primorski dnevnik L začel izhajati v Trstu • maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI °nEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasj Zakrjž nad erknim, razmnožen na-gostil. Od 5. do 17. sep-mbra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-tS; septembra 1944 '• maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim Idriji, do 8. maja 1945 P« v osvobojenem Trstu, Ner j® izš,a 2adnja števi|. «• Bil je edini tiskani par-jnski DNEVNIK v za-SlJznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 22 (13.852) Trst, sobota, 26. januarja 1991 En mrtev in štirideset ranjenih v novem iraškem raketnem napadu na Tel Aviv Bagdad včeraj izstrelil sedem scudov - Patrioti uspešni, ranjence pa naj bi povzročili deli že eksplodiranih raket - Irak začel ekološko onesnaževanje Zaliva - Ena smrtna žrtev tudi v Riadu v6] AVIV — Izrael je včeraj preži-Prv eno n°č groze, potem ko so se v ka? i- Večernih urah kot prikazni pripete *ra^i scudi. Začetek napada, je 1 .9® od začetka spopada v Zalivu, rlerti' . 18.02 po krajevnem času. Se- jen 'raških scudov naj bi bilo usmer-Proti Tel Avivu in Haifi, vseh lcet r" Pa naj bi jih prestregle protira-ca .Patriot. Toda kljub temu je bilan-Deli eksplodiranih raket so 4o ra. Padli na naselja in povzročili Oe^Jenih - 0d tega trije huje - in po žttevler'h podatkih tudi eno smrtno Husein pa je včeraj sprožil 2o.3Qa tudi proti Savdski Arabiji. Ob Po u-T.0 srednjeevropskem času (22.30 Padl0a evnein) je nekaj iraških skudov Pri |p na stanovanjska naselja v Riadu, skspitri. naj bi ena oseba tudi umrla, de, 'je pa so povzročile precej ško-spQrQZ,.Ameriških vojaških krogov so PatriQt' '■ 50 izstrelili precej raket Paj tjj1 eden od sovražnih scudov pa Pistr^vzročil precej škode na mi- izraelske vojske general Šai Fej ps,®ie povedal, da so izstrelili pre-''Ptov, ki naj bi uničili sedem fožn0s**et. Šai pa je tudi dopustil Kodg P da bi nekaj ranjencev in del S>ed p.,hko povzročil tudi eden iz-vPVe riotov, ki niso zadeli cilja. Po "ioJtj "r mnenju je namreč povsem 'Voj r 'de pri patriotih, ki so zgrešili "loutJ' ni deloval mehanizem za sa-Ps le turi^6' ^rnolski vojaški glasnik Pričanj P°vedal, da so v Izraelu pre-P1 preZ.^a ima Irak še precej fiksnih v®dn0 ''■"ih raketnih ramp in da je še Ii?Pad n 09°de pričakovati tudi iraški pede n,4 'zrael s kemičnim orožjem. I Pl prj drebitnega odgovora Izraela v rfl dru pa je šai izjavil, da so fe1 PoveSlf "arave' kai Yfč P.a, ni č 4Pdant .uatl- Zato pa je vrhovni ko-(dPlrojt '?raelske vojske general Dan t. Vlziin Cerai zvečer v intervjuju za „eP tak0.P?udaril, »da je Izrael sposo- 4>ad veJZarredno. t/d0 odgovoriti nai Pravi i.®ndar Pa s' še naPrei Pndr-^'tla tj. Co do izbire, časa, kraja in t^4ihoveIjxbitne9a odgovora«, hi °i obsaa • i ■ 'ra^ki napad na Izrael so in4* kakr« ' v ZDA kot »brutalen akt 5 d« je de koli vojaške vrednosti« dnina h Se en dokaz več, »da režim Nj^ "seina ne izbira sredstev in ALjEVanje na ^ STRANI Uročila in odmevi na 'ojno v Zalivu Izredna zaostritev v Jugoslaviji Odnosi Zagreb - Beograd napeti Hrvaški predsednik Tudjman WASHINGTON, LONDON — Ameriško državno tajništvo je včeraj izrazilo »globoko zaskrbljenost« vlade ZDA zaradi morebitne »uporabe vojaške sile v Jugoslaviji«. Glasnica State Departmenta Margaret Tutvviler je pred včerajšnjo redno tiskovno konferenco pojasnila, da so tako jugoslovanska vojska kot hrvaške varnostne sile na visoki stopnji pripravljenosti, tako da je resna nevarnost oboroženega spopada. »Združene države Amerike zelo resno jemljejo na znanje to nevarnost in zahtevajo, da se obstoječe razlike v Jugoslaviji rešujejo po mirni poti.« Glasnica je navedla, da so ZDA jugoslovanskim oblastem že večkrat posredovale svoja stališča do reševanje jugoslovanske krize, prav zato ponovno za- LJUBLJANA — Odnosi v Jugoslaviji so se izredno zaostrili. Državno predsedstvo je včeraj zasedalo od 16. ure pozno v noč. Po sestanku s srbskim predsednikom Miloševičem se je seje udeležil hrvaški predsednik Franjo Tudjman. O zasedanju zveznega predsedstva ni bilo 'sinoči pravih vesti. Izvedelo se je le, da je JLA zahtevala izredna pooblastila za nadaljnje ukrepe, aretacije in posege, da se je član predsedstva Janez Drnovšek tej zahtevi odločno uprl in sejo zapustil, nato pa so ga ostali člani prepričali, da se je vrnil. Beograjska TV je predvajala štirideset minut trajajoči dokumentarni film, ki ga je posnela vojaška obveščevalna služba s sodelovanjem vojaškega filmskega centra »Zastava film«. Po tem filmskem zapisu so za nabavo orožja v tujini »krivi« hrvaški ministri za obrambo general Martin Špe-gelj, za notranje zadeve Josip Boljkovac in bivši minister za zunanje zadeve Zdravko Mršič. Po poročanju agencije Tanjug, so posneli z javnimi, predvsem pa s skritimi kamerami, kako so kupili in kako so prepeljali iz Madžarske orožje v Hrvaško. Nekateri tajni ukazi obrambnega ministra naj bi bili strahotni, saj naj bi naročil, da se v stanovanja vojaških starešin JLA mečejo bombe in pobijejo vsi vključno z družinskimi člani: V kasarnah naj bi bilo treba »pobiti najbolj ekstremne naravnost s streli v trebuh«. Govoril naj bi o zasedbi vseh karavl in povedal, da so dva dni po izvolitvi Miloševiča v Srbiji dobili od Amerikancev ponudbo za pomoč brezplačne oborožitve sto tisoč vojakov. Spegelj naj bi zagrozil Kninčanom, da bodo »vsi razmesarjeni«. Izjave pa je bilo slabo slišati in jih je glasno ponavljal špiker. htevajo, da jugoslovanski voditelji nadaljujejo dialog o bodočem ustroju in ureditvi Jugoslavije. Ameriško zunanje ministrstvo je obenem sporočilo, da odločno nasprotuje kakršnikoli sili, ki bi zavrla demokratične spremembe v Jugoslaviji in poudarilo svojo podporo enotnosti, demokratičnim spremembam, spoštovanju človekovih pravic in tržni reformi v Jugoslaviji. Kako budno in zaskrbljeno Washington sledi dogajanjem v Jugoslaviji, potrjuje tudi vest, da je ameriški predsednik Bush v pogovoru z nekim poslancem italijanskega porekla navedel, kako je položaj v Jugoslaviji »kričeč«. Politični opazovalci že opozarjajo, da State Department ni osvojil četrtkov predlog predsednika NADALJEVANJE NA 2. STRANI Film je prikoval pred ekrane Beograjčane, kasneje pa ga je predvajala tudi sarajevska TV. Kaj se vrši za zaprtimi vrati jugoslovanskega predsedstva je težko reči. Pred zasedanjem smo slišali govorice, da naj bi armada zahtevala, da se v Kninu proglasi obsedno stanje, kar bi pomenilo, da bi se obmejni del Hrvaške praktično ločil od republike in bi bil tudi formalno v rokah JLA. Včeraj sta odgovarjala domačim in tujim novinarjem oba obtožena ministra Boljovac in Špegelj. Oba sta zanikala kakršno koli kazensko odgovornost, zagotovila sta, da je JLA na suverenem hrvaškem ozemlju. Knin je samo trazmisija izvajanja srbske politike. Armada je v stanju izredne pripravljenosti, Hrvaška pa prejema izraze solidarnosti z vsega sveta in tudi »ponudbe za pomoč«. Treba je še dodati, da so v oddaji tudi zagotovila predsednika Tudjmana, da ne oborožujejo člane stranke HDZ. Tem izjavam pa sledijo posnetki z orožjem ali izjave obeh ministrov o oboroževanju članov HDZ, ali izjave drugih funkcionarjev. V bistvu gre torej za izredno oster napad na predsednika Hrvaške. Pozno je prišlo lakonično skupno poročilo o razgovoru med Miloševičem in Tudjmanom, v katerem je najvažnejše, da so odnosi na »najnižji točki«, vendar pa »bodo nadaljevali dialog«. Uradno poročilo pravi: »V Beogradu so potekali pogovori med srbsko delegacijo pod vodstvom predsednika Republike Srbije Slobodana Miloševiča in hrvaško delegacijo pod vodstvom predsednika Republike Hrvaške dr. Franja Tudjmana. V srbski delegaciji so bili predsednik ljudske skupščine dr. Slobodan Unkovič, mandatar za sestavo nove vlade Republike Srbije dr. Dragutin Zeleno-vič in predsednik izvršnega sveta srbske skupščine dr. Stanko Radmilovič, v hrvaški delegaciji pa predsednik sabora dr. Žarko Domijan, predsednik hrvaške vlade Josip Manoličin, podpredsednik predsedstva SFRJ Stjepan Mesič. Pogovorov sta se udeležila še šef kabineta predsednika Republike Hrvaške H. Sarinič in šef kabineta predsednika Republike Srbije Goran Milinovič. V sporočilu je rečeno, da je bil pogovor odkrit, četudi na moč polemičen, in da je zadeval prihodnost Jugoslavije, pa tudi medsebojne odnose med republikama. Ugotovili so, da so odnosi med Srbijo in Hrvaško najslabši od vojne sem in da obstajajo velike razlike glede urejanja nacionalnih vprašanj, prihodnosti Jugoslavije, jugoslovanske federacije, njenih institucij in JLA. Obe delegaciji sta bili mnenja, da imajo srb-sko-hrvaški odnosi velik pomen za trenutne razmere in za prihodnost Jugoslavije, in zedinili sta se, da bosta nadaljevali začeti delovni dialog v prizadevanju za sprejemljive rešitve.« Washington in London o SFRJ Ob glasni prisotnosti več sto tisoč državljanov iz vseh pribaltskih republik V Rigi mogočen pogreb nedeljskih žrtev Ve* _ _ ... ..... .. ■ -.-.-.-.-..-.—...r,.-.. .— . Ždv/pA — y ^tw0v se Ib St° tisoe latvijskih dr-PoorpK=Vterai udeležilo mo-vojske r-4 nedeljskih žrtev sov-^staR^cah i J® Je, odvijal po sre-i ^ )Ut ^e' atv'Jskega glavnega ^voljen* vufah so bile tri krste Naki'9'' v p0r, ®,'ki dvorani univer-?!e*iik "otraiiiJL^uskih urah pa so G°d™ PredSed' Uh "otr trne baretJlede^ske dogodek116 mine ke naPadle latvij- U?rojelr?. .0sebe 4pjrstvo in pri tem % ViB* ^otieks ,lcUV1JSKi pod-tŽ«v0 /letski 2;eka Polemično dejal, ParUjo?n f en človek vodi da se brez ukaza tem j— f—v^Bioil za za samostojnost tega človeka čisto nič ne zgodi. Cika-nje na Gorbačova in na njegovo politiko do pribaltskih republik je več kot očitno. Nemirno stanje v Pribaltiku vse bolj vpliva na mednarodne dogodke. Tako je v velikem dvomu celo februarski vrh Bush - Gorbačov v Moskvi, saj je včeraj washingtonski kongres ostro kritiziral sovjetsko trdo roko v pribaltskih državah, iz Bele hiše pa se celo šušlja, da bi rad Bush ta vrh premaknil, spet drugi pa trdijo, da ima Bush vsaj tri tehtne razloge, da se vrh redno odvija: svetu hoče pokazati, da ima Gorbačova na svoji strani v zalivski vojni, podpisati hoče pogodbo Start (o strateškem jedrskem orožju), ter še prepričati Gorbačova, naj da pribaltskim državam samostojnost. Na sliki (telefoto AP): pogreb žrtev sovjetskega nasilja v Rigi. Močna eksplozija v disku v Arezzu: precej ranjenih AREZZO - Po poročanju agencij Ansa in Agi je nekaj minut pred polnočjo prišlo do eksplozije v disko klubu »Principe« v Arezzu. Lokal je v strogem središču toskanskeg amesta. Po prvih novicah kaže, da je bilo v eksploziji precej ljudi ranjenih. Policijski agenti, ki šo prišli v disko takoj po eksploziji, pravijo, da je bilo v lokalu veliko obiskovalcev. Pretežno so bili mladi, ki so si želeli privoščiti zabavo s plesom. Zaradi eksplozije so v Arezzu mobilizirali bolnišnice in policijske agente. Vzroki eksplozije niso še znani. Po poročanju agencij ni izključena niti možnost atentata, čeprav je tudi možno, da je šlo za nesrečo. Parlament se je včeraj dopoldne sestal na izredni seji, da bi razpravljal o odnosih v SFRJ Sabor poziva vse sosednje države naj ne dovoBjo okupacije Hrvaške ZAGREB — Kljub doslej najbolj odkritim grožnjam hrvaški državi, ki jo poslanci hrvaškega sabora in hrvaške politične stranke jemljejo kot poskus okupacije njihove republike, države, je ob koncu govora na izrednem zasedanju sabora predsednik republike dr. Franjo Tudjman izrazil upanje, da naj bi v pogovorih na zvezni ravni in v medrepubliških srečanjih našli poti iz sedanje državnopolitične krize »v zvezi enakopravnih republik na tleh današnje Jugoslavije bodisi v dobrih sosedskih odnosih v okviru Evropske skupnosti«. Izredno zasedanje hrvaškega sabora je na predlog predsednika Tudjmana prek hrvaškega radia in televizije včeraj sklical predsednik sabora dr. Žarko Domijan zaradi predvčerajšnjega sporočila zveznega sekretariata za TO, da bo vojska razorožila oborožene enote hrvaške policije, menda rezervne in posebne enote, in v lastni režiji začela z aretacijami in sodnim pregonom. Kot smo lahko ugotovili, v dvorani ni bilo srbskih poslancev, bili pa so vo'ditelji hrvaških političnih strank in vojni veterani, med njimi generala Ivan Rukavina in Janko Bobetko. To je bil prvi takšen skupni nastop v hrvaškem saboru, ki so ga poslanci toplo pozdravili, najbolj pa nastop predsednice Hrvaške ljudske stranke dr. Savke Dabčevič Kučar, ki je podobno kot predsednik Tudjman poudarila, da so v tem trenutku ljudem na Hrvaškem najbolj potrebni jekleni živci, da ne bi nasedli provokacijam, razum, enotnost vseh sil, ki naj bo trdna kot granit v obrambi suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, državnosti in demokracije. Uvodničar, predsednik- Hrvaške dr. Franjo Tudjman, je v dokaz, da hrvaško državno vodstvo ni podleglo najnovejšim grožnjam armade in bolj-ševiškega dela državnega predsedstva, ob koncu govora poudaril, da se je hrvaška delegacija po sinočnjem pogovoru s slovensko, ob njeni vrnitvi s sestanka s Slobodanom Miloševičem in njegovimi sodelavci, in po pogovoru z Antejem Markovičem vendarle odločila, da popoldne opravi pogovore z Miloševičem v Beogradu. Prav v času, ko sta Tudjman in Miloševič sedla za mizo, je nekaj poslancev v hrvaškem saboru menilo, da je vse zaman, saj se je s Srbi nemogoče pogajati. Po saborskih hodnikih pa je bila glavna tema pogovorov med ljudmi sporočilo z včerajšnjega obiska slovenske delegacije v Srbiji, po katerem naj bi Slovenci Hrvatom obrnili hrbet. Ljudi moti predvsem navedba, da sta se obe delegaciji strinjali, da naj Srbi živijo v eni državi, ki pa jo po mnenju poslancev ni razbistrila niti tiskovna konferenca predsednika Milana Kučana po vrnitvi v Ljubljano. No, Tudjmanov nastop v hrvaškem parlamentu je bil dokaj umirjen. Prvič je posredoval tudi številke glede hrvaške policije, ki so doslej bile bolj ali manj skrivnost in tudi po tej plati povečevale napetosti. Na Hrvaškem naj bi po kninski vstaji povečali število aktivnih policajev skupaj z uslužbenci s 16.000 na 22.000, v rezervni sestavi policije pa deluje 21.000 ljudi. Po Tudjmanovih trditvah bo Hrvaška sama razorožila rezervne policaje tedaj, ko jo ne bo več ogrožala oborožena srbska vstaja s pojavnimi oblikami državnega terorizma. Za primerjavo je navedel BiH, kjer je bilo prej 75.000 aktivnih policajev, sedaj pa jih je 35.000 in tako podkrepil hrvaške trditve, da ta republika spada med najmanj policijske v državi, kajpak v razmerju do števila prebivalcev. Med šestimi predlogi predsednika dr. Franja Tudjmana, ki izhajajo iz aktualnih groženj vojaškega in državnega vrha, kaže omeniti nekatere. Prva se nanaša na to, da naj bi vsaki poskus pravnega bodisi fizičnega nasilja, ki je v nasprotju z ustavo Hrvaške (135. in 140. člen), v sosednji republiki jemali kot okupacijo. Druga točka se razume kot poziv hrvaški policiji in prebivalstvu, da ohrani prisebnost in mir, da ne bi nasedli provokacijam in da naj zaupajo hrvaškemu vodstvu. Ena izmed točk se razume kot poziv mednarodni javnosti, sosednjim in prijateljskim državam, da naj bodo poslej bolj pozorne na uničevalne grožnje hrvaški demokraciji s prošnjo, da naj z demokratičnimi in diplomatskimi sredstvi pomagajo obvarovati svobodo in suverenost Hrvaške. Peta točka pa pomeni tudi nekakšen klic po pomoči vsem drugim narodom in narodnostim v Jugoslaviji, da podprejo hrvaški narod v njegovih prizadevanjih za svobodo. Taka pisna podpora prihaja te dni iz vsepovsod in ne samo od Hrvatov in njihovih organizacij. V saboru pa so poslanci Tudjmanov govor in njegove predloge soglasno podprli. Po svoje je bil zanimiv tudi nastop predsednika ustavnega sodišča Hrvaške Jadranka Crnicha, ki je sabor obvestil z včerajšnjim zasedanjem sodišča, na katerem so vse postopke v zvezi z ukazom državnega predsedstva glede razorožitve in vojaškega vrha argumentirano zavrnili kot protizakonite in protiustavne. Zato bo sodišče sprožilo postopek pred ustavnim sodiščem Jugoslavije, kar so poslanci toplo pozdravili. Sprejeli pa so tudi predloge hrvaške vlade, po katerih se bodo poslej v republiki Hrvaški izvajali samo tisti zvezni zakoni, ki niso v nasprotju z novo republiško ustavo. Hkrati prek republiške vlade zahtevajo, da ZIS in njegov predsednik Ante Markovič zagotovijo spoštovanje suverenosti republike Hrvaške, med katere spadajo tudi notranje zadeve. Kljub novim govoricam o grožnjah vojske republiki Hrvaški, je današnji dan v primerjavi z včerajšnjim bil dokaj miren. Jutri bo po vsej Hrvaški ob 13. uri množično zborovanje v podporo hrvaškemu državnemu vodstvu, za mir,- sožitje na Hrvaškem. Domala vse hrvaške ustanove so z razmerami doma seznanile sorodne na tujem in tako tudi svetovno javnost. PETER POTOČNIK Polemike zaradi zaključnega sporočila o srečanju Kučan - Miloševič Pogovori med republikam še trajajo LJUBLJANA — Slovenski predsednik Milan Kučan bo s slovensko delegacijo danes v Bosni in Hercegovini. S tem se nadaljujejo dvostranski razgovori, ki so v teku tudi med drugimi republikami in ki naj pripeljejo v ponedeljek do določenih rezultatov na razširjenem zasedanju zveznega predsedstva. Veliko vprašanje pa je seveda, če bo to mogoče, saj JLA nadaljuje z akcijami in je včeraj uradno sporočila, da so na Hrvaškem 24. in 25. januarja aretirali več oseb, ki jih obtožujejo ilegalne posesti orožja in pripravljanja terorističnih dejanj. V Virovitici a je prišlo do pravega upora ljudi, er je vojaška policija (dve osebi v civilnih in 8 oseb v vojaških uniformah) aretirala krajevnega župana Antuna Habijanca, kasneje pa še člana občinskega sveta in predsednika HDZ v tem kraju Djura Dečaka. »Narodna armija« je izšla z nekajdnevno zamudo. Pričakovalo in napo- vedovalo se je, da bo objavila nekatere podrobnosti iz neuradne in skrajno tajne vojaške dokumentacije o ilegalnem oboroževanju na Hrvaškem. Teh podrobnosti ni, zato pa so ponovno navedli, da strmo narašča število »Demosove garde« v Sloveniji in dosega 2 tisoč ljudi, »Janševa armada« pa ima 15 tisoč vojakov in 6.000 oficirjev. Na Hrvaškem pa naj bi bilo vseh pripadnikov neregularnih sil 60 tisoč. Najbolj podrobni in obtožujoči so seveda na račun Hrvaške in govorijo o ilegalnem uvozu 36 tisoč »kalašnikov«. Poveljstvo petega armadnega področja je včeraj zanikalo, da bi množično premestili slovenske in hrvaške vojake. Pravijo, da so premestili samo 236 vojakov iz Hrvaške in 84 iz Slovenije in v obeh primerih naj bi šlo , za normalne premike vojakov, ki so odslužili prvi del vojaškega roka in ki jih nato pošljejo v enote, kjer naj bi končali služenje. V Sloveniji se je vnela polemika okrog uradnega sporočila o obisku Kučana in slovenske delegacije pri Miloševiču. V sporu je odstavek, ki ga je beograjska »Politika« uporabila za masten naslov na prvi strani in ki se glasi »Slovenija spoštuje interes srbskega naroda, da živi v svoji državi«. Socialistična stranka je naslovila na Kučana polemično in ostro vprašanje, ali to ne pomeni razkosanja Hrvaške in priključitev Bosne in Hercegovine Srbiji. Kučan pa je lakonično odgovoril, da naj si bolje preberejo uradno sporočilo in njegova izvajanja na tiskovni konferenci. Dejansko je okrog tega mnogo razprav in različnih ocen. Nekaj pa je najbrž nesporno, ustvarilo se je drugačno ozračje in tudi Tudjman priznava, da je odšel na razgovore k Miloševiču tudi na osnovi razgovora s Kučanom. Prav ta razgovor Kučan-Tudjman pa je v ospredju srbskih polemik in zanimanja. Očitno se je nekaj premaknilo in imamo na eni strani širše tendence za razgovore in torej za mirno reševanje problemov, po drugi pa vojaško zaostrovanje in popolno zaporo. Seveda to ne pomeni, da bi Slovenija kar naenkrat verjela srbskim namenom. Na primer tudi glede gospodarskega sodelovanja so Srbi kot predpogoj zahtevali, da Slovenija predhodno prizna in vplača vsa sredstva, ki jih je dolžna za sklad za nerazvite na Kosovu, nato so šele pripravljeni na pogovor o koncu gospodarske blokade in ostalih vprašanjih, ki sodijo v ta okvir. Že sam naslov Politike priča o precejšnji slabi volji, vendar pa je treba po drugi plati tudi reči, da se razgovor morda pa le nadaljuje in da bo morda ta taktika v skrajni meri zagotovila določen čas relativnega miru in preprečila najhujše. (B. S.) Svetovni tisk o dogajanjih v Jugoslaviji BONN — Dogodkom v Jugoslavij s skrajno pozornostjo sledijo vsa svetovna sredstva javnega obveščanja-ki v glavnem obsojajo vojaške gr°z' nje Sloveniji in Hrvaški. Tako je britanska radijska postaja BBC primerjala jugoslovanska dogajanja s sovjetskimi, ker hoče vojska obeh primerih s tanki zadušiti težnj po osamosvojitvi. Podobnega mnenj je tudi Glas Amerike, ki navaja, kak^ Jugoslovanska ljudska armada, v kateri odločajo komunisti, skuša likvl' dirati vzporedne vojske v Sloveni] in Hrvaški. Nemški dnevnik Die Welt pa Por°’ ča, da se ljudstvo na Hrvaškem bo) vojaškega udara, da že pripravlja zaloge hrane, kot primer navaja Rek J kjer so ljudje v nekaj urah pokup11 kar 400 ton sladkorja. Britanski dnevnik Times poudari® v svojem komentarju, da poskus rese^ vanja jugoslovanskega vprašanja pribaltskem slogu ne bo preprecl razpada Jugoslavije, temveč bo drz vo pahnil v krvavo državljansko v0J no. Times še navaja, da je usoda J , goslavije odvisna od odnosov ®e Srbi in Hrvati. i Washington NADALJEVANJE S 1. STRANI helsinške konference ameriške^® kongresa senatorja Dennisa Decofl nija, ki je predlagal, naj posamez jugoslovanske republike podpi® I helsinško listino, tako da bodo v®a.n. zase odgovorne za uresničitev helsl ških načel (človeške pravice in ne .e, takljivost meja). Vsekakor pa iz v ^ rajšnje izjave precej jasno izhaja, je VVashington že začel revizijo jega dosedanjega pogleda na lovanska dogajanja, saj postavlja e isto raven JLA in hrvaške varnos sile. Senator Robert Dole pa že P j, pravlja amandma, s katerim bi v P.:e meru Sovjetske zveze in Jugosla^jj obšli zvezne oblasti in se dogovah samo s tistimi republikami, ki ureSp0-čujejo demokratične procese in sP.a štujejo človeške pravice. Cilj amandmaja je jasen tako v pri^Jp^ Sovjetske zveze kot Jugoslavije. N v bi nudile svojo gospodarsko pom0 .j. bistvu tistim demokratičnim reP^ zi, kam, pribaltskim v Sovjetski z ^ Sloveniji in Hrvaški v Jugoslavij so trenutno pod pritiskom unitan nih in nedemokratičnih sil. -.e Še bolj ”" ’ ------'iika odločna kot ameriška . bila včeraj britanska vlada, ki JeJj0. zvala odpravnika poslov na iu^J0na vanskem veleposlaništvu v Lon ^e. Feodora Starčeviča, da sporoči ograd, kako »britanska vlada v,. pazljivo sledi dogodkom v Ju9oSrab0 ji in da bo obsodila vsako uP0proti sile ali grožnje z uporabo silo Pgjo-demokratično izvoljenim vladam venije in Hrvaške«. • - ze\° • Izrael še NADALJEVANJE S 1. STRANI se zateka tudi k terorizmu, samo da bi dosegel svoje cilje«. Na priložnostni tiskovni konferenci v Beli hiši je predsednik Bush poudaril, da izstreljevanje raket na civilne cilje ne bo prineslo nikakršne prednosti Iraku. Ameriški predsednik je včeraj še enkrat poudaril, »da si skupaj z zavezniki prizadevajo, da bi Sadam Husein odgovarjal kot vojni zločinec za vse kršitve mednarodnih dogovorov«. Istočasno je Bush zagrozil z represalijami proti Iraku zaradi izpuščanja velikih količin kuvajtske nafte v Perzijski zaliv, kar lahko povzroči pravo ekološko katastrofo. Obtožba je prišla tudi iz Pentagona, ki je Irak zaradi tega obtožil »ekološkega terorizma«. Po mnenju ameriških strokovnjakov je onesnaženje vsaj desetkrat tolikšno, kot ga je leta 1989 povzročil tanker Exxon Val-dez. Glasnica State Departmenta Margaret Tutwiler pa je včeraj potrdila vesti, da so ZDA sklenile poslati Tel Avivu nove patriote z vsem potrebnim osebjem, včerajšnji napad pa je ocenila kot še en dokaz »o brutalnosti Sada-ma Huseina, ki svoje napade vztrajno usmerja proti nedolžnemu civilnemu prebivalstvu«. Zunanji minister De Michelis pa je izrazil upanje, da bo Izrael vztrajal pri liniji, ki jo je zagovarjal doslej. Napad pa je ocenil kot novo provokacijo Iraka, ki na vsak način skuša v spopad zaplesti še druge države. Iz zalivskega področja pa vsak dan prihajajo precej nasprotujoče si vesti o številu žrtev. To velja predvsem za vesti iz Iraka, kjer se podatki o žrtvah gibljejo od nekaj deset pa do več sto tisoč, glede na vir pač, ki podatke navaja. Tako uradni bagdadski viri najbrž precej zmanjšujejo številke o žrtvah, ob tem pa poudarjajo, da so žr- čaka z odgovorom Ruševine v Tel Avivu po novem sinočnjem iraškem napadu (Telefoto AP) tve predvsem med civilnim prebivalstvom. Zato pa nekatere vesti iz Irana govorijo o nekaj sto tisoč mrtvih, iraški Kurdi pa navajajo, da naj bi doslej samo med iraškimi vojaki bilo že nad 10 tisoč mrtvih. Kaže pa, da se je Sadam Husein odločil, da vsaj začasno prekine neokusno »razkazovanje« ujetih pilotov, ki so pred TV kamerami vsi izražali »globoko obžalovanje zaradi napada na Irak in obsojali tiste, ki so se odločili za vojno proti mirnemu iraškemu ljudstvu«. Vest je sporočil radio Bagdad, v skopem sporočilu ministrstva za informacije pa je bilo rečeno, »število doslej predvajanih TV intervjujev (med njimi je bil tudi intervju z italijanskim pilotom Cocciolonejem) je bilo zadostno in do novega ukaza intervjujev ne bo več«. Rečeno pa je bilo še, da bodo intervjuje obnovili, ko bo to »najbolj primerno«. Ob vsem tem pa je bil na bojišču tudi včerajšnji dan povsem podoben prejšnjim. Letalski napadi zavezniških enot so se nadaljevali z nezmanjšano silo, glavni tarči napadov pa naj bi bila Basra in Bagdad, kjer naj bi po trditvah iz vrst zaveznikov uničili »številne strateške objekte«. Toda pozornost vseh se počasi odvrača od zračnih bojev, saj številni premiki že napovedujejo skorajšen začetek kopenskih spopadov... Ministrski svet odobril zakon, o obdavčenju zaslužka v bor# RIM — Ministrski svet je včeraj zjutraj odobril tretji zakonski dekret o obdavčenju zaslužkov v borzi. Nova davčna disciplina se precej razlikuje od prejšnje, ki je predvidevala diferencirano obdavčitev dodatne vrednosti na dobiček. Odslej bodo borzni investitorji plačevali nadomestni 25-odstotni davek za presežek dodatne vrednosti na zaslužek, davek se bo zmanjšal, če bo investitor imel izgubo. Investitorjem ne bo treba prijaviti v davčni prijavi presežka, pač pa bodo lahko optirali za celoletno forfetizirano obdavčitev. Precej zapleteno bo obračunavanje davka na presežek, saj bodo morali in- vestitorji upoštevati nihanje tečaja in indeksa vrednostnih Pa" v predhodnih devetih mesecih. g Novi zakon pa predvideva s, [o111® •impsprip tprra Ipta 3'0 ^ prvo trimesečje tega leta obdavčitev dobička, kajti za ta^ mogoče točno obdelati podatk0^ hanju borznega tečaja. Finah nister Formica meni, da noV_ A WA AAAA«-«J. AAAV^AAAf I upošteva zahteve in potrebe ® jjr velikih borznih investitorjev, omogoča prosto izbiro pri ob a --nju zaslužka v borzi. Poleg te= , se z novim besedilom zakona tudi sami zastopniki investit so se posvetovali s pristojni® mentarnima komisijama. Dežela F-JK ne bo povisd11 letne avtomobilske takse RIM — Višina novih avtomobilskih taks bo kmalu objavljena. To je včeraj sporočilo vsedržavno vodsto ACI, ki je še dodalo, da bodo tabele s ceniki kmalu visele v vseh italijanskih poštnih uradih. Zagotovili so, da bodo te tabele objavili približno v sredini februarja ali celo prej. Vsekakor izključujejo še nadaljnje odloge. ACI je tudi potrdil roke za plačevanje taks, ki so sledeči: lastniki vozil z obdavčljivo močjo več kot devet konj od 1. do 31. marca, do devet konj pa od 1. do 30. aprila. Letos je prvič, da je ACI odredil šest različnih tarif. Praktično vse dežele so namreč letos izkoristile možnost povečanja denarne vsote po lastnih računih. Le Kalabrija ni pravočasno vložila prošnje za povišek. Deželne odredbe govorijo ^ jliž' o Pr‘> no 25-odstotnem povišku, k1 . • so fa različni od dežele do dežele, deljene na šest skupin. Dežela Furlanija-Julijska bo, kot dežela s posebni® _ skupno s Sicilijo, Sardini]0' skim-Gornjim Poadižje® ^rjje, P° Aoste ter že omenjene Kal0 šala letne avtomobilske ta , »eie, j-V drugi skupini so tiste ^ jjO takso največ povišale kar uril!' stotkov: Emilija-Ro®ani^L0 APU«L, Marke, Lacij, Abruci, Venet® Lombardija, Umbrija m ® ai v c V tretji skupini je Tosk®^ šeSt) Piemont, v peti Bazihkata, Kampanija. Stopnjujejo se priprave za kopenski napad na iraško vojsko v Kuvajtu Amerika podpira Busha j. ^ASHINGTON — Vojna z Irakom se raz-vjpa na morje. Kot poročajo, so ameriške sile b].®rai zajele manjši kuvajtski otok Kavarah v 'zini območja, kjer je Irak polagal mine. Pri ni so bili - kot navajajo ameriški viri - ubiti '1® iraški vojaki, 51 pa so jih ujeli. Mornari-zavezniških sil je tudi potopila iraško lad-n za Čiščenje minskih območij. Vtem se 'lalJU]ej° tudi zračni napadi, ki so se pre-v ?er.ajšnjim zavoljo izboljšanja vremena po-b0. f' (vsega skupaj je bilo v četrtek tri tisoč 2 )n*h poletov), tako da imajo zavezniki zdaj t0v t °i ze veC kot petnajst tisoč bojnih pole-■ Tako pravijo v Pentagonu, g 'Mnški predstavniki v Washingtonu in tko ■ ^ ^rak>iji tudi pravijo, da so med četr-Jinii pomorskimi napadi njihova letala nom v ira^' tanker, ki je menda služil Irača-2 r1 kot vohunska ladja. Iz tankerja je potem ya teči nafta in onesnažila Perzijski zaliv. no sa Pozornost pa je sedaj obrnjena k naj-Oj vajam ameriške mornarice in enot o 'n«v, ki se - po besedah predstavnika pe racije Puščavski vihar polkovnika Grega sken?a pripravljajo na »D-Day« v Perzij-v0j? oziroma Arabskem zalivu. Predstavnik Vg k® sicer ni hotel govoriti o številkah, vaj ^ tukajšnji opazovalci sklepajo, da na sko ” socieluje okoli šestnajst ladij za amfibij-°bal lz^rcanje. Njihov napad na kuvajtsko v0j 1° Pa naj bi podprle enote 90-tisočglave (sled • rnarincev s helikopterskim desantom n4p ji6 je pri amfibijskem izkrcanju oziroma kih 'iU novost)- Potem ko bi strle odpor iraš-v t., 1 bi te enote z morske strani vkorakale pfpp^it city in se tam pridružile silam, ki bi ‘Ztripfj6 s kopnega. Tako naj bi šlo po enem delp, .številnih scenarijev. Vaja, v kateri so-pM; .i° enote in ladje 4. in 5. marinske eks-'jske brigade in amfibijske udarne eno- te 2 in 3, po besedah polkovnika Pepina zajema »največje amfibijske sile po Inchonu« (gre za napad pri Inchonu na Koreji septembra 1950, ko se je 70 tisoč ameriških vojakov pod poveljstvom generala MacArthurja uspešno izkrcalo in presenetilo severnokorejske sile). Ameriška stran menda pričakuje, da se bo Sadam Husein med drugim poskušal braniti tudi tako, da bo zažgal naftne tankerje ob obali in tako poskušal preprečiti amfibijskim silam dostop na obalo. Kar zadeva kopenski napad pa je neki funkcionar Busheve vlade izjavil, da bo odločitev o tem sprejel osebno predsednik Bush. Iz istega vira je tudi slišati, da se bosta za tak ukaz obrambni minister Cheney in načelnik generalštaba Powell obrnila na Busha šele potem ko bosta trdno prepričana, da je letalstvo učinkovito opravilo svoj posel pri slabljenju iraškega odpora na kopnem. Pri ameriškem letalstvu cenijo, da bi potrebovali vsaj še kake tri tedne, da bi - ob dosedanji intenzivnosti - lahko za 50 odstotkov zmanjšali zmogljivost iraških sil. (Skladno s tem je predstavnik Bele hiše Mariin Fitzwater v četrtek vnovič opozoril Američane, naj bodo pripravljeni na to, da vojna lahko traja »še mesece«.) Američani so včeraj tudi na ves glas slavili savdskega pilota, ki je v četrtek s svojim F-15 sestrelil kar dva iraška miragea, ki sta nosila rakete exocet. Z njimi naj bi napadla zavezniške ladje v Zalivu, vendar ju je savdski pilot pravočasno sestrelil. Pri tem mediji ne pozabijo omeniti, da je Irak med iransko-iraško vojno, menda pomotoma, s takšno raketo zadel ameriško ladjo Stark, jo močno poškodoval, 37 ameriških mornarjev pa je umrlo. Toda tudi brez tega (propagandnega) dodatka najnovejša anketa javnega mnenja (opravil jo je Wall Street Journal v sodelovanju s TV družbo NBC) kaže, da tri četrtine Američanov podpirajo Bushevo politiko, še posebej pa njegovo odločitev za vojaški spopad z Irakom. Na vprašanje, »ali mislite, da bi morale ZDA in zavezniki nadaljevati vojno, da bi... prisilili Irak, da se umakne iz Kuvajta«, je 91 odstotkov odgovorilo pritrdilno, 87 odstotkov pa je z »da« odgovorilo na drugo inačico odgovora, ki pravi, »...da bi uničili iraško vojaško sposobnost«. Kar 73 odstotkov pa jih je za to, da je treba vojno nadaljevati zato, »da se ujame ali ubije Sadam Husein«. Seveda pa ta krvoločnost Američanom precej mine, ko odgovorijo na vprašanje, ali bi vojno še podpirali, če bi bilo na ameriški strani »na tisoče žrtev«. V tem primeru je podpora vojni le še 56-odstotna. Skoraj 36 odstotkov Američanov pa bi bilo v tem primeru tudi za to, da pride do pogajanj o premirju. ZDA so iz različnih razlogov proti zavlačevanju vojne v Zalivu. Eden izmed najnovejših pa je menda tudi ta, da jim v primeru večmesečne vojne lahko začne primanjkovati visoko tehnološkega orožja. V skladiščih Pentagona je na primer kakih 5 tisoč raket patriot, vendar je večina teh narejena predvsem za sestreljevanje letal, ne pa raket. Slišati je, da je raket patriot novejšega, protiraketnega tipa, na zalogi le kak tisoč. Podobno je z raketami tomahawk, elektronsko vodenimi izstrelki z ladij in iz podmornic. Okoli 2400, kolikor jih imajo, bi zadoščalo za manj kot dva meseca vojevanja. Do zdaj so Američani izstrelili okoli 200 tomahawkov z bojnih ladij, včeraj pa so jih začeli izstreljevati tudi iz podmornic. MITJA MERŠOL V Turčiji s policijo nad proiraške manifestante — Turčiji se vse bolj pri-tf>Srnr,; sionizmu, naj živi is-v tudi je bilo nekaj manifestan- rai'jenih. Bolj mirne manifestacije pa je priredila turška socialdemokratska stranka v pristanišču Mersin ob Sredozemskem morju. Na pacifistični manifestaciji so sodelovale tudi druge levičarske opozicijske sile, istočasno pa je skupina fundamentalističnih žensk zbirala podpise proti vse večjemu vpletanju Turčije v zalivsko vojno. Prav o sodelovanju v vojni pa je včeraj razpravljalo tudi turško vodstvo. Iz zunanjega ministrstva so sporočili, da bo Turčija na vsak iraški napad odgovorila s protinapadom, turški predsednik Ozal pa je še enkrat poudaril, da Turčija prav gotovo ne bo prva napadla. Ozal je tudi dejal, da bo po njegovem mnenju vojna trajala najmanj tri mesece in da v tem času Turčija ne bo odpirala nove fronte, če ne bo v to primorana. Pri tem pa je Ozal tudi dodal, da bo Turčija še razširila svojo podporo multinacionalnim silam v Zalivu. Po pisanju turškega tiska pa to najbrž pomeni, da bo Američanom dovolila, da z raketami toma-hawk iz Turčije napadajo letalske steze ter kemične in jedrske obrate v Iraku. Čeprav ni navezal z njim diplomatskih odnosov Vatikan priznava Iznad VATIKAN — Sveta stolica priznava Izrael, čeprav ni še navezala diplomatskih odnosov s to državo. Vsekakor pa obeh pojmov ne gre mešati: priznati neko državo je eno, navezati diplomatske stike z njo nekaj povsem drugega. To je v skrajni sintezi stališče Vatikana v odnosu do Izraela, kot ga je pojasnil včeraj v dolgi izjavi vatikanski glasnik Joaguin Navarro. O odnosih med Vatikanom in Izraelom se je v teh dneh v Italiji vnela precejšnja polemika. Najprej so nekateri poslanci zahtevali od italijanske vlade, naj se zavzame za to, da Sveta stolica prizna izraelsko državo, nato so se s podobno prošnjo obrnile na Vatikan židovske skupnosti v Italiji, končno se je za to zavzela tudi KPI. Papež pa je v sredo med splošno avdienco izrazil svojo solidarnost z izraelskim ljudstvom in vsemi ostalimi narodi, ki trpijo zaradi vojne. Očitno pa so v Vatikanu začutili potrebo, da še podrobneje pojasnijo svoje stališče. Navarro je tako v uvodu spomnil na vse priložnosti, ob katerih je Janez Pavel II. imenoval izraelsko državo od leta 1980 do prejšnje srede. Sveta sto- lica, je pojasnil vatikanski glasnik, globoko spoštuje izraelsko državo kot tudi vse ostale države. Vatikan tudi meni, da je treba zajamčiti varnost in obstoj Izraela predvsem z iskanjem dogovorov z ostalimi državami območja. Kar zadeva diplomatske odnose pa je poudaril, da navezavo le-teh ne zavirajo teološke prepreke, pač pa čisto konkretne in še nepojasnjene težave, ki zadevajo prisotnost Izraela na zasedenih arabskih ozemljih in odnose s palestinskim ljudstvom, status Jeruzalema kot svetega mesta, položaj katoliške Cerkve v samem Izraelu. V okviru odnosov med katoličani in Judi velja zabeležiti tudi stališče italijanskih kristjanskih skupnosti, ki so včeraj izrazile popolno solidarnost Izraelu ob »barbarskem napadu Sadama Huseina«. V sporočilu pa je tudi poudarjeno, da se morajo vsi zavzeti za čimprejšnjo ustavitev sovražnosti v Zalivu in iskati rešitev problemov s pogajanji, ki naj upoštevajo pravico vseh narodov, začenši s Palestinci. Na sliki (telefoto AP); papež Janez Pavel II. ^ Tel Avivu ubili imama lija "na -- V Jafi, južni e, , a, sta v atentatu un ^imanJkT sodl v naivišie ■ a Nlavj, ,, verske avtoriteti a? v cewa P°lic'ia je pojas o,°? j®!«-!' ■■ niu- ura6ir*= iux. str^i ln zamas] n«,lSk°valcljal Pa je samo ^ P0razbežal'0po bližnji! Zt'an^r9e mestni po f»ah‘"k«Sio' 1(1 kun*-a 0 z nezakon tl)enlna v nLprav ta dru KiHfi® um°re y ^tere. še "ep iJ®' krogih telavi sPre'Lp0 thoulv-imel navadc 9« ir]al Po dr v mošeii d ™fceduYefet, e^ela maščevc Ljubljančanoma se je z avtomobilom uspelo prebiti iz Bagdada do varnega Amana Neposredno pričevanje iz iraškega bombnega pekla AMAN — Zadnja Jugoslovana, ki sta se iz Iraka prebila na za zdaj še varna jordanska tla, sta bila Bojan Mušič, predstavnik SCT, in Ljubljančanka Alenka, ki je v Bagdadu zaposlena na predstavništvu IMF. Njen mož je Iračan, zato je Alenka prosila, naj njenega priimka ne bi omenjali, saj je mož moral ostali v Bagdadu in bi mu tamkajšnje oblasti lahko zaradi tega kaj nagajale. Domov sta se vrnila pozno predsinoči z letalom prek Dunaja. Bojan Mušič prav tako Ljubljančan, pravi, da bi v Bagdadu bržkone ostal tja do marca, ko naj bi bila opravljena večina vseh poslov, ki jih SCT ima z Iračani. Veliko tamkajšnjih ljudi je bilo namreč kljub vsem pripravam na vojno vendarle prepričanih, da do spopadov ne bo prišlo. Se 16. januarja zjutraj, ko se je že iztekel rok za iraški umik iz Kuvajta, so se pogovarjali: »Vidiš, da ni nič. Vse to so politične igre...« Toda naslednjo noč se je začelo. »Iračani so bili navajeni na vojno, saj so se boji z Iranci vlekli osem let, toda kaj takega gotovo niso pričakovali,« je pripovedoval Bojan, ki je v Irak prišel pred štirimi leti. Pravi, da je težko opisati dogajanja v Bagdadu. To je pač treba doživeti. Mesto je bobnelo od eksplozij. Neko noč je počilo nedaleč od bloka, kjer stanuje. Sunek je bil tako močan, da ga je malone vrglo ob steno. V taki prihozi je preživel prve dni vojne. V tem času je zaradi poslov skočil tudi do Mosula na severu Iraka, toda potem ni preostalo drugega kot oditi. Psihični pritiski, ko ne veš, kaj bo v neslednjem naletu letal, so bili prehudi. Mesto je brez vode, brez elektrike. Zaloge mesa in hrane, ki so si jih ljudje pripravili za vojno, so zdaj, ko so zamrzovalne skrinje brez elektrike, brez haska. Vse morajo pojesti in prekuhati v nekaj dneh, sicer se bo vse pokvarilo. Bojan pravi, da je svoje zaloge mesa razdelil sosedom. Alenka se je z možem na dan, ko se je iztekel rok, ki ga je postavil Varnostni svet, iz Bagdada preselila v kakšnih 60 kilometrov oddaljeno Ba-kubo. Tudi tam je bilo slišati eksplozije bomb in raket v glavnem mestu. Toda potem sta se vrnila v Bogdan. Tisti del mesta, kjer imata hišo, v prvih dneh vojne še ni bil napaden. Po nekaj dneh, ko napadi niso pojenjali, sta se z možem odločila, da je zanjo vendarle bolje oditi na varno v Ljubljano, čeprav tega sprva ni nameravala. Bojan in Alenka, ta je v Iraku že šest let, sta odšla na pot v torek nekaj po deveti uri dopoldne. Do iraško-jor-danske meje ju je v toyotinem land cruiserju spremljal še Alenkin mož. Ta se je potem z meje sam vrnil v Bagdad. Toda potovanje, ki je trajalo kar 16 ur, ni potekalo gladko. Nekje na sredi poti je začel nagajati motor. Bojan pravi, da verjetno zaradi umazanega bencina. Tako so kar del poti vozili s 40 kilometri na uro. Vmes so doživeli še zavezniški napad. Bombe so padale kakšen kilometer stran od ceste... V Aman sta prišla v sredo ob dveh ponoči. Bojan je sprva od tod nameraval domov kar z avtom prek. Sirije in Turčije, toda nazadnje se je tudi on odločil za letalo. Iz Amana sta odpotovala v četrtek, do Dunaja. Tam so ju čakali svojci z avtomobili... ' Oba kljub miru v Amanu seveda nista mogla skriti nekakšne napetosti, ki jo človeku pusti vojna. Obema je bilo nekako žal za to deželo, kjer sta oba pustila kar nekaj let. Mnogi objekti, ki so jih v Iraku gradila tudi jugoslovanska podjetja - in to več let - so bili uničeni praktično v nekaj minutah. Bojan Mušič je prepričan, da je ta vojna Irak potisnila za najmanj deset let nazaj. Jordanska letalska družba Rayal Jordanian, ki edina vzleta in pristaja na amanskem mednarodnem letališču Aha, je precejšen del svoje zračne Hote preselila na dunajsko letališče. Tam je bilo predsinoči sedem njenih potniških letal. V četrtek sta iz Amana poleteli dve letali, eno na Dunaj ter nato naprej v Pariz in London, drugo pa v Kairo in Tunis. BRANKO SOBAN LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: (0481) 790074 Popusti ob koncu sezone Okrožje je že dober mesec brez tajnika občinske izpostave Zahodnokraški rajonski svetovalci zagrozili s kolektivnim odstopom Na javni skupščini Seghene orisal svoja stališča Vabilo levice tržaške PSI k socialistični enotnosti Zahodnokraška občinska izpostava in rajonski svet sta že mesec dni brez tajnika in nič ne daje sklepati, da ga namerava občinska uprava nadomestiti. Njegove posle opravlja uslužbenec, ki je specializiran za delo z računalniškim terminalom in torej pristojen za izdajanje anagrafskih potrdil, vendar so ga na Prosek poslali samo začasno, saj dela tudi v drugih občinskih izpostavah. Med pristojnosti rajonskega tajnika, ki mu je tudi sicer pomagal uslužbenec na terminalu, pa seveda sodijo tudi mnoge druge naloge, predvsem pa vsa upravna plat delovanja rajonskega sveta. Sedaj se tako zastavlja vprašanje, kdo bo skrbel za izvedbo aktov in sklepov rajonskega sveta in njegovega predsednika. Zadnji sestanek zahodnokraških rajonskih svetovalcev je tako potekel brez tajnikove navzočnosti, zaradi česar je morala zapisnik pisati prevajalka. To ji je seveda onemogočilo, da bi hkrati prevajala posege svetovalcev (za kar je konec koncev plačana), tako da so bili le-ti prisiljeni razpravljati samo v italijanskem jeziku. »Dejstvo, da tajnika občinske izpostave po enem mesecu še vedno niso nadomestili, je precej očiten signal o namenih občinske uprave,« meni predsednik rajonskega sveta Renato Busetti in pri tem misli na predlog o skrčenju števila okrožij, po katerem naj bi zahodnokraški rajon združili z vzhodnokraš-kim. »Lahko se torej zgodi, da bom zadnji predsednik tega okrožja,« opozarja Busetti, »zato me je rajonski svet pooblastil, naj stopim v stik z odvetnikom, s katerim bi preverili morebitne kazenske odgovornosti osrednjih uradov tržaške občinske uprave in jih v primeru, da te odgovornosti obstajajo, prijavili državnemu pravdništvu.« Vsekakor je rajonski svet na zadnjem sestanku preteklo sredo tudi pooblastil svojega predsednika, naj ponovno in odločno poseže pri tržaškem županu. Dr. Busetti mu je tako že včeraj poslal telegram (ki ga je posredoval v vednost tudi pristojni občinski odbornici Pittonijevi), v katerem ga vabi, naj v roku 15.dni pošlje na Prosek občinskega uslužbenca, ki bi nadomestil rajonskega tajnika. V primeru, da do tega ne bi prišlo - zaključuje telegram - pa bo rajonski svet sprožil razpravo o svojem morebitnem odstopu in o drugih ustreznih ukrepih. Predloga o novem pravilniku za občinska okrožja in o o njihovi racionalizaciji oziroma o omejitvi njihovega števila pa sta medtem že dvakrat izpadla iz dnevnega reda seje občinskega odbora, saj so ju občinski možje umaknili z utemeljitvijo, da‘ sta potrebna temeljitejšega pretresa. Po Bu-settijevem mnenju je torej še čas, da se drugi predlog pošteno spremeni, še zlasti, ker je v kričečem nasprotju s predlogom pravilnika. Po novem pravilniku naj bi namreč občinska okrožja dobila več pristojnosti in samostojnosti, imela naj bi svoje proračune, skratka, rajonski sveti naj bi se iz zgolj posvetovalnih spremenili v tudi operativna telesa. Če pa bi medtem število okrožij skrčili oziroma povečali njihove ozemeljske pristojnosti, bi Občinska izpostava na Proseku (Foto Magajna) to dobrodošlo operativnost znova okrnili, če že ne povsem ohromili, kot bi se zgodilo v primeru združitve obeh kraških okrožij. »Vzhodni Kras ima popolnoma drugačne probleme od zahodnega,« opozarja Busetti, »Opčine so na primer dejanski podaljšek Trsta, medtem ko so Kontovel, Prosek in Križ samostojne vaške skupnosti s popolnoma drugačnimi, predvsem turis- tično-kmetijskimi nagnjenji. Na dlani je torej, da bi bila združitev nenaravna, pri čemer ne velja niti trditev, da ima Zahodni Kras premalo prebivalcev. Upoštevati je namreč treba tudi ozemeljsko razsežnost, ki bi bila v primeru združitve prevelika, medtem ko se potrebe prebivalstva po osnovnih storitvah (kot npr. po vodi, elektriki, cestah itd.) glede na njegovo število prav nič ne spremenijo.« (vb) Če se Trst pripravlja na dobo, ko bo ponovno zaživel na solidnih gospodarskih in družbenih temeljih, potem se tudi socialistična stranka pripravlja na to, da bo mesto na pragu leta 2000 vodila kar se da primerno. S to mislijo je pokrajinski tajnik Perelli odprl javno skupščino strankine levice, na katero so bili vabljeni vpisani v PSI pa tudi vsi, ki jih zanima politična debata v našem mestu. Čas je bil menda najbolj primeren, saj ima stranka nič koliko argumentov za temeljito notranjo analizo političnega delovanja. Od vprašanja deželne krize, o kateri je včeraj odločalo deželno vodstvo PSI, ki se je uprlo logiki občinskih zavezništev KD-KPI, do afere miljskih socialističnih županov, od iskanja »socialistične enotnosti«, do vprašanja struj, ki po mnenju mmno-gih včerajšnjih govornikov razdirajo in šibijo ugled stranke, predvsem pred volilci, vse to - skupaj z vprašanjem štafete na čelu občinske in pokrajinske vlade - je bilo predmet včerajšnje razprave. Morda je kdo pričakoval, da bo na zasedanju v hotelu Savoia, prišlo na dan tudi ime kandidata, ki naj bi zastopal PSI v svojstvu tržaškega župana, vendar se je te, za sedaj še sporne točke, lotil le Jacopo Rossini, ki je toplo zagovarjal Seghenejevo kandidaturo. Dejansko je bil prav Augusto Seg-hene tisti, ki je sebe postavil v središče pozornosti. Kot zastopnik strankine levice je delno opustil polemične tone (čeprav je kljub temu tu pa tam vrgel kako vse prej kot omikano opazko) m precej jasno zarisal sliko, kakšno po11' tično linijo zagovarja. V imenu stranke, ki mora še pred marčevskim kongresom najti nove kohezijske vzgibe' je naglasil pomen enotne PSI, obenem pa je omenil željo po tesnejšem sodelovanju z LpT in kritiziral stališč SSk, ki je po njegovem mnenju le s10 venska sekcija KD. Odločno se je za' gnal tudi proti »transzverzalni stranki«, ki po njegovem mnenju kruši t žaško PSI, in je izrazil upanje, da b stranka postala res dinamična. . ,• S Seghenejem je potegnil tudi blV miljski župan Rossini, vendar je šel® nastopom senatorja Castiglioneja ra. prava zadobila širše, in za stranko naj brž zanimivejše razsežnosti, saj je 5 nator poudaril potrebo, da se PSI, ^ v Trstu kot v Deželi, zbere in se P° novno predstavi volilcem kot strank ' ki stoji trdno na nogah. Notranje d bate naj ne bodo torej izraz izkriv1) ne šibkosti, pač pa odraz moči, ki ) stranka dejansko premore. E. F- Obisk pri sončnem astronomu Pavlu Zlobcu v bazoviškem observatoriju Kaj pravi nam Težko bi bilo pomenljivo povezovati dogajanja na površju Sonca s človeškim dogajanjem na površju Zemlje, kakršno je zalivska vojna. V starih časih so pojavu sončnih peg navadno pripisovali zlovešč pomen, saj so sončne pege bile znanilke kuge, vojne itd. Z znanstvenega vidika to nima ni-kake razvidne osnove. Priznati pa moram, da sem naletel na razne analogije, ki so vsekakor zanimive. Tako se npr. dejavnost na površju Sonca odvija periodično, in sicer v periodah 11 let. Ko sem nekoč to razlagal na nekem poljudnem predavanju, sem od nekega poslušalca z velikim presenečenjem zvedel, da obstaja podobna periodičnost tudi v gospodarskem življenju.« Tako nam je odgovoril astronom Pavel Zlobec, ko smo ga malo za šalo malo zares vprašali, kaj pravi nam naj-bližja zvezda o spopadu v Zalivu. Dr. Zlobec je namreč specialist za Sonce. V okviru Tržaškega astronomnskega observatorija vodi skupino za sončni? astrofiziko, ki ima svoj sedež pri Bazovici. Ko smo ga tu obiskali, nam je razkazal vse naprave, med drugim tudi stari in novi radioteleskop za opazovanje Sonca. »Stari radioteleskop smo izdelali leta 1970 še pod vodstvom prof. Alberta Abramija. Z njim merimo elekro-magnetske emisije Sonca od 0,50 do 1,20 metra valovne dolžine. Zdaj smo začeli izdelovati radioteleskop, ki bo meril emisije od 0,10 do 0,30 metra valovne dolžine. Denar za to nam je dal Vsedržavni svet za raziskave (CNR), to pa tudi zato, ker bosta naša radioteleskopa delovala nekako komplementarno z dvema umetnima satelitoma, ki bosta v bližnji bodočnosti raziskovala Sonce, in sicer z evropskim satelitom ULLVSSES in ameriškim WIND.« Načrt za novi radioteleskop so izdelali sami astronomi in tehniki bazoviškega observatorija, kakor tudi marsikateri njegov del. Tako je npr. tehnik Boris Bogateč v sodelovanju z Lojzetom Križmančičem napravil 420 kilogramov težko nosilno os, ki je zahtevala do desetinke milimetra natančno izdelavo. Računajo, da bo delo dokončano čez leto dni, tako da bo novi radioteleskop predvidoma začel delovati na začetku prihodnjega leta. Poudariti velja, da sta bazoviška radioteleskopa v resnici radiopolarimet-ra, saj merita oziroma bosta merila le vrtenje električnega polja v elektro-magnetskem valovanju, ki ga oddaja Sonce. Za popolnejšo sliko dogajanja v sončni atmosferi je potrebno razpolagati še z drugačnimi radioteleskopi, in sicer s tako imenovanimi heliografi in spekrografi, kakršnih ni ne samo v Trstu, ampak v pravem smislu niti v Italiji. Prav zaradi tega bazoviška astronomska skupina deluje v tesni povezavi z drugimi preučevalci Sonca v Evropi in sploh v svetu, in to v glavnem v okviru Evropskega odbora za sončne radioastronome (angl. kratica CESRA), ki je sicer pred 20 leti nastal najbližja zvezda 50—krat na sekundo.« In dejansko . za bazoviške podatke zanimajo son radioastronomi z vsega sveta. Tak°^0 npr. dr. Zlobec ob našem obisku ra^[. pripravljal dopisa za institut — 3 RAN iz Troicka pri Moskvi ter NASA Goddard Space Flight Dr. Pavel Zlobec kot evropsko združenje, a je s svojo dejavnostjo že zdavnaj dobil svetovno V letih 1987/88 je bazoviška skupina neposredno sodelovala z Very Large Arrayem, kot se imenuje največji radioteleskop na svetu. Zgradili so ga v ameriški zvezni državi Nova Mehika in ima obliko črke Y s kraki, ki so do 19 kilometrov dolgi. »Posebnost tega radioteleskopa je, da ima izredno veliko kotno ločljivost,« nam je pojasnil dr. Zlobec. »Naš radioteleskop pa se odlikuje po tem, da meri izredno hitro spremembe signala v času, saj meri do llLCderS iz Greenbelta v ameriški zvezni m« Maryland. ,r0. Dr. Zlobec dela v Tržaškem ^e. nomskem observatoriju praktično pretrgoma že 25 let (vmes je samo “ v leti poučeval na slovenskih šolanj, tem času pa je napisal okrog 60 'ln^0 stvenih člankov in razprav. Obča tudi predava v naših društvih a kaj napiše za naš tisk, posebno za gj. ledarje Goriške mohorjeve družbe^^j cer pa službeno precej potuje, zl.jC, na znanstvena srečanja in sifflP”.za-Včasih tudi sam sodeluje pri nrS^Gjgd ciji takšnih sestankov. Tako je prireditelji dveh simpozijev , vici na Devinskem gradu v prvi P01 osemdesetih let. jo Skupina za sončno astrofiziko' vj. vodi, se je iz Trsta preselila co pred približno tremi leti. P° ^ ^o-verjetnosti pa se ji bodo v bližn) jjji dočnosti pridružili še ostali ^ l0& Tržaškega astronomskega obser^. pfi ja. »V resnici obstaja načrt, da ^ 0ti-Bazovici uredili sedež za cel0^ servatorij,« nam je povedal dr. e ^j' »A za to bi bilo potrebnih rnenL,ajltf,a manj 8 milijard lir, kar ni tako m., j vsota.« MARTIN BRE^e AVTONOMNA USTANOVA OBČINSKO GLEDALIŠČE »Giuseppe Verdi« - TRST Avtonomna ustanova občinskega gledališča »G. Verdi« v Trstu razpisuje dveletni tečaj za poklicno usposabljanje člana zbora s pooblastilom Dežele Furlanije-Julijske krajine v sklopu deželnega načrta za poklicno usposabljanje v letu 1990/91. Tečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, največ 25 oseb, od 18. do 45. leta starosti s stalnim prebivališčem v Furlaniji-Julij-ski krajini. Dne 14. februarja 1991 bo prva selekcija za prepustitev k tečaju za: BASE, BARITONE, TENORJE, MEZZOSOPRANE. Kandidati se morajo predstaviti z lirično arijo in osnovnim glasbenim znanjem s poudarkom na solfeggiu. Vpisovanje in informacije v gledališču »G. Verdi« - Riva Tre Novembre 1 - 34121 - TRST - Tel. (040) 366636. r informacije SIP uporabnikom Plačilo telefonskega računa za 1. dvomesečje 1991 i Opozarjamo abonente, da je že zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 1. dvomesečje 1991. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili doplačilu zaradi zamude ali prekinitvi, kot predvidevajo zakonska določila. Račun lahko poravnajo na pošti ali na kateremkoli bančnem zavodu ter nato pokličejo št. 188 (brezplačno) in sporočijo podatke o vplačanem računu. Važno opozorilo Na telefonskem računu so na posebnem mestu razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun. 1 GRUPPO IRI ŠTET Societa ItaJiana per TEsercmo del le Telecomunicazioni p.a. J Pripravljalni odbor potrdil, da je odpovedal povorko iz varnostnih razlog0'. Letos bo Kraški pust nastopil polet1 Kot smo že poročali, so bili prireditelji Kraškega pusta zaradi vojne v Perzijskem zalivu prisiljeni odpovedati letošnjo pustno povorko. To svojo nelahko odločitev so v četrtek zvečer na sestanku v Prosvetnem domu na Opčinah obrazložili številnim predstavnikom vaških pustnih odborov ter skupin. Predsednik in tajnik pripravljalnega odbora Rudi Wilhelm ter Igor Malalan sta izčrpno poročala o prizadevanjih odbora, da bi tudi letos priredil priljubljeno pustno povorko. Tokratna odpoved je namreč prva v plodni in pestri zgodovini Kraškega pusta. Dogodek je še posebej boleč, ker bi morali letos slaviti petindvajsetletnico prireditve. »Za letošnjo povorko smo se prav posebej pripravljali,« nam je dejal Wilhelm, »a žal je bilo vse delo zamanj. Do zadnjega smo upali, da bomo izvedli povorko. Na žalost pa nam predstavniki varnostnih organov niso mogli zagotoviti primernega števila agentov, ki bi skrbeli za varnost gledalcev ter nastopajočih. To je bil edini razlog, zaradi katerega ne bomo priredili povorke. Nekateri so natolcevali, da so k tej naši odločitvi pripomogli tudi moralni razlogi. To ni res. Prireditelji Kraškega pusta smo z vsem srcem solidarni z vsemi žrtvami vojne, moralo in moraliziranje pa raje prepuščamo Bushu, Andreottiju in podobnim. To naše stališče smo jasno izrazili v tiskovnem komunikeju, ki ga je Primorski dnevnik v celoti objavil, medtem ko ga je Piccolo popolnoma spregledal,« je zaključil Wilhelm. Na sestanku so predstavniki pustnih odborov iznesli številne zanimive predloge, da bi omilili posledice, ki jih bo imela odpoved povorke. Posebej so se ogrevali za možnost, da bi Kraški pust priredili kdaj poleti. K tej usmeritvi je pač bistveno pripomoglo dejstvo, da so pustarji za izdelavo vozov vložili veliko denarja. »Naš voz nas je stal približno dva milijona in pol lir. Stroške bomo sicer verjetno krili s pustno loterijo. Škoda pa bi bilo, da bi vse naše delo šlo v nič. S poletnim pustom bi pač rešili, kar se rešiti da. Obenem pa bi bila to nova, morda zanimiva, izkušnja,« nam je izjavil Križan Lorenze Bogateč. Prireditelji Kraškega pusta so se obvezali, da bodo v kratkem pretehtali možnost izvedbe poletne pustne povorke. Če njim ne bo uspelo, pa so predstavniki pustne skupine SAZGO (Salež in Zgonik) izrazili pripravlje- nost, da bi oni poskrbeli za izveuuu r- nos^*'' bo za primerno razpoloženje na pustno soboto Fp.j,oV RA7n° " " “ * “ J%rbi ki vsekako^ izvedbo poletne skupina SAZGO, ki bo skupaj s skupino Stanko ^ Šempolaja in okolice organizirala prvi kraški de ^ polu", to je nova športna panoga, ki vseKa*'-1" skupnega z vaterpolom. V zgoniški občinski nadeb^, j Za športna panoga za naše občinstvo piT^jgK avna.« ie deial Aleš Gruden, ki Je * ■ned^Ji bodo obe ekipi pomerile v nogometni tekmi, junaki pa bodo nogomet igrali s plavutmi. »PrePoVOlj “ da bo nova šp “‘----------------° miva in zabav da bo SAZGO »5 zabavna,« je dejal Aleš Gruden, ki J® pod® AZGO na pustni petek, soboto, nedelj0' 19 ^ :k organizirala v zgoniški telovadnic1 ter torek organizirala v zgoniški bodo ansambli Pop Design, Lojze Furlan, prevodu Nočni skok), Šank rock, Happy Day. Kraški Kvintet. (w) . nVega Na sliki (foto Magajna) udeleženci četrtno ka na Opčinah. s«1 st«” Trgovinska zbornica objavila seznam Komu so namenili denar iz bencinskega sklada Trgovinska zbornica je včeraj obja-Ua natančen obračun o skladu, v ka-6rega se stekajo sredstva na osnovi lvšega zakona št. 47 iz leta 1988 in ki J® znan kot »bencinski sklad«. Kot smo ® večkrat poročali, je ta denar oziro-a njegova razdelitev v zadnjem času Prožil v Trstu veliko polemik, saj so ^ališča o njegovi uporabi zelo različ-a' interesov in tudi potreb po tem nančnem viru pa seveda veliko. Kot je na zadnji seji razširjenega orničnega odbora povedal njegov Predsednik Giorgio« Tombesi, znaša So,;a, ki se je zbrala v treh letih od vadbe olajšanih bencinskih kontin-9entov 24 milijard lir, v znesek pa je j etih tudi 700 milijonov, ki so sad J0r®Hh aktivnih obresti. Tombesi je .j0 Podal pregled izdatkov iz tega »j, a^a( ki jih je v triletju odobril raz-; j®nr zbornični odbor: okrog tri mili-za^ cf ^ ^r90vrnska zbornica porabila lih ^ ovanie tega sklada, od preosta-milijard pa jih je bilo 19 potom da nakazanih za pomoč gospo- Dri , m dejavnostim v pokrajini, za sianiške in železniške strukture in mzne druge posege. 5tem okviru je Občina Trst prejela j^il ^iiijarde lir, od česar bi morala 3 2e]'iarde porabiti za izgradnjo sadno-l^^avne tržnice, 2,4 milijarde za na-služ , avniec, 25 milijonov pa naj bi ji kak* ° Za nahavo central za merjenje sije° g0sti tržaškega zraka. Po Tombe-'n besedah je to zadnjo vsoto ob-Ui0l.Ka uPrava že prejela, medtem ko ^.Preostali znesek 5,4 milijarde lir °bčIiSpevek za iniciative v okoliških lir aah pa znaša skupaj 3,48 milijarde tra Q desar naj bi za uresničitev cen-in e a Promocijo kmetijskih izdelkov '‘lotiot6ke V z9oniku Porabili 380 mi-Posi v.' za polifunkcionalno obrtniško v Dottnt 400 milijonov, za obrt,f Za Promocijo izdelkov umetne Ptp1Jtv Nabrežini 700 milijonov in za ioka ‘eh izletov bi K;/ Vs* ti izleti tik pred zdaj-vSt> pritrr]-in0pGne težave, da odgo-S*1 C - ^ trije izleti bi po-^i^vorni naln 3® pove- >lkdraUS ^ 9enC1J° kraus ‘n za agencijo Aurora je vseh teh izletov pa ne zadeve v svf!6 vede['eka3i Mesecev. In nihče ^ivuPredvsem kar® ^ Sijale G adeva vo]no v zavtohi,_- vzamem v poštev h, 1 ^a Sicilijo, potem lah-Potr., ab ovir r, ec*e tega ni nobenih ie spijem v 7^?ytako je vse v redu s interna s not;DA'Nekaj pomislekov k°t n«Sltard os Van3em v Maroko. Za-ber jnrganiZat Morajo vedeti, da smo PoV rnesecih, ki nas sevg^Poten, bomo’-29051"1 ali Spre' Za strah nka Za zaskrbljenost, n nas se nihče od zainteresiranih ni javil, kar pomeni, da so tisti, ki so se vpisali za naše izlete, v glavnem mirni. Če bi obstajala kakršnakoli nevarnost, bi bili mi prvi, ki bi izlete odpovedali.« Ker pa smo že bili na razgovoru na sedežu ene od tržaških potovalnih agencij, nas je zanimalo, kakšna je njihova dejavnost v sedanjem političnem položaju. »Če si najprej ogledamo položaj, ki zadeva zimske letoviške kraje, tako tu pri nas kot onstran meje, potem lahko rečem, da je povsem normalen. Ljudje hodijo na smučanje in na zimovanje v razne kraje, kot so bili vajeni doslej. Nespremenjeno je tudi povpraševanje za potovanja v letovišča in zdravilišča v Sloveniji, v Istri in na Kvarnem.« Prav gotovo pa je spremenjen položaj, kar zadeva potovanja v dežele Bližnjega, Srednjega in Daljnega vzhoda, smo ga še vprašali. »Tu je seveda položaj povsem drugačen. Tisti, ki so imeli v načrtu potovanja v te kraje, so se jim v glavnem odpovedali, tako da so številne letalske družbe v tem času v hudih škripcih. Če bi se vojna v Zalivu nadaljevala, bi bila seveda v nevarnosti tudi glavna turistična sezona, predvsem kar zadeva počitnice in potovanja v Egipt, Jordanijo, Turčijo, na grške otoke, v Tunizijo, Maroko in še kam. Vsi upamo, da do tega ne bo prišlo, da bo vojne konec, da bomo dosegli mir, ki si ga vsi tako želimo.« N. L. Trije mlajši Tržačani obtoženi preprodaje ukradenih predmetov b~~^\ a j* s Policijski agenti so prijavili sodišču tri mlajše Tržačane in jih obtožili preprodaje ukradenih predmetov. Gre za 34-letnega Gianpaola Montedura iz Ul. Grego 36, 27-letno Graziello Cunja, ki stanuje na istem naslovu, in 33-letnega Antonia Cinguepalmija iz Ul. Baiamonti 56/12. Tako Monteduro kot Cinguepal-mi sta že stara znanca policije, saj sta bila že prijavljena zaradi raznih kaznivih dejanj. , Agenti so jih prijeli v stanovanju Cinguepalmija v Ulici Baiamonti. Za preiskavo v njem so se odločili, ker so sumili, da se Cinguepalmi ukvarja s protizakonito dejavnostjo. Res je bilo tako, saj so agenti odkrili v stanovanju in nato zaplenili večjo količino zlatih predmetov, ur, verižic in uhanov, za katere trojica ni vedela, čigava last so. Agenti so zaplenili tudi prenosno televizijsko kamero znamke telefunken, ki jo je nekdo ukradel pred dnevi iz izložbe trgovine Marži v Ulici Baiamonti 83. Zaplenjene dragocene predmete (nekaj jih vidimo na posnetku M. Magajne) hranijo na kvesturi. Če kdo sumi, da je kateri od njih njegova last, naj se zglasi v Ul. Teatro Romano. Capuzzo za predlog o razoroženi Sloveniji Zelena alternativna lista podpira predlog, da bi v Sloveniji prišlo do postopne razorožitve in se bo v tem smislu tudi angažirala na vseh ustreznih forumih. Tako sporoča v tiskovni noti pokrajinski svetovalec Zelene alternativne liste Alessandro Capuzzo, ki utemeljuje odločitev svoje stranke z ugotovitvijo, da bi v tem zgodovinskem trenutku nasilna degeneracija sedajnih političnih konfliktov v Jugoslaviji ne le zadala hud udarec italijanski in evropski politiki odprtosti do Vzhoda - in s tem tudi upanju o razvoju Trsta - ampak bi se z njo lahko začela širša kriza, ki bi - ob položaju v Perzijskem zalivu in Pribaltiku - nezadržno vodila v svet vojne. Capuzzo spominja, da se v okviru Pentagonale in skupnosti Alpe-Jadran že dalj časa govori o tem predlogu in da podpira zamisel razorožene ter z mednarodnimi pogodbami zaščitene Slovenije polovica slovenskega parlamenta, v Italiji pa krščanska gibanja in organizacije za civilne pravice. Obsodili vodnika 43 Šrilančanov Kazensko sodišče (predsednik Brenči, javni tožilec De Nicolo) je včeraj obsodilo 24-letnega Dunajčana Helmuta Binderja na dve leti in 4 mesece zapora ter plačilo 10 milijonov lir globe, ker je 43 Šrilančanom pomagal pri ilegalnem vstop'U v Italijo. Binderja so namreč policijski agenti zasačili 19. januarja pri Pesku, ko je s svojim tovornjakom prevažal večjo skupino državljanov iz Šrilanke. Na tovornjaku sta bila še 24-letna Petra Schreiner in 20-letni Herald Horvath, tudi z Dunaja, ki sta prav tako sodelovala pri umazanem poslu, a ju agenti niso aretirali, sodišče pa jima bo sodilo na drugem procesu. Binderju so namreč sodili po hitrem postopku, ker je bil v zaporu. Izžemanje obupancev iz 3. sveta se je za Binderja torej končalo z milo razsodbo. Kot so povedali policijski agenti, so Šrilančani potovali v nečloveških razmerah. Med njimi je bilo tudi več žensk in otrok. Zgneteni so bili na tovornjakovem kasonu »med odpadki, ki so jih sami proizvedli, in kosi kruha, ki so jim jih vrgli, da bi jih za silo okrepčali,« so dobesedno povedali agenti. Šrilančani so med drugim povedali, da so plačali po 6 tisoč dolarjev na glavo neki organizaciji, ki jim je obljubila, da jih pripelje v Italijo. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil Stanislav Gruden (SLAVKO) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 26. t. m., ob 12.30 iz Tržiča v na-brežinsko cerkev. Žalujoča sestra Nada z možem Hermanom in drugo sorodstvo. Nabrežina, Bern, 26. januarja 1991 Od četrtka odprta fotografska razstava v TKG Skupen nastop različno usmerjenih fotoamaterjev V Galeriji Tržaške knjigarne so v četrtek zvečer odprli razstavo fotoamaterjev Vannija Calance in Rafaela Podobnika, prvega doma iz Mirandole pri Modeni, po poklicu grafika, drugega iz Straž pri Cerknem, po poklicu zobozdravnika. Gre za dva že priznana fotoamaterja, ki ju je težko imeti le za ljubitelja, saj gre za umetnika na področju fotografije, ki sta prejela na raznih razstavah že vrsto priznanj in nagrad, Podobnik pa tudi naslov mojstra fotografije Jugoslavije. Calanca se otvoritve razstave ni mogel udeležiti; bil pa je navzoč Podobnik s fotografijami iz ciklusa »Primorska pokrajina«. Oba razstavljalca je občinstvu predstavil vodja Galerije Franko Vecchiet, ki je pohvalil pobudo Foto Trst 80 in predstavnika krožka Duilija Vecchieta za njegovo pomoč pri ureditvi razstave, kateri bo, je dejal, 7. februarja sledila še. druga, dveh prav tako priznanih fotoamaterjev, Giovannija Luisonija in Toneta Stojka. Vecchiet je v kratkih besedah obrazložil vsebino fotografij, ki jih Calanca in Podobnik razstavljata. Umetnika, je dejal, se v svojih tehnikah in motivih izražata povsem drugače. Prvemu se pozna, da dela na področju reklame, kar izpovedujejo tudi njegove fotografije, je dejal, ki izražajo nekakšno pripovednost, ki hitro pritegne pozornost nase. Podobnik, je dejal še Vecchiet, ustvarja s svojimi fotografi- jami predvsem atmosfero, ki izhaja iz zgodovine likovne umetnosti. Tej kratki predstavitvi je sledil nastop našega priznanega harmonikarja Korada Rojca, ki je mojstrsko izvedel dve skladbi; odlomek iz Mozarta in moderno skladbo sovjetskega skladatelja Vladislava Solotariofa. Nastop s harmoniko se je smiselno vključil v večer, kjer sta se srečali dve veji umetnosti, ki nista v svetu še dovolj priznani kot taki, je med drugim poudaril Vecchiet. Podobnika, ki tokrat prvič razstavlja na skorajda samostojni razstavi v Trstu, smo povprašali, če je fotografija res samo njegov konjiček. »Mislim, da ne. To je že moj drugi poklic, saj svoje fotografije tudi sam razvijam, kar mi vzame seveda veliko časa. Razen tega sem tudi predsednik Foto kluba v Novi Gorici, ki vzdržuje dobre stike s podobnim klubom v Gorici in seveda še posebno dobre stike s Foto klubom 80 v Trstu.« V knjigi Osojna Primorska, ki je izšla ob praznovanju 500-letnice Idrije in je bila v prodaji tudi v naši knjigarni, je imel Podobnik svoje fotografije kar v štirih poglavjih; Zapuščene domačije, Primorska krajina in njena sta-rožitnost, Utrinki za veliki čas in Srečanja z naravo. ^ ^ Na sliki (foto Magajna): Frahco Vecchiet predstavlja Rafaela Podobnika, vmes Korado Rojac. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Federico Garcia Lorca Kaj pravijo rože Režija: META HOČEVAR Danes, 26. t. m., ob 20.30, abonma red F Jutri, 27. t. m., ob 16.00, abonma red G V torek, 29. t. m., ob 20.30, abonma red E GOSTUJE MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Stanko Vuk Tako srečen bibil, če bi ti razumela te moje besede Režija JOŽE BABIČ, izvaja TONE KUNTNER V sredo, 30. t. m., ob 20.30, (ob 11.30 zaključena predstava) V četrtek, 31. t. m., ob 20.30, (ob 11.30 zaključena predstava). PRIDI TUDI TI NA PLES v disko SAZGO danes, 26. januarja v Zgoniku. Pričetek ob 20.30. koncerti Societh dei concerti - Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili A. Specchi, F. Maggio, A. Bennici, A. Pay in P. Poliestri. V mali dvorani gledališča Verdi bo jutri ob 11. uri zadnji koncert komorne glasbe ciklusa Cesare Barison. Nastopal bo violinist ALFONSO MOSESTI ob klavirski spremljavi hčerke Cecilie. Ob priložnosti bodo Mosestiju izročili tudi nagrado Barison. Vstop prost. V ponedeljek, 11. februarja, bo v gledališču Verdi na sporedu izreden RECITAL ameriške pevke SHIRLEV VER-RETT ob spremljavi pianista VVarrena Georga WILSONA. Na sporedu skladbe Brahmsa, Nina, Masseneta, Debussyja in Verdija. Predprodaja vstopnic od 30. t. m. dalje. Družina Mozart bo danes obiskala naše mesto Mozartovi bodo danes obiskali Trst. Družina se je odzvala vabilu zadruge Bonawentura, ki ji ni bilo do tega, da bi se spomnila 200-letnice Wolfgango-ve smrti na otožen način. Ker smo pač v svetu fantazije je povsem logično, da si družina Mozart privošči neobičajno potovanje »post mortem«. Ob 10.30 bo ob pomolu Audace vrgel sidro vlačilec družbe Trippovich. Na krovu sicer sodobnega plovila bodo v naše mesto pripluli »Wolfi«, njegov oče in mentor Leopold, ter žena Kos-tanze in sestra-Nannerl. Skupinico bo pričakala kočija, ki bo cenjeno družino pospremila na ogled Trsta. Najprej si bodo ogledali ribjo tržnico, nato pa bodo obiskali Muzej Revoltella, kjer bodo po 11.15 gostom in radovednim občanom na čast. uprizorili nekaj baletnih točk. »Veseli dan« družine Mozart se bo nadaljeval v prostorih glavne pošte, kjer bosta ob 12.30 Luciano Delmestri in Giuseppe De Francesco obnovila vzdušje spominske svečanosti ob 100-letnice Mozartove smrti. Takrat, to je leta 1981, sta pred množico govorila profesor Hirschfeld in Hugo von Hof-mannsthal. Gostom bodo nato pustili prosto popoldne, vendar so jim pripravili dokaj bogat večerni program. TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .. 1115,75 1100,- Nemška marka .... .. 751,67 745.— Francoski frank ... .. 221,17 218,— Holandski florint .. . 666,730 660,- Belgijski frank . 36,487 35,50 Funt šterling . 2192,60 2170,— Irski šterling . 2004,- 1970,— Danska krona . 195,22 191,— Grška drahma 7,053 6,50 Kanadski dolar . 959,10 910. - Zmenek bo ob 18.30 v Galeriji Terges-teo, kjer bodo nazdravili Mozartovim. Na programu bo tudi ples in nekaj dodatne zabave, vse v duhu stoletja, ko je VVolfgang Amadeus pisal svojo nepozabno glasbo. Taka srečanja so bila namreč elegantna »predjed«, s katero se je gospoda pripravljala na večer v operi. In res, tudi Tržačanom bo dano, da bodo šli z Mozartovo družino v gledališče. Pred gledališčem Mielo, jih bo pričakal someščan Omero Antonut-ti, ki bo prebral govor ob 150-letnici skladateljebve smrti. Takrat ga je imel Gdebbels in je zato še toliko bolj pre-sunljvo njegovo gledanje na »umetnika«. Končno bodo ob 20.30 slovesno odprli gala predstavo, ki se bo začela z recitalom Mentre fuori... z Omerom Antonuttijem, ki že dolgo ni teptal odrskih desk, in Lidjo Kozlovičevo. Besedo bo nato nadomestila glasba, ki pa ne bo izključno Mozartova, saj se bodo v fantaziji brez časa in zgodovinskega sosledja, poklonili avstrijskemu mojstru tudi Bach, Beethoven in Haydn. Tudi v nedeljo in v torek, 29. januarja, bodo v Mieli pobude v znamenju Mozarta. Jutri bo ob 16.30 na vrsti projekcija Formanovega Amade-usa premiera videofilma, v torek pa bo ob 20.30 igral ansambel Salzburger Kammerorchester. TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Japonski jen 8,463 8,20 Švicarski frank 890,03 885,- Avstrijski šiling 106,816 105,50 Norveška krona 192,10 188,- Švedska krona 200,86 197,- Portugalski eskudo 8,481 7,50 Španska peseta .... 11,959 11,— Avstralski dolar 865,10 820,- Jugoslov. dinar — — 60,— ECU 1548,40 — gledališča VERDI Operna sezona 1990/91 Jutri ob 16. url (red D) ponovitev Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Pier-giorgio Morandi, režiser Pasguale D'As-cola. Ponovitev v torek, 29. t. m., ob 20. uri (red B). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. V mali dvorani gledališča Vedi bodo v ponedeljek, ob 17. uft predvajali video film W. A. Mozarta "La clemenza di Tito". GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. V torek, 29. t. m., ob 20.30 premierska predstava Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine STADELMAN Claudia Magrisa. V glavnih vlogah nastopata T. Schirinzi in B. Valmarin. Režija E. Mar-cucci. V abonmaju odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstave se bodo vrstile do 10. februarja. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Nocoj ob 20.30 bo na sporedu delo Slavomira Mrozka EMIGRANTI. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopata Cochi Ponzoni in Orazio Bob-bio. Ponovitev jutri ob 16.30. Gledališče Ul. Ananian Nocoj ob 20.30 bo na odru peta predstava na repertoarju: R. Grenzi UN SOLO TREDICI, ki ga bo predstavila skupina Amici di S. Giovanni. Ponovitev jutri ob 16. liri. Gledališče Mlela Nocoj ob 20.30 bo v organizaciji Zadruge Bonawentura na sporedu "Trazom & Mozart" - večer glasbe, baletov, filmov in gledališča. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Galeriji Protti. razna obvestila Zveza sindikatov upokojencev SPI CGIL za Križ, Prosek-Kontovel in Občino Zgonik prireja v ponedeljek, 28. t. m., ob 17. uri v Domu A. Sirka v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni vsi upokojenci. Sindikat upokojencev CGIL vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo danes, 26. t. m., ob 17. uri v gostilni »Pri Klopu« v Nabrežini. ii/-Ji/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd tržaška KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 menjalnica 25. 1. 1991 razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava fotografij VANNIJA CALANCE in RAFAELA PODOBNIKA. Urnik: od torka do petka 9-13, 14-19. V Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. t. m., na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -j? na ogled razstava preprog PIERA DO-RAZIA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je do 20. februarja na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-Jk, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. Urnik: od 10. do 15. ure. V Občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bodo v petek, 1. februarja, ob 18. uri odprli osebno razstavo olj, tušev in temper slikarja CLAUDIA COSSUJA. V galeriji Cartesius je na ogled do 7. februarja antološka razstava italijanskih grafikov. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11.-13. Ob ponedeljkih zaprto. kino ARISTON - 15.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. D. Winger (v angleščini); 17.30, 19.50, 22.15 Mo’ Better Blues, glas., r. Špike Lee, i. Denzel VVashing-ton. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Mamma, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 Taxi Blues, r. Pavel Lounguine. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Aracnofo-bia, srh. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger. NAZIONALE III - 16.15, 22.00 In nome del popolo sovrano, i. Nino Manfredi, Serena Grandi, Elena Sofia Ricci. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Verso sera, i. Marcello Mastroianni. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tre scapo-li e una bimba, i. Tom Selleck, Steve Guttemberg, Ted Danson. MIGNON - 17.00, 22.00 II te nel deserto. r. B. Bertolucci. EDEN - 15.30 22.00 Swoosie la sposa in-gorda, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disriey. LUMIERE - 16.30, 22.15 Che mi dici di Willy?, ZDA 1990, r. Norman Rene. ALCIONE - 17.00, 22.15 Stasera a časa di Aliče. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ včeraj - danes Danes, SOBOTA, 26. januarja 1991 TIMOTEJ Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01 - Dolžina dneva 9.27 - Luna vzide ob 12.34 in zatone ob 4.09. Jutri, NEDELJA, 27. januarja 1991 ANGELA PLIMOVANJE DANES: ob 5.55 najvišja 37 cm, ob 13.23 najnižja -50 cm, ob 20.19 najvišja 22 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,1 stopinje, zračni tlak 1033,1 mb, pada, veter 20 km na uro, vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 46 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Gabriele Brandolisio, Matteo Guerra, Vania Serra, Krizia Rai-tferi, Elena Pahor, Jan Daneu. UMRLI SO: 78-letni Enrico Vodopija, 56-letna Bruna Contiero, 82-letni Dome-nico Gaetano, 81-letni Sergio Delmasso, 82-letna Gisella Locatello, 92-letni Giuseppe Micolaucich, 84-letna Wanda Vat-ta. OKLICI: uradnik Franco Dose in glasbenica Arianna D Ambrosi, delavec Ales-sandro Vargiu in točajka Maura Floro, inženir Franco Urlini in zdravnica Fran-cesca Frezza, biolog Edi Zobec in profesorica Dunja Albi, telefonski tehnik Gi-orgio Polonio in tehnik v bolnišnici Ma-nuela Pompilio, šolnik Valter Coglia in šolnica Marina Pugnetti, scenograf Mario Fontanini in igralka Andreina Carel-la, delavec Mauro Srebot in uradnica Emanuela Zacchigna, delavec Lucio Orlando in brezposelna Roberta Rasman, prodajalec Giovanni Pepe in prodajalka Cristina Barini, podčastnik finančne straže Daniele Borrello in Daniela della Gi-orgia, pleskar Fabio Villatora in prodajalka Romina Ulivetti. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote, 27. januarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi na predavanje, ki bo danes, 26. t-m., ob 18.30. Psihologinja Jana Hosta bo govorila o ljubezenskih problemih, s katerimi se srečujejo odraščajoči fantje in dekleta. KD Kraški dom vabi na ogled veseloigre »Poročil se bom s svojo ženo« v izvedbi amaterskega odra Jaka Štoka 5 Proseka-Kontovela. Predstava bo jutri. 27. t. m., ob 17. uri v Kulturnem na Colu- KD Rdeča zvezda priredi jutri, 27. t-m., ob 17.30 v Športno kulturnem centru v Zgoniku koncert SVNTHESIS 4. Vabljeni. šolske vesti 5. FEBRUARJA zapade rok za prošn]<-za premestitev na osnovnih in višjin srednjih šolah. Potrebne obrazce in in-formacije nudi SSŠ, Ul. Carducci 8/1“' tel. 370301 vsak torek in četrtek med H-in 13. uro,.v sredo med 17. in 18., uro * * * * v petek med 16. in 17. uro. mali oglasi IŠČEM katerokoli zaposlitev v Gorici-Tel. (003865) 25901. PISARNA išče knjigovodjo s prakso. Tel-365260. V SREDIŠČU Opčin dajemo v naje® prostore za urade ali zdravniške ambulante in skladišče. Tel. 211043. , PRODAM 80-basovsko harmoniko. Te • (0481) 882179. GOSTILNA na Krasu išče kuhinjsko p°' močnico. Tel. 421481 ob jutranjih uran-PRODAM star fiat 128. Cena po dogov°' ru. Telefon 212293. ., OSMICO imata odprto Mirko in Dani* v Zabrežcu št. 4. V NAJEM išče društvo skromne PI05^e re tudi potrebne popravil za tedensk sestanke, eventualna možnost odkup"' v okolici Opčin do Sesljana. Telef° 722301-9-13 PRODAM renault 5 GTR, s petero vrati' sive barve, letnik '88. Telefon 2089-> ' ITALIJANSKO podjetje išče komunikativne in sposobne osebe za trgov5", poslovanje z Jugoslavijo. Telefonira samo resni interesenti od 8. do 9-}“, in od 13. do 14. ure na št. (040) 2990 _ PRODAM peugeot 205 GTI 1,9, feb/11" '88. Telefonirati na št. 200232 od l'*-15. ure. PODARIM vzmetnico za zakonsko P steljo in otroško posteljo do 6. leta 5 • rosti. Telefonirati na št. 211716 ob obedov. - PRI TREBČAH smo našli lovskega P^( sivo-črne barve. Telefonirati na 212730. . v IŠČEM zaposlitev kot hišna pomočnicf. okolici Trsta 1 ali 2 krat tedensko. 1 (003866)54491 od 19.30 do 20.30. ja PORTOROŽ - v centru blizu m°*Ja. ugodno prodam večje udobno stanUa, nje: telefon, centralna kurjava, gar vrt, klet. Telefon (003866)76212. , STANOVANJSKO HIŠO z gosp0^,. skim poslopjem in zemljiščem ob 9* [a ni cesti Trst - Reka, oddaljeno od * 15 km prodam. Primerno za obrt, 5 faznim tokom. Telefon (003865) vsak dan od 18. ure dalje. V spomin na drago ženo Juštino je Zdravko Žerjal (Boljunec 137) b -lir za MPZ Upokojencev občine 50.000 lir za KD France Prešeren, 9'goO lir za Zvezo borcev iz Boljunca in lir za ŠD Breg. ja iU Ob 2. obletnici smrti dragega m0 0. očeta Svetka Žagarja (Baron) se P^ei* minjajo in darujejo žena Marija terr.no5t Ines in Magda 60.000 lir za Skup družina Opčine. n d3' V spomin na pok. Marto Malu* g ijr rujeta Palmira in Stelio Krmac 30- za cerkev sv. Martina na Proseku. Namesto cvetja na grob pok- , jdij5 Ota por. Žerjal darujeta Miro in cev z Žerjal 15.000 lir za MPZ Upokojen Brega. .-g B°' Namesto cvetja na grob Viktor J pa- gatec darujejo nečaki Gigi, iif nila in Virgilio z družinami St)-®0 vzdi' kriški Ljudski dom in 50.000 Ih z ževanj e kriškega spomenika. ana^ V spomin na drago Viktorijo gie^ vd. Sedmak daruje Vlasta z 30.000 lir za Glasbeno matico. .,e 9°' Namesto cvetja na grob Vikto ij gatec vd. Sedmak darujeta Anic bino Tence 20.000 lir za DPZ Ves ^uj V spomin na Romana Daneu g,)!5 Olga Ostrouška 20.000 lir za 5P NOB na Proseku. na U Namesto cvetja na grob Rob1 neua in Marte Malalan daruj® Chiarle 50.000 lir za A.I.R.C. iz h? za k Družina Kalc daruje 30.000 M. Pertot iz Barkovelj. V spomin na Stanislava družina Rudež 100.000 lir za -klub Bor. Ane ^ Namesto cvetja na grob tete j;r man daruje Tatjana Guštin 3 KD Kraški dom. prispevki PaVko^‘ Trg PueCh!gsT (Sv. Jakob) T* Tel.(o4°)7714 ' „ mladostna modj. f0 56 postave od st- ^ Iz medenega cvetličnjaka Na prvi slovenski TV mreži se v nedeljo zvečer (ob 20.05) začenja niz petih nadaljevanj z naslovom Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, v katerem scenarist in režiser Božo Šprajc prikazuje življenje v letih 1968-1988, torej v času, ki je zastavljal mnogo vprašanj, precepov In dilem. Nadaljevanka se tem vprašanjem ne izmika, ampak jih izostruje, tako da se junaki pogosto gibljejo v mejnih situacijah. Leto 1968 je čas študentskih nemirov. V ospredju pozornosti so trije študentje (na sliki Roman Končar v vlogi Vida Smerketa), vsak od teh doživlja snovno bogate zgodbe na najrazličnejših ravneh in razmerjih. Boža Šprajca zanima notranji svet njegovih junakov v razgibanih dogodkih, znotraj katerih se morajo odločati, si graditi svoj svet, se nenehno opredeljevati in potrjevati. Tudi ti Šprajčevi liki so strastno zapisani svobodi. Svobodna odločitev je tista, brez katere se življenje razide samo s seboj. Junaki izpričujejo to misel tako v skupnih akcijah, ker ne morejo pristajati na iztrošena, že mrtva in abstraktna gesla, živijo pa jo tudi v intimnem življenju, saj hočejo biti v skladu s svojo resnico. Šprajčev svet je nenehno v preverjanju, tako tudi njegovi junaki na koncu čestokrat niso več isti, kot so bili na začetku. Tema medenega cvetličnjaka so torej revolucija in življenje po njej, usoda velikih besed in spreminjanje revolucionarnih jeder v lastno nasprotje. film sobota 20.40 Canale 5 Miami SuperCops (krim.) sobota 0.30 Rete 4 Lo stato delle cose (dram.) nedelja 20.35 Canale 5 Tarzan a Manhattan (pust.) ponedeljek 23.40 Rete 4 La rabbia giovane (dram.) torek 20.30 Italia 1 Voung Guns (vestern) torek 20.30 Odeon TV Lo sparviero del mare (pust.) sreda 20.05 TVS 1 Salaam Bombay (dram.) sreda 20.40 RAI 1 Le vie del Signore sono finite (kom.) četrtek 20.40 RAI 1 Le tre vite della gatta Tomasina (pust.) petek 20.35 Rete 4 II visone sulla pelle (kom.) glasba nedelja 12.25 RAI 3 Toscanini dirigira Aido nedelja 23.35 Italia 1 Fela Live - A Midsummer Concert nedelja 0.05 Rete 4 C. M. Giulini dirigira Mozarta torek 23.40 TMC Bobby McFerrin sreda 23.30 RAI 3 Raina Kabaivanska na vaji za Tosco šport sobota 12.20 RAI 3 in TMC Ženski smuk nedelja 12.20 TMC in RAI 1 Moški smuk ponedeljek 12.20 TMC in RAI 3 Moški smuk za kombinacijo torek 12.20 TMC in RAI 3 Ženski superveleslalom sreda 9.50 in 12.50 TMC in RAI 3 Moški slalom za kombinacijo sreda 22.40 RAI 1 Odbojka: Falconara-Acireale četrtek 9.50 in 12.50 TMC Ženski slalom četrtek 23.30 RAI 2 Košarka: Aris-Scavolini petek 9.50 in 12.50 TMC in RAI 3 Ženski slalom sobota 20.30 RAI 3 Good bye Gortina (variete) RAI 1_________________________j 7.00 Film: Antonio e Placido - attenti ragazzi, chi rompe paga (pust. It.-Tur. 1975, r. Giorgio Ferroni, i. Robin MacDavid) 8.30 Tečaj španščine in nemščine 9.00 Dok. oddaja: Drugi obraz 9.45 Film: Lo scrigno delle sette per-le (ris., ZDA 1948) 11.00 Sobotni sejem 11.55 Vreme in kratke vesti 12.25 Rubrika: Check-up, nato loto 13.30 Dnevnik in rubrika Prizma 14.30 Igra: Toto-TV Radiocorriere 14.35 Šport: biljard, rugby 16.30 Rubrika iz parlamenta 17.00 Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino 18.00 Kratke vesti in žrebanje lota 18.10 Rubrika o zdravju in lepoti 19.25 Nedeljski evangelij 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Variete: Creme Caramel 23.00 Dnevnik in Posebnosti TG1 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Film: Prestami il rossetto (dram., Fr. 1982, r. Diane Kurys, i. Miou-Miou, Isabelle Huppert) 1 • RAI 2 | 7.00 Risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Izobraževalna oddaja: II far da se 10.35 Dokumetarec: Evropski dnevi 11.05 Nan.: L arca del dottor Bayer 12.00 Variete: Ricomincio da due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Športna rubrika: Dribbling (vodita Gianfranco de Laurentis in Antonella Clerici) 14.00 Ricomincio da due (2. del) 15.40 TV napoved in žrebanje lota 16.00 Izobraž. oddaja: Caramella 2 16.30 Rotosport: odbojka in košarka Panasonic-Philips 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Una ragione per morire (krim., ZDA 1989, i. VVings Hau-ser, Annaline Kriel) 22.05 Boks: Ouiroga-Belcastro za SP v supermušji kategoriji 23.15 Nočni dnevnik in vreme 23.30 Glasbena oddaja: Rock Cafe 24.00 Šport: EP v umetnostnem drsanju (iz Sofije) in biljard RAI 3_________________________ 9.10 Koncerti RAI 3 9.55 SP v smučanju: biatlon (iz An-terselve) 11.45 Rubrika: Voltapagina 12.25 SP v smučanju: ženski smuk (2. tek, iz Saalbacha) 13.30 Dokumentarec: Conoscere Alpe Adria 14.00 Deželne vesti 14.25 Aktualno: Ambiente Italia 15.05 Šport: vaterpolo Canottieri Italia 1-Volturno, 16.15 Pustni miting v plavanju 17.00 Variete: Magazine 3 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Tednik o kulturi: On Off 20.30 Aktualno: Good bye Gortina (vodi Piero Chiambretti 21.35 Film: A distanza ravvicinata (dram., ZDA 1986, r. James Fo-ley, i. Sean Penn) 23.30 Dnevnik in filmske novosti 0.10 Film: II servo di scena (dram., VB 1983, r. Peter Yates, i. Albert Finney, Cathryn Harrison) Sobotni sejem tudi o nevarnostih na domu Zadnje čase je veliko televizijskih oddaj posvečenih potrošnikom in njihovim težavam v vsakdanjem življenju. Ena najstarejših je nedvomno Sobotni sejem, ki jo vodi Luisa Rivelli (na sliki) in je na sporedu po prvi državni mreži vsako soboto ob 11. uri. Danes se v sklopu oddaje začenja na deset delov razdeljen niz o nevarnostih, ki nam prežijo na lastnem domu. V današnji razpravi bomo spoznali, česa se moramo bati, kadar imamo opraviti z elektriko. ■ ZASEBNE TV ROS TAJE CANALE 5___________ 8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady 8.30 Film: La madre dello sposo (kom., ZDA 1951, r. Mitchell Leisen) 10.25 Aktualno: Gente co-mune 11.45 Kviz: II pranzo e servi-to (vodi C. Lippi) 12.30 Rubrika: Čara TV 12.55 Canale5News 13.20 Kviza: O.K. II prezzo e giusto, 14.20 II gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete 18.15 Dok.: Arca di Noe 18.40 Canale5News 18.45 Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito 20.15 Aktualno: Controcor-rente 20.25 Striscia la notizia 20.40 Film: Miami Super-Cops (krim., ZDA 1985, r. B.Corbucci, i. Bud Spencer, Terence Hill) 22.40 Film: Sono fotogenico (kom., It.-Fr. 1980, r. Dino Risi, i. Renato Pozzetto) 24.00 Canale5news 0.40 Striscia la notizia 1.10 Nanizanki: Marcus Welby, 2.10 Operazio-ne ladro RETE 4_____________ 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio, 13.05 Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Ceneren-tola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d' amore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Aktualno: Linea conti-nua 19.40 Nad.: Marilena 20.30 Film: Storia di una mo-naca (dram., ZDA 1959, r. Fred Zinnemann, i. Audrey Hepburn, Peter Finch) 23.25 Vesti iz parlamenta 0.10 Rubrika: Teleguattro 0.30 Film: Lo stato delle cose (dram., ZRN 1982, r. Wim Wenders, i. Paul Getty) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La fami-glia Addams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 10.00 Lh donna bionica, 11.00 Sulle strade della Ca-lifornia, 12.00 T.J. Ho-oker 13.00 Aktualno: Sette per uno 13.30 Rubrika: Calciomania 14.30 Aktualno: Jonathan 15.15 Glasba: TopVenti 16.00 Nan.: Tutti al college, 16.30 Mai diresi 17.45 Glasbena oddaja: Bep Bop a Lula 18.30 Nanizanki: McGyver, 19.30 Genitori in blue-jeans 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Boks: Maurizio Stec-ca-Armando Reyes, za SP WBO v mušji kat. 21.30 Film: Ouella sporca dozzina - Missione speciale (vojni, ZDA 1987, r. Lee Katseen, i. Telly Savalas, Ernest Borgnine) 23.35 Dokumentarec: Od Peyton Placea do TwinPeaksa OPEON______________ 13.00 Nan.: Captain Power 13.30 Film: L ultima corsa (dram., ZDA 1986, i. Robert Mitchum) 15.00 Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Versione donna (dram., ZDA 1984, r. Lee Grant, i. Jean Stapleton) 19.30 Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido 20.30 Film: Il ritorno di Clint il solitario (vestern, It. 1972, i. Klaus Kinsky) 22.30 Nanizanka: Casalingo Superpiii 23.00 Film: Il mantenuto (kom., It. 1961, i. Ugo Tognazzi, Ilaria Oc-chini) TMC________________ 8.30 Risanke: Snack 11.00 Rubriki: Snežni pla-. net, 11.40 Crono 12.20 SP v smučanju: ženski smuk (iz Saalbacha) 13.30 Šport show 14.00 EP v umetnostnem drsanju (iz Sofije} 16.00 Nogomet: angleški pokal (iz Wembleyja) 19.25 Rubrika: High Seven 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Rebus per un de-litto (krim., Fr. 1981, r. Nicolas Ribowsky, i. Jean-Louis Trintig-nant, Claude Brasseur) 22.15 Film: Tintorera (dram., Meh. 1976, r. Rene Cardona, i. Susan George, Fiona Lewis) 24.00 Film: Uno sporco con-tratto (kom., ZDA 1969, i. James Coburn) TELEFRIULI__________ 15.00 Roza salon 16.00 Risanke 18.00 Dok.: Črno in belo 19.00 Nan.: Sembra facile 19.30 Večerne vesti 20.00 Športne napovedi 20.30 Nadaljevanka: Delitto distato 22.00 Kronike iz parlamenta 22.30 Nočne vesti 23.00 Variete: Te la do iol'A-merica 0.15 Športne napovedi 0.45 Nočne vesti TELE 4_____________ | TV Slovenija 1 \ 7.50 Video strani 8.00 Zimski počitniški program 11.00 Film: Skrivalnice (Kan.) 12.00 Mozaik (pon.), 12.00 Alpe Jadran, 12.30 Zakon v Los Angelesu 13.15 Video strani 14.50 Mozaik, (pon.), Alpe Jadran 15.20 Žarišče 15.50 Sova (pon.), vmes nanizanka Vrnitev Arsena Lupina 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Radijski diskoklub 17.50 Mozaik, (pon.), dokumentarna oddaja Ure - služabnice časa 18.35 Spored za otroke in mlade: Tri predice (švedska pravljica) 18.50 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nanizanka: Simenon 21.05 Tednik 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Vrnitev Arsena Lupina 23.50 Video strani \ TV Koper ~\ 16.00 Športni pregled 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.20 Nanizanka: VVoobinda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca in nanizanka 19.50 TV debata 20.30 Video glasba: Tutti frutti (vodi Alex Bini) 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice 22.25 Oddaja o športu TV Slovenija 2________________ 9.50 SP v smučanju: ženski slalom za kombinacijo, 12.50 2. tek 16.30 SP v smučanju (povzetki) 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik in žarišče 20.30 Dokumentarec: Divji svet živali 20.55 Gallus in vokalna skupina Ave 21.05 Svet na zaslonu 21.35 Komedija na slovenskem odru: Ljudožerci (Gregor Strniša) 23.30 Yutel ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Misleci sodobnega časa; 9.50 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (27. del); 11.45 Glasba raznih narodov; 12.00 Svet skozi lunin pogled; 12.15 Orkestri; 12.40 Primorska poje: MoPZ Srečko Kosovel; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Slovenija; 18.30 Slovenski skladatelji; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila za gospodinje; 11.00 Pisali so nam; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Naše sanje; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Tudi Hollywood stopil v boj Ob razsajanju vojne vihre v Perzijskem zalivu je tudi Hollywood mobiliziral svoje čete. V teh dneh se namreč končuje snemanje kar štirih filmov, ki se navezujejo na spopad z Irakom in ki bodo prav kmalu prišli tudi v kinodvorane. Naslovi so kar se dav nedvoumni: Desert Storm, Desert Shield, Človeški ščiti - o tujih državljanih, ki so jih lansko poletje zadržali v Iraku kot talce, in Target USA o atentatu iraških teroristov v Ameriki. V večini primerov so scenaristi in režiserji preprosto spremenili imena oseb in krajev. Prvotni naslov filma Nevihta v puščavi je bil Častni ščit. Glavni igralec je David Carradine iz slovite igralske dinastije (na sliki levo, z že umrlim očetom Johnom, nepozabnim kvartopircem iz Fordove Poštne kočije, in bratom Keithom na Keit-hovi poroki leta 1982) v vlogi ameriškega tajnega agenta, ki bi moral nevtralizirati libijsko zaroto za uničenje Izraela. Dovolj je bilo le malo spremeb in njegovi zlobni nasprotniki so dobili iraški potni list. Tudi za film Puščavski ščit, z Robom Lo-wom v glavni vlogi, niso bili potrebni večji posegi v scenarij. Zgodba pripoveduje o podvodni diverzantski akciji proti skladiščem kemičnega orožja v državi na Bližnjem vzhodu. Ko je 2. avgusta Sadam Husein napadel Kuvajt, producenti niso imeli nikakršnega dvoma. Takoj so spremenili originalni delovni naslov S.E.A.L.S. (po posebni enoti ameriške mornarice) v Desert Shield. Sedaj pričakujejo, da »zgodovina napiše zadnje poglavje«. L'ANGELO STERMINATORE — El Angel Exterminador — Angel uničenja, Mehika 1962. V četrtek, 31. januarja, ob 23.30, na TMC. Dramatični film. Po neobičajni kriminalki z Johnom Wayneom Ispettore Brannigan la morte segue la tua ambra, ki jo je režiser Douglas Hickox postavil med Chicago in London (ob 20.35 na Rete 4), je neodložljivo za vse filmske sladokusce pozno nočno srečanje z mojstrom sedme umetnosti Luisom Bunelom oziroma z eno izmed njegovih največjih umetnin El Angel Exterminador, ki jo je izgnani španski režiser posnel v Mehiki. Z nedopovedljivo fineso ter psihološko pretanjenostjo uprizarja Bunuel značilni buržujski obred - večerjo, okrog katere se zgodijo neverjetne stvari. Ko pride trenutek slovesa ugledni gostje ne morejo zapustiti vile zaradi neke notranje, nadnaravne in nerazložljive psihološke blokade. V začaranem pregonu dajejo duška svojim najskritejšim težnjam, strastem, željam, nagonu, čustvom in pravzaprav avtentičnosti. / \ VIDEO NOTES Oddaja:- Postaja: - Ura:_____ \_________ I TV Slovenija 1 ~) 8.45 Angleščina za najmlajše 9.00 Spored za otroke: Radovedni Ta-ček, 9.10 Čebelica Maja, 9.35 Lokomotiva, 9.50 Pravljica o carju Saltanu, 10.05 nanizanka Alf, 10.30 Zgodbe iz školjke 11.30 Slovenska kuhinja z Avseniki 11.45 Večerni gost: Arhimedove točke dr. Veljka Rusa 12.30 Oči kritike 13.10 Video strani 14.40 Video godba 15.25 Dok.: Francija v šansonu 15.50 Žarišče (pon.) 16.20 Nan.: Družinske vezi (pon.) 16.55 Poslovne informacije in dnevnik 17.05 Risanka: Brezrepi Peter 18.30 Dok.: Divji svet živali (pon.) 18.55 Že veste?, risanka, TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 in Ona + On 22.10 Dnevnik, šport in vreme 22.30 Sova, vmes nan. Zlata dekleta in Vrnitev Arsena Lupina ter film Slepa ulica (dram., ZDA 1984, r. Larry Cohen, i. Anne Carlise, Brad Rijn) I TV Koper_________________________ 16.00 Košarkarsko prvenstvo NBA 18.30 Športni dokumentarec: Congui-stare 1'Artico 19.00 TVD Novice in Video,rgenda 19.25 Nabožna oddaja: Jutri je nedelja 19.35 Otroška oddaja 20.00 Film: Candida, dove vai senza la pillola (VB 1969, i. Desmond Davis, Barbara Ferris) 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika o košarki: Assist 23.00 Rubrika o odbojki: Supervolley 22.30 Nogomet - angleško prvenstvo TV Slovenija 2______________ 12.20 SP v smučanju: ženski smuk 14.30 EP v umetnostnem drsanju: plesni pari (iz Sofije) 19.00 Nanizanka: Mati in sin 19.30 Dnevnik 20.15 Film: Peter Gun (ZDA 1989, r. Blake Edwards, i. Peter Strauss, Barbara Williams) 21.45 SP v smučanju: ženski smuk 23.30 Yutel ■ RADIO • RADIO - RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Veliki uspehi Beatlesov; 9.30 Strmeče uho; 9.45 Orkestri; 10.10 Koncert v KD v Gorici: fagotist Vojko Cesar, flavtist Giorgio Marcossi, klarinetist Lino Urdan); 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (23. del); 11.45 Potpuri; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.30 Instrumentalni solisti; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.50 Mali pevci; 16.00 Naši diplomanti: kitarist Marko Feri; 17.10 Odprti prostor; 17.40 Jazzovski utrip; 17.50 Radijska igra: Okvara (rež. Jože Babič); 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami; 12.10 Poslušalci čestitajo; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Aktualni mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilizmu; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka; 15.00 Naše sanje; 16.00 Glasbena srečanja; 17.00 Glasbena oddaja; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Glasba; 19.00 Folk; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Musič fantasy; 20.00 Zabavna oddaja: Morski val. FILMI NA MALEM EKRANU Piero Chiambretti nas je v svoji kratki, a že bogati televizijski karieri navadil na marsikaj, tokrat pa je menda celo prekosil samega sebe. Vendar ni šlo prav vse tako zlahka, kot si je genialni norček zamišljal, in vodilni možje tretje TV mreže RAI so si pošteno oddahnili, ko so izvedeli, da sta prvi dve oddaji po Chiambrettijevi novi zamisli (gre za niz Good Bye Gortina) kljub vsemu že izgotovljeni. Tokrat se je priljubljeni Piero podal kar v inozemstvo, za ime svoje domišljave TV mreže Le trois pa se je navezal na prve Berlusconijeve korake v tujini pri ustanavljanju zasebne TV mreže v Franciji. Piero Chiambretti je za svoje prve TV poskuse onstran Alp raje izbral dežele, ki so bile do pred kratkim za železno zaveso, in pri tem naletel na neslutene zaplete s tamkajšnjo birokracijo. Zaradi težav je že skoraj obupal, naposled pa se j e Te vse uredilo. Od danes dalje si bomo zato lahko tudi mi v njegovi družbi ogledali naj lepša mesta Vzhodne Evrope in spoznali tamkajšnje prebivalce. V trinajstih zaporednih sobotnih večerih, seveda ob 20.30 na tretji državni televizijski mreži, bo Chiambretti spravil ob živce še popolnoma nepripravljene prebivalce Sofije, Bukarešte, Prage, Moskve in Tirane, dokler se ne bo končno oglasil iz gruzijske republike, kjer se bo predstavljal kot televizijski podjetnik, ki išče neznane talente. V zadnjih oddajah se bomo po transsibirski železnici popeljali na Daljni vzhod. Med dolgim potovanjem z enim najznamenitejših vlakov na svetu se bo Piero Chiambretti vživel v vlogo Hercula Poirota, slavnega detektiva Agat-he Christie. Lahko si kar mislite, kako bodo potekala improvizirana zasliševanja nesrečnih sopotnikov najbolj nepredvidljivega italijanskega showmana! STORIA Dl UNA MONACA — The Nun's Story — Zgodba o nuni, ZDA 1959 V soboto, 26. januarja, ob 20.30, na Rete 4. Dramatični film. Sveža in nežna Audrey Hepburn (nepozabna Sabrina) nastopa v tem filmu v vlogi mlade nune Gabrielle, hčerke znanega belgijskega zdravnika, ki stopi v samostan pri samih 21. letih. Ob spoštovanju togega samostanskega reda preživi vrsto let, ko pa jo življenjska pot pripelje v Kongo na misijonsko služenje, se v njej nekaj premakne in spozna, da samostansko življenje ni zanjo, ker lahko v svetu veliko bolj pomaga bližnjemu. Tako dekle zapusti samostan in postane bolničarka. Znani avstrijsko-hollywoodski avtor vesternske psihodrame Točno opoldne Fred Zinnemann predlaga v tem filmu svojsko in prepričljivo dramaturško nadgradnjo, pri kateri bolj kot moralistična in paterna-listična poanta izstopa markantna ženska osebnost, ki nas prevzame zaradi svoje človečnosti. 'N NOTES V 1 DEO Oddala- i(ill Post, Ura: gta- ™ll siiip: ' lilllllillllllllllll Ijljjjjllllll — / NEDELJA, 27.1 RAI 1__________________________1 7.00 Film: II ritorno di Bulldog Drummond (krim., ZDA 1937, r. Louis King, i. John Barrymore, John Howard) 8.15 Kvark: Netopirji v Angliji 9.00 Otroški variete: Disney Club 10.00 Recital Giorgia Albertazzija: La notte delle meraviglie (iz Bazilike Sv. Klare v Neaplju) 10.50 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.25 SP v smučanju: moški smuk 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.10 Športni pregled: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Tigre in agguato (pust., ZDA 1963, r. Norman Tokar, i. Brian Ketih, Vera Miles) 22.15 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Film: Sorridi (kom., ZDA 1975, r. Michael Ritchie, i. Bruce Dem, Barbara Feldon) | RAI 2 | 7.00 Risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Praznični dan: Tkahine za najzahtevnejše modele 11.05 Srečanje s cirkusom Rostov 12.00 Variete: Fuori onda 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete: Ricomincio da due 16.40 Raziskava: Tutti i bambini... di Comencini 18.00 Športna rubrika: Studio Stadio -biljard in nogomet A lige 19.45 Dnevnik in vreme 20.00 Šport: Domenica sprint 21.05 Nadaljevanka: Beautiful 22.15 Variete: Scmpoli 23.15 Dnevnik - nocoj 23.30 Rubrika o protestantizmu 24.00 Rally v Monte Carlu 1991 .0.10 Dok. oddaja: Sodobna vrtna arhitektura - Japonska 0.40 Miti in osebnosti iz zgodovine glasbe: Rock, pop, jazz 1.15 Nanizanka: Jackie and Mike -Fallo personale RAI 3_________________________ 10.00 Biatlon (štafeta 4x7 1/2) in mar-cialonga (iz Moene) 12.25 Mojster Arturo Toscanini dirigira Verdijevo Aido (1. in 2. del, igra Orkester NBC) 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: La banda di Eddie (kom., ZDA 1984, r. Martin Davidson, i. Tom Berenger, Michael Pare, Joe Pantoliano) 16.05 Jahanje - Grand Prix d Ameri-que (iz Pariza) 16.35 Film: In licenza a Parigi (kom., ZDA 1958, r. Blake Edwards, i. Tony Curtis, Janet Leigh) 18.10 Dorbci 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Drobci 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto? (vodita D. Raffai in L. Di Majo) 23.15 Nočni dnevnik On the road ali TG 3 v premikanju 23.30 Filmske novosti 23.40 Deželni nogomet Nedeljski kviz o žgečkljivih skrivnostih Vse, kar bi bili hoteli izvedeti pri svoji frizerki, a si niste upali vprašati - to je podnaslov najnovejsega nedeljskega kviza Berlusconijeve Rete 4 II Hccanaso (nocoj ob 20.35). Studio no seveda opremljen kot frizerski salon, vprašanja pa se bodo nanašala na skrivnosti iz življenja politikov, igralcev in drugih znanih osebnosti. Vsak teden se bosta na tem vzvišenem področju pomerila ženski in moški par. Prefinjeni kviz vodi Flavio Andreihi (na sliki s sodelavci). ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5___________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dok.: ArcadiNoe 9.45 Film: I figli del deserto (kom., ZDA 1934, r. William Seiter, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 11.30 Aktualnosti: Nonsolo-moda, 12.00 Cerco e of-fro 12.30 Variete: Anteprima 12.55 Canale5News 13.00 Superclassifica Show 14.15 Variete: Rivediamoli 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviz: O.K. II prezzo e giusto! 18.40 Canale5News 19.45 Kviz: La ruota della fortuna 20.30 Aktualno: Controcor-rente 20.35 Film: Tarzan a Manhattan (pust., ZDA 1989, r. Michael Schultz, i. Joe Lara, Kim Crosby) 22.35 Predstavitev novega filma Rogerja Spottis-woodea Air America 23.05 Aktualnosti: Nonsolo-moda 23.35 Italija sprašuje 24.00 Canale5News 0.35 Nanizanka: Marcus WelbyM.D. 1.35 Aktualno: Controcor- rente (pon.) 1.40 Nanizanka: Operazione ladro RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nad.: Marilena 10.30 Dokumentarec: Gaia 11.00 Nanizanka: I Jefferson 11.30 Aktualno: Ciak 12.20 Vesti iz parlamenta 13.00 Nadaljevanka: Piccola Cenerentola 14.00 Nedelja v kinu 14.10 Film: II vedovo (kom., It. 1959, r. Dino Risi, i. Alberto Sordi, Franca Valeri) 16.05 Nadaljevanki: La mia piccola solitudine, 17.05 Per Elisa 18.45 Aktualno: Speciale cronaca (vodi Emilio Fede) 19.30 Aktualno: Linea conti-nua 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Kviz: II ficcanaso (vodi Flavio Andreini) 22.05 Nanizanka: Le inchie-ste di padre Dowling 0.05 Koncert v Scali: Carlo Maria Giulini dirigira Mozartovo simfonijo št. 39 K 543 v Es-duru 0.55 Film: I due volti della vendetta (dram., ZDA 1961, r-i. Marlon Bran-do) ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Film: Gli Orsi vanno in Giappone (kom., ZDA 1978, r. John Berry i. Tony Curtis) 12.30 Vodič za prvenstvo 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Aktualnosti: Be Bop a Lula, 14.45 Domenica Zip, vmes Buzz 16.00 Film: Scuola di geni (kom., ZDA 1985, r. Martha Coolidge, i. Val Kilmer, Gabe Jar-rett) 18.00 Nanizanka: Giustizie-re della strada 20.30 Nanizanka: I vicini di časa - Voglio una vita che non e mai tardi 21.00 Rubrika: Pressing 23.00 Variete: Mai dire gol 23.35 Rock opolnoči: Fela Live - A Midsummer Concert 0.35 Nanizanki: Kung Fu, 1.35 Samurai ODEON_______________ 13.00 Nanizanki: Capitan Power, 13.30 Supercar-rier - Oltre il muro del suono 14.30 Film: Febbre da caval-lo (kom., It. 1976, r. Steno, i. Luigi Proietti) 16.00 Film: Una vita lunga un giorno (dram., It. 1973, r. Sam Livingstone, i. Eva Aulin) 17.30 Film: L ultima corsa (dram., ZDA 1986, r. Jerrold Freedman, i. Robert Mitchum) 19.30 Nanizanka: Houston Knights 20.30 Film: L’evaso (dram., r. Robert Conrad, i. Sha-ne in Christian Conrad) 22.30 Kronika odprave na Himalajo - Pumori '90 23.30 Film: II mostro (dram., It. 1977, r. Luigi Zam- a, i. Johnny Dorelli, ydne Rome) TMC_________________ 8.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Nedelja na TMC 12.20 SP v smučanju: moški smuk 14.00 Glasbena oddaja: London Beat 14.55 EP v umetnostnem drsanju - zaključna slovesnost 19.00 Nanizanka: Automan 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Šport: G&lagoal 22.30 NanizankafMatlock 23.30 Dok.: Galileo 0.30 Film: La guerra di Gordon (dram., ZDA 1973, r. Ossie Davis, i. Paul Winfield) TELEFRIULI__________ 12.30 Vesti 13.00 Športne napovedi 13.30 Furlanske zgodbe 14.00 Praznično ozračje 19.00 Športne vesti 20.30 Film: Vankee Pascia (pust., ZDA 1954, r. Joseph Pawney, i. Jeff Chandler) 22.00 Nanizanka: Sembra fa-cile 22.30 Športne vesti 24.00 Aktualno: Prva stran TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport S I: I TV Slovenija 1 | 8.30 Otroška matineja: Živ Žav, 9.20 nanizanka Cirkuške živali 9.45 Dok. niz: Zgodovina smeha 10.40 Nanizanka: Mati in sin 11.10 Celjski instrumentalni kvintet 11.40 Nabožna oddaja: Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Prisluhnimo tišini 13.10 Dokumentarec: Titanic (pon.) 14.40 Nad.: Saga o Forsytih (2. del) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije in dnevnik 17.10 Film: Nesrečniki - Les Miserab-les (Fr., r. Jean Paul Le Chanois, i. Jean Gabin, Bourvil, Giani Es-posito, 1. del) 18.45 Risanka 19.00 Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka 21.10 Zdravo 22.30 Dnevnik, šport in vreme 22.55 Nočni program Sova, vmes nanizanki Spet ti? in Vrnitev Arsena Lupina 0.15 Video strani j TV Koper_________________________ 16.00 Športni pregled 18.00 Video glasba: Tutti frutti 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes risanka L incredibile Hulk 20.00 Film: L'ultimo giorno (ZDA 1975, r. Vincente McEveety, i. Richard Widmark, Barbara Rush) 21.30 Dokumenarec: Nati per vivere 22.15 TVD Novice 22.25 Superstar of Wrestling TV Slovenija 2 12.20 SP v smučanju: moški smuk 13.20 Tenis - Open v Avstraliji (finale) 16.30 EP v umetnostnem drsanju (iz Sofije) 18.00 Športno popoldne 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Človek - žival, 20.50 Poslikave v banatskih preddverjih 21.20 SP v smučanju (posnetki) 22.20 Namizni tenis (ženske) 22.35 Športni pregled, nato Yutel ■ RADIO • RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Direndaj na nebu (rež. Mario Uršič); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ona + jaz = oba (S. Verč-B. Kobal, igrata Boris Kobal in Polona Vetrih); 14.40 Co-untry glasba; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati, intervjuji; 17.00 V studiu z vami: Igor Tuta; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.25 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka; 9.30 Mixage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Nedeljski športni pregled; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila,- 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah. FILMI NA MALEM EKRANU Vse najboljše, Wolfgang! Pred točno 235 leti je zagledal luč sveta veliki Salzburžan, glasbeni genij, ki mu letos ves svet posveča posebno pozornost. Tako bo tokratni 27. januar obeležila evropska pobuda, s katero se Wolfgangu Amadeusu Mozartu poklanja devet največjih radijskih mrež Stare celine. Italijo zastopa tretja radijska mreža RAI, ki bo prav tako kot ostale od 9. do 23. ure prenašala deset koncertov iz desetih evropskih mest. Na sporedu bodo seveda Mozartove skladbe, 14-urni glasbeni maraton pa je nastal z namenom, da bi po radijskih valovih ponovno zaživela evropska razsežnost Mozartove glasbe. V koncertnem nizu se bodo najrazličnejši kulturni vzgibi prepletali z genialnim Mozartovim pristopom do poustvarjanja. Ne gre torej za običajno antologijo najznartienitejših skladateljevih mojstrovin, temveč za poskus posredovanja Mozartovega odnosa do glasbenikov, ustanov in občinstva z različnimi kulturnimi preteklostmi. Ob koncu radijskega dneva naj bi si poslušalci ustvarili jasen vtis o skladateljevi ustvarjalnosti: predvsem o univerzalnosti salzburškega genija, ki je z neverjetno uspešno učinkovitostjo obvladal vse glasbene žanre svojega časa, od simfonije in opere do sakralne in komorne glasbe. Današnji maraton bo otvoril koncert v praškem samostanu sv. Nežke, sledili bodo prenosi iz Dresdna, z Dunaja, iz Mantove, Augsburga, Pariza, Londona, Den Haaga, Bratislave in - kot se pač prilega zaključku tega namišljenega popotovanja po Mozartovi Evropi - iz Salzburga, odkoder bodo predvajali Čarobno piščal. Za italijanski doprinos bo poskrbel Milanski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Vladimi-ra Delmana. I FIGLI DEL DESERTO — Sons of Desert — Sinovi puščave, ZDA 1934. V nedeljo, 27. januarja, ob 9.45, na Canale 5. Filmska burleska. Televizijska nedelja ni pretirano bogata in nam v večernih urah ponuja samo Šprajčeve Pripovedke iz medenega cvetličnjaka (ob 20.05 na TV Slovenija 1). Ob tem je kljub zgodnji uri zanimiva klasična črno-bela burleska Stana Laurela in Olivera Hardyja, ki je kljub »starosti« še vedno aktualna in zabavna. Bebasti suhljač, ki nas s svojo razorožujočo naivnostjo povsem očara, in debelušasti pametnjakovič, ki je nadpovprečno razsoden, a tudi nadpovprečno nesrečen, se tudi tokrat z vse mogočimi dogodivščinami in domislicami rešita lastnih žena in se udeležita letnega kongresa čudaškega združenja »Sinov puščave«. Tu se seveda prijateljski par čezmerno zabava ob nemogočih in absurdno zveriženih situacijah. Ko bo zabave konec, pa se bo treba le vrniti k soprogam in takrat šele se bo začelo pravo trpljenje. RAI 1_________________________| 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nan.: Gli occhi dei gatti 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Nan.: Benvenuti a »Le Dune« 11.40 Variete: Occhio al biglietto 11.55 Vreme in vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet 14.30 Sedem dni v parlamentu 15.00 Ponedeljkov šport 15.30 Otroški variete: L albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nanizanka: Un anno nella vita 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Un pešce di nome Wanda (kom., VB 1988, r. Charles Chric-ton, i. John Cleese, Jamie Lee Curtis) 22.30 Variete: Mia čara Africa, vmes (23.00) dnevnik 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Danes v parlamentu 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni | RAI 2 1 7.00 Risanke in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch io '91 9.50 Rubrika o židovski kulturi 10.20 Monografije: Etna 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Aktualnosti: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Pistolrni vesčeuČiiooZDA 1966, r. Earl Belamy, i. Audie Murphy) 17.00 Vesti in Videocomic 17.45 Nanizanka: Punky Brewster 18.10 Casablanca, šport, Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanki: L ispettore Derrick 21.35 Aktualnosti: Mixer - il piacere di saperne di piu 23.15 Dnevnik - Pegaz in Dosje 24.00 Vreme in horoskop 0.10 Rally v Monte Carlu 1991 0.20 Ciklus posvečen Mozartu 1.20 Nanizanka: Jackie e Mike | RAI 3____________________________ 11.55 Angleščina in francoščina za otroke 12.25 SP v smučanju: moški smuk za kombinacijo • 13.35 Dok. oddaja: Razvojna psihologija - Od otroštva do pubertete 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Afrika 15.30 Balinanje in zimski maraton 16.10 Ice Mountain Bike 16.30 Nogomet: A tutta B 17.40 Nanizanka: Vita da strega 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Ponedeljkov proces 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Film: La polizia ringrazia (dram., It. 1972, r. Stefane Vanzina, i. Enrico Maria Salerno, Marian-gela Melato) 0.10 Nočni dnevnik Na pol dokumentarni variete o Afriki Nocoj ob 22.30 bo na sporedu po RAI 1 prvi del na pol varietejske in na pol dokumentarne predstave o rasizmu, priseljevanju in Afriki, ki je bila posneta 23. januarja v gledališču Rendano v Cosen-zi. Vodita jo Maria de Lourdes Jesus (na sliki) in Giorgio Calabrese, med gosti pa nastopata Dee Dee Bridgewater in Pino Daniele. Predstaviti nam bodo pesmi, glasbo in osebnosti iz dežel, ki so nam z dneva v dan bliže. Drugi del bo na sporedu jutri ob 23.10. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady 8.30 Film: Scusa me lo presti tuo marito (kom., ZDA 1964, r. David Swift, i. Jack Lemmon) 10.25 Aktualno: Gente co-mune 11.45 Kviza: II pranzo e ser-vito, 12.35 Tris 12.55 Canale5News 13.20 Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agehzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.15 Nanizanka: I Robinson 18.40 Canale5News 18.45 Kviz: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito 20.15 Aktualnosti: Radio Londra 20.25 Striscia la notizia 20.40 Film: Beverly Hills Cop 2 - Un piedipiatti a Beverly Hills (kom., ZDA 1987, r. Tony Scott,i. Eddie Murphy, Judge Reinhold) 22.45 Nanizanka: Časa Via-nello 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 24.00 Canale5News 1.15 Striscia la notizia 1.35 Radio Londra (pon.) 1.45 Nanizanki: Marcus Welby M. D., 2.45 Ope-razione ladro RETE 4______________ 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio, 13.05 Ribelle 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa) 19.40 Nad.: Marilena 20.30 Nadaljevanka: La don-na del mistero 22.35 Linea continua (2. del) 23.40 Film: La rabbia giova-ne (dram., ZDA 1973, r. Terence Malick, i. Sis-sy Spaček) 1.40 Nanizanka: Bonanza ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dolla-ri, 10.00 La donna bio-nica, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T.J. Hooker, 13.00 Happy Days - Ospeda-le per cani di lusso 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz:Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al College, 16.00 Com-pagni di scuola, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon, 18.30 MacGyver, 19.30 Genitori in blue je-ans,20.00 Cri Cri - Luci del varieta 20.30 Aktualno: Llstruttoria (vodi G. Ferrara) 22.30 Ekološka oddaja: Gaia 23.05 Film: Velluto blu (krim., ZDA 1986, r. David Lynch, i. Kyle McLachlan, Isabella Rossellini) 1.25 Nanizanka: Kung Fu -Il tong, 2.25 Samurai ODEON_______________ 13.00 Dokumentarec: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Fantasmi del mare (vojni, It. 1948, r. Francesco De Rober-tis, i. RafTindi) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Capitan Power 20.30 Film: Rangers attacco ora X (vojni, It. 1970, r. Roberto Bianchi Mon-tero, i. Dale Cum-mings, Carlo Hinter-mann) 22.30 Tednik: Contintasca 23.00 Film: Scandali al mare (kom., It. 1961, r. Marino Girolami, i. Carlo Dapporto) TMC__________________ 10.30 Nad.:Terresconfinate, 11.15 Potere 11.50 Kosilo z Wilmo 12.20 SP v smučanju: moški smuk za kombinacijo 13.30 Dnevnik in šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.15 Film: La battaglia per Jennifer (dram., ZDA 1986, r. GiJ Moses) 17.00 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop peril cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Agent Trouble -Lultima corsa (krim., Fr. 1987, r. Jean-Pierre Mocky, i. Catherine Deneuve, Richard Bohringer) 22.15 Variete: Ladies and Gentlemen 22.50 Nočne vesti 23.20 Mednarodni prenos 0.20 Film: Il prigioniero dell lsola degli sguali (pust., ZDA 1936, r. John Ford , i. Gloria Stuart) TELEFRIULI__________ 15.00 Roza salon 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.30 Ponedeljkova košarka 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar TELE 4______________ I TV Slovenija 1 ~) 7.50 Video strani 8.00 Zimski počitniški program 11.00 Film: Drsaj (ZDA) 12.30 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova (ponovitev) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Zdravo (pon.) 18.30 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Sladkorček 18.45 Nanizanka: Alf 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV film: Ne pošiljaj mi pisma (Biljana Maksič, r. Goran Gajič, i. Vesna Trivalič, Branko Durič, Bogdan Diklič) 20.45 Oddaja o kulturi: Osmi dan 21.30 Dokumentarna oddaja: Triglavski narodni park 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Dokumentarna oddaja: 400 let slovenske glasbe (4. del) 22.40 Sova, vmes nanizanki Avtošto-par in Vrnitev Arsena Lupina 0.05 Video strani I TV Koper 16.00 Športni pregled 18.00 Nanizanka: Nati per vivere 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, nanizanka Giorno per giorno in risanka Llncredibile Hulk 20.30 Rubrika: Ponedeljkov šport 21.30 TVD Novice 21.45 O zamejskem športu: 6. krog TV Slovenija 2 12.20 SP v smučanju: moška smuk za kombinacijo (iz Hinterglema) 16.00 Poskusni satelitski prenosi 16.30 SP v smučanju: moški smuk za kombinacijo (posnetki) 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Znanstvena oddaja: Zelena ura 21.00 Športna oddaja: Sedma steza 21.20 Dokumentarni oddaji: Francija v šansonu, 21.50 Kraj v Evropi -Ulica v Stavangeru 23.00 Yutel RADIO RADIO RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Življenje onkraj življenja; 8.40 Valčki in polke; 9.10 Instrumentalni solisti; 9.30 Iz preteklosti v sedanjost; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Operni repertoar; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (24. del); 11.45 Glasba; 12.00 Utrip mesta; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje: MePZ Primorsko; 12.50 Glasba; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Otroški knjižni sejem; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 15.55 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ala-dinova svetilka; 17.40 Mladi val: Ki-notto; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna 52; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Glasba; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Srečanja; 17.00 Naša glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri. FILMI NA MALEM EKRANU n i Riba z imenom Wanda UN PEŠCE Dl NOME WANDA — A Fish Called Wanda, VB 1988 Režija: Charles Crichton □ Scenarij: John Cleese in Charles Crichton □ Fotografija: Alan Hume □ Scenografija: Roger Murray-Leach □ Montaža: John Jympson □ Kostumografija: Hazel Pet-hig □ Glasba: John Du Prež □ Igrajo: John Cleese, Jamie Lee Curtis, Kevin Kline, Michael Palin, Maria Aitken, Tom Georgeson V ponedeljek, 28. 1., ob 20.40 na RAI1 Filmska komedija. Kdo je Wanda? Tako je ime bodisi najlepši ribici v ribniku nerodnega tatu kot tudi očarljivi Američanki v Londonu (Jamie Lee Curtis), ki je sodelovala pri izrednem ropu draguljev skupaj z omenjenim zlikovcem (Michael Palin) in še drugimi pajdaši. Wanda Gershwitz je »uradna« ženska Toma Georgesona, ki sedi v zaporu in edini ve, kje so skriti dragulji, a je tudi ljubimka vročekrvnega Kevina Klinea, ki se izdaja za njenega brata. Ker George noče povedati ostalim pajdašem, kje so skriti dragulji, naročijo le-ti eksplozivni lepotici Wandi, naj osvoji Georgeje-vega odvetnika Johna Cleesea, kajti George je le njemu (ob zvestem Michaelu Pali-nu) razkril skrivališče nadvse bogatega plena. Iz teh dokaj barvitih, izvirnih in noro zabavnih premis se razvije natrpana, dinamična in vselej prijetna zmes komičnih situacij. Nenavaden uspeh te prefinjene, vedre komedije ni naključen. Protagonist John Cleese (na sliki skupaj z žuborečo Jamie Lee Curtis, hčerko igralca Tonyja Curtisa) in soigralec Michael Palin sta člana »zloglasne« britanske komično-nore skupine Monthy Python. Cleese pa je, tudi v svojstvu producenta in koscenarista, povabil k sodelovanju izkušenega 78-letnega režiserja Charlesa Crichtona, znanega režiserja elegantnih angleških komedij v 40. in 50. letih. Da ne govorimo o klovnskem šarmu Kevina Klinea, ki je za to vlogo dobil Oskarjevo nagrado! 1 II VELLUTO BLU — Blue Velvet — Modri žamet, ZDA 1986. V ponedeljek, 28. januarja, ob 23.05, na Italia 1. Dramatični film. Avtor uspešne TV nadaljevanke Twin Peaks David Lynch se je še prej uveljavil s trerrii prvovrstnimi filmskimi dosežki: s šokantnim črno-belim dokumentarno obarvanim filmom The Elephant Man, z vizionarno-fantas-tičnim kolosalom v De Laurentiisovi produkciji Dane in z zgornjo srhljivo dramatično zgodbo. Film še najbolj spominja na morečo tesnobnost omenjene nadaljevanke, ki ob sredah zvečer priklenja pred domače ekrane dober del italijanske TV publike. Nevarni psihopat, ki ga pooseblja Dennis Hopper, zasleduje, preganja in trpinči šarmantno pevko nočnega bara... Kljub močnemu emotivnemu in še zlasti vizualnemu naboju film ni doživel popularnosti, ki jo ima Twin Peaks s sorodnim doziranjem strasti, pregrešnosti in nasilja. Razburljiva ženska protagonistka je kozmopolitska igralka-manekenka Isabella Rossellini. VIDEO NOTES II«! BAI 1_________________________| 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nanizanka: Un anno nella vita 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Nan.: Benvenuti a »Le Dune« 11.40 Variete: Occhio al biglietto 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet 14.30 Kronika motorjev 15.00 Umetniki danes: Giulio Paolini 15.30 Otroški variete: L'albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nanizanka: Un anno nella vita 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 TV film: Due pap& e mezzo (kom., ZDA 1987, r. Tony Bill, i. George Dzundza, Richard Yo-ung, Šal Viscuso) 21.35 Variete: Raimondo e le altre 23.00 Dnevnik 23.10 Variete: Mia čara Africa 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.40 Abecedar narave | RAt 2 | 7.00 Risanke in nanizanka Lassie 8.00 Otroški variete: L albero azzurro 8.30 Nanizanka: Addefly 9.30 Aktualno: Radio anch’io '91 10.20 Tečaj španščine in nemščine 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: II camping della paura (dram., ZDA 1973, r.P. Venkos) 17.00 Kratke vesti in iz parlamenta 17.10 Videocomic 17.45 Nanizanka: Punky Brewster 18.10 Casablanca, šport, Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: La ragnatela (krim., It. 1990, r. Alessandro Cane, i. An-drea Occhipinti, 1. del) 22.05 Preteklost in prihodnost KPI 23.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje, horoskop 0.10 Rally v Monte Carlu 1991 0.30 Film: Pane e cioccolata (kom., It. 1974, r. Franco Brusati) 1 RAI 3____________________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Preizkusna narava 12.25 SP v smučanju: ženski superveleslalom 13.30 Monografije: Otroška igrišča v ZDA (vodi Oliviero Beha) 14.00 Deželne vesti 14.30 Nog. turnir Citta di Viareggio 14.55 Nogomet: Cesena-Atalanta 16.45 Odprti prostor in Drobci 17.15 Nanizanki: I mostri - II tesoro di Morgan, 17.40 Vita da strega 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Telefone giallo 22.45 Nočni dnevnik 23.30 Film: La bandiera sventola anco-ra (vojni, ZDA 1943, r. Lewis Mi-lestone, i. Errol Flinn, Arm She-ridan) Televizijski kviz izključno za gledalce Nocoj se na TV ekrane, pa čeprav ne italijanske državne mreže, vrača tudi Luciano Rispoli (na sliki). Na zasebni TMC (ob 20.30) bo vodil kviz z naslovom Ho fatto 13!!!. To bo dokaj nenavaden kviz, saj v studiu ne bo tekmovalcev, temveč bodo gledalci na domu odgovarjali na trinajst vprašanj z vsak teden na novo izbranega področja. Odgovore bo zbral računalnik, ki bo na koncu določil zmagovalca. Nagrada ni od muh: srečnega dobitnika čaka avtomobil. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5___________ 8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady 8.30 Film: Le voci bianche (kom., It-Fr. 1964, r. Campanile-Franciosa, i. Paolo Ferrari) 10.25 Aktualno: Gente co-mune 11.45 Kviza: II pranzo e ser-vito, 12.35 Tris 12.55 Canale5News 13.20 Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.15 Nanizanka: I Robinson 18.40 Canale5News 18.45 Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito 20.15 Radio Londra 20.25 Striscia la notizia 20.40 Variete: Bellezze sulla neve 22.40 Dokumentarec: I re delFavventura 23.10 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 24.00 Canale5News 1.10 Striscia la notizia 1.30 Radio Londra (pon.) 1.40 Nan.: Marcus Welby, 2.40 Operazione ladro RETE 4_____________ 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribel-le, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitu-dine, 15.15 Piccola Ce-nerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Aktualno: Linea conti-nua 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.00 Aktualnosti: Ciak 23.45 Šport: Veliki golf 0.50 Film: L’inizio del cam-mino (dram., Avstral. 1971, r. Nicholas Roeg, i. Jenny Agutter, Luci-en John) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dolla-ri, 10.00 La donna bio-nica, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al College, 16.00 Com-pagni di scuola, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon, 18.30 MacGyver, 19.30 Genitori in blue-jeans, 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Film: Young Guns (vestern, ZDA 1988, r. Christopher Cain, i. Emilio Estevez, Kiefer Sutherland) 22.40 Šport: Torkov priziv 0.15 Nanizanke: Cin cin, 0.45 Kung Fu, 1.45 Sa-murai OPEON_______________ 13.00 Dok.: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Sfida sul fondo (pust., It. 1976, r. Mel-chiade Coletti, i. Fre-derick Stafford) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Capitan Power 20.30 Film: Lo sparviero del mare (pust., ZDA 1940, r. Michael Curtiz, i. Errol Flynn, Brenda Marshal) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: E tanta paura (krim., It. 1976, r. Paolo Cavara, i. Michele Pla-cido, Corinne Clery) TMC__________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.30 Nan.: Sceriffo Lobo 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 11.50 Kosilo z Wilmo 12.20 SP v smučanju: ženski superveleslalom 13.30 Dnevnik in šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.15 Film: Ouelle stupide * vecchie scarpe (kom., ZDA 1983, r. Gilbert Cates, i. Sharon Gless) 17.00 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Kviz: Ho fatto 13 22.30 Rubrika: Crono 23.10 Nočne vesti 23.40 Glasbena oddaja: Bob-by McFerrin 0.40 Film: I figli della glo-ria (vojni, ZDA 1951, r. Samuel Fuller, i. Richard Basehart, Gene Evans) TELEFRIULI__________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra:Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Mia cugina Rachele 21.30 Dokumentarec: Kvark 22.30 Nočne vesti 23.00 Film: L'enigma di Kas-par Hause (dram., r. Werner Herzog, i. Walter Ladengast) 1.00 Nočne vesti TELE 4______________ ' TV Slovenija 1 ) 7.50 Video strani 8.00 Zimski počitniški program 11.00 Dokumentarni film: Divje in lepe (Fr.) 12.25 Športna oddaja: Sedma steza 12.45 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Sova (pon.) 16.50 Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Novoletni koncert iz Maribora (pon.) 17.50 Spored za otroke in mlade: Pogledi - Zgodovina pohištva 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Prepričevanje (J. Austen, 5. del) 21.00 Novosti založb 21.05 Danny Kaye dirigira newyorško Filharmonijo (2. del) 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Nočni program Sova, vmes nanizanki To ni služba za ženske in Vrnitev Arsena Lupina 23.40 Video strani \ TV Koper ~\ 16.00 Športni pregled 16.30 O zamejskem športu: 6. krog 17.30 Studio 2 Koper 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes nan. Giorno per giorno 20.00 Film: Diritto alla vita (ZDA 1983, r. Jud Taylor, i. James Farenti-no, Penny Fuller) 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 Žrebanje lota 22.20 TVD Novice 22.30 Rubrika: Settimana gol TV Slovenija 2 12.20 SP v smučanju: superveleslalom ženske (iz Hinterglema) 16.30 Superveleslalom ženske (povz.) 17.30 Studio 2 Koper 19.00 Naša pesem J10. oddaja) 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: Povečava in (21.50) film Modri žamet ■ RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Country club; 9.30 Ženska v ospredju; 9.45 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Operni repertoar; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (France Bevk, 25. del); 11.45 Italijanski kantavtorji; 12.00 Štarost danes; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje: Oktet S. Gregorčič; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Žabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Popevka; 15.00 Naše sanje; 16.00 Oddaja o turizmu; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 17.30 Oddaja o modi: Cest la vie; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta. FILMI NA MALEM EKRANU VOUNG GUNS — Giovani pištole — Mladi revolveraši, ZDA 1988. TV premiera v torek, 29. januarja, ob 20.30, na Italia 1. Vestern. Kot naznanja že sam naslov, je skupina mladeničev (med temi oba sinova igralca Martina Sheena, Charlie Sheen in Emilio Estevez, sin Donalda Sutherlanda Kiefer) glavna zanimivost in tudi adut tega dela režiserja Christop-herja Caina. Film ima še nekaj dobrih lastnosti, kot sta do potankosti izdelana scenska zamisel in zanesljiva vesternska tema. Spet se uprizarja mit mladega revolveraša na robu izvenzakonskega življenja Billyja The Kida (Emilio Estevez). Kot protiutež nastopata tudi dva veterana hollywoodskega žanrskega filma -Terence Stamp, pošten irski farmer, ki najame šest mladih kavbojev, da mu obvarujejo ranč, in Jack Palance, pokvarjeni veleposestnik in krajevni mogotec, ki stremi za Stampovim posestvom. Da bi prišel do svojega cilja, skuša nasprotnika celo ubiti, Tedaj nastopijo mladi revolveraši, med katerimi prednjači Billy. 1 K ^ K WUtney Houston I’M Y0UR BABY TONIGHT Tretji album 27-letne Whitney Houston z naslovom 1'm Your Baby Tonight je dosegel velik svetovni uspeh in je v kratkem tudi v Italiji poskočil na prva mesta vseh glasbenih lestvic. Temnopolta pevka se je rodila v New Jerseyju 9. avgusta 1963, njena umetniška pot se je začela pred nedavnim, saj je njen prvi album (z naslovom Whitney Houston) izšel leta 1985, nekaj let pozneje pa se je svetovni javnosti predstavila še z LP ploščo Whitney. Vendar si je pevka v tem času pridobila veliko glasbenih nagrad in pomembnih priznanj po vsem svetu. Na novi LP plošči I'm Your Baby Tonight so zvoki rahlo bolj poudarjeni, teksti živahnejši, vendar glas je tisti, ki je pred leti navdušil ne le občinstvo, temveč tudi svetovno kritiko. Tudi pri tem albumu je s pevko sodeloval eden izmed velikih protagonistov mednarodnega glasbenega prizorišča: tokrat je bil na vrsti Stevie Wonder s pesmijo We Didn't Know. Whitney je izjavila, da je sodelovanje z Wonderjem bila ena izmed njenih največjih želja, uresničitvi te želje pa je lahko verjela samo potem, ko je slišala že posneto pesem. Produkcijo albuma Tm Your Baby Tonight (BMG Ariola) so poleg Houstonove podpisali L. A. Reid, Baby Face, Narada Michael Walden, Luther Vandross, Stevie Wonder, Michael Masser, Rickey Minor in Glive Davis. Pesmi na plošči so: Tm Your Baby Tonight, My Name Is Not Susan, Ali The Man That I Need, Love Fot Lile, Anymore, Miracle, I Belong To You, Who Do You Love, We Didn t Know, After We Make Love, Tm Knockin'. / RA! 1 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nanizanka: Vn anno nella vita 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Nan.: Benvenuti a »Le Dune« 11.40 Variete: Occhio al biglietto 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet 14.30 Odprta šola in Obvezna šola v deželah EGS 15.30 Otroški variete: L albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in Barbere 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nadaljevanka: II mistero deH’i-sola (1. del) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Le vie del Signore sono fi-nite (kom., It. 1987, r-i. Massimo Troisi, i. Jo Ciampa) 22.40 Šport v sredo: odbojka Falcona-ra-Acireale in atletika (iz Pesa-ra), vmes (23.99) dnevnik 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7 / RA/ g J 7.00 Risanke, nan. in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch'io '91 10.20 Monografije: Obrtništvo 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Urlatori alla sbarra (kom., It. 1960, r. Lucio Fulci, i. Joe Sentieri, Elke Sommer) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.45 Nanizanka: Punky Brewster 18.10 Casablanca, šport, Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 TV film: La ragnatela (krim., It. 1990, r. Alessandro Cane, i. An-drea Occhipinti, 2. del) 22.00 Aktualno: Mixercultura 23.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje, horoskop 0.10 Rally v Monte Carlu 1991 0.20 Film: I diamanti sono pericolosi (krim., ZDA 1972, r. Barry Pol-lack, i. Jim Watkins) / RAI 3 I 9.55 SP v smučanju: moški slalom za kombinacijo (1. tek) 12.00 Dok.: Človek in okolje 12.55 SP v smučanju: moški slalom za kombinacijo (2. tek) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaji: Informagiovani, 15.00 Multimedialna enciklopedija filozofskih znanosti 15.30 Hokej na kotalkah 16.00 Svetovni pokal v sabljanju 16.30 Hokej na ledu 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.40 Vita da strega 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato 20.30 Aktualnosti: Mi manda Lubrano 22.35 Večerni dnevnik 22.40 Aktualno: Cartolina illustrata 23.30 Izza kulis: Raina Kabaivanska na vaji za Puccinijevo Tosco 0.05 Nočni dnevnik Pod sinjim drevesom zvedava ptica Dodo Že preče] časa je italijanska državna mreža uvrstila v svoj spored polurno oddajo za svoje najmlajše gledalce z naslovom Ualbeio azzurro. Na sporedu je dvakrat na dan, in sicer ob 8. uri po RAI 2 in ob 15.30 po RAI 1. Malčke spremlja pri odkrivanju sveta ob igricah, pesmicah in izštevankah. Oddajo vodita Claudio Madia in Francesča Pagnani, pod sinjim drevesom pa jima dela družbo zvedava ptica Dodo. Lutki daje glas Oreste Castagna (na sliki s Francesco). ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5___________ 8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady 8.30 Film: Vecchia America (kom., ZDA 1951, r. Roy Del Ruth, i. Doris Day, Gordon MacRae) 10.25 Aktualno: Gente co-mune 11.45 Kviza: II pranzo e ser-vito, 12.35 Tris 12.55 Canale5News 13.20 Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.15 Nanizanka: I Robinson 18.40 Canale5News 18.45 Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito 20.15 Radio Londra 20.25 Striscia la notizia 20.40 Nanizanki: I segreti di Twin Peaks, 21.45 Voci nella notte 22.45 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 24.00 Canale5News 0.50 Striscia la notizia 1.05 Radio Londra (pon.) 1.20 Nanizanki: Marcus Welby, 2.20 Operazio-ne ladro RETE 4_____________ 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribel-le, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitu-dine, 15.15 Piccola Ce-nerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d amore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Aktualno: Linea conti-nua 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: Il cavaliere della valle solitaria (vestern, ZDA 1953, r. George Stevens, i. Alan Ladd, Jean Arthur) 22.50 Dokumentarec: National Geographic 0.25 Film: Non torno a časa stasera (dram., ZDA 1969, r. Francis Ford Coppola, i. James Caan, Shirley Knight) ITALIA 1_________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dolla-ri, 10.00 La donna bio-nica, 11.00 Sulle strade della Califomia, 12.00 T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al college, 16.00 Com-pagni di scuola, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon, 18.30 MacGyver, 19.30 Genitori in blue jeans, 20.00 CriCri 20.30 Film: Piedone a Hong Kong (pust., It. 1975, r. Steno, i. Bud Spencer, Al Lettieri) 22.45 Glasba: TopVenti 23.25 Reportaža: Jonathan 0.20 Nanizanke: Cin Cin, 0.50 Kung Fu, 1.50 Sa-murai ODEON______________ 13.00 Dok.: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Enfantasme (dram., It.-Fr. 1978, r. Sergio Gobbi, i. Agos-tina Belli, Stefano Salta Flores) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: Credere per vi-vere (dram., ZDA 1983, r. Fielder Čook, i. Su-san Blakely, Lee Grant) 22.30 Rubrika o zdravju 23.00 Film: Le ore dell amo-re (dram., It. 1963, r. Luciane Salce, i. Ugo Tognazzi) TMC_________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.50 SP v smučanju: moški slalom za kombinacijo 11.10 Nad.:Potere 11.50 Kosilo z Wilmo 12.20 Nanizanka: Doris Day Show 12.50 Moški slalom za kombinacijo (2. tek) 13.30 Dnevnik in šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.15 Film: Breve incontro (kom., VB 1945, r. David Lean, i. Trevor Ho-ward) 17.00 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La promessa di un miracolo (dram., ZDA 1987, r. Števen Gyllenhaal, i. Rosanna Arguette, Judge Reyn-hold) 22.20 Top šport: angleški pokal v nogometu 24.00 Nočne vesti 0.30 Film: Macchina per uccidere (dram., ZDA 1986, i. Lee Van Cleef) TELEFRIULI__________ 15.00 Roza salon 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra:Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.30 Film: Ehi amigo, c'č Sabata, hai chiuso (vestern, 1979, r. Frank Kramer, i. Lee Van Cleef) 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar TELE 4_____________ - O M VA R ^ 7_ Ei • ' TV Slovenija 1 8.00 Zimski počitniški program 11.00 Film: Dr. Jerryja čarobni napoj 12.25 Nadaljevanka: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka (pon.) 13.30 Nadaljevanka: Prepričevanje (Jane Austen) 14.20 Video strani 14.45 Žarišče (pon.) 15.25 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Dok.: Poslikave v balkanskih preddverjih 17.50 Spored za otroke in mlade: kontaktna oddaja Klub klobuk 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Salaam Bombay (dram., Indija 1988, r. Mira Nair, i. Shafid Syed, Raju Barnad) 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Variete: Klub 10 23.15 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf ter Vrnitev Arsena Lupina in dokumentarni niz Veliki fotografi 1.00 Video strani | TV Koper ^ 16.00 Športni pregled 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca in risanke 20.30 Nanizanka: La famiglia Smith 21.00 Dokumentarec: Ljudje in države 20. stoletja 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika o športu TV Slovenija 2________________ 9.50 SP v smučanju: kombinirani slalom, 12.50 2. tek, 17.30 povzetki 18.30 Alpe Jadran 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, 19.15 TV ruleta 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Baletni večer: Zapeljivec, Trobenta in vrag in 4. simfonija 22.10 Svet poroča 23.40 Yutel -eksperimentalni program ■ RADIO • RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 8.40 Soft mušic; 9.15 Variete: Ona + jaz = oba; 9.45 Orkestri; 10.10 Iz opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (26. del); 11.45 Veliki uspehi Beatlesov; 12.00 Govorica telesa; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje: MePZ Volče; 12.50 Orkestri; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Slovenski solisti na laserskih ploščah: pianist Bojan Gorišek; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z it. svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 S poti po domovini; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Operni oder; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah ; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Slavne arije; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Pogovor z vedeževalko: Vas zanima vaša prihodnost?; 18.10 Med zdravjem in lepoto; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst. % FILMI NA MALEM EKRANU ^ N UO\IOE>^\ Fellini za R Al 3 Vodstvo RAI 3 je sklenilo, da filmi ne bodo več na sporedu v prvem večernem pasu. Ta čas bo namenjem oddajam, ki jih bo neposredno proizvedla tretja državna mreža. To odločitev naj bi narekovala želja, kot je povedal direktor RAI 3 Angelo Guglielmi, da bi zaščitili filmsko umetnost, saj je treba filme gledati v dvoranah in ne po TV, sedanja poplava filmov v prvem večernem pasu pa potencialne gledalce zadržuje doma. Kljub temu bo RAI 3 še vedno predvajala veliko kvalitetnih filmov, toda ob alternativnih urah, denimo pozno zvečer ali pa v nedeljo popoldne. Poleg tega bo RAI 3 še naprej podpirala mlade filmske ustvarjalce, čeprav bo težko zopet doseči lanski uspeh Tornatorejevega Nuovo Cinema Paradiso. Letos je izbrala tri mlade režiserje. 34-letni Marco Bechis je v Patagoniji posnel Alambio, leto starejši Alessandro D'Alatri, eden najbolj znanih ustvarjalcev reklamnih spotov, končuje film z naslovom Američana Rosso, 29-letni Antonio Tibaldi pa se pripravlja na snemanje avtobiografskega On My Own. Posebno pozornost pa zasluži sodelovanje z velikim Federicom Fellinijem (na sliki z ženo Giulietto Mašina), ki bo za RAI 3 posnel niz posebnih kratkih TV filmov, nekakšne dnevniške zapiske, kakršni so bili, denimo, Clowns, Lintervista in Prava d'or-chestra. Fellini je navdušen nad načrtom. »Prvi teh filmskih zapiskov bi lahko bil posvečen svetu opere, pevcem, nadzornikom in seveda velikim gledališčem, predvsem Scali,« je povedal. IL CAVALIERE DELLA VALLE SOLITARIA - Shane, ZDA 1953. V sredo, 30. januarja, ob 20.35, na Rete 4. Vestern. Stevensov film velja kot klasik in pravi spomenik vesterna predvsem zato, ker združuje vse značilnosti in vrednote ameriškega prerijskega človeka. Prikazovanje osamljene pionirske družine, ki je izpostavljena nevarnosti, se razvija z močnim poudarkom na romantičnem liku protagonista, svobddnega in potepuškega kavboja Shanea (melanholični Alan Ladd). Tipična situacija oziroma tipični mit ameriškega Zahoda se torej hibridno, a izvirno spajata z več sto let starimi temami, ki so lastne srednjeveški zapuščini karolinškega in bretonskega ciklusa. Samotni.vesternski jezdec je namreč istočasno tudi sodobni Sigfri-ed, ki ob neutrudnem iskanju svetega Graala uspe tudi pomagati ljudem v stiski. Ko Shane-Sigfried opravi svojo dolžnost, nadaljuje svojo pot, čeprav v spremstvu neizpete ljubezni do ženske, ki se ne loči od svojega ognjišča. v 1 D E O NOTES - Od Po Ur; daia: staia: i -E :_! • ■_ y: "s; v ■. L ČETRTEK, 31.1 / RAI 1 TJ O RAI S Z/ /z RAI 3 j 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nan.: Provaci ancora Harry 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Nan.: Benvenuti a »Le Dune« 11.40 Variete: Occhio al biglietto 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvark: Povratek štorklje 14.30 Rubrika: Primissima - Kulturne aktualnosti TG 1 15.00 Italijanske kronike 15.30 Otroški variete: L albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nad.: II mistero delllsola 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Le tre vite della gatta To-masina (pust., ZDA-VB 1963, r. Don Chaffey, i. Patrick McGoo-han, Karen Dotrice) 22.20 Variete: Tutto il mondo d teatro, popotovanje z Gassmanom -Gala večer, vmes (23.00) dnevnik 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Risanke in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch’io '91 10.20 Izobraževalna oddaja: Zupack 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Avenne domani (kom., ZDA 1944, r. Rene Clair, i. Dick Powell, Linda Damell) 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.45 Nanizanka: Punky Brewster 18.10 Casablanca, šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 TV film: La ragnatela (r. Ales-sandro Cane, zadnji del 22.05 Variete: ...e compagnia bella 23.15 Dnevnik - Pegaz 23.30 Košarka: Aris-Scavolini 0.10 Vreme in horoskop 0.20 Film: Oro sommerso (pust., ZDA 1985, r. Dick Lowry, i. Brooke Shields, Burgess Meredith) Štorklje na električnem drogu ob avtocesti štorkljino gnezdo na dimniku pomeni srečo, pravi staro izročilo. Človekovi posegi v okolje so marsikje prepodili te veličastne ptice. Po dolgih desetletjih pa štorklje zopet gnezdijo v Italiji. Ena je izbrala zvonik.majhne vasice, druga električni drog ob avtocesti Turin-Milan, tretja pa dimnik kmečke hiše. Temu nenavadnemu dogodku in malim štorkljicam je posvečen dokumentarec, ki bo na sporedu ob 14. uri med današnjo oddajo Kvarkovega sveta na RAI 1. 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Feniški labirint, potovanje po Montefeltru, Umetnost hrane, Mesto knjige 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarni oddaji: Mesta v ogledalu - Pescara, 15.00 Lutka po imenu Ostržek 15.30 Tednik: Nogometni planet 16.00 Boksarsko srečanje 16.30 Rokomet: Gaeta-Modena 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.40 Vita da strega 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di pili, 20.25 Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Samarcanda 23.15 Večerni dnevnik 23.35 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 0.35 Filmske novosti ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5 8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady 8.30 Film: Dagli Appennini alle Ande (pust., It. 1959, r. Folco Ouilici, i. Eleonora Rossi Drago) 10.25 Aktualno: Gente co-mune 11.45 Kviza: II pranzo e ser-vito, 12.35 Tris 12.55 Canale5News 13.20 Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.15 Nanizanka: I Robinson 18.40 Canale5News 18.45 Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito 20.15 Aktualno: Radio Lon-dra 20.25 Striscia la notizia 20.40 Kviz: TeleMike 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 24.00 Canale5News 1.05 Striscia la notizia 1.20 Radio Londra (pon.) 1.30 Nan.: Marcus Welby, 2.30 Operazione ladro RETE 4 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribel-le, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitu-dine, 15.15 Piccola Ce-nerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d amore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Aktualno: Linea conti-nua 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: Ispettore Branni-gan, la morte segue la tua ombra (krim., ZDA-VB 1975, r. Douglas Hickox, i. John Wayne, Mel Ferrer) 22.50 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.50 Aktualno: Teleguattro 0.10 Film: La morte corre sul fiume (krim., ZDA 1955, r. Charles Laug-hton, i. Robert Mit-chum, Shelley Win-ters) 2.00 Nanizanka: Bonanza ITALIA 1 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L uomo da sei milioni di dolla-ri, 10.00 La donna bio-nica, 11.00 Šulle strade della California, 12.00 T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al college, 16.00 Com-pagni di scuola, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon, 18.30 MacGyver, 19.30 Genitori in blue-jeans 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Film: Vuppies 2 (kom., It. 1987, r. Enrico Oldo-ini, i. Massimo Boldi, Jerry Cala) 22.30 Variete: Tricolore 23.00 Variete: Buzz 23.35 Šport: Grand Prix 0.45 Nanizanka: Kung Fu, 1.45 Samurai ODEON 13.00 Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Chi bussa alla porta? (r. George Sha-efer, i. Ned Beath) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: Thunder Alley (glas., ZDA 1985, r. J. S. Cardone, i. Leif Gar-rett, Roger Wilson) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: Angel (krim., ZDA 1984, r. Neal Jordan, i. Cliff Gorman, SusanTyrrell) TMC 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.50 SP v smučanju: ženski slalom (1. tek) 11.10 Nadaljevanka: Potere 11.50 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan;: Doris Day Show 12.50 SP v smučanju: ženski slalom (2.tek) 13.30 Dnevnik in šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.15 Film: Quel signore dei bambini (dram., ZDA 1973, i. Peter Boyle) 16.45 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Ce un fantasma tra noi due (kom., ZDA 1982, r. Robert Mulli-gan, i. Sally Field, James Caan) 22.25 Snežni planet 23.00 Nočne vesti 23.30 Film: L' angelo stermi-natore (dram., Meh. 1962, r. Luis Bunuel, i. Silvia Pinal) 1.00 Film: Shaft - Un poli-ziotto pulito (krim., ZDA 1973, r. Richard Roundtree) TELEFRIULI 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Dok.: Črno in belo 21.30 Aktualno: Prva stran 22.30 Nočne vesti 23.00 Oddaja o jazzu 24.00 Nanizanka: Primus 0.30 Nočne vesti TELE 4 \\ •' .4 ■ I & I 4fJ I / RAI 1 Z7 O RAI 2 O o RAI 3 j 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nan.: Provaci ancora Harry 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Nan.: Benvenuti a »Le Dune« 11.40 Variete: Occhio al biglietto 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet 14.30 Dok.: Književnik v umetnosti življenja - Cesare Pavese 15.30 Otroški variete: L'albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Možnosti za vikend: Piacere Raiuno - Piacere Pordenone 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Mignon d partita (kom., It. 1988, r. F. Archibugi, i. Celine Beauvallet, Leonardo Rufa) 23.00 Dnevnik 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Danes v parlamentu 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.40 Izobraževalna oddaja: Handika-pirani v svetu 7.00 Risanka, nan. Lassie in variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch io '91 10.20 Tečaj angleščine in francoščine 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in Gospodarstvo 13.30 Rubrika o medicini 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Le ragazze di San Fredia-no (kom., It. 1955, r. Valerio Zur-lini, i. Rossana Podesta) 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Tednik: Andiamo a canestro 17.30 Videocomic 17.45 Nanizanka: Punky Brewster 18.10 Casablanca, šport, Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Club '92 22.40 Nanizanka: Villa Arzilla 23.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje, horoskop 0.20 Film: Ouella strana ragazza che abita in fondo al viale (dram., ZDA 1975, r. Nicholas Gessner, i. Jodie Poster) Cesare Pavese v umetnosti življenja Uredništvo izobraževalnih oddaj RAI je pripravilo nov niz o dogodkih in osebnostih italijanske in svetovne kulture. Prva oddaja bo na sporedu danes ob 14.30 po prvi mreži. Posvečena bo italijanskemu pisatelju Cesareju Paveseju (na sliki). Zasnova sloni na vzorcu, ki je bil značilen za francoski film 60. let: napisi s citati iz pisateljevih del so uvod v posamezna poglavja. Oddajo so pripravili Giulio Graglia v sodelovanju z voditeljem Stefanom Jacomuzzijem. 9.55 SP v smučanju: ženski slalom (iz Saalbacha, 1. tek) 12.00 Dok.: Človek in okolje 12.55 SP v smučanju: ženski slalom 12. tek) 13.30 Dokumentarec: Človek in okolje - Skrivnost pred vrati 14.00 Deželne vesti 14.30 Tenis: za Davisov pokal Nemči-ja-Italija (iz Dortmunda) 18.10 Gospodarski tednik: In (urednika Giovanni Mantovani in Mi-chele Santoro) 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Speciale Chi l'ha vi-sto? (vodi Donatella Raffai) 23.00 Večerni dnevnik 23.05 Variete: Harem (vodi Catherine Spaak) 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Pred dvajset leti ZA S E B N E TV POSTAJE' CANALE 5___________ 8.00 Nanizanka: La fami-glia Brady 8.30 Film: Le donne hanno sempre ragione (kom., ZDA 1957, r. Nunnally Johnson, i. David Ni-ven, Ginger Rogers) 10.25 Aktualno: Gente co-mune 11.45 Kviza: II pranzo e ser-vito, 12.35 Tris 12.55 Canale5News 13.20 Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.15 Nanizanka: I Robinson 18.40 Canale5News 18.45 Kviza: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito 20.15 Radio Londra 20.25 Striscia la notizia 20.40 Film: Sotto il vestito niente 2 (krim., It. 1988, r. Dario Piana, i. Florence Guerin, Gioia Maria Scola) 22.45 Variete: Rivediamoli 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 24.00 Canale5News 1.15 Striscia la notizia 1.35 Radio Londra (pon.) 1.45 Nan.: Marcus Welby, 2.45 Operazione ladro RETE 4_____________ 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.30. Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio, 13.05 Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Ceneren-tola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Aktualno: Linea conti-nua 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: Il visone sulla pelle (kom., ZDA 1962, r. Delbert Mann, i. Cary Grant, Doris Day) 22.30 Aktualno: Kronika 23.20 Film: Il postino suona sempore due volte (dram., ZDA 1946, r. Ty Garnett, i. Lana Turner) 1.45 Nanizanka: Bonanza ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L uomo da sei milioni di dolla-ri, 10.00 La donna bio-nica, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz:Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al college, 16.00 Com-pagni di scuola, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon, 18.30 MacGyver, 19.30 Genitori in blue-jeans, 20.00 Cri Cri, 20.30 Chiara e gli altri 21.30 Variete: Paperissima 22.30 Rubrika: Calciomania 23.35 Nanizanke: Valentina, 0.05 Cin Cin, 0.35 Kung Fu, 1.35 Samurai ODEON______________ 13.00 Dokumentarec: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padro-ne, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Il tradimento (dram., It. 1950, r. Ric-cardo Freda, i. Ame-deo Nazzari) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: Il brigadiere Pas-guale Zagaria ama la mamma e la polizia (kom., It. 1973, r. Luca Davan, i. Lino Banfi, Aldo Giuffre) 22.30 Tednik: Fitness 23.00 Rubrika: Emozioni nel blu 23.30 Film: Gli amici di Nick Hezard (kom., It. 1976, r. Fernando Di Leo, i. Luc Merenda) TMC________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Dokumentarec: Prijateljska narava 9.50 SP v smučanju: ženski slalom (1. tek) 11.10 Nadaljevanka: Potere 11.50 Kosilo z Wilmo 12.20 Nanizanka: Doris Day Show 12.50 SP v smučanju: ženski slalom (2. tek) 13.30 Dnevnik in šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.15 Film: La bisbetica in-namorata (kom., ZDA 1936, r. Walter Lang, i. Carole Lombard) 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Settimo sguil-lo 22.30 Šport: Mondocalcio 24.00 Nočne vesti 0.30 Film: Il bacio perverso (dram., ZDA 1974, r. Samuel Fuller, i. Virginia Grey) TELEFRIULI_________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.30 Nadaljevanka: La guinta donna 21.30 Oddaja o snegu 22.00 Furlanske zgodbe: Album 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar 0.30 Nočne vesti TELE 4_____________ SY_ON^YA^>K^ VJ\Pv^.7_^ | TV Slovenija 1 \ 8.00 Zimski počitniški program 11.00 Film: Superman2 (fant., ZDA) 13.00 Nanizanka: Simenon 13.55 Video strani 14.55 Video strani 14.55 Žarišče (pon.) 15.25 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik: Tednik (pon.) 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke: Pravljica o carju Saltanu (Puškin, 5. del) 18.25 Nanizanka: Cirkuške živali 18.55 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Dokumentarni niz: Midasov dotik (4. del) 21.15 Nan.: Zakon v Los Angelesu 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Nočni pogrebec (dram., VB 1971, r. Alstair Reid. i. Patricia Neal, • Nicholas Clay) 0.25 Video strani \ TV Koper ~\ 16.00 Športni pregled 18.30 Oddaja v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magi-ca, vmes nan. Giorno per giorno in ris. Don Chuek, il castoro 20.00 Dokumentarec: I misteri del mondo 20.30 Nad.: II diario di Sara (5. del) 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika o športu TV Slovenija 2________________ 9.50 SP v smučanju: ženski slalom, 12.50 2. tek 14.55 Davisov pokal: Jug.-Švedska 16.30 Ženski slalom (posnetki) 17.30 Studio Maribor: Tele M 19.00 Domači ansambli 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 Ex libris: Zgodovina reklame 21.25 Davisov pokal (povzetki) 21.55 Video noč ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Co-untry glasba; 9-30 To je življenje; 9.45 Melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (28. del); 11.45 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.15 Glasba; 12.40 Primorska poje: moški zbor Provox iz Nove Gorice; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: Mladi operni pevci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesinice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.45 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Ljubljana. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družina; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Naše sanje; 16.00 Aktualno-politična oddaja; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba,- 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time. FILMI NA MALEM EKRANU Nataša Bokal »Novita Bokal«, tako se je najbolj razširjeni italijanski športni dnevnik Gazzetta dello Šport izrazil o slovenski smučarki Nataši Bokal, ko je ob začetku tedna predstavljal favorite na letošnjem svetovnem smučarskem prvenstvu v Saalbachu. Nataša, 23-letna Škofjeločanka, študentka Fakultete za telesno kulturo ljubljanske univerze, je dejansko najnovejša »novost« letošnje smučarske sezone. V belem cirkusu je bolj ali manj uspešno statirala že nekaj let, šele sredi januarja pa je na kranjskogorskem tekmovanju za zlato lisico zaigrala vlogo protagonistke. V dveh dneh se je dvakrat povzpela na oder za zmagovalce: v veleslalomu je osvojila drugo mesto, dan kasneje pa je v slalomu celo slavila. Dotlej se ni nikoli uvrstila med pet najboljših (preteklo sezono je bil njen najboljši rezultat 6. mesto v slalomu v Hinter-stoderju), zaradi česar je povsem jasno, zakaj je bila njena slalomska zmaga presenetljiva. Kranjskogorski rezultati pričajo, da je Nataša Bokal tik pred SP ujela pravo formo. Testi, ki jih je opravila na FIS tekmovanjih potem, ko se je prvenstvo že začelo, kažejo, da je njena sedanja priprava tako-rekoč optimalna. Zato tudi v jugoslovanski reprezentanci ne skrivajo preveč upanja v dober razplet današnjega svetovnega slaloma. Nataša Bokal je ob prav tako dobri Veroniki Šarec velik adut trenerja Jožeta Drobniča. Obe bosta seveda štartali na zmago, da bi tako Jugoslavija v tej disciplini obranila zlato kolajno, ki ji jo je pred dvema letoma v Vailu prismučala fenomenalna Mateja Svet. MIGNON E’ PARTITA — Mignon je odpotovala, Italija 1988. TV premiera, v petek, 1. februarja, ob 20.40, na RAI 1. Filmska komedija. Prva državna mreža nam spet ponuja, tokrat upajmo zares, vsestransko uspešni prvenec italijanske mlade režiserke Francesce Archi-bugi. V svoji dramaturško dobro pretehtani zgodbi nam Archibugijeva prikazuje prigode čudaške rimske družine Forbicioni, ki jo sestavljajo nežna in gospodovalna mati Stefania Sandrelli, pet otrok in oče, ki živi z neko svojo uradnico... Živahno družinsko vzdušje popestri obisk sestrične Mignon (Celine Beauvallet), ki pride iz Pariza, da bi preživela nekaj časa v Rimu. Dekle se zaradi svoje prerojene vzvišenosti kmalu zameri vsem otrokom. Izjema je edino 13-letni Gior-gio (Leonardo Ruta), ki se v sestrično blazno zaljubi. Vsem toplo priporočamo ogled filma, ki sta ga tako italijanska kritika kot občinstvo potrdila kot »najuspešnejši filmski debut v sezoni 1988-89«! / VIDEO NOTES Oddaja:............... Postaja:______________ Ura: _ V zadnjih letih smo si lahko od blizu in v živo ogledali veliko nastopov nekdanjih velikanov rocka, ki so vsi po vrsti dokazali, da jim nove skupine še dolgo ne bodo dorasle. Prav zato so mladi, ki se navdušujejo nad rock glasbo, prisiljeni, da posegajo po »stari« glasbi, to se pravi po rocku, ki je nastajal od konca šestdesetih tja do začetka osemdesetih let. Prav to je verjetno razlog za ogromni uspeh na novo izdanih plošč, ki so jih v zlatem obdobju rocka posnele skupine, kot so Led Zeppelin, Rolling Stones in druge. Sploh ni skrivnost, da se tudi mlade generacije rade odločajo za ogled koncertov starih zvezd. Lansko poletje se je veliko govorilo in pisalo o neuspehu Rolling Stonesov v Italiji. Marsikdo pa pozablja, da je temu botroval splet okoliščin in da so Jagger in tovariši privabili na stadione dvakrat toliko ljudi, kot jih je v istem obdobju Madonna. Sedaj so na vrsti Deep Purple, ki so v zgodnjih sedemdesetih letih prodrli na glasbenem prizorišču kot predstavniki izrazito trdega rocka, seveda v dobri družbi z Led Zeppelini in Osbournovimi Black Sabbath. Ritchie Blackmore (na sliki) in tovariši, ki jih še danes bolj ali manj uspešno posnemajo heavy metal skupine z vsega sveta, bodo nastopili 31. januarja v Zagrebu, sledila pa bo krajša turneja po Italiji: 2. februarja bodo igrali v Milanu, nato še v Rimu, Firencah in Turinu. Že res, da najstrožji kritiki očitajo lanu Gillanu težave z glasom, kljub temu pa so koncerti gotovo vredni ogleda. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Marjan Kemperle Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Šik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP, RTS in Križmančič Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. Zgodbe o Silviji y Borivoj Repe Prostor brez sonca Od Pasternaka, prek očeta Dumasa, ob tre-utnem lastnem navdihu prihajamo do težkega heodorja Dreiserja. Napisal je knjigo Ameriš-a tragadija, ki smo jo gledali v filmski verziji sm nas'ovom Prostor na soncu. Silvija in mi o bolj črnogledi, zato Prostor brez sonca ali 0genska tragedija. n Vtasih se temni oblaki kopičijo, sonce izgi-■ ' ®islimo, da ga nikoli več ne bo, četudi iz dušenj vemo, da to ne drži. G0*?0 Silvijo smo za trenutek izgubili iz bil ne^a kroga, toda, da bi jo popolnoma izgu-*' to pa ne! Sedaj jo zasledimo kot zrelo gos-da Sre0ž)e ttek, 31. i., ob 20. uri: monodrama Blagi pokojniki, dragi Nicolai), rež. Boris Kobal, nastopa Polona Vetrih. N0(CSko gledališče J; 26. L, ob 19.30: Krokar (Edgar Allan Poe-Janez Pipan), rež. V t nPan. ^andi)0tfk' 29. 1., ob 19.30: Šeherezada (Ivo Svetina), rež. Tomaž Gledal 'Ponovitvi 30- 1- ob 19.30, 31. 1. pa ob 17. uri). NoColšee Glej (Gregorčičeva 3) J’ 26, !•' °b 21. uri: predstava Lancome, rež. Tomaž Štrucl. , N, GORICA Kulturni dom V torek, 29. L, ob 20.30: Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede - Izbor iz ljubezenskih pisem Stanka Vuka, rež. Jože Babič, gostuje Mestno gledališče ljubljansko. ČEDAD Gledališče Ristori V petek, 1. 2., ob 21. uri: italijanska premiera predstave Ma non e una cosa seria (Luigi Pirandello), rež. Alvaro Piccardi, s skupino Maria Chiocchia nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. VIDEM Palamostre Nocoj, 26. L, ob 20.45: Una commedia da due lire (prosto po Beggars Operi Johna Gaya), rež. Giampiero Solari, glasba Enzo Jannacci, s skupino A.GI.DI nastopajo Paolo Rossi, Davide Riondi-no, Lucia Vasini. V petek, 1. 2., ob 20.45: Aradio 10, rež. Paolo Baroni (na podlagi tekstov Pietra Zoruttija, Ercoleja Carlettija, Artura Feruglia, Luigi-ja Pirandella) s skupino II piccolo teatro di Udine (ponovitev 2. L). Auditorium Zanon Nocoj, 26. L, ob 21. uri: Letfera agli attori (Falere Novarina), rež. Bernard De Coster, s skupino Rideau De Bruxelles nastopa Pietro Pizzuti (ponovitev 27. 1.). PARMA Kraljevo gledališče (Teatro Regio) V sredo, 30. L, ob 20. uri: opera Alzira (Giuseppe Verdi), dir. Maurizio Benini (ponovitvi 2., 4. in 6. 2.). Gledališče Verdi V petek, 1. 2., ob 20.30: koncert ansambla Saxophone Orchestra, dir. Federico Mondelici. VIDEM Palamostre V ponedeljek, 28. L, ob 21. uri: koncertna sezona Prijateljev glasbe - nastopa godalni sekstet Die Kammermusiker Ziirich. Auditorium Zanon V četrtek, 31. L, ob 21. uri: koncert dua M. Piguet-F. Marmin, kljunasta flavta, baročna oboa in klavičembalo (Philidor, Frober-ger, Couperin, Hotteterre, Vincent, Bach). • l k ^Vcir4 T"'* A,» j_az,iuviva (jcaii jac 1-2. J: rež. Dušan Mlakar (ponovitve 28., 30. in 31 j.V torek oq3?>' fotrijj j . 29- L, ob 19.30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton lhhart), rež. Zvone Šedlbauer, izvirna glasba Darijana Bo-lum NA ynp0 gtedaHšče ^Vehan jkEM ODRU danes, 26. L, ob 11. in 17. uri: Sapramiška Na ^Makarovič), rež. Nace Simončič. 1114 JLIKEM ODRU v soboto, 2. 2., ob >.CrN’ 26. 1., ob 19.30: Lažnivka (Jean Jacgues Bricaire-Maurice 1. ob 19.30, ^Ol Na pri.(Andrej Novak), rež. Boris Kobal, kci), ^.STREHI v soboto, 26. L, ob I soboto, 2. 2., ob 17. uri: Prizori iz življe- soboto, 26. 1., ob 17.30: Sovji grad (Franz Nov?64' Matjaž Loboda. »O gorica I v Sq°v® Gorica n 96lo tC^U v petek, 1. 2., ob 20. uri: Lubjezen, uojska, lakota 0vič, Lr f°lco Ruzante), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Ju-tŽOL ,rStuini Giuhana Gerdol. C ^Zantnl 2' 2'' °b 20. uri: Lubjezen, uojska, lakota (Angelo Beol-,ll**ana r-' Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič, kostumi erdol, gostovanje PDG Nova Gorica. LJUBLJANA Cankarjev dom V LINHARTOVI DVORANI v sredo, 30. L, ob 20. uri: Vzhodni plesni projekt - Emotional, kor. Matjaž Farič, glasba Borghesia. GORICA Kulturni dom V četrtek, 31. L, ob 20.45: v okviru Gorica Kinema 91 - film Taxi Blues, rež. Pavel Lounguine. LJUBLJANA Festival V VELIKI DVORANI SF nocoj, 26. L, ob 19.30: koncert škofijskega mešanega pevskega zbora Sv. Cecilije in simfoničnega orkestra iz Maribora, dir. Maksimiljan Feguš, solisti Olga Gracelj, Dragica Kovačič, Janez Lotrič, Emil Baronik in Jože Vagner - orgle (J. Haydn - Maša sv. Nikolaja, J. J. Ryba - Češka božična maša). TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 5. 2., ob 20.30: koncert čembalista Boba Van Asperna (Bachovi preludiji). GORICA Kulturni dom V nedeljo, 27. 1., ob 11. uri: koncert flavtistke Giuliane Križman in harfistke Nicolette Sanzin. TRST Športna palača V ponedeljek, 28. L, ob 21. uri: koncert skupine Litfiba. • Predprodaja v Trstu - agencija UTAT, Pasaža Protti 2 (tel. 040/65700); v Tržiču - La Luna, Ul. Matteotti 6 (tel. 0481/790290); v Gorici - Discoclub, Ul. S. Chiara 2 (tel. 0481/32925); v Vidmu -Angolo della Musiča, Ul. Aguileia 89 (tel. 0432/505745) in Natural Sound, Ul. Porta nuova 12 (tel. 0432/290486). GORICA Gledališče Verdi V sredo, 30. L, ob 20.30: igrajo Lester Bowie & The Leaders. V četrtek, 7. 2., ob 20.30: koncert trobentarja Dizzyja Gillespieja in njegovega kvinteta. V četrtek, 14. 2., ob 20.30: igra trio Enrico Rava, Philip Catherine in Heyn Van De Geyn. V četrtek, 21. 2., ob 20.30: koncert kvarteta Kennyja VVheelerja in Franca d Andree. ROMANS DTSONZO Dvorana Galopin Nocoj, 26. 1., ob 20.30: nastop jazz skupine New Artrobius. ARTEGNA Dvorana La grotta V nedeljo, 27. 1., ob 21.30: poje (Donatella) Rettore. V nedeljo, 3. 2., ob 21.30: koncert Adriana Pappalarda. PORDENON Gledališče Verdi V sredo, 13. 2. (in ne 14. 2., kot je bilo prvotno najavljeno), ob 21. uri: koncert kantavtorja Ivana Fossatija. TREVISO Palaverde V ponedeljek, 18. 2., ob 21. uri: koncert kantavtorja Francesca Guccinija. LJUBLJANA Festivalska dvorana V sredo, 30. L, ob 20. uri: koncert thrash metal skupine Kreator. Hala Tivoli V nedeljo, 3. 2., ob 20. uri: rock koncert s skupino Iggy Pop. ZAGREB Dom sportova V četrtek, 31. L, ob 21. uri: koncert skupine Deep Purple. MILAN Palatrussardi V soboto, 2. 2., ob 21. uri: koncert skupine Deep Purple. OVEN (21. 3. - 19. I f ’•) — VI IN DELO: Zvezde so vam na-. klonjene. Izkoristi- la!,4 in vci!. P°zitiven vpliv Škrk0 ie žem° Š1° tako' kot si iVK se k lte7 Tudi kar vas rt,okrih J?! kmalu uredilo. tn^Gl: Preve£edeljek- VI IN Sta Stedain četrtek3 V< BIK (2°- 4. - 20. 5.) V 1 T^VI IN DELO: ra bo precej bldii zi i?1!3311 in vsesk°- PrihH? se varrPk n n°vosti. Po- 'enr,8® vam >!?k°ristiti. Marsi- ne-VI IN Hk;m sred! r°Jenim H PkUrTtnanj avam bosta 6PoT: 9°dn. VI iiN Uicj; Ppnsene):j, ,vas bo prav kosta .čaral TTlnjVas s 1631 t6trtek , Ugodna dneva * *n petek. ^ ^ DVOJČKA (21. 5. I I -20. 6.) — VI IN I I DELO: Obeta se vam zanimiv in dokaj dinamičen teden. Pozitivni vplivi Jupitra in Venere bodo spodbudili zaželen potek dela, istočasno bodo prispevali k izpolnitvi vaših pričakovanj. Rojenim od 21. do 24. 5. bo Mars nevaren, zato jim pretijo prepiri ali nezgode. Posebno previdni bodite v prometu. VI IN DRUGI: Ogovarjal vas bo nekdo, ki ga imate za prijatelja. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. RAK (21. 6. - 21. 7.) — VI IN DELO: Napoved je za vas še kar ugodna. Odprle se vam bodo nekatere doslej neslutene, možnosti za izpeljavo vaših načrtov. Pričakujete lahko nekaj veselih presenečenj predvsem na denarnem področju. Izkoristite naklonjenost Venere, kajti z malo truda lahko tokrat dosežete dobre rezultate. VI IN DRUGI: Zelo se boste razveselili nepričakovanega obiska. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. S LEV (22. 7. - 22. 8.) f \ — VI IN DELO: Jk g Napoved je za vas V kar ugodna. Pričakujete lahko prijeten in v vsakem pogledu uspešen delovnik. Vseskozi vas bo spremljala dobra delovna forma, pa tudi ustvarjalni in zadovoljni boste. Bodite pozorni in ne zamudite lepih priložnosti, ki vam jih bo teden ponudil. Obstaja celo možnost pomembnega uspeha. VI IN DRUGI: Ne vztrajajte pretr-masto pri svojih načelih. Ugodna bosta sreda in četrtek. - DEVICA (23. 8. -22. 9.) — VI IN I I Jr DELO: Pred vami | |jf je nekoliko napo- ren, a tudi uspešen delovni teden. Ugoden položaj Merkurja bo spodbudil potek in razplet vaših načrtov. Rojenim od 23. do 27.8. bo Mars sovražen, zato naj bodo previdni. Pretijo jim predvsem neprijetni dogodki. Kritična dneva bosta sobota in nedelja. VI IN DRUGI: Nesporazum z ljubljeno osebo lahko vse postavi na glavo. Ugodna dneva bosta ponedeljek m petek. _ TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) — VI IN DELO: Zvezde so vam še naprej prijazne, zato vas čaka pester in sproščen delovnik. Ker so vam Mars, Jupiter in Venera naklonjeni, se vam bodo ponudile pozitivne spremembe in obenem uresničitev nekaterih želja. Nedelja in ponedeljek pa vam bosta z neprijazno Luno nekoliko manj po godu. VI IN DRUGI: Le glejte, da ne obljubite več, kot lahko izpolnite! Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. . ^ ŠKORPIJON (23. ITI 10. - 21. 11.) — VI l|| IN DELO: Teden | | vam bo sicer pre- težno naklonjen, vendar obstaja tudi nevarnost prehodnih težav ali sitnosti v sredini tedna. Bodite vseskozi pozorni in ne zamudite enkratne priložnosti, ki se vam bo ponudila ob koncu tedna. Precej uspešni in zmagoviti bodo rojeni od 23. do 27.10. VI IN DRUGI: Zelo bi vam koristil odkrit pogovor z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. __ STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN DELO: V začetku tedna boste lahko deležni neprijetnih zapletov, slabšega počutja ali razpoloženja. Od torka dalje pa se vam obeta uspešen potek dela. Gotovo boste veseli nekaterih ugodnih vesti. Rojenim od 22. do 26.11. bosta Mars in Venera nasprotna, odtod grožnja neprijetnih presenečenj. VI IN DRUGI: Na čustvenem področju se lahko kaj malega zatakne. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. ^ ^ KOZOROG (22. 12. A rt -19- E) ~ VI IN DELO: Teden bo | 1 nekoliko muhast in ** nepredvidljiv. Lahko prinese s seboj tudi nekaj nepričakovanih ovir ali komplikacij. Čas prav gotovo ni primeren novim pobudam. Bodite previdni v odločitvah, ker se vam naglica lahko maščuje. Kritična dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Poskusite obvladati svoje razpoloženje in izognili se boste nesporazumu. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. AV VODNAR (20. 1. -18. 2.) - VI IN DELO: Pred vami je prijeten in pester delovni teden. Izkoristite ugodne priložnosti, ki se vam bodo ^ponudile. Naklonjena Mars In Venera bosta precej spodbudno vplivala na potek dela in na splošno počutje. Nasmehnila se vam bo sreča na poslovnem področju. Ponedeljek in sreda bosta nekoliko muhasta. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke V dvoje. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. ^ ^ RIBI (19. 2. - 20. 3.) A r — VI IN DELO: Teden vam bo pre-^ ^ težno naklonjen, vendar v začetku in ob koncu tedna lahko tudi za spoznanje bolj muhast ali nekoliko nagajiv. Po vsej verjetnosti se boste morali soočati z neprijetnimi okoliščinami, ki se jim lahko le s potrpljenjem postavite po robu. Pri delu poskusite biti čim bolj zbrani VI IN DRUGI: Čaka vas prijetna izkušnja na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. Po ostrem stališču sprejetem na pokrajinskem kongresu SSk Scarano skuša ublažiti nesoglasje zaradi izjav pred senatno komisijo Med zavodom IACP in Goriško hranilnico Dogovor za obnovo 30 ljudskih stanovanj Župan Scarano skuša utišati nesoglasje, ki ga je povzročilo ostro in kritično stališče Slovenske skupnosti glede poteka in vsebine izjav na nedavni ‘avdiciji pred komisijo za ustavna vprašanja senatne zbornice, glede zaščitnega zakona. Pokrajinski kongres SSk je, kakor smo pred dnevi obširno poročali, odobril resolucijo, ki kritizira nastop župana in njegove izjave pred omenjeno komisijo. Eden glavnih očitkov je bil, da se župan ni posvetoval z občinskim odborom glede izjav, ki naj bi jih dal komisiji. Vsebinsko pa naj bi te izjave, tako piše v dokumentu, ki ga je odobril izredni kongres stranke, izražale ustaljene pomisleke in strah večine pred manjšino. Slovenska skupnost je v dokumentu napovedala tudi, da bo skupaj z drugimi strankami večine, zahtevala razčiš-čenje v zvezi z županovim samovoljnim obnašanjem. Do razčiščenja naj bi prišlo prav na omenjeni seji občinskega odbora, kakor smemo sklepati na podlagi uradnega sporočila o tej zadevi. V sporočilu piše, da se je župan v pojasnilo in dokaz svojega korektnega nastopanja "skliceval na številne dokumente, ki jih je glede tega občutljivega vprašanja izglasoval občinski svet, na izjave podane na prejšnjih avdicijah in tudi na izjave podane v razpravi o proračunu. Gre za stališča in akte, ki se vsebinsko ne razlikujejo od dokumenta, ki ga je izročil predsedstvu komisije senatne zbornice". Člani občinskega odbora, piše nadalje v tiskovnem poročilu občine, so pozitivno ocenili županovo stališče ter njegove izjave v skladu s političnimi dogovori ter v interesu obeh mestnih skupnosti. "Odbornik Brescia, predstavnik Slovenske skupnosti je vzel na znanje zelo podrobno in popolno županovo poročilo ter si pridržal pravico, da bo o vsem korektno informiral predstavnike svoje stranke". Za župana in člane odbora naj bi bilo nesoglasje torej odpravljeno. Postavlja se vprašanje če so podobnega ali enakega mnenja pri SSk. Včeraj popoldne smo skušali zvedeti zg njih mnenje, vendar brez uspeha. Verjetno zato, ker do sinoči še niso oblikovali skupnega stališča. Občinski odbor je na isti seji obravnaval tudi nekatera druga vprašanja, med drugim je izrazi željo po čimprejšnjem koncu vojne v Zalivu. Občinski svet Župan Scarano je za torek, 29. t. m., sklical občinski svet, ki se bo tokrat ukvarjal z dokaj zajetnim dnevnim redom. V prvem delu bodo svetovalci vzeli v pretres kar dvanajst različnih zadev s področja urbanistične ureditve. V nadaljevanju seje pa je predvidena razprava tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Med drugim naj bi obnovili Komisijo za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v mestu. Medtem ko je bil občinski svet sklican za prihodnji torek, pa zaenkrat ni zanesljivih vesti o tem, kaj se bo v prihodnjih tednih dogajalo na Pokrajini. Predsednika Criscija sicer še nekaj dni ne bo v Gorico, vsaj do prvih dni februarja, občutiti pa je določeno nelagodnost in pričakovanje, v kakšni meri se bodo tržiški dogodki odražali na pokrajinskem nivoju. Predsednik zavoda za gradnjo ljudskih hiš IACP v Gorici Mario Saracino in podpredsednik Goriške hranilnice Sergio Medeot sta te dni podpisala predhod' no pogodbo, po kateri bo bančni zavod odstopil poslopji v Gosposki ulici (th' Carducci) št. 6 in 20. Zavod IACP bo poskrbel za obnovo teh stanovanjskih kompleksov in s tem še razširil obsežna dela za obnovo starih poslopij v tein mestnem predelu. Na istem območju so namreč že obnovili nekaj poslopij v bi' Ascoli, v Gosposki ulici obnavljajo bivši hotel Pri treh kronah, v Ul. Bellinzona hotel Pri zlatem jelenu, v Ul. sv. Antona pa preurejajo več desetin stanovanj. V dveh stavbah, ki sta predmet predmet pogodbe, bodo pridobili okrog 30 obnovljenih stanovanj in nekaj trgovskih prostorov na skupni površini 1.500 kV-metrov. Poseg bo izvedla ustanova za ljudske hiše v sodelovanju z denarnini zavodom (ki bo po obnovi razpolagal s poslovnimi prostori, medtem ko no stanovanja upravljal IACP). Tak postopek, pišejo v skupnem poročilu za tisk, 50 izbrali zato, ker naj bi omogočil hitrejše izvajanje del in poenostavil tudi zag0" tavljanje potrebnih finančnih sredstev. Novi podružnici Hranilnice Goriška hranilnica bo letos praznovala 160. obletnico obstoja z občutnim njem števila svojih poslovnih enot. Pred kratkim so odprli novo podružnico na Trg Unitž v Trstu, v teku leta pa načrtujejo odprtje še dveh podružnic v Gorici (Prl “,a Ani in v Ločniku), s katerima se bo število podružnic goriškega denarnega zavo ^ povzpelo na dvajset. Banca d'Italia je Goriški hranilnici poleg dveh novih podružnic Gorici odobrila tudi odprtje dveh podružnic na Pordenonskem, v San Vitu al Tag11^ mento in v Sacileju. S tem, ocenjuje predsednik Tripani, bo zavod potrdil sV0^ deželno razsežnost. Prijavili so ga zaradi zgolj formalnega prekrška Na preturi odložili postopek proti sovodenjskemu županu Na preturi v Gorici so včeraj odložili sodno razpravo proti sovodenjskemu županu Vidu Primožiču zaradi formalne nepravilnosti, ki naj bi jo kot župan zagrešil pred nekaj leti. Odložitev razprave je zaenkrat preprečila odvijanje prve dvojezične sodne obravnave v Gorici. Primožič se je namreč nameraval poslužiti pravice, ki jo predvideva nov kazenski postopnik, da lahko pripadniki priznanih narodnostnih manjšin na sodnih obravnavah uporabljajo svoj materin jezik. Te možnosti se včeraj ni mogel poslužiti, ker se je obravnava zaključila z odložitvijo že pred zasliševanjem obtoženca, ko bi Primožič lahko postavil pre-torju zahtevo po prevajalcu. Sovodenjski župan se je znašel na zatožni klopi zaradi formalnega prekrška v zvezi z delovanjem prečiščeval-nih naprav za odplake. Sovodenjski občinski svet je marca 1985 odobril sklep za namestitev prečiščevalnih naprav za odplake Rupe in Peči. V naslednjih letih so jih namestili, kmalu po dograditvi pa so doživeli obisk karabinjerjev posebnega oddelka NAS. Karabinjerji so pri pregledu ugotovili formalno pomanjkljivost: kot mora župan izdati dovoljenje zasebnikom za spuščanje odplak, tako bi bil moral izdati to dovoljenje tudi... samemu sebi za delovanje občinskih čistilnih naprav. Ker tega ni naredil pravočasno, so karabinjerji NAS ugotovili prekršek in prepustili teritorialno pristojnim enotam karabinjerjev nalogo, naj vložijo prijavo sodstvu. Pri tem je prišlo še do dodatnega birokratskega zapleta, ker sodita sosednji vasi Rupa in Peč v pristojnost dveh različnih postaj karabinjerjev. Gabrski karabinjerji so tako vložili prijavo zaradi rupenske prečiščevalne naprave, sovodenjski pa prijavo zaradi pečanske. Na včerajšnji obravnavi naj bi Primožič odgovarjal samo zaradi slednje, ker se preiskovalni postopek za drugo prečiščevalno napravo še ni zaključil. Odvetnik Peter Sanzin, ki zagovarja sovodenjskega župana, je zato takoj ob začetku obravnave predlagal združitev obeh postopkov, saj gre dejansko za en sam prekršek. Javni tožilec dr. Spinelli je nasprotoval temu predlogu, pretor dr. Papaianni pa je osvojil San-zinovo izvajanje in določil združitev postopkov. Do naslednje obravnave bo tako treba počakati najbrž še lep čas, saj bodo morali prej zaključiti preiskovalni postopek še za drugo prijavo. Glasbena matineja društva Lipizer Gosta jutrišnje glasbene matineje v Kulturnem domu, ki jo prireja društvo R. Lipizer, bosta tržaški glasbenici, flavtistka Giuliana Križman in harfistka Nicoletta Sanzin. Gre za precej neobičajno in redko sestavo dua flavta - harfa. Križmanova je diplomantka konservatorija Tartini, kjer je diplomirala pod vodstvom goriškega glasbenega pedagoga in poustvarjalca Giorgia Marcossija. Izpopolnjevala se je nato v Franciji, sodelovala kot flavtistka v znanih komornih anasamblih in tudi v ansamblu gledališča Verdi. Poleg koncertne dejavnosti se ukvarja s poučevanjem glasbe. Nekaj let mlajša je harfistka Sanzi-nova, diplomantka videmskega konservatorija Tartini, ki se trenutno izpopolnjuje na glasbeni akademiji sv. Cecilije pod vodstvom prof. Elene Za-niboni. Program jutrišnje matineje (ob 11. uri) napoveduje skladbe Pollinija, La-uberja, Bizeta, Roza in Andresa. Največ nezgod na delu se pripeti ob ponedeljkih, torkih in četrtkih Varnost na delovnem mestu s posebnim poudarkom na nezgodah na delu v ladjedelnici ter na gradbiščih je bila tema posveta, ki ga je včeraj, v konferenčni dvorani razstavišča Espo-mego, priredil Državni zavod za nezgodno zavarovanje INAIL. Pred polnim avditorijem so predavatelji ocenili položaj v državi, Furlaniji-Julijski krajini ter še posebej na Goriškem. Iz podatkov, ki so bili iznešeni, prihaja na dan, da je tudi v naših krajih vprašanje nezgod na delu dokaj akutno. Po besedah Carle Maciocci, voditeljice statističnega urada INAIL, so v razdobju 1980-1989 zabeležili dokaj visoko število nezgod na delu, ki so zahtevale invalidnost poškodovancev. V tem času so samo v tržiški ladjedelnici zabeležili 854 takih primerov, kar predstavlja precej visok odstotek, če povemo, da so v Italiji, v istem razdob- ju, zabeležili nekaj manj kot 7.000 invalidov zaradi nezgod na delu. V gradbenem sektorju so v goriški pokrajini zabeležili 125 invalidov (1.600 v deželi, 6.000 v Italiji). Povedati sicer gre, da invalidnost ni bila le posledica nezgod na delu ampak tudi poklicnih bolezni, predvsem silikoze. V istem razdobju so v tržiški ladjedelnici našteli 880 nezgod na delu, ki so imele zvečine lažje telesne posledice za poškodovance. V tem času so v deželi zabeležili 1.300 takih primerov, v Italiji pa 6.000. V gradbeništvu pa so na Goriškem v devetih letih zabeležili 186 poškodb, 2.500 v deželi, 84.000 v Italiji). Smrtnih posledic zaradih nezgod na delu je bilo v tem obdobju 0,03 odstotka kar zadeva tržiško ladjedelnico, 0,14 pa kar zadeva gradbeništvo. Še en zanimiv podatek je prišel na dan na včerajšnjem posvetu INAIL. nio Samba, __________ — v Brancati pa je s tem v zvezi PreCVi0vi-stališča sindikalnih organizacij- h1 nar Ranieri Ponis je spregovoril o zgodah na delu v luči sredstev ob Čanja. Posvet se je sklenil z javno in zaključki presednika zavoda ^ (Vo Na sliki (foto Pavšič) Pretlse ggir včerajšnjega posveta na EsporI! razna obvestila —-—... ......26- V Ronkah bodo danes, v sobol°^ofe januarja, ob 11. uri odprli nove Pr0 2[jaj občinske knjižnice. Ustanova i1®.3 nsk6 sedež na Trgu Unita. Poleg seK' sekcije, bodo odprli tudi slovensko aia cijo knjižnice, ki je do nedavna d® v Romjanu. . j# Kulturno društvo Danica skli®8) 30 v odbora v četrtek, 31. t. m., ob panjca’ športnem in kulturnem središču Priporoča se polnoštevilna udelez Največ nezgod na delu se je na Gob kem pripetilo ob ponedeljkih. pa predstavljajo goriška gradbis^ kjer se je največ nezgod pripetilo torkih in četrtkih. - Posvet na goriškem razstavišču V je razkril še vrsto drugih zaninn ^ podatkov, ki zadevajo nezgode delu. O tem sta uvodoma spregovor zastopnika vsedržavnega vodstva voda INAIL Alberto Tomassini VValter Chiucini. V nadaljevanju V ^ sveta pa je o zdravstvenih vprašaj te problematike spregovoril Ferdu1 do Gobbato, Fulvio Finazzer je podčrtal vprašanja kazenske 0“jL. vornosti glede zakupov in podz8 Pov- .jj)ca Vprašanje varnosti na delu z delodajalcev je predstavil Gian :0 ■ - ‘ sindikalist CISL VjttbCj kino Pustnega sprevoda ne bo SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Gostuje mestno gledališče ljubljansko Stanko Vuk Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede REŽIJA: Jože Babič IZVAJA: Tone Kuntner V torek, 29. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Spričo vojne v Zalivu in naraščajoče nevarnosti razširitve konflikta so organizatorji tradicionalne pustne povorke v Gorici in drugih spremljajočih prireditev za letos odpovedali manifestacijo. Trinajstega pustnega sprevoda po goriških ulicah, napovedan je bil za 9. februar, torej ne bo. Sicer pa so pustne prireditve odpovedali tudi v številnih drugih krajih. Kjer se bodo kljub vsemu le odvijale, pa bodo nekako v znamenju zadržanosti. V Gorici bodo, kot kaže, pustno prireditev pripravili le za otroke in sicer na pobudo skupine 'amici del taieto", na Kornu. Nekaj prireditev bo tudi v raznih društvih. • Šolsko skrbništvo obvešča, da je bila 22. t. m. imenovana ocenjevalna komisija natečaja na podlagi naslovov in izpitov za habilitacijo poučevanja v otroških vrtcih. Natečaj bo 30. t. m. v prostorih srednje šole Favetti v Gorici, kandidati naj se predstavijo ob 8. uri. Celoletna Mesečna 200.000 lir 22.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 200.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1991. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 264.000 lir. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. Tržičan osumljen ropa v lekarni? Zdi se, da so preiskovalci na sledi roparju, ki je 14. januarja zagrešil rop v občinski lekarni v Tržiču. Moški z zakrinkanim obrazom je nekaj minut pred 19. uro vstopil v lekarno, v Ulici A. Manlio 14, ter z orožjem v roki zahteval denar. Zelo surovo naj bi zagrozil tudi edini klientki, ki je bila tačas v lekarni. Upravitelj lekarne mu je izročil inkaso, okrog tri milijone lir. Ropar se je oddaljil peš, za njim pa je izginila, vsaj za nekaj dni, sleherna sled. Preiskovalci pa naj bi — novica namreč še ni uradno potrjena — v zvezi z ropom, osumili 40-letnega D. D. iz Tržiča. Brollo predsednik tržiške sekcije WWF V vodstvu tržiške sekcije svetovnega sklada za varstvo narave (WWF), ki je bila ustanovljena-med prvimi v Furlaniji-Julijski krajini, je na četrtkovem občnem zboru prišlo do zamenjave v vodstvu. Graziana Benedettija, ki je vodil sekcijo šestnajst let, je zamenjal 39-letni tržiški zdravnik Alessandro Brollo. Brollo je tudi že napovedal obsežen program nalog, ki jih bo treba rešiti v prihodnjih letih. Gorica m _ raSa CORSO 17.30-22.00 »Stasera a Aliče«. ja- VERDI 18.00-22.00 »Mamma, ho Per ereo«. ^ VITTORIA 16.00-22.00 »Tartarugn alla riscossa«. Tnič EKCELSIOR 18.00-22.00 »Atto o1 ^ dr COMUNALE 17.30-22.30 »H th® ” serto«. Nova Gorica 20.o<> SOČA (Kulturni dom) 18.°0 z d3' »Dobri fantje«. Ob 22. uri >*e,v hom«. Nočni kino. ^0^' SVOBODA (Šempeter) 20.00 poziv«. DESKLE 19.30 »Duh«. DEŽURNA LEKARNA V GO^g. TV« D /-.1 CO _ f el. Bassi Thea - Raštel 52 - tel-DEŽURNA LEKARNA V Tj^en2ial Občinska lekarna št. 1 - Ul-26 - tel. 482787. pogrebi^ Danes ob 9.30 Amalia_ OD 12.45 Maria visi"tI" qa v bolnišnice Janeza od d r7j0va 13.15 Čosetta Valentini ob. e 't splošne bolnišnice v Gra none Furlan iz splošne Pritisk in breme prebežnikov občutijo tudi na drugi strani meje Lani so na sodišču v Novi Gorici obravnavali skoraj 1.800 primerov ilegalnih prehodov meje Jugoslovansko-italijanska meja (a to velja tudi za mejo z Avstrijo) postaja ^naravna, to je v fizičnem pogledu preobremenjena in drugačna, kot smo jo bili ®jeni. Število tistih beguncev iz raznih držav, zlasti azijskega in arabskega močja, seže v tisoče, kar vse povečuje zaskrbljenost mejnih služb in organov notna vlade Slovenije, ki mora stroške takih ilegalnih prehodov in njihovih Posledic tudi financirati. Tako imenovani ubežniki, begunci ali prebežniki, kot jih imenujejo, pripa-šaJ° zvečine najrevnejšim socialnim slojem v Pakistanu, na Filipinih, Banglade-i Indiji, pa v Romuniji, Maroku in v drugih državah, ki v domovini bodisi oriT^0- Pa ne vidijo možnosti za dostojno življenje in prihodnost, ter se zato niiK aj0 za Preselitev, ki pa je dejansko beg v zahodne države, kjer bi po Jthovem prepričanju lahko dobili zaposlitev in si zagotovili dobro in človeka edno življenje. Zaradi tega v Jugoslavijo prihajajo s potnimi listi, brez vizu- 1 ov' ki so bili odpravljeni za potovanja med "prijateljskimi" državami tako r ei}°vanega tretjega sveta. Z letališča Brnik se odpravijo v Ljubljano, kjer po ^ Pih hotelih iščejo zveze in možnosti za nezakonit prehod jugoslovanske meje. Uhov prvotni cilj sta bodisi Italija ali pa Avstrija, odkoder bi se potem preselili Qruge države, zlasti v ZDA. ta. Toda iluzij je kmalu konec. V Ljubljani pri iskanju povezav nasedejo raznim PrililSu°m in vodnikom, ki jim obljubljajo hiter in varen odhod do meje, ki jo K sieki potem poskušajo prekoračiti. Zbirajo se še v hotelu Planika v Ajdovščini, pJJP^.erskem hotelu Lipa, pa v hotelih Sabotin in Park; v Novi Gorici. Ilegalni odlc °d- a^ poskusi takih prehodov lahko potekajo v več fazah. Mnogo jih ^krijejo že slovenski policaji ali graničarji, ki jih predajo v postopek Sodniku .Poteke v Novi Gorici. Tu so obsojeni na različne kazni, ker so pač prekršili sj^rovanske predpise o prehajanju državne meje. Kazni so zelo mile, skoraj 2 'Doiične. To kar zadeva globo. Na zaporno kazen, ki lahko znaša največ 30 dni ewra' Pa 50 obsojeni le redki posamezniki, pri katerih ugotovijo tudi druge rrreote ali znake kaznivih dejanj. pre,Prste, ki jim nezakoniti prehod državne meje uspe, tako, da jo na primer q *°račij° na območju Solkana, Nove Gorice, Pristave (Rafuta), Šempetra, v org1 . h Brdih ali kje na Tolminskem, običajno zadržijo italijanski obmejni tlak LSledi Pos,:oPek pri pristojnih organih kvestur, tako v Gorici, ali v Vidmu, kro? jih italijanske oblasti čimprej mogoče vrnejo jugoslovanskim organom. fe2 Canie (v policijskem besednjaku ga imenujejo deportacije) poteka v glavnem 2a ^ednarodna mejna prehoda v Rožni dolini in pri Robiču pri Kobaridu. vSpVtovo pa se posamezniki ali pa celo kakšne majhne skupine, ki se izognejo rn zapletom in nevarnostim bodisi na jugoslovanski ali pa italijanski strani meje, ter se potem prebijejo v notranjost Italije, kjer pa jih je zelo težko, če že nemogoče odkriti. Vodja Sektorja za mejne zadeve in tujce pri policijski upravi (Upravi za notranje zadeve) v Novi Gorici, Jaka Čeferin, pojasnjuje, da omenjeni begunci prihajajo iz skoraj vseh držav sveta. Lani so samo na Goriškem imeli v postopku skupaj 1.796 beguncev; od tega je bilo 1.011 tujcev in 785 jugoslovanskih državljanov. Pred sodiščem so jih obravnavali 1.077. V veliki večini gre za ljudi, ki iščejo možnosti za preselitev v razvite zahodne države. Vendar pa so med njimi tudi posamezniki, ki poskušajo ubežati čez mejo iz političnih razlogov. Med temi slednjimi so tudi Albanci s Kosova, ki se poskušajo izogniti sedanjemu režimu in nasilju v pokrajini. Čeferin poudarja, da pri reševanju problematike ubežnikov, beguncev ali prebežnikov, kakor koli jih že imenujejo, zalo tesno in dobro sodelujejo s pristojnimi službami in organi kvesture v Gorici. Zadeve pa so zagotovo zelo zapletene. Pojavljajo se na primer vprašanja o tem, kako je zavarovana državna meja, če jo, očitno brez večjih težav, lahko nezakonito preide toliko beguncev. Nato je problem taksistov in drugih vodičev, ki begunce prepeljejo do meje, predvsem iz Zagreba in Ljubljane. Lani je policija na območju omenjene Uprave za notranje zadeve v Novi Gorici, odkrila 36 takih vodičev (med njimi je bilo največ taksistov). Svoje žrtve dobesedno izropajo. Za prevoz do meje z Italijo morajo plačati, tako ugotavlja policija, od 200 do 1.500 nemških mark na osebo. Cena je odvisna od plačilnih možnosti in gmotnega stanja ubežnikov, ki jo vodiči hitro ugotovijo. Policija je seveda vse omenjene vodiče, ki pa vsi prihajajo iz osrednje Slovenije ali Hrvaške, ovadila sodišču. Prebegov je tudi letos zelo veliko. Na območju Nove Gorice so samo v obdobju od 15. decembra lani in do 15. januarja tega leta, obravnavali nad 300 Maročanov, ki so poskušali nezakonito oditi v Italijo. Sploh kaže, da je Maročanov med begunci največ, morda zato, ker mnogi med njimi v Italiji dobijo dovoljenja za delo, nato pa se običajno zaposlijo pri obiranju sadja v južnih predelih države. Med Maročani pa so tudi posamezniki, ki potem svojim rojakom poskušajo pomagati pri ilegalnem prehajanju jugoslovansko-italijanske meje. V Sloveniji odločno zahtevajo uvedbo vizumov za državljane iz gospodarsko in družbeno manj razvitih območij sveta. Pred morebitno uvedbo vizumov, ki je v pristojnosti zveznih oblasti v Beogradu, pa izvajajo strožjo kontrolo potnikov denimo v Ljubljani, Ajdovščini, Novi Gorici in drugod, tako da se bo število beguncev iz držav tako imenovanega tretjega sveta, najbrž kmalu občutno znižalo. Marjan Drobež Kongresna dejavnost sekcij KD Mestne sekcije krščanske demokracije se v prihodnjih tednih pripravljajo na živahno kongresno dejavnost. Zapadel je namreč dveletni mandat statutarnim organom. Poleg sedmih sekcij strank, se na kongres pripravljata tudi mladinsko gibanje in žensko gibanje. Ti dve organizaciji ne delujeta v okviru posameznih sekcij, ampak na občinskem nivoju. Prva skupščina bo že danes zvečer in sicer za območje Svetogorske četrti in Placute. Volitve novih organov sekcije pa bodo v nedeljo. V nedeljo, 3. februarja, bo kongres sekcije v Podturnu, v soboto, 9. februarja, sekcije za Rojce in Štandrež, 10. februarja sekcije za mestno središče, 17. februarja sekcije pri Madonnini. Datumi kongresov za preostale sekcije še niso bili določeni. Tajnike sekcij bodo volili neposredno člani, predloge kandidatov bodo predložili neposredno skupščini. Za člane sekcijskih tajništev pa napovedujejo "odprte liste". To pomeni, da se bodo seznami kandidatov lahko oblikovali še med samim zasedanjem in bo imel vsakdo možnost predložiti kandidatne liste. Vseh sekcijskih kongresov se bo udeležil tajnik mestnega komiteja stranke Giovanni Mattei. ■ Zaradi vzdrževalnih del na območju Foscolijeve ulice, so to cesto začasno zaprli za promet. Zapora velja do dokončanja del. KPI pozitivno ocenila razplet krize v Tržiču ra2t)^rajinsko vodstvo KPI je te dni 04^1° o političnem stanju na Portie 6rt1, ki je v tem tednu doživelo Qbtin?°en pretres z izvolitvijo nove uprave v Tržiču na osnovi PRI). med KPI in KD (ter PSDI in čit6v pobrat na tržiški občini in izlo-t®akcij0c'alist°v iz uprave sta sprožila ri?np 1° slednjih, ki napovedujejo ve-9ih tjfakcije z odprtjem krize v dru-^ t)r,i, Strankarskih upravah od goriš-Histj ^ajiue pa celo do dežele. Komu-^a ejo, da je to dokaz propa- “učne strategije KD, PSI in nju- ha rne? Popoldne in jutri bodo nipV^iškem obratovale nasled-QQ^encinske črpalke feo^Tn^131 T TOTai TnT90 SOnZ° " ‘“'1. Aquileia Ar-LjkON - Šmihelova ulica - Ul. Trieste fe.-ULBoi.o tt^-UlCosiSlch Ua ' Drevored Venezia Giu- G*4DIŠČE UL ^ ' UT D Annunzio M*SANU1E'dlpU911" STaŽ^?an Ul. Manzoni Ul. Mainardis nih zaveznikov, ki temelji na sistemu delitve oblasti na vseh ravneh in na vsiljeni enotnosti zavezništev od dežele do najmanjših krajevnih uprav. To oceno so podkrepili z ugotovitvijo, da so petstrankarske večine povsem nesposobne izvajati nujne politične programe. Kot primer navajajo prav pasivnost pokrajinske uprave pri reševanju zahtevnih problemov, kot so vprašanja prometnih zvez, javnih avtobusnih prevozov, izvajanje načrta za uničevanje odpadkov itd. Zaradi teh ugotovitev meni pokrajinsko vodstvo KPI, da je razbitje petstrankarske večine in njenega sistema oblasti pozitivno, prav tako pozitivno pa ocenjujejo vstop tržiških komunistov v novo večino na osnovi jasnega programskega dogovora. S tem v zvezi zavrača stališča vidnih predstavnikov KD in PSI, ki grozijo z osamitvijo nove tržiške uprave v odnosih z deželno upravo. Ta arogantna in neumestna stališča - ugotavlja KPI - so dodaten dokaz potrebe po koreniti reformi politike, ki naj omeji oblast tovrstnih politikov. Pokrajinsko vodstvo KPI se je dotaknilo tudi vprašanja enotnosti na levici in je obžalovalo, da ni mogoče vzpostaviti dialoga s socialisti. Krivdo za to pripisujejo PSI, ki da vsaj od leta 1988 dalje na Goriškem dosledno zasleduje privilegirane odnose s KD in je zaradi tega opustila vsako možnost alternative in s tem osiromašila vso goriško levico. ■ Glasbeno združenje Agimus prireja danes ob 17.30 v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu koncert pianista Mat-tea Aiella. Po diplomi na konservatoriju v Benetkah se je Aiello posvetil koncertiranju in učenju (poučuje tudi na goriški glasbeni šoli). Na današnjem koncertu bo izvedel Mozartovo sonato in nekaj skladb Roberta Schumanna in Claudea Debussyja. Pogovor z dr. Mirkom Špacapanom, dosedanjim pokrajinskim tajnikom Vtisi in želje po kongresu SSk Konec prejšnjega tedna je bil v Gorici izredni (pokrajinski) kongres SSk. Na njem so razpravljali predvsem o prenovi stranke v smislu, da bi postala zbirna stranka vseh Slovencev v zamejstvu, v ekvidistanci med SKGZ in SSO. Zunanji opazovalci ocenjujejo tako usmeritev kot nekakšen izziv, saj v preteklosti ni bilo zmeraj tako. Dr. Špacapan, kako je kongres reagiral na ta novi tok? Na kongresu je med razpravo prišla do izraza vsa paleta različnih mnenj, ki so že danes prisotna v naši stranki, vendar, lahko rečemo, v konstruktivnem smislu. Vtis imam, da je večina prisotnih celo zahtevala konkretne pobude, ki naj sledijo izrečenim željam. Bo opuščanje ideoloških predznakov pomenilo tudi v vaši stranki zaostritev določenih nesoglasij med katoliškim in laično usmerjenim delom? Na izrednem pokrajinskem kongresu so obnovili tudi Pokrajinski svet SSk za Goriško. V ta organ so bili izvoljeni: Andrej Bratuž, Igor Devetak, Niko Klanjšček, Goran Rustja, Damjan Podveršič, Mario Mucci, Aleksander Kosič, Marko Brajnik, Damjan Paulin, Bernard Špacapan, Karlo Breščak, Božo Tabaj, Štefan Bukovec, Mauro Leban, Aleksandra Košič, Milan Jarc, Sabina Antoni, Aleš Figelj, Gabrijel Figelj, Lucijan Pavio, Mario Breščak, Mirko Špacapan, Silvan Primožič, Bojan Brezigar. Za območje Krmina so v Pokrajinskem svetu SSk Stanko Prinčič, Edi Keber in Wanda Gradnik. Jedro naše stranke je vse od ustanovitve, zlasti na Goriškem, vedno bilo izrazito katoliško usmerjeno. Vendar smatram, da je bil ta pojav pravzaprav nujen, oziroma pogojen na družbene razmere v povojnih letih. Danes je situacija občutno drugačna in tudi med Slovenci so se zmanjšale razlike. Zato smatram in upam, da bi med katoliško in laično usmerjenim delom prišlo do dialektičnih razlikovanj in ne nasprotovanj. Nekateri ocenjujejo novo usmeritev, sicer pa bo šele čas pokazal, če gre za dejanske vsebinske premike, kot izhod iz stagnacije, v kateri se je znašla tudi stranka Slovenske skupnosti, kot nujno potezo pred nadal-njim izgubljanjem konsenza? Ne strinjam se z ugotovitvijo, da je pri SSk občutiti krizo, kot morda pri drugih političnih formacijah, prav zaradi tega, ker se v pretežni meri osla-njamo na narodnost in ker težimo k Za Števerjan: Ivan Vogrič, Gerard Falcicchia, Darko Miklus, Marjan Ter-pin, Dominik Humar in Hadrijan Cor-si. Za Doberdob: Maks Gergolet, Emil Visintin, Jordan Ferletic, Erneste Qu-inzi in Roman Jarc. Za Sovodnje: Benjamin Černič, Andrej Čavdek, Avguštin Devetak, Joško Perkon, Barbara Žerjal in Branislav Černič. Za Ronke in Tržič: Karlo Mučič, Renzo Frandolič in Marija Gergolet. Mladinsko sekcijo predstavljajo v Pokrajinskem odboru Damjan Terpin, Robert Cotič in David Grinover. opuščanju sleherne ideologije. Že do zdaj je tako zadržanje omogočalo SSk, da je kljub krčenju fizične prisotnosti slovenskega življa, stranka na politič-no-upravnem področju ohranila pozicije. To potrjuje, da so njeni volilci tudi iz drugih krogov, miselnih krogov namreč. V bistvu predstavlja to uspeh. Na kongresu je bil govor tudi o organizacijskih in drugih spremembah. Med drugim ste prilagodili Statut. Kaj po vaši oceni najbolj primanjkuje v dejavnosti SSk kot stranke? Pri stranki kakor je naša, kjer so vsi člani in vsi voditelji v bistvu amaterji, prihaja seveda na dan vprašanje neorganiziranosti, občutimo pomanjkanje povezave med centrom in periferijo. Šibki smo tudi v nekaterih sekcijah, kjer bi z boljšo delavnostjo dosegli znatno več. Nasploh pa menim, da moramo poglobiti naš pristop do Slovencev v mestu Gorici, ki je bil vedno zelo pomanjkljiv. V tekmovanju z drugimi strankami, seveda v tistih ustanovah, kjer je SSk prisotna, se zdi, da je bila vaša dejavnost pretežno usmerjena na obravnavo specifične problematike, to je slovenske prisotnosti in da je bilo zanimanje za splošno problematiko bolj obrobno? V skladu s poglavitnim ciljem naše stranke, ki se zavzema za narodni obstoj in razvoj, smo vedno v programih predpostavljali izbire, ki se tičejo priznanja in ovrednotenja slovenskih organizacij in ustanov. Kako bo v prihodnje? Upam, da bo prav pristop novih in sposobnih člano.v, tudi iz drugih političnih formacij, doprinesel tudi tako obogatitev v našem delovanju, ki nam bo omogočala, bolj kakor doslej, da bomo prisotni na vseh področjih družbenega življenja. Pokrajinski svet SSk t*o dveletnem premoru je ponovno izšel ^pni koledarček goriškega Zelenega križa darili prin,6!^?1 *5riž ie P° dveh letih premora v teh dneh ponovno izdal med so Prepredi n* k°ristni žepni koledarček. V prejšnjih letih je tisk kole-°bnS POlhočin •tUc9 tezka finančna kriza, v katero je zašla ustanova. Letos pa 9i tracL .PUspevkov trgovcev iz Gorice in drugih krajev na Goriškem Pietr P^nja nKi° ustregli željam mnogih povpraševalcev. Uli^ha, pre_ nlika žepnega koledarčka in priročnika je ostala v bistvu nespre-Št^vjl? trgov el Pa 80 obogatili vsebino. Priročnik prinaša izpopolnjen seznam ■he^ami) n flv Dorici in Gradišču, nadalje seznam (z naslovi in telefonskimi *ele» ■ avtohnPOmemknejših javnih uradov ter ustanov. Poleg voznega reda PaslrJP^e Dno, S°v ,so vključili tudi urnike prihodov in odhodov vlakov z goriške ih(}rVl in dežn^f urnike poletov z letališča v Ronkah. V priročniku so tudi -jiTh kuH,,rst^a lekarne v letu 1991, pa še urniki muzejev, knjižnic, arhivov 'toki, an'niiVa .rtlln ustanov ter kopica drugih koristnih informacij. d°Voij ptih, kin' ^odr°došla novost je tudi del priročnika z informacijami o \. nja, p0. Pn je treba predložiti za obnovo osebne izkaznice, vozniškega v- j izvod9^5^' za nakup/prodajo avtomobila itd. Utr)s arižj j, ov koledarčka so že razdelili podpornikom in sodelavcem Zele-Rn? s lem 96 dodo dobili brezplačno člani ob vplačilu letošnje članarine. 6hi da ^arčeu fvP.zl uvedli nove plastične izkaznice. a vplača anko dobi tudi kdor se ne namerava včlaniti v Zeleni križ, s r'q 2elenpr0^0.v°ljnl prispevek v sklad za nakup novega reševalnega S°lio. na lestvici, saj so v zadnjih de mah vedno neporaženi zapusti »uMi Na pozitiven rezultat sev . a ntni »a tudi jutri, čeprav igrajo proti ® orite arboli, ki sodi med glavne t končno zmago. (B. R.) obvestili SK BRDINA organizira v nedeljo, 3. febr ,yarn1<,|,r busni izlet v Forni di Sopra i ^j. Odhod avtobusa z Opčin 0 .,0jSov'a v formacije 212936 in 212859. VR 2g. na sedežu kluba v ponedel) ' sredo, 30. t. m., od 19. do 20. ^ ŠD POLET kib< sklicuje 23. letni občni zbp oSve® g torek, 29. t. m., v dvorani * ob jO.a . doma na Opčinah ob 20.00 in h p° . drugem sklicanju. Dnevnl VabijeU1 čila, 2. razprava, 3. razno-ni in simpatizerji društva. Za Borove in Slogine odbojkarice Vnovič težko ^ predzadnjem kolu prvega dela prvenstva v ženski odbojkarski C-l ligi °do na sporedu tri »železna« sreča-lar v katerih se bodo med sabo pome-, 11 pripadniki vodilne osmerice, ki sr°ii letošnjo sezono. V dveh od teh Ječanj bosta zaposleni tudi obe slo-enski šesterki, Bor Elpro Cunja proti /emarju iz kraja Piove di Sacco, Slo-"a Koimpex pa proti Latisani. Na domačih tleh, v dvorani šole Su-Jcn, bodo (šestič) nastopile le borov-e' Ghemar ima na lestvici 14 točk, se P avi štiri manj od plavih. V doseda-Pn srečanjih z boljšimi v ligi pa ima račun 3:3. Premagal je Slogo (3:0), £ennedyja (3:1) in Latisano (3:1), izgu-r. Pa s Sarmeolo (3:2), Vicenzo (3:2) in °nadom (3:1). Doma je boljše vedno eniagal, na gostovanjih pa je vedno 9ubil. Vrh tega je Ghemar klonil še °lu (1:3) proti ekipi, ki sodi v spod-tkn lestvice. Ugodnost teh poda-tj v le za borovke le... statistična, kaj-tak resnici ni težko napovedati, da jih Vb 9 ^rev' spet zelo težka naloga. Plato tS° Se ^eslej res odlično izkazale in udi v težkih nastopih, toda ne sme-(},, P°Zabiti, da so na domačih tleh že ». Krat i^rmVviics qaT-min dobe- Keti ^pulrller proti Sarmeoli spjP^Vju, a močno Latisano so do Sedn0 Pregazile. p0 ecei skrbi pred drevišnjim nasto-je t vnaža zdravstvena slika ekipa, ki 0belehhSTSe S1®1 kot r°^I!ft,a'. NaSt°P pj un iraettinove m Vidahjeve niti VenH00dst0tn° zanesljiv, če pa bosta Prakr 6 ^9ral'’ bosta na igrišče stopili benih n° brez treninga. Zaradi služ-" zadržkov ni v tem tednu treni-ip^ biti Stoperjeva. Trener Kalc, ki *z9ov treba priznati, da se nikoli ne ta^Q| rja' vse te težave nonšalantno d6n ® komentira: »Prav zato, ker te-rn0a]. ®9a načrta treningov nismo stcjpj izpolniti, vem, da bodo igralke bo!« *e na igrišče še bolj koncentrira-Vsn v h y6 kaže sicer, da bodo tudi gostje Polnineta dopotovale v Trst v nepo-p9°stavi. Kot nam je povedal tre-vapi 4oi° Patella sta namreč poškodo-besnjblatja p0(jajačica Romanato in bibfje ''bpadalka Rampazzova. Ghe-ijivo Jekakor dobra ekipa, ki zanes-bitp-.. “vlada vse elemente igre in *Se bkih točk. tocj, bomo poskušali zmagati, tldjbo]>r' ki je po mojem z Latisano bjp f ]Sa ekipa v ligi, je v tem sreča-je °rit. Z dosedanjimi nastopi svo-itrieij sem zadovoljen, lahko bi celo bier velnil/lSac«r) pravzaprav le delno “bh, na L b°da Latisana je na domačih Pbprenis a*-erih je igrala že šestkrat, še Jbče i ?ana in sploh slovi njeno do-j koVasri?fa kot zelo neugodno. Pri-tako iCo, je' da se bo Slogin napad, Ze Proti Sarmeoli, drevi spet soočil z močnim blokom. Treba bo zato poživiti igro v napadu, ki je tudi v ključnih trenutkih dvoboja s Sarmeolo vse preveč slonela na ramenih Ukmarjeve. Predpogoj pa je seveda dober sprejem servisa. Toda to za zmago še ni dovolj, kajti Latisana ima tudi izvrstnega podajača in masivne napadalke, zato pa trener slovenskih odbojkaric Peterlin meni, da bo treba nasprotnikov potencial ob mreži izničijo predvsem s servisi. Če bodo torej slogašice v teh dveh elementih ves čas igrale dobro, se lahko obeta ize-načno srečanje in, zakaj ne, tudi podvig, kakršnega so vzhodnokraške odbojkarice že pripravile na gostovanju pri Kennedyju. Kras Trimac v Dolu favorit Rokometaši Krasa Trimac bodo nocoj gostovali v Dolu pri Benetkah. Domača ekipa je najbrž najšibkejša v tem prvenstvu, saj je po osmih kolih še vedno brez točke sama na dnu lestvice. V Krasovem taboru nimajo nobenih dvomov glede izida tekme. Srečanje z lažjim nasprotnikom pride v tem trenutku Krasovi ekipi kot nalašč, da si po seriji neugodnih rezultatov popravi tako položaj na lestvici kot vzdušje med igralci. (Pjotr) Jadranovi košarkarji drevi doma proti Jesolu Mladinci v ospredju V vsedržavnem tretjeligaškem košarkarskem prvenstvu bo drevi, oziroma jutri, na sporedu prvo povratno kolo. Potem ko so ekipe sklenile prvi krog tekmovanj, je padlo tudi mnogo neznank in delnih negotovosti. Po petnajstih kolih lahko rečemo, da so vrednosti posameznih udeleženk več ali manj definirane, ob prisotnosti nekaterih izjemnih primerov. Na prvem oziroma drugem mestu v razpredelnici dobimo pordenonski GRUP in Prome-teus iz San Donaja Obe moštvi sta tako glede kakovosti, kot glede izkušenosti, daleč pred ostalimi, obe pa sta tudi zabeležili po en spodrsljaj (GRUP z Jadranom v gosteh, San Dona doma z Latte Carso), medtem ko so v prvem neposrednem spopadu slavili Porde-nončani, ki razpolagajo z izrazitimi strelci, morali pa bi biti ranljivi pod košem, v kolikor nimajo posebno visokih igralcev. Med posebnostmi letošnje lige bi uvrstili prav gotovo Latte Carso, ki je delno nadoknadil katastrofalni začetek prav po zaslugi izvrstnih iger v tem uvodu letošnjega leta in to navkljub notranjim sporom in neurejenim razmeram na relaciji igral-Ci-trener-klub. Na vsak način je zmogljivost škedenjskih košarkarjev dokajšnja, tako da bi se ne čudili njihovemu bliskovitemu vzponu po točkovni razvrstitvi. Druge dve manjši "anomaliji" v letošnjem prvenstvu bi lahko postali ekipi Di Lenardo Solesino in pa Ron-cade. Košarkarji iz okolice Padove so dosegli 9 zmag s čedno razliko med Robi Paulina danimi in prejetimi koši. Na domačem terenu so praktično nepremagljivi, saj so klonili edinole pred GRUP, medtem ko imajo v gosteh nekje 50-odstoten uspeh. Na splošno pa je njihova uvrstitev na 5. mestu nenapovedana in nepredvidena. Roncade, ki si z Mestri-no deli 3. mesto, pa je v zadnjih kolih nekoliko poslabšal svojo storilnost, saj so igralci Roncad najprej predali orožje v spopadu z Latte Carso in se nato pošteno namučili v minulem kolu, da so doma strli odpor Jesola. Morebiti bo Roncade odslej nekoliko padel v formi in izgubil nekaj pozicij. Jadranovi košarkarji bodo drevi gostili postavo Jesolo, kateri so v svojem lanskem krstnem nastopu morda nekoliko neposrečeno prepustili točki. Jesolo je moštvo za sredino lestvice in Vatovčevi fantje bodo drevi favoriti, če ne drugo, zaradi boljšega izhodišča na lestvici. Zaskrbljenost in razočaranje zaradi zadnjega bledega domačega nastopa, je delno omilila izvrstna igra Jadranovih mladincev, ki so odigrali svojo najboljšo tekmo doslej proti postavi Legnoflex. Res je razlika med mladinskim in tretjeligaškim prvenstvom precejšnja, vseeno pa je tokrat nekaj razlogov za optimistično gledanje na drevišnji spopad z Jeso-lom: izvrstno je igral Smotlak, ki je med člani zadnje čase deloval dokaj poprečno. Oberdan je potrdil svojo zelo dobro trenutno formo in tudi Paulina se je izkazal v napadu. Sedaj je potrebno, da se, še zlasti oba mlada centra, otreseta odvečne napetosti tudi med članskimi nastopi, ter da prispevata k zapolnitvi tiste vrzeli pod košema, zaradi katere tarnamo vsak teden. Motivacije bi moralo biti dovolj v vsakem posamezniku, tako kot bi moralo biti prisotno prepričanje, da se sicer zadovoljivo sedanjo uvrstitev lahko izboljša edinole s popravljanjem napak iz prvega dela-lige. Cr Sobo,. DANES ‘A, 26. JANUARJA 1991 V deželnih odbojkarskih derbijih v Trstu (na Alturi) in Nabrežini Goriški šesterki si obetata podvig Pri sestavi letošnjih koledarjev deželnih odbojkarskih lig je naneslo, da sta v današnjem 12. kolu na sporedu kar dva tržaško-goriška slovenska derbija. V okviru moške C-2 lige se bosta v telovadnici šole na ‘Alturi v Trstu pomerili vrsti Bora Agrim-pex in 01ympie CDR, v Nabrežini pa bo ženski tret-jeligaški derbi med Sokolom Indules in Agorestom Posojilniva Sovodnje. Obe tekmi bosta na Tržaškem, ta čas slabše uvrščeni goriški šesterki pa nista brez možnosti, da presenetita sicer favorizirane gostitelje. S tekmo na Alturi se bo končal niz moških derbijev prvega dela prvenstva. Doslej so borovci doma s 3:0 premagali valpraporce, ti pa so se po novem letu oddolžili (s 3:2) na račun 01ympie. Sodeč po dosedanjem razpletu v prvenstvu so močni gostitelji drevi nesporni favoriti, saj so letos izgubili samo v 3. kolu in so torej že osem kol nepremagani. Toda ni težko napovedati, da bo zanje drevi mnogo težje kot na zadnjih lahkih nastopih in to ne samo zaradi »ozračja derbija«, temveč tudi iz preprostega razloga, ker je forma goriških varovancev Vojka Jakopiča v vzponu, o čemer pričajo tudi njihovi zadnji rezultati, po katerih so se povzpeli na varno sredino lestvice. Vrh tega ne smemo pozabiti, da 01ympia CDR ni doslej še nikoli izgubila tekme, ne da bi osvojila vsaj niza. Ne le to: kar štirikrat je potegnila krajši konec šele po tie breaku, se pravi, da bi lahko bila s kančkom več sreče (oziroma izkušenosti in hladnkovrnosti) precej više uvrščena. Obe ekipi bosta drevi nastopili v nekoliko okrnjenih postavah. Pri Boru Agrimpex bo (poleg Per-narcicha, na katerega po službeni premestitivi v Ve- nelo, pravzaprav niti ni več mogoče računati) manjkal podajač Batič, ki si je poškodoval gleženj na gostovanju v Gradišču. Svojo zadnjo letošnjo tekmo pa bo pred odhodom v ZDA odigral tudi podajač Aiello. Njegov odhod bo borovcem (širok izbor igralcev na štartu sezone se je iz objektivnih razlogov precej skrčil) povzročilo v prihodnjih tednih ne malo težav, vsaj dokler ne bo ozdravel Batič. Tudi 01ympia bo igrala brez enega od svojih dveh podajačev, se pravi brez Iva Cotiča, manjkal pa bo tudi napadalec Peter Černič, ki ga bo predvidoma nadomestil Sfiligoj. Učinek začetne 01ympiine postave naj se ne bi bistveno zmanjšal, seveda pa bo manjši izbor enakovrednih menjav. Tudi tretji naš tretjeligaš, to je Valprapor Imsa, ima pred drevišnjim nastopom veliko težav z igralskim kadrom. Manjkali bodo namreč Superga, ki ima roko v mavcu, Prinčič (gripa) in Vogrič, tako da je trener Zamo v ekipo vpoklical maldinca Denisa Uršiča, ki bo drevi opravil svoj krstni nastop v članski ekipi.-Še sreča, da bo v telovadnici Kulturnega doma gostoval šibki Rozzol, vendar pa je glede na zdravstveno stanje v ekipi zdaj tudi rezultat te tekme precejšnja neznanka. Res škoda bi bilo, če bi valpraporcem po treh spodbudnih zmagah žnova spodletelo. Za ženski derbi v Nabrežini bi še pred nekaj tedni veljalo, da je Sokol Indules nesporen favorit. Toda januarski porazi proti (sicer) velikim kalibrom lige so precej zaustavili pot sokolovk, nasprotno pa Goričanke po podvigu v tekmi z Banco popolare iz Čente napovedujejo svoj preporod. Sodeč po izja- vah, ki smo jih zbrali v obeh taborih, vlada na obeh straneh precejšnje spoštovanje do nasprotnika. Šibka točka obeh ekip je sprejem servisa, zato bo o zmagovalcu odločal bržkone servis oz. razpoloženost stabilnih Sokolovih podajačic Pertotove in Vidalijeve po eni strani, po drugi pa moč napadalk Zavadlalove in Vižintinove. Bodo soigralke znale valorizirati tehnične karakteristike teh igralk? Še dva podatka: lanski derbi v Nabrežini se je končal z zmago sokolovk s 3:0 (doma pa je slavil Agorest s 3:2); trener gostiteljic De Walderstein, ki je bil po izključitvi v tekmi z Martignaccom (društvo pa je zaradi protestov navijačev dobilo 50 tisoč lir globe!) diskvalificiran za dve koli, bo na osnovi pravila o odkupu kazni drevi redno sedel na svoji klopi. Četrtoligaš Soča Sobema računa v domačem nastopu s tržaškim CUS na svojo tretjo zaporedno zmago. Tržačani so doslej premagali samo najšibkejše ekipe v ligi, s Porcio so celo izgubili, gladko so klonili tudi pred Prevenirejem, ki so ga Sočani premagali v svojem zadnjem nastopu pred domačim občinstvom. Skratka, našim odbojkarjem se ponuja res ugodna priložnost, da se z novo zmago še bolj oddaljijo od dna lestvice. Zelo pomemben je tudi nastop Kontovelk v San Giorgiu di Nogaro. Pomerile se bodo z mlado in ambiciozno mladinsko garnituro B-l ligaša Sangior-gine. Socopel ima na lestvici 10 točk, šest več od naših odbojkaric, premagal pa je-vse slabše tekmece v ligi. To je vsekakor ena od tistih priložnosti, da Kontovelke nadoknadijo to, kar so doslej v boju za obstanek že zamudile. domači šport - domači šport ■ : : : i- , ODBOJKA Ci?°-30 v tENSKA c:i LIGA K.nia - Ghostu' na L maju: Bor Elpro Kr; atli, in , ar Piove di Sacco; 20.30 v ^Pex ' Verdi: Foče Colori - Sloga ,*T«tuŠKA C-2LIGA - O?'00 y r®st Posnia,brežini: Soko1 Indules -°dnjah: Soča Sobema - CUS Sag0r ’ Š0Ia Caprin: Killjoy - 7 30 v NabE^SKA DIVIZIJA 1?3n MrnAr.Soko1' Altura v Dohm £rDlNKE - Bor Friulexport 20.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Fincantieri - Cicibona DRŽAVNI KADETI 18.00 v Tržiču, Drevored Isonzo: Largo Isonzo - Kontovel; 20.00 v Trstu, Ul. Visi-nada: Servolana - Bor Radenska DEŽELNI KADETI 18.00 v Gorici: Ardita - Dom NARAŠČAJNIKI 18.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferrovia-rio - Kontovel; 20.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco A - Breg DEČKI 15.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Ricreatori -Bor; 15.00 V Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi Basket - Sokol; 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel ROKOMET MOŠKA C LIGA 16.30 v Dolu: Oriago - Kras Trimac ŽENSKA C LIGA 18.00 v Pregoni: Pregona - Kras NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Corium Recoa- i b.oo, ls3o M%hDEJaiCE ^aule Rabuiese - Sloga "*0«*S9N,'c?UST„t “Solo športni palači: Jadran L jv. Dojjj P aci v Podgori: Isonzo m JU: Bor n ?etaE 20 00 v Trstu, adenska - CUS Trst; MOŠKA B-2 LIGA 18.00 v Bocnu, Ul. S. Vigilio: Alto Adi-ge - Kras NOGOMET UNDER 18 14.30 v Dolini: Breg - Primorje JUTRI NEDELJA, 27. JANUARJA 1991 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Trivignano 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Vesna - Zarja; 14.30 na Proseku: Primorje - Gaja 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - SantAn-na; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Mladost; 14.30 v Gorici, Straccis: Azzurra - Kras; 14.30 v Žavljah: San Vito - Breg; 14.30 v Trstu, Vili. Fanciullo: Chiarbola - Primorec intki 10.30 v Dolini: Breg - Chiarbola; 10.30 na Proseku: Primorje - Zarja ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Esperia; 12.15 na Proseku: Primorje - Opicina B KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 V Trstu, na Alturi: Santos - Kontovel 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, šola Suvich: Saba - Breg A DEŽELNI KADETI 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Trstu, šola Petrarca: La Mar-motta - Bor Friulexport 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Prevenire MLADINKE 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Sloga Koimpex DEČKI 10.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia - CUS Trst; 11.00 v Repnu: Sloga - Vivil; 15.30 v Ronkah: ACLI Ron-chi - Teknoprogres DEKLICE 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port B - CUS Trst B NAMIZNI TENIS ŽENSKA C LIGA 10.00 v Trstu: Chiadino - Kras Activa V1. diviziji Altura ugnala Brežanke Nepričakovan poraz ALTURA - BREG 3:1 (13:15, 15:6, 16:14, 16:14) BREG: Canziani, Gaburro, Kocjančič, Komar, Malmenval, Pecchiar, Tau-čer, Žerjal, Zeriali. V anticipirani tekmi 2. kola so Brežanke doživele nepričakovan poraz, ki sam po sebi seveda še ne zmanjšuje njihovih možnosti v boju za napredovanje v D ligo, a terja takojšnjo avtok-ritiko. Igralke so tudi tokrat, tako kot že v uvodni tekmi s Killjoyjem, ki so jo dobile šele po tie breaku, podcenjevale svoje nasprotnice in igrale premalo zagrizeno in zbrano. Očitno pa je konkurenca v ligi boljša, kot so v Bre-govem taboru sprva pričakovali, zato pa je treba nastope podkrepiti tudi s primerno dozo borbenosti, kajti samo znanje za zmago ne zadošča. Da je temu tako, potrjuje tudi potek prvega niza, v katerem je Breg že vodil s 6:0 in 10:4, na koncu pa niz dobil le za las. Lahkomiselnost je botrovala tudi neuspehu v drugem nizu, v katerem je odpovedal sprejem. Verjetno usoden pa je bil tretji niz, v katerem je Breg vodil s 14:11, a se je žal pustil prehiteti. Tedaj je seveda zavladala zaskrbljenost in Altura je to izkoristila ter bila v 4. nizu v vodstvu vse do rezultata 14:12. Brežanke so v končnici izenačile, a nato niso imele dovolj moči, da bi izsilile tie break. Pri Bregu je tokrat v precejšnji meri odpovedal napad, ki je bil premalo prodoren, treba pa je reči, da je Altura v polju igrala odlično in je na splošno s svojim nastopom zelo ugodno presenetila. NARAŠČAJNICE SOKOL - BOR FRIULEKPORT 0:2 (12:15, 4:151 SOKOL: Švara, Antonič, Radetič, Peric, Šemec, Kralj, Visintin, Legiša, Kobal, Uršič, Tinta, Briščak, Sosič, Jerman. BOR FRIULEXPORT: Pitacco, Jogan, Bezenšek, Pernarcich, Vidali, Gruden, Faimann, Zadnik. Obe ekipi sta v prvem kolu prvenstva naraščajnic (letnik 1977 in 1978) zmagali, zato je za četrtkov derbi 2. kola v Nabrežini vladalo precejšnje zanimanje. Šesterki nista razočarali in priča smo bili živahni igri na obeh straneh mreže. Na koncu je prevladala boljša tehnična priprava borovk, katerim pa so se gostiteljice zagrizeno upirale. V prvem nizu so sokolovke že vodile celo z 12:8, nato pa so Borove varovanke Marka Kalca le reagirale in nasprotnicam niso prepustile več niti točke. Drugi niz je bil prav tako precej izenačen, saj so se vse igralke po dvakrat zvrstile na servisu, toda varovanke Kraljeve in Blahute so v. glavnem dosegale le menjave, borovke pa so z dobrim servisom in dobro kolektivno igro tudi nizale točke. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik sobota, 26. januarja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tei. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Rafsandžani ne pristaja na »samomor« Iran ne podpira iraških načrtov TEHERAN — Podpora Iraku bi bila za Iran »pravi samomor«. To je včeraj med petkovo molitvijo poudaril iranski predsednik Hašemi Rafsandžani v obširni analizi iranskih stališč do zalivske vojne. Po njegovem se motijo tisti redki, ki v Iranu zahtevajo tako zavezništvo, ker bi to pomenilo, da bi Irak ostal v Kuvajtu in si s tem zagotovil del obale Perzijskega zaliva. Za Rafsandžanija pa bi bilo to nesprejemljivo, ker bi bili prizadeti iranski interesi v Perzijskem zalivu. Iranski predsednik je vernike spomnil, kako je še pred izbruhom iraško-iranske vojne Teheran poudarjal, da ne bi nikoli pristal, da bi Kuvajt Bagdadu odstopil strateška otoka Bubijan in Varbah. Iranski voditelji so takrat Kuvajtu zagrozili, da bi za vedno zasedli oba otoka tudi v primeru, da bi Iraku dovolili namestitev vojaških oporišč. Rafsandžani je ponovno poudaril iransko »aktivno nevtralnost«, kar pomeni, da ne bo skoparil z diplomatskimi napori za prekinitev spopada, ker se noče vplesti v »nepravično vojno«. Odločno je obsodil zahodno prisotnost v tem delu sveta, a je takoj pristavil, da je tega kriv Sadam Husein zaradi okupacije Kuvajta. Prav tako je Rafsandžani obsodil bombardiranje »muslimanov in islamskih dobrin«, s tem pa so z vojaškega vidika Američani pokazali, da so le »papirnati tigri«. Rafsandžanijeva analiza je imela kot izhodišče ugotovitev, da v sedanji vojni ni nihče iskren. »Irak je razgrnil ogromno papirja, da bi dokazal svoje zgodovinske pravice nad Kuvajtom, mi pa dobro vemo, da gredo njegovi cilji dlje od. teh ozemeljskih zahtev«. Glede Američanov je Rafsandžani prepričan, da niso prišli zaradi obrambe mednarodnega prava, temveč ker hočejo zatreti muslimanska ljudska gibanja. »Sile zla« so v Perzijskem zalivu zaradi iraške krivde, a tudi brez nje bi prej ali slej prišli na to območje. In to ne samo zaradi islamskega gibanja, temveč tudi zaradi gospodarskih razlogov, ker hočejo vsiliti svojo logiko na naftnem trgu. Washington mora stati ob strani kuvajtskemu šejku za vsako ceno, ker bi v nasprotnem primeru celo območje zgubilo vero v ameriško moč, ki jo je že omajal padec iranskega šaha pred tolikimi leti. Ob koncu svojega petkovega »verskega« govora je Rafsandžani spregovoril tudi o palestinskem vprašanju. Pri tem je ponovil stališče, da je »Izrael tujek na Bližnjem vzhodu«, a da bi bila trenutno vojna proti Izraelu »nerealna«, ker bi vsi »hudiči stali ob strani sionistom«. Za Rafsandžanija bo vojna za osvoboditev svetih krajev uresničljiva, šele ko bodo islamske države premostile svoje razprtije in razhajanja ter nastopile enotno. Kdaj se bo to zgodilo, pa Rafs-dandžani ni povedal. V četrtek zvečer se je sestal varnostni svet OZN Večina je odbila predlog Magreba NEW YORK — V četrtek zvečer se je prvič od začetka zalivske vojne sestal varnostni svet OZN, da bi razpravljal o tej vojni. Sestanek je bil za zaprtimi vrati, o njem pa je poročal dežurni predsednik varnostnega sveta zairski veleposlanik pri OZN Adeito Nzengaya. Dejal je, da so o vojni na sestanku VS poročali predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije, nato pa je prebral z večino izglasovano končno oceno nastalega položaja. Varnostni svet sestavlja 15 držav članic OZN, Nzengaya pa je dejal, da se niso vsi strinjali s končno oceno trenutnega vojnega položaja, pri tem pa je nakazal, da sta proti skupni oceni glasovali Kuba in Jemen. Sestanek so sklicali, kot rečeno, na prošnjo držav Magreba (Alžirija, Tunizija, Maroko, Libija in Mavretanija), ki so tudi predložile svoj mirovni načrt. Ta sestoji iz treh bistvenih točk, ki predvidevajo (po vrsti) takojšno prenehanje bojev in bombardiranj, umik iraških sil iz Kuvajta in sklicanje mednarodne konference o celotnem bližnjevz-hodnem vprašanju. Vendar pa so ZDA s svojo pravico do veta takoj blokirale katerikoli razpravo o tem mirovnem načrtu. Ameriški veleposlanik Thomas Pic-kering je namreč dejal, da Was-hington nikakor ne more sprejeti prve točke tega načrta ker bi »to metalo v slabo luč celotno delo varnostnega sveta«. Po tej izjavi je predsednik VS dejal, da mora po pravilniku sklicati ta svet vsakič, ko zanj zaprosi ena sama država tega organizma, da pa ne more ukrepati ničesar, če večina blokira katerikoli razpravo o perečem argumentu zalivske vojne. _____J V Madridu m mir V Madridu je poljski umetnik Wodyczkoof pripravil učinkovito protivojno predstavo z lazerjem, ki projicira na slavolok vojne simbole (Telefoto AP) »Inteligentne« čelade pilotov iz sveta znanstvene fantastike RIAD — Ob izbruhu kopenskega spopada v Zalivu bodo nedvomno izredno vlogo odigrali tudi najmodernejši protitankovski helikopterji apache, ki bodo zaradi cele vrste izrednih tehnoloških rešitev in najmodernejše oborožitve po vsej verjetnosti predstavljali strah in trepet za ponos Sadamove pehote, tanke T-72, kot tudi za njegovo republikansko gardo. Poglavje zase pri teh čudežih tehnike pa predstavlja »inteligentna« čelada ameriških pilotov v teh letečih lovcih na tanke. Za nepoučene gre pri tem že za pravo znastveno fantastiko, saj lahko pilot, ne da bi mignil s prstom, aktivira celo vrsto komand; dovolj za vse to je preprost migljaj z očmi. Tako lahko samo z očmi usmerijo posebno nočno televizijsko kamero na infrardeče žarke ali pa usmerijo izredno precizno orožje proti želenemu cilju s pomočjo elek-tro-opitčnega sistema, ki stalno spremlja smer pogleda pilota ali pa strelca na helikopterju. Ta tehnično izredno popoln sistem so izdelali v družbi Honeywell predstavlja pa nekakšen elektronski »most« med pilotovimi očmi in napravami v helikopterju. Sistem je sestavljen iz dveh bistvenih delov, od katerih prvega predstavljajo štirje infrardeči pasovi, ki so iz štirih kotov v pilotski kabini usmerjeni na čelado in beležijo vsak najmanjši premik glave, nato pa podatke posredujejo v računalnik, ki nadzoruje orožje. Pri tem igra pomembno vlogo tudi »monokel«, ki je postavljen pred pilotovim očesom. »Monokel« je v bistvu zadnji del vgrajenega optičnega sistema v čeladi in dejansko vsak trenutek odčitava točko, v katero je usmerjen pilotov pogled. Toda »monokel« ima tudi drugo vlogo. Pred pilotove ali strelčeve oči v obliki številk projicira vse podatke o letu in posreduje tudi infrardeči televizijski posnetek področja, na katerega je usmerjen pilotov pogled. Na ta način pilotu ni treba storiti drugega, kot pogledati v določeno smer in pred njegovimi očmi se pojavijo vsi podatki o višini in hitrosti leta, o položaju nasprotnikovega cilja - ponoči je to mogoče s pomočjo infrardečih kamer - ob vsem tem pa avtomatično na cilj usmeri tudi orožje, ki je izredno natančno. Vse to - in še kaj drugega - je mogoče, ne da bi pilot mignil s prstom. I M Kljub precejšnji zmogljivosti se begunska taborišča hitro polnijo Iračani množično bežijo v Iran AMAN — Organizacija Združenih narodov za pomoč v katastrofalnih nesrečah UNDRO je sporočila, da se proti Iranu pomika kakih osemdeset tisoč beguncev iz Iraka. Ljudje bežijo iz strahu pred bombami in pomanjkanjem hrane, ki ga bolj občutijo v mestih kot na podeželju. Iranci imajo za približno sto tisoč beguncev zmogljivosti, taborišča pa se zelo hitro polnijo. V Teheranu ugotavljajo, da utegne prečkati mejo v celoti okoli dvesto tisoč beguncev. V večini primerov ne gre za Iračane ali Kurde, temveč za ekspatriirance. Kljub izrednemu stanju OZN v Iran ne bo poslala svojega osebja, ki naj bi ugotovilo, kakšni so življenjski pogoji v taboriščih, dokler bombardiranje v Iraku ne bo pojenjalo. Medtem pa je britanski Rdeči križ ugotovil, da britanski vojaki dosledno ravnajo z obema iraškima ujetima vojakoma, prav tako korektno pa je rav-navnje vseh 61 iranskih civilistov, ki so iz varnostnih razlogov v priporu v Veliki Britaniji. Na sliki (Telefoto AP): družina, ki je namenjena v prehodno taborišče na meji z Jordanijo, je vzela s seboj le najnujnejše. DUBAI — Življenje na italijanskih vojnih ladjah v Zalivu je precej e_ [aiVe' čeprav prevladuje napeto vzdušje, ki se spremeni v težko pričakovanje, k° .,nji if, da so v akciji tudi kolegi iz letalstva. Fantje na rušilcu Audace, ki jih je PreJ v jj doletela velika »čast«, da so spremljali ameriško letalonosilko Rooswelt PTCr u0, s<>i pa so ohranili visoko moralo. Ko so se odpravljali v to sicer le pomožno izbrali novo geslo, in sicer »lo speriamo che me la cavo« (v prostem upajmo, da se rešim), kot pravi naslov znane knjige učitelja DallOrte. R0Y_(. $0 I ladje so predlagali, da bi priložnostno geslo osvojili kar za stalno, vena nadrejeni resno zavrnili. LONDON — Neki britanski gradbeni projektant, ki je gradil zaklonišča j.2 je povedal, da obstaja v državi kakih 40 bunkerjev, v katere se lahko zateCjS(jdobrljC;j. ljudi. Protiatomska zaklonišča je naročil Sadam leta 1986 in so zgrajena z lest'’1 sj šo tehniko, tako da prenesejo potresni sunek do šeste stopnje po Richterje^j pa Britanec pa je pojasnil, da so zaklonišča namenjena le eliti, navadni re pomagajo kot vedo in znajo. o tele f je RIM — Generalni direktor italijanskega Rdečega križa Renato Pons ie.faCije, ^Lje povabil prebivalstvo, naj z denarnimi prispevki podpre akcijo orff.^nlZorirn0^!!jiri' glavnino osebja poslala v Zaliv. Pons je povedal, da Rdečemu križu ^^er^^je najosnovnejši sanitetni material, osebje na terenu pa razpolaga s Pii orjcah. pripomočki za najnujneše posege. Antibiotike lahko delijo le še po kaPP1 ^ osPgifl6 ki je na delu v Iraku, je povedalo, da v tej državi vojska ne spoštuje n u$ta s človekovih pravic, še najmanj pa konvencije o vojnih ujetnikih, saj Pre" sebi celo lastne ranjene vojake. VVASHINGTON _______________ Ameriška letalonosilka Saratoga je dosegla rv' med vsemi ladjami, ki se nahajajo v Zalivu, se je drži največja smola, vojne je se štiri njena letala niso vrnila na krov. Morala posadke je na p