kafro, ki ima prijemališče v osrednjem
živčnem sistemu, kjer se v podaljšanem mozgu naha-
jajo centri za regulacijo krvnih obtočil in perifernih
živcev. S čajem ali z raznimi alkoholnimi pripravki in
sirupom blažimo težave, ki nastopijo pri prehladu
dihal. Olajša se izkašljevanje, dihanje, tudi pri akut-
nem bronhitisu in astmatičnem napadu. Čreslovine,
smole in grenčine pomagajo eteričnemu olju pri
učinku na prebavila. Tu imajo poživljcooči učinek,
delujejo antiseptično in urejujejo nepravilno prebavo
ter preprečuje driske in hudo napenjanje. Pomiija
nevrastenike, zmanjšuje glavobol in migrenski napad.
Z vtiranjem eteričnega olja v sence se zmanjšajo hude
bolečine in z izhlapevanjem hladi ter pomiija. Timijan
uporablamo za č^ ter ga lahko mešamo z drugimi
zdravilnimi rastlinami. Za pomirjanje živčne depresije
mešamo timijan s hmeljem, meliso, šentjanževko in
baldrijanom. Proti prehladu pa vzamemo enake dele
timijana, lučnika, slezovih korenin, bezgovega in lipo-
vega cvetja. Zoper prebavne motnje pa mešamo timi-
jan s šetrajem, poprovo meto, koprivami, rmanom in
trpotcem, včasih pa lahko dodamo še griževnjak, pehn
in encijanove korenine.
S čistim timijanovim čajem lahko umivamo nečisto,
aknasto kožo, če pa dodamo nekoliko milnega alko-
hola, dobimo čistilno raztopino, ki čisti in zdravi
mastno in mozoljasto kožo.
BORIS JAGODIČ
RECEPT TEDNA
Grah s krompirjem in slanino
Potrebujemo: 400 g svežega graha, 350 g krompirja, eno
čebulo, 50 g prekajene slanine, 20 g masla, eno veliko žlico
olivnega olja, en strok česna, origano, sol, poper in zeleni
peteršilj.
Krompir olupimo, operemo in narežemo na drobne
koščke. V loncu zavremo slano vodo in v njej skuhamo
krompir do mehkega ter ga nato odcedimo. Medtem grah
zdušimo v mali količini slane vode. Prekajeno slanino nare-
žemo na drobne kocke ter skupaj z oljem in maslom prepra-
žimo. Nato dodamo sesekljano čebulo in česen ter vse
pokrito dušimo, da se zmehča. Dodamo kuhan krompir in
grah, začinimo z origanom, posolimo in popopramo po
okusu. Na koncu potresemo s sesekljanim peteršiljem in
ponudimo kot samostojno jed ali kot prilogo.
Poiščite v... SRCU
želite imeti stanovanje moderno opremljeno? Kuhinja
Maries je praktična in moderna. V prodajalni Srce jo
dobite za 20 odstotkov ceneje pri gotovinskem nakupu.
To pa še ni vse. V Srcu imajo ploščice iz posebnega
programa.	Srce v srcu naj bo vaš moto!
KOVINOTEHNA .tožd tehnična trgovina
TV SPORED
NEDEUA, 15. 1. 89
Program: U 1
7.35-23.30 TELETEKST RTV UUBLJANA; 7.50 VIDEO STRANI; 8.00 OTROŠKA
MATINEJA; 8.00 ŽIV ŽAV; 8.45 ZLATI DEŽ, ponov. danske nadalj. 1/6; 9.15 EPP;
9.20 GRINDELWALD: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM
(Ž), prenos I. teka, Reporter: M.ŽIBRAT; 10.20 EPP; 10.25 KITZBÜHL: SVE-
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (M), prenos I. teka, Repor-
ter: M.ROŽMAN; 11.15 VIDEOMEH; 11.45 UUDJE IN ZEMLJA; 12.15 EPP;
12.20 GRINDELWALD: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM
(Ž), prenos 2. teka, Reporter: M.ŽIBRAT; 12.50 KITZBÜHL: SVETOVNI POKAL
V	ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (M), prenos 2. teka, Reporter: M. ROŽ-
MAN; 13.45 VIDEO STRANI; 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE: ROGLA
- POPOVA ŠAPKA; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 DVOJEC BREZ KRMARJA,
avstralski film; 18.25 GLASBA ZA CICIBANE: IZ ANDERSENOVIH PRAVLJIC;
18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO;
19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.15
EPP; 20.20 TOME ARSOVSKI: KLIMENT OHRIDSKI, drama TV Skopje, 2. del;
21.30 EPP; 21.35 SMUČAJMO VSI; 21.50 ZDRAVO (vmes poročila); 23.20
VIDEO STRANI
PONEDEUEK, 16. 1. 89
Program: LJ 1
8.05-13.20 in 16.05-22.30 TELETEKST RTV LJUBUANA; 8.20 VIDEO STRANI;
8.30 POČITNIŠKI SPORED; 8.35 BISKVITKI; 9.00 PERISKOP: ŽELEZARSTVO;
10.00 KAM, KJE. KAKO MED POČITNICAMI; 10.05 SKRIVNI DNEVNIK JADRANA
KRTA. angleška nadaljevanka 1/6; 11.05 SAFARI V MESTU: DIVJE ŽIVALI
V	LONDONU, angleški poljudnoznan. film; 11.35 RISANKA; 11.40 TA LJUBKA
ZELENA TRAVA, madžarski mladinski film; 13.10 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO
STRANI; 16.30TV DNEVNIK 1; 16.45 MOZAIK; 16.45 NAŠ UTRIP; 17.00 ZRCALO
TEDNA; 17.15 TV MERNIK; 17.30 OČI KRITIKE; 18.00 SMUČAJMO VSI; 18.15
VIDEO STRANI; 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.20 RADOVEDNI
TAČEK: ROŽA; 18.35 POLETI PESEM, nadaljevanka TV Skopje 1/8; 19.05
RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 EPP; 20.05 C.HAYES: OBRAČUNAVANJA, angleška TV drama; 21.00
EPP; 21.05 OSMI DAN; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.00 MALI KONCERT, A.LAJO-
VIC: ŠEST PESMI OP. 2, KOMORNI ZBOR RTV UUBUANA; 22.20 VIDEO
STRANI
TOREK, 17. 1. 89
Program: LJ 1
7.55-15.10 in 16.05-22.55 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.10 VIDEO STRANI;
8.20 POČITNIŠKI SPORED; 8.25 BISKVITKI; 8.45 PERISKOP: ARHIV SLOVE-
NIJE; 9.50 EPP; 9.55 ADELBODEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA-
NJU - VELESLALOM (M), prenos 1. teka, Reporter: M. ROŽMAN, 10.45 POČIT-
NIŠKI SPORED; 10.45 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI; 10.50 SKRIVNI
DNEVNIK JADRANA KRTA, angleška nadaljevanka; 11.45 SAFARI V MESTU:
OAZE ZELENJA, angleška poljudnoznan. serija; 12.10 RISANKA; 12.50 EPP;
12.55 ADELBODEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLA-
LOM (M), prenos 2. teka. Reporter: M.ROŽMAN; 13.45 POČITNIŠKI SPORED.
GULLIVERJEVA POTOVANJA, ameriški risani film; 15.00 VIDEO STRANI; 16.20
VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM
SMUČANJU - VELESLALOM (M), posnetek iz Adelbodna; 17.25 VIDEO
STRANI; 17.30 SPORED ZA OTROKE N MLADE; 17.30 BISKVITKI; 17.55 LON-
ČEK, KUHAJ: OCVRT SIR; 18.00 EX LIBRIS: GLEDALIŠČE LUTK; 19.05
RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19 24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 CIKLON TRACY, avstralska nada-
ljevanka; 20.45 EPP; 20.50 MEDNARODNA OBZORJA, ZIMA KITAJSKIH
REFORM; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.00 GLASBENI ROPOT; 22.45 VIDEO STRANI
SREDA, 18. 1. 89
Program: U 1
8.05-13.30 in 16.05-23.10 TELETEKST RTV LJUBUANA; 8.20 VIDEO STRANI;
8.30 POČITNIŠKI SPORED; 8.35 MAČKON IN NJEGOV TROP: BENČI VIOLI-
NIST; 9.00 PERISKOP: 40 LETNICA PIL-a; 10.10 KAM. KJE. KAKO MED POČIT-
NICAMI; 10.15 SKRIVNI DNEVNIK JADRANA KRTA. angleška nadaljevanka;
11.35 SAFARI V MESTU: LOV NA PONIRKE; 12.00 RISANKA; 12.05 CVEK
Z ZVEZDICO, češkoslovaški mladinski film; 13.20 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 MOZAIK; 16.45 OSMI DAN; 17.55 POZ-
DRAV IZ SLOVENIJE. RADENCt-MORAVCI; 18.15 VIDEO STRANI; 18.20 SPO-
RED ZA OTROKE N MLADE; 18.20 ZBIS - P.VORANC: LEVI DEVŽEJ; 18.40
D.KLADNIK: ČIRIBU. 1. del lutkovne igrice; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO.
19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 EPP; 20.05 FILM TEDNA. ŽE VIDENO - DEJA VU, jugoslovanski film.
21.45 EPP; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.00 SVET POROČA; 23.00 VIDEO STRANI
ČETRTEK, 19. 1. 89
Program: U 1
8 05-13.15 in 16.05-0.20 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.20 VIDEO STRANI,
8 30 POČITNIŠKI SPORED; 8.35 MAČKON IN NJEGOV TROP: NAJDENČEK;
9.00 PERISKOP: PREKMURJE; 10.05 KAM. KJE. KAKO MED POČITNICAMI;
10.10 RASTOČE TEŽAVE JADRANA KRTA, angleška nadaljevanka; 11.05
SAFARI V MESTU: JEGUUE IN GALEBI, angleška poljudnoznan. serija; 11.35
RISANKA; 11.40 ČAROBNA MITNICA, ameriški mladinski film; 13.05 VIDEO
STRANI; 16.20 VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 PO SLEDEH
NAPREDKA, ponovitev; 17.25 PORTRET JANE FONDA, ameriški dokumentarni
film; 18.15 VIDEO STRANI; 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE. SrUDIO JE
VAŠ: INTERMEZZO ZA KLOVNE; 19.05 RISANKA; 19.20 DOBRO JE VEDETI;
19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 TEDNIK;
20	55 EPP; 21.00 J.B.PRIESTLEY: ZBLEDELI BLIŠČ, angleška nadaljevanka.
21	50 TV DNEVNIK 3; 22.00 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA. 30
LET NAGRADE JELEN. SUTJESKA; 0.10 VIDEO STRANI
PETEK, 20. 1. 89	^
Program: U 1
8.10-14.25 in 16.05-24.00 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.25 VIDEO STRANI;
8.35 POČITNIŠKI SPORED; 8.40 MAČKON IN NJEGOV TROP: MRAVUINČAR
NA OBISKU; 9.05 PERISKOP: BIH; 10.20 KAM. KJE, KAKO MED POČITNICAM'
10.25 RASTOČE TEŽAVE JADRANA KRTA, angleška nadaljevanka; 11
SAFARI V MESTU: ZATOČIŠČE V PARKU, angleška poljudnoznan. serija; 1l<.i
RISANKA; 11.50 EPP; 11.55 PFRONTEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMK'
ČANJU - SMUK (Ž), prenos, Reporter: M. Žibrat; 12.45 POČITNIŠKI SPOREC'
KLOVN NA SEVERNEM TEČAJU, romunski mladinski film; 14.15 VIDE(
STRANI; 16.20 VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 MOZAIK. TEDNif
ponovitev; 17.35 NAŠA PESEM: ZBOROVODJE VI.. 10.-oddaja; 18.15 V1DE(
STRANI; 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.20 V. Pečjak: DREJČEKlM
TRIJE MARSOVČKI; 18.40 ZLATI DEŽ, danska nadaljevanka; 19.05 RISANKA
19.15 TV OKNO; 19.17 NAŠE AKCIJE; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 195;
VREME; 19.59 EPP; 20.05 NAŠ EDINI SVET, angleška dokumentarna serija'
20.35 EPP; 20.40 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, AMERIŠKA NANIZANKA; 21.50 71'
DNEVNIK 3; 22.00 WILLIE IN PHIL, ameriški film; 23.50 VIDEO STRANI
SOBOTA, 21. 1. 89
Program: U 1
6.55-14.05 in 14.35-1.20 TELETEKST RTV UUBUANA; 7.10 VIDEO STRAN
8.20 OTROŠKA MATINEJA, RADOVEDNI TAČEK: ROŽA; 8.35 LONČEK. KUHA.
OCVRT SIR; 8.40 D. Kladnik: ČIRIBU. 1. del lutkovne igre; 9.00 POLETI PESEhI
nadaljevanka TV Skopje; 9.30 EX.LIBRIS: GLEDALIŠČE LUTK; 10.35 IZBOf
TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI; 11.20 EPP; 11.25 PFRONTEN: SVE
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SUPERVELESLALOM (Ž), pren«,
Reporter: M. Žibrat; 12.10 EPP; 12.15 WENGEN: SVETOVNI POKAL V ALF
SKEM SMUČANJU - SMUK (M), prenos. Reporter: M. Rožman; 13.20 S. C»,
ran: ČIPKE, ponovitev ameriške nadaljevanke; 13.55 VIDEO STRANI; 14.5;
VIDEO STRANI; 15.00 DOGODIVŠČINE ANNE IN ENRIOUEJA, španski mladifr
ski film; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 ZBIS: P. Voranc: LEVI DEVŽEJ; 17.a
BEOGRAD: DP V KOŠARKI - CZ:CIBONA. prenos (v odmoru video straniil
18.30 ČLOVEK IN ČAS: ZANESENI SOCIALIST, izobraževalna serija TV Noil
Sad; 18.55 RISANKA; 19.15 VIDEO STRANI; 19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19,311
TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 NAŠ UTRIP; 20.15 EPP; 20.20 ŽREBAKit'
3x3j 20.30 S. Conran: ČIPKE, ameriška nadaljevanka; 21.20 EPP; 21.25 KRČ
KRAZ; 22.55 TV DNEVNIK 3; 23.10 ZADNJA DOLINA, angleški film; 1.10 VIDEČ
STRANI
RADIO CELJE
Četrtek, 12. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne
2 vami, 10.00 Poročila, 10.15 Šola za starše, 10.40 Srečanje z letij
11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15
Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prfr'
nos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 Vživo:|
Zorni kot mladih - oddajo pripravlja in vodi Vojko Zupane, 18.0C
Glasbeni večer na RC, 19.00 Zaključek;
Petek, 13. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Petke«
mozaik, 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.3C
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravil
16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem nas
bogati, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00 Zaključek;
Sobota, 14.1.: Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami;
9.15 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditevj
10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored;
14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.3C
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Glasbam
večer na RC, 19.00 Zaključek;
Nedelja, 15. 1.: 8.00 Napovedj 8.05 Poročila, 8.30 Obvestila
9.00 Onkraj srebre črte, 11.00 Zveplometer (ponovitev), 11.30
Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačifi
logov - oblikuje in vodi Jure Krašovec, 13.00 Poročila, 13.05
Čestitke in pozdravi;
Ponedeljek, 16.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Počitni-
ški RC, 9.00 Športno dopoldne, 10.00 Poročila, 11.30 Zaključek;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž,
17.50 Športni pregled, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00 Zak-
ljuček;
Torek, 17.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Počitniški RC.
9.00 Iz sveta glasbe, 10.00 Poročila, 11.30 Zaključek; Popoldan-
ski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke i"
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.45 Naši zbori. 18.00 Glasbeni večer
na RC, 19.00 Zaključek;
Sreda, 18.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Počitniški RC.
9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar priredi-
tev, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.1^
Aktualni trenutek, 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Studio
CE, 19.00 Zaključek.
12. JANUAR 1989

NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
mi Esreo
12. JANUAR
12. JANUAR 1989
M [Ilira = DfflMßflffiDl
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK

mmm »a«	12. JANUAR 198(1
Matija Pelko - oče rudarjev
Direktor laškega rudnika le praznoval 80-leinlco
Nedaleč od poslovne
zgradbe laškega rudnika,
v t. i. rudniški vili živi sam
dipl. ing. rudarstva Matija
Pelko, upokojeni direktor
laškega rudnika. Do njega
sta me pospremili njegovi
sosedi Marica Lesjak in
Alojzija Štraus, ki sta skri-
vali šopek rož. V dobri druž-
bi je vedno lepo in tako je
bilo tudi tokrat.
Pozvonili smo in čakali. Ni
bilo dolgo, ko se zasliši prija-
zen glas.
»Glej, glej piške! Ste pa le
prišli!«
Tako nas je željno pozdra-
vil in nas brž povabil na to-
plo. Spogledamo se in ustni-
ce se razlezejo.
Sedaj nič več ne dvomim,
da so ga imeli knapi radi, kot
so mi pripovedovali, predno
sem šel k njemu. In da so ga
za ata imeli tudi ne. Iz hladne
veže pridemo v njegov dnev-
ni prostor, ki je hkrati tudi
kuhinja. Tu je Matija preko
dneva, zlasti pozimi, ko se
greje ob toplem štedilniku
na premog. Kako bi druga-
če? Le tako je ostal z njim
v najbolj pristni zvezi tudi
sedaj, na jesen življenja.
V njem vidi svoj trud, 22 let,
kohkor jih je vložil v razvoj
laškega rudnika. Pa čeprav
danes premog plača v celoti.
Potem Matija skrbno po-
tegne iz bukve na dan popi-
san hst papirja in prične se
njegova zgodba. V šoh bi te-
mu rekli »švingl ceglc«, saj
je na njem napisano le tisto
najnujnejše. Rodil se je pre-
možnima staršema v Zagor-
ju, od koder ga je pot peljala
v Ljubljano na realko, kasne-
je pa še na rudarski oddelek
Tehnične fakultete v Ljub-
ljani.
»Ze vseskozi me je zani-
malo podzemlje,« pripove-
duje. Kakopak. Temu je del-
no botrovalo tudi njegovo
poreklo. Zasavski revirji. Še
dandanes mu ni žal, da je bil
rudar. V tem poklicu je našel
vse. Najprej ga je pot zanesla
v Rtanj. V Sloveniji je bilo
pred 2. svet. vojno težko za
zaposlitev. Šele leta 1939 mu
je z očetovo pomočjo uspelo
priti v Trbovlje, kjer je pri
rudniku izobraževal delavce
za različne kvalifikacije, do-
kler ni po končani vojni
prevzel enega od oddelkov
trboveljskega rudnika z 800
zaposlenimi in na koncu še
mesto šefa celotne proizvod-
nje rudnika Zagorje.
Tudi njemu niso mirno te-
kla leta NOB. Bil je borec
Kamniško-zasavskega odre-
da, kasneje pa še starešina
podoficirske šole 4. operativ-
ne cone. Tudi njemu so stre-
gli po življenju. Za las je ušel
nemški krogli. Kot sedaj raz-
mišlja je zmagal razum nem-
škega oficirja. Morda sreča.
Njegove prispodobe so
včasih kar malo preveč
smešne. Tudi tale:
»S'n jo pogledu, ku piška
o svetem Jakob, ko je najbolj
vroče.«
To je bilo takrat, ko sta se
prvič videla z njegovo ženo
mesec dni pred iztekom II.
svetovne vojne.
Z njo je leta 1949 prišel
v rudnik Laško in se zaposlil
kot direktor in glavni inže-
nir. Povedati ve, da je bil la-
ški rudnik zaradi svojih arhi-
tektonskih posebnosti dosti
težavnejši in prav zato je iz
laškega rudnika izšla množi-
ca dobrih strokovnjakov za
različna področja. Tudi kva-
liteta je bila izredna, saj je bil
laški premog med najboljši-
mi v Sloveniji. Vseskozi je
glavno skrb namenil zago-
tavljanju jamskih zalog. Ta-
ko je bilo v času njegovega
vodenja odprtih vseh pet
znanih polj in sicer Govce,
Jedrt, Terezija, Klara in To-
maž. Iz svoje beležke pa je
potegnil tudi podatek, da je
1960 bila dosežena največja
letna proizvodnja premoga
v zgodovini laškega rudnika
in sicer 134 tisoč ton.
Čeprav se je Matija Pelko
leta 1970 upokojil, je še vrsto
let spreminjal razvoj rudnika.
Potrlo ga je, ko je izvedel, da
so ga leta 1975 že nameravali
zapreti. Da temu ni tako, gre
zahvala sedanjemu direktor-
ju Semetu, ki je s svojo žila-
vo upornostjo, kot pravi ing.
Pelko, vlagal kar največ
v raziskave in obstoj rud-
nika.
List papirja je že prevesil
v zadnji del. Tu je bilo še
zapisano, da je med drugim
opravljal tudi funkcijo pod-
predsednika	občinske
skupščine Laško in še vrsto
drugih funkcij. Nazadnje je
bil predsednik Krajevne
konference Zveze borcev
Rečica. Svojo pripoved zak-
ljuči:
»To je bilo v kratkem, kar
bi se Pelkec imel za ska-
šljat.«
Povprašam ga še, kako
preživlja jesen življenja.
Dandanašnji, kot pravi, mu
ničesar ne manjka, vendar
pogreša ženo, s katero sta ži-
vela skupsy 42 let. Danes mu
malo škodi, ker so ga vsesko-
zi preveč stregli, zato ni vešč
nobenega gospodinjskega
dela. Soseda Rezika mu vsak
dan prinaša hrano iz laškega
zdravihšča, za zajtrk in ve-
čerjo si pa nekaj prinese sam
iz trgovine.
»Moj hobi so tudi piške, ki
jih rad ,ahtam'. Kadar pride
domov hčerka Majda iz Luč,
je zame pravi praznik. Pride
vsakih štirinajst dni. Takrat
skuha, mi opere, zlika in tudi
,fugloš' pospravi.«
Najin klepet je hitro minil.
Marica in Alojzija sta mu iz-
ročili šopek nageljnov. Osem
jih je bilo. Vsak za deset let.
Nazdravili smo še in mu če-
stitali.
VLADO MAROT
Sosedi Marica Lesjak (na levi) in Alojzija Straus (na desni) na obisku pri Matiji Pelku.

Narodni dnevnik, 4. januar 1909
Celjski Nemci provocirajo slovensko okolico s tem
da prirejajo na sankah izlete v okolico in povsod skozi
slovenske vasi tulijo »heil«, »nieder mit den Windi
sehen« (doli s Slovenci), »aufbiks slovenske svinjei
itd. Ne bodemo tega dalje mirno trpeli in bodemo to
celjsko nemško svojat, četudi so med njo celo »finei
ženske in razni uradniki, kaznovali kakor se kaznujf
malopridne paglavce!	i
Iz mesta se nam poroča: včeraj se je pripeljala cel^
tolpa Nemcev na 4 do 5 skupaj zvezanih saneh v mesto*
Heilali so, kričah in trobentah - tako, daje bilo vse nt
nogah. Ako Nemci hočejo s tem svojo narodnost jV
üno kulturo pokazati - svobodno jim. Čudimo se
samo, da celjska policija takih stvari ne vidi, med tem
ko takoj zapre vsakega kmečkega fanta, če le ob belem
dnevu zavriska na ulici.
Narodni dnevnik, 12. januar 1909
Celjskim društvom v pomislek Kakor smo zvedeli,
se vrši letošnji občni zbor »Savinjske podružnice Slo-
venskega planinskega društva« v Celju. Ali bi ne bik
umestno, ako bi ob tej priliki vsa celjska in okolišks
Narodna društva imela kako večjo prireditev v korist
te podružnice. Znano je vsem, kako je postopak
večina štajerskega deželnega zbora ^napram prošnji
»Savinjske podružnice« za podporo. Že prej dovoljeno
podporo 1000 K so zavrgli in komaj seje posrečilo dr.
Hraševcu in tovarišem pribojevati borih 200 K (celo-
letna naročnina Narodnega dnevnika je znašala 25 K).
Nemci delajo na vse kriplje proti Savinjski podružnici.
Vsakomur je še v spominu, daje postavila podružnica
lani udobno in prostorno planinsko stavbo na Okrešlju
- Frischaufov dom. To je stalo primeroma zelo dosti.
Da bi prišli do denarja, bi lahko v Celju in drugod
prirejali »Planinske plese«. Tukaj je tudi lepo polje za
delovanje narodnih dam in gospodov. Planinke, pla-
ninci, rodoljubke, rodoljubi vseh stanov, vseh politič-
nih struj - vse naj druži dejstvo: v bran za naše sloven-
ske planine.
Bodice
Med »najstrožje taj-
ne« sodijo tudi imena
pobudnikov metanja
peska v oči.
Za razbremenitev go-
spodarstva je najprej
treba razbremeniti
stolčke, govorniške
mikrofone in službe-
na vozila.
Pri gospodarskih pro-
blemih nimamo ča-
robne palice, uporab-
ljamo pa »čarobne
procese« pri neupra-
vičenem bogatenju.
Blagor čebelam, one
se vsaj na zimo znebi-
jo trotov.
Kot da so birokrati
rojeni v znaku leva
- vedno hočejo levji
delež.
MARJAN BRADAČ
' sm ■	■ . ^
Ob severni obah Mrtvega mörja je opazna
bližina jordanske meje, ker se vrti okrog
precej vojske, na to pa opozarjajo tudi ovire
na cesti Amman-Jeruzalem in nekaj na no-
vo ustanovljenih kibucov, ki se vedno gra-
dijo na strateško pomembnih področjih.
Vendar tudi tu ni opaziti nekega večjega
reda v vojski, ker ni redek primer vojakov
in vojakinj, štopajočih ob cesti, s tem da še
strojnic ne odložijo.
Pot ob zahodni obali Mrtvega morja proti
jugu vodi mimo Kumrana (Qumeran), zna-
menitega arheološkega najdišča. Tu sta dva
beduinska pastirja 1. 1947 našla v votlini
sedem posod z biblijskimi teksti, pozneje
pa so odkrih še pergamente z imeni skriva-
lišč trezorjev porušenega templja v Jeruza-
lemu. Pri nadaljnjih odkopavanjih so našh
razvaline celega samostana iz 2. st. n. št. Vsi
ti predmeti so bih skriti pred Rimljani in
2000 let nedotaknjeni.
Cesta pelje dalje med solnimi nanosi Mr-
tvega morja, pod strmimi gorami, katerih
vrhovi so v bistvu le nekaj metrov nad mor-
sko gladino. Po pobočjih je opaziti precej
kozorogov. Potniku se oči prijetno spočije-
jo v zelenju kibuca Ein Gedi, ki je bil zgra-
jen na sami bivši izraelsko-jordanski meji,
o čemer pričajo zapuščene carinarnice.
iVIasada - Harvot iVIezada
- Gora trdnjava
Masada se sicer ne nahaja na okupiranem
zahodnem bregu, vendar je nekje na tem
koncu dežele, zato bom pričevanje o njej
podal na tem mestu.
Masada je gora trdnjava, židovska Sutje-
ska, židovski Leningrad. Simbol boja Davi-
da z Goljatom, simbol nepokorljivosti ne-
kega ljudstva. Ko bo padla Masada, bo pa-
del Izrael, kot se je pred 1900 leti že enkrat
zgodilo. Toda cena je bila visoka, mnogo
višja, kot je zavojevalcem osvojitev Masade
pomenila.
Med Židi po svetu je dolga stoletja kroži-
la legenda o junaškem upiranju skoraj tiso-
čih Zidov rimski vojski na Masadi. Ti naj bi
se tukaj po padcu Jeruzalema 1. 70 še tri leta
borili in v brezizhodni situaciji raje naredili
kolektivni samomor, kot da bi padh v su-
ženjstvo. Iz opisov Jožefa Flavija se je toč-
no vedelo, kako naj bi ta Herodova trdnjava
izgledala, vendar nihče ni vedel, kje naj bi
ta gora dejansko bila, če ni bil vse skupaj le
mit.
Robinson je 1.1838 končno le opazil miza-
sto goro nad Mrtvim morjem, ki je nekako
ustrezala opisu, vendar je Sandel šele 1.
1905 z odkritjem akvaduktov dokončno za-
vrgel vse dvome o resničnem obstoju Masa-
de. L. 1932 je Szoltan našel tudi lokacijo
rimskih kampov. Intenzivna odkopavat^
so se vršila v času od 1. 1963 do 1965, ko i
odkopali 97% trdnjave s kilometri zido<
700 zapisi v hebrejščini, aramejščini, gršt
ni in latinščini in 4000 kovanci iz tistih ft
sov. Kopalo je tisoč prostovoljcev iz 28 df
žel in v dveh letih so opravili delo 26 let.
Masada je dosegljiva po kopnem le P
Kačji stezi z vzhodne strani, danes pa tuc
z gondolsko vzpenjačo. Hoja po tej stei
v neznosni vročini, to je infarkt. Kako so'
ljudje zdržali tri leta v teh prekletih razbf
Ijenih skalah, povprečnemu človeku spn'
sploh ne more biti jasno.
O vodi danes ni ne duha ne sluha, zgoi^
pa so ostanki kraljeve palače, visečih-vrto<
sinagog in kopališč. Herod je pri gradnj
računal, da bi moral tu preživeti tudi neW
let v primeru revolta lastnega ljudstva a
napada Kleopatre iz Egipta. Toda od kol
voda? Rešitev je bila ta, da so wadije, ki i
imeli pozimi vodo, z akvadukti usmerf
v ogromne cisterne, vklesane v živo skal
in zatesnjene z malto.
Cisterne so bile sicer sto metrov niže o
trdnjave in nošenje vode je bilo dokaj
porno, vendar je bila pot do njih skrita l
zavarovana. Oskrba z vodo je bila tako c&
leto brezhibna, kljub temu, da devet mes*
cev ne pade tu niti kaplja dežja. V trdnja'
je bilo tudi petnajst skladišč za hrano.
Vse to je bilo zgrajeno za kralja, vendafS
zgodovino Masade pisale ljudske množic^
Po Herodovi smrti so trdnjavo zavzf
Rimljani, 1. 66 pa so jih pregnali upornij
pod vodstvom Menachema hen Yehude."
je bil začetek velikega židovskega up"!
proti Rimu, katerega posledica je bila Pj
dec Jeruzalema 1. 70 in porušitev Salom'
novega drugega templja. Sinovi Izraela ?
poštah sužnji, le 967 ljudem je uspelo nal
zatočišče na Masadi. Kraljeve palače so P"^
uredili, tako da je bilo prostora za
v stolpih pa so imeh delavnice.
Masada - v ozadnju Mrtvo morje.