NÜOVA RACCOLTA
DIALOGHI
Italiaiil. Tedesclit e Sloveni.
¿£l«it« JbttMtmlttwg 3itttlicntfd>c*, ©eutfc^ci? uti& @Iot>emfd)er
i&efpvä&te.
NOVA NABERA SiiiHkili. \i'insksli Ino Slovenskih
SScarbeitet unb jufamtncttgcfa^i
ton
Joseph Premrn,
f. f. epmnaflal — fBrofefibr, pt: Sekret bec flobcnififien ©prodje unb Sitcrotuv, 2)?itglicbe bei liidovifdjcn 25ereine$ für (Stcietmarf, itörnten unb .ftrciin, unb bec Slifertmjgefellfdxift in ©otj.
GOERZ 18 3 0.
Verlag der Pjternolli'schen Buchhandlung und Buchdrucherey.

258904
fit i. f Y

PREFAZIONE. SSotre&c* PREDGOVOR.
•ti&mzšmm'	-mm»	«©í^S««^«
Essendo dice-	^ieííciitnifi »et- flo=	ednost slo-nuto oggi giomo la	«cttifrficn ©praefte ift venskiga jezika je lingua slovena di	itt ber ©egentpart ju ® sédajnosti zlo po-pritna necessitä, ed	einer Sfpfljmenbiöfeit trebna reč. De bi onde facilitare agli	geworben. Um nun se ga tudi Lahi in Italiani e Tedes-	bic @rlenmug berfel: Nemci lozej naučili lo studio della	bett Italienern unb cili, si je podpisani medesima il sot-	®cntf^cn ju erleide porabivši naj bolji toscrittocon lagui-	tern,l)atbcr@cfcrtig: pisatelje, na vso moč dade'miglioriauto-	te mit SBeniitsung bet prizadel, j im z nabé-ri fece ogni sforzo	fcefíen ®cftriftftcí!er ro pogovorov v treh per renderne lo	alíe9)íül)eangcu>enbet jezikih soznanjenje studio, e la intel—	um burtf) etite 2ant= stemjezikaminnje-ligenza insieme ,	hing yon ©efprädhen ga razumljivost zlaj-meno faticosa, e piii	m ben 3 (»praciien šali in pospešiti, rapida , mediante	ba§ Semen »nb ba§ una raccolta diDia•	2Jerfianbnifs weniger loghi nelle tre lin-	mü^eöoli nnb im ra= gue.	fcfteffeit Jyortfdiritte möglicf» gu machen.
La concisione, ®ie Äürje, bie Kratka, lahka, in
facilita, e chiarezza	Ccidjtigfeit uttb bie rázlocna izreka
cliio mi studiai di ©eutlidtfeit im 2tn$=	htero je v tih po-
adoperare inquesti brucFe, feie cv in btefen	govorih z pazljivo
Dialoghi come pure ©efpröcfyen §u gebrau:	marnostjo rabil, in
il piano di tutta djettbeftrebtwar,tptc	celiga dela osnova
Vopera mi lusingono bicStnlage bes gangen	mu da upati, de bo
che oltre essere un SöerfeS laffen iljit f)i>f=	s temi že sploh ko-
libro di gran uti- fen, bajl e« uiefit nur	ristnimi bukvami,
litä, sia aneora il überhaupt ein "Surf»	posebno vsim tistim
piu addattato per »ottgrofier ^iitjlirf);	vstregel, kteri se
esser pošto fra le ¥eit,ionbcrnanrf)ganj	vprihodnič slövens-
mani di tutti quelli wrjiiglid) geeignet	kiga jezika naučiti
che studieranno la fei, alle» jcucit in bte	želijo, favella slovena. £anb gegeben jttwers Hen,u>elcif)cfiinffigl)in bet* flovettifdjen^ptas tite fitft befleißigen.
L'Autore. .©et »etfajjet.	Zložitelj.
DELLE LETTERE
E LORO PRONUNZIA.
La lingua slovena ha 25 suoni semplici che si esprimo-no (scrivono) colle seguenti lettere :
Aa, Bb, Cc, Ce, Dd, Ee,
a b tze ce d e Ff, Gg, Iih, Ii, Jj, Kk, Ll, f g,gh i j ch 1 Mm, Nn, Oo, Pp, Rr, Ss,
m n o p r s Ss, Tt, Uu, Vv, Zz-, tz,
sce tu V ze j franccse.
Di queste 25 lettere 5 ne sono vocali a, e, i, o, u, che in generale si pronun— ciano come in italiano.
La pronuncia delle con-sonanti poi è diferente ed è da osservarsi :
1.® C si pronuncia sem-pre corne tze p. e. Car Im-peratore Cepiti inoculare; — leggi tzar, tzepiti.
uttfc frercti
2>ie fiobenifdje ©ptadte Ijat 25 einfache Saute Itjcic^e, mit folgenben S3ui|lfaben gefdjrieben toerien.
Aa, Bb, Cc, Cc, Dd, Ee, a bc je tfrf)e be e Ff, Gg, Hh, Ii, Jj, Kk, LI, cf ge dja i je fa el Mm, Nn, Oo, Pp, Rr, Ss, em en o pe et (je Ss Tt, Uu Vv, Zz, Zz, frjjc te u tue fe fifie <wic fi:an-
»5. j.)
93on tiefen 25 Sudjftaben (inb 5 6elbtliaute, a, e, i, o, u, toel* dje in 23ctreff i^cctr 9lu«!fpradje im Allgemeinen ben nafimlidjeu Saut f)a* ben toic im beutfdien.
9lurf) bie ülttffpradjc bec SDiitlaute ili "Der bec beuten im Allgemeinen gleif^, nuv ift Ijiec fblgenbesi ju met* fen.
l.° SaS c Eiltet ebne Untec< fdjieb bec (Stellung inimev foie bai beutfdje j. 3- 23. Car jtaifer, cepiti pfropfen, fpriij): jar, ;cpiti.
2."	Č si pronuncia come ce o ci p. e. čast onore, čerka lettera; - pronuncia: ciast, cerca.
3.°	II si pronuncia aspi-rato p. e. Muha Mosca.
4.°	Gli sloveni distinguono scrivendo e pronunciando, due 1,1 pura e 1 dolce (1 mouillée.)
La l si pronuncia pura,quando é seguita da vocale; e 1 dolce (mouillée) quando é seguita da j. Quando 1 é seguita da consonante oppure quando é alia fine delle parole si pronuncia come v, p. e. dolg, debito, polž lumaca, detal picchio, vesel ilare; - leggi: dovg, povž, detav, vesev.
Lj e nj si pronunciano dolcemente come nell' italiano gl e gn, p. e. ljubiti amare, Kralj re, Konj ca-vallo, - leggi gliubiti, cragl (gl come in gli) cogn (gn coiné in ignaro.)
5.°	s corrisponde alia S iniziale italiana, p. e. sad frutto, kosa falce.
6.°	s si pronuncia come sce, sci, p. e. hiša casa,
2.°	2><tf c lautet toie toi bat* tfrfjc tief). 3. 23- Čast ef)«, Čerka
23u(i)ffnk; fpvitj) tfebaft, cirfjcifa.
3.°	2>ač h lautet toie batf beutete cj) 3- 23. muha fliege; rpvitt), mudja.
4.°	L untecf(^eitcn bie ©fopenen in (Stfjrift unb 6pra(f)e^toei, ein tei* netf unb ein mouiflirtetf.
2>ati l i(i vein, toenn ein 25ofaI, unb mouifiirt, toenn bač j batauf folgt. ^UugectJem toitb ei bot einem Sftitlaute, ober am (inbe bei' SBötiet toie ein v aučgefprodjen. 3- 23. dolg ©tfjulb, polž 6djne<te, detal 23aumfpeii)t vesel fcofc lieč i?ov>g, pobfä, betab, befeti.
©a«; Lj unb nj muffen tocicf) unb mit bem j perf(i)moJ$en, toie bač i tat lienifdje gl unb gn aučgefprodjen toer* ben 3- 23- ljubiti Mm, kralj Xö* nig, konj ^r'cvb, dinja 5ö?elcne.
5.°	2)ač s entfpri^t bem beuteten Warfen (i, 3. 23. sad 3rud)t, kosa
6enfe; fprifjj »ab, foßa.
6."	2>a<: s lautet toie ba$ beu* tf<j)e frf) 3- 23. hiša öaus, šiba 9tu*
-7—
šetina setola, šiba bacchetta,	tfce; fpiiijj (jifóa, ft&iita. leggi: hiscia, ščetina seiba.
7.°	j e v si pronunciano 7.° j itnt> v (ini> inbev Segel come in italiano, soltanto	toie ba¿ i>eutfd)e j tinb io fetn-toeiif) alia fine d'una sillaba dopo	auégefin-odjen. 9?uc am gnfee cincc una vocale o consonante, e	60e nad) einem 9JofaIc ober einem al principio d' una sillaba	-Sonfononten cícc ju Anfang einer precedendo ad una conso-	©pibe tooc einem Äonfonnnten t»id> liante si pronuncia v come	toé v getootjnlid) luie ein fut$e$ u un u breve p. e.jama fossa,	ou¿gefpro4ten. 3. 25. jama (3nibe, vera fede, loj segó, rokav	vera Glaube, loj Unfítjlitc, rokav manica, verv corda, vrana	Bermel, verv ter ©triff, vrana cornacchia, vprašati interro-	jtró'fic vprašati fragen.
gare.
8."	z si pronuncia come 8.° Saé z (jat í>cn Saut besi ge* s Ira due vocali koza capra,	ünfcen beuten f luie in ten 90¿r* zob dente; - leggi: cosa, sob.	tern, Söiefe SKiefe. 3. 23. koza tic
Siege, zob 3«tw, fptid) fofa, ftb.
9.°	ž si pronuncia come 9.° z toeiijier alé hai 1' j in francese (p. e. jour)	beutfí&e fcji, toie iaé franjofffííc y p. e. Hila vena, žena donna.	in jour auígefpvo(ften hierben. 3. 23-
žila 9lber, žena $3c¡b.
;
. . f :.;i ... , ;	m«« .	ücií'j") nn^bt	•
' . . .	. : C
- MÍO-A
ffî.wî jbhqï	' '
■
■y ■ i
VOCABOLI.
llokabcln.
BESEDE.
Delle penne.	Detern.
Un temperino.	€in 5ei>ermeffcr.
Deila carta.	Rapier.
Dell' inchiostro.	Xinte.
Delle mele.	Qlepfei
Delle susine.	pflaumen.
Delle mandorle.	9J?onbein.
De' lainponi.	Sbimbeeten.
Dell' uva.	Söeintvauben.
Degli aranci.	^omeranjen.
Delle pere.	23itnen.
Delle ciriege.	■ftirfrfien.
De' limoni.	Zitronen.
Dei fichi	Seigen.
Del danaro.	©elb.
Delle noci.	SWtiffc.
Degli amici.	Sretmbe.
Dei nemici.	Seinbe.
Degli eguali.	(Bleibe.
De' superiori.	Obere.
Degl' inferiori.	Untergebene.
Avere.	o b e n.
Io ho dell'inchio-	3d> t)abc Stinte.
stro.	
Egli ha della carta.	(črtat kopier.
Peresa.
Perorezie.
Papir.
Tinta.
Jabelka.
Slive.
Mandeljni.
Maline.
Grozdje.
Pomeranče.
Hruške.
Češnje.
Lemone.
Smokve.
Dnarji.
Orehi.
Prijatli.
Sovražniki.
Ednaki.
Zapovedniki.
Podložniki.
Imeti.
Jest imam tinto.
On ima papir.
o
Noi abbiamo delle penne.
Voi avete un tempe-rino.
Essi hanno degli a-ranci.
lo a veva dei ficlii.
Egli aveva delle mele.
Noi avevamo delle ciriege.
Voi avevate delle susine.
Essi avevano delle pere.
Io ebbi del piacere.
Egli ebbe del dis-piacere.
Noi avemmo delle susine.
Voi aveste deli' oro.
Essi ebbero del de-naro.
Ioavró delle man-dorle.
Egli avrá dei limoni.
Noi avremo de' lam-poni.
— 10 —
SSic ímbcn 5ct>crn.
3i)v ftobet ein Sefcermef* fcr.
6ie fcakn ^omeransent
ftatie Seigcn. <¿t fjattc Slcpfel.
29ic Rotten jtitfdjetT. 3&r ijattet pflaumen. 6ic Ratten SSirncn.
flotte Sreuk.
Sc flotte SJerDruf?.
28ir Ratten Pflaumen.
Sflc Rottet ©oft. flotten ©clk
¡Jifl toerile SSonbeln flo* bcn.
Sc itjicb Zitronen flo* bcn.
SSir toccbcn Jpimfieerai floben.
Mi imamo peresa.
Vi imati perore-zie.
Oni imajo pome-ranče.
— (ve.
Jest sim imel smok-
On je imel jabolka.
Mi smo imeli češnje.
Vi ste imeli slive.
Oni so imeli hruške.
Jest sim imel veselje
On je imel zamero.
Mi smo imeli slive.
Vi ste imeli zlat6.
Oni so imeli dnarje.
Jest bom imel mandeljne.
On bo imel lemo-ne.
Mi bomo imeli maline.
Voi avrete delle fragole.
Essi avranno del— 1' uva.
Io avrei degli ami-ci.
Egli avrebbe dei nemici.
Noi avrennno de' superiori.
Voi avreste degl' in-feriori.
Essi avrebbero degli eguali.
VOCABOLI.
— 11 —
3ür toerbet ërbbeeren ben,
6ie toerben SSeintrouben fcaben.
34) tourbe Srennbc (jo* ben.
6r tourbe Seinbe baben.
2Sir totirben £>bere fxi* ben.
toutbet Untergehe* ne boben.
6ieb)ücben0icift)e (jafecn.
Vokabeln.
Vi bole imeli jagode.
Oni bodo imeli grozdje.
Jest bi imel pri— jatle.
On bi imel sovražnike.
Mi bi imeli zapo-vednike.
Vi bi imeli pod-ložnike.
Oni bi imeli ednake.
BESEDE.
Un ago.	6ine «Hobel.	Igla.
Una spada.	Sin Segen.	Meč.
Una vacanza.	Seiertag, Urlaub,	Praznik, slovo.
Delle noci.	SQMnüffe.	Laški orehi.
Delle nocciuole.	itafelnüfle.	Lešniki.
Delle pesehe.	Wiifee.	Breskvi.
De' fichi.	feigen.	Smokve.
Delle castagne.	Äoftonien.	Kostanji.
Della sincerita.	Slufri^tigfeit.	Odkriloserčnost.
Della civilta.	Slrtigfeit.	Vljudnost.
Della temperanza.	2J?o'0igfeit.	Mirnost.
Del disgusto.	9tbf4)eu.	Stud.
De' cetrioli.	©urfen.	Kumare.
De tulipani.	Sulpen.	Tulipani.
Delle rose.
Dei fiori.
Delle mercanzie.
Del profitto.
Dell' appetito.
Interrogativamente.
Ha egli una spada?
Abbiamo noi vacan-za?
Avete voi un ago ?
Hanno essidelle pe-sche?
Aveva egli de' fichi?
Avevamo noi delle castagne?
Avevate voi delle noci?
Avevano essi delle nocciuole?
Siefen.
23lumen.
Södfltcn.
fBoct&cil.
Slppetit.
Srogenb.
fcat cc einen Segen? £>aben toic einen Seiet*
tag, Udautt? <pobt3i)r eine 9io"Del ? 6at>en 6ie ^firfidje?
ftatte er geigen ? hatten toic .Manien ?
hatten 6¡e SJSaíInííffe?
Ratten fíe ^afelnufíe ?
Rože. Cvetice. Blago. Dobiček. Apetit, sla.
V vprazavnih stavkih.
Ali ima on meč? Imamo mi praznik,
slovo? Imate vi iglo? Imate vi breskvi?
Je imel on smokve? Smo imeli mi kostanje? Ste imeli vi laške
orehe ? So imeli oni lešnike?
Avremo noi dei ce-trioli ?
Avrete voi dei tulipani ?
Avranno essi dei fiori?
Avrebb' egli del profitto ?
98etben toit ©tiefen tja* ,ten ?
Werbet ifjr Xulpen t)a# ben?
SSetben fie SBlumen tja* ben ?
SBütbe ev Síutjcn ttaben?
Bomo imeli mi kumare?
Bote imeli vi tulipane?
Bodo imeli oni cvetice?
Bi imel on dobiček?
Avremmo noi delle
rose ? Avreste voi delle
mercanzie? Avrebbero essi del-1' appetito ?
YOCABOLI.
Un cappello. De' guanti. Un pettine. Degli stivali. Un fazzoletto. De' legacci. Delle scarpe. Delle fibbie. Un oriuolo. Una tabacchiera. Del piacere. Dell' amicizia. De' tovagliuoli. Un padrone. Delia riconoscenza. Delle carte. Delle gioie. Un abito. De' servitori. De' rivali Delle ricchezze. Delle frulla. Del cafle.
— 13 — aSücbcn toic 3tofen I)af feen?
3Büii>et SZÖoaren fw* 6en?
SStirben fic Appetit fla* 6en ?
¡Üokabcln.
Sin Jput. feantfrijuiic. Sin Äamm. «Stiefeln.
Sin 6(l)nupftud). ecnuiipfbaii'ict'. ©iflutje, ©iflnallen. Sine Uflr.
Sine (Sdsnupftflfeafsiofe,
SBergnügen.
ffmmfcfrfwft.
©evPietten.
Sin 97?eiliet\
Gi'fenntlidjfeit.
Raiten.
Suluefen.
Sin Äleib.
2>iener.
9?cbent>nfllet\
5?eirf)tfltittier.
tfuidjte.
Jtiiffc.
Bi imeli mi rože?
Bi imeli vi blago ?
Bi imeli oni ape-tit, slo ?
BESEDE.
Klobuk.
Rokovice.
Glavnik.
Skornice.
Robic.
Podveze.
Šolni.
Zaponke.
Ura.
Tabačnica.
Veselje.
Prijatelstvo.
Pertiči, šali.
Mojster.
Hvaležnost.
Karte.
Žlahtni kamni.
Obleka.
Služabnik.
Tekmezi.
Bogastva.
Sadje.
Kava.
Del le.	£f>ee.
Dello zucchero. Sutfer.
Čaj.
Sladkor.
Negativamente.
Non ho fazzoletto.
Egli non ha legac-ci
Noi non abbiamo scarpe.
Voi non avele fib-bie.
Essi nonhanno cap-pelli.
lo non aveva guan-ti.
Egli non aveva pet-tine.
Noi non avevamo siivali.
Voi non avevate o-riuolo.
Essi non avevano tabacchiera.
lo non avró abito.
Egli non avrá gioie.
Sßctueinenb.
t>abc fein ©(fcnupf*
Gr fjat feine ©trumpf? beinber.
SSic ttoben feine ©(jju&e.
3i)t tjabt feine Jen.
©ie fjaben feine £>üte.
ijatte feine £xmb* fifcuj).
Gr batte feinen jtamm.
9Bir Ratten feine 6tie* fein.
Rottet feine U$r.
©ie ijatten feine Saboffc bofe.
toerbe fein Jleib 1)a* ben.
Gr toitb feine 3iUve(en t)aben.
V odrečivnih stavkih.
Jest nimam robca.
On nima podvez.
Mi nimamo šolnov.
Vi nimate zaponk.
Oni nimajo klobukov.
Jest nisirn imel rokovic.
On ni imel glavnika.
Mi nismo imeli žkornic.
Vi niste imeli ure.
Oni niso imeli ta-bačnice.
Jesi ne bom imel obleke.
On ne bo imel žlahtnih kamnov.
Noi non avremmo carte.
Yoi non avrete ri-valli.
Essi non avranno frutta.
Io non avrei servi-tori.
Eg-li non avrebbe ricchezze.
Noi non avremmo del te.
Voi non avrete caf-fe.
Essi non avrebbero zucchero.
VOCABOLI.
Un cucchiaio.
Delle coltella.
Del veluto.
Delle forbici.
De' nastri.
Uno specchio.
Deila polvere.
Una ricompensa.
Delle sedie.
Delle cortine.
Delle candele.
De' candellieri.
— 15 — Sic tucvtcn feine .Sorten ijnben.
S&r teertet feine Gebens
bublefbaben. ©ie teerten feine $rüdjte {loben.
toürte feine 2>iener {loben.
Sc teürte feine 3leitj)tf)üi
mec fjoben. 2Bic toürtcn feinen £f)ec haben,
3bc toörbet feine laffeit bflben,
©ie toürten feinen Sutfer boben.
ilokabeln.
ein Söffe!. SWeffer. ©ommet. ©(beere.
23antei\ Gin Spiegel. $ulber.
eine £ela{mtmg. ©table. Sorbonge.
Seiiijitec.	'
Mi ne bomo imeli kart.
Vi ne bo te imeli
tekmezov. Oni ne bodo imeli
sadja.
Jest bi ne imel služabnikov. On bi ne imel bogatijo. Mi bi ne imeli čaja.
Vi bi ne imeli kave.
Oni bi ne imeli sladkorja.
BESEDE.
Žlica.
Noži.
Baržun
Škarje.
Traki.
Zerkalo.
Smodnik.
Plačilo.
Stoli.
Zagrinjala. Vošene sveče. Svečniki.
Un forziere.
Una carrozza.
Un impiego.
Una pensione.
Del pasticcio.
De' giardini.
Delle case.
I suflragi.
Negativamente e
Interrogativamente
Non ha egli del ve-luto?
Non abbiamo noi coltella?
Non avete voi cuc-chiaj?
Non lianno essi pol-vere ?
Non aveva egli forbid?
Non avevamo noi specchio?
Non avevate voi dei nastri?
Non avevano essi seggiole?
Non avrá egli dei bauli o forzieri?
— 16 — (Sin Äoffer. (Sine jtutfi&e. ein «Plati, penden. Rodete, ©acten. Saufet,
©timmea Sfflafjl. aJevneinenb uní» fragend.
í)flt et feinen ©ammet? ftaben toit feine SKeflet ? Í>flt)t3()v feinen Söffe! ? ísaben de fein Ruftet ?
i)atte er feine ©d)eere ?
£>fltten toit feinen ©pie* gel.
hattet ijjr feine öa'nbet? Ratten fie feine ©tüble?
Söitb et feine jtoffer (ja* bcit?
Skrinica.
Kočija.
Služba.
Penzjon.
Pošteta.
Verti.
Hiše.
Glasovi.
V odrečivnih in vprašavnih stavkih.
Nima on baržuna ?
Nimamo mi nožev?
Nimate vi žlice?
Nimajo oni smodnika?
Ni imel on škarj?
Nismo imeli mi zer-
kala ? Niste imeli vi trakov? Niso imeli oni stolov?
Ne bo imel on skrinic?
Non avremmo noi
delle cortine? Non avrete voi delle
candelle ? Non avranno essi dei candellieri ?
Non avrebb' egli del
pasticcio ? Non avremmo noi
giardini? Non avreste voi delle case? Non avrebbero essi i sulFragi?
II Verbo
Esscre.
VOCABOLI.
Contentissimo.
Sincero.
Aggradevole.
Timido.
Amabile.
Tranquillo.
Di buona coscienza.
Costante.
Curioso.
Diligente.
Pigro.
-17-
SSecben mit feine S8oi> ftflnge ijaben ?
SSei'bet ii)t feine lidjtcr t)flben ?
SBerben fie feine geuzter Ijaben1
SBürie tv feirte haftete loben ?
SBürben toic feine ©otten fwben.
SBncbet i()c feine Käufer (jaben ?
SBücben 6ie niijjt bie
6timmen (SBafcl) fiaben?
^ilf^cit'. tuptt (Sein*
itokabdn.
©eiic erfreut.
9iufrid)tig.
9lngenef)m.
(Tuvifjtfam.
fiiebenätotkbig.
3?uf)ig.
©etoiflen&aft.
SBeftflnbig.
Neugierig.
¡fleißig. Soul.
Ne bomo méli mi
zagrinjal ? Ne bote imeli vi vosénih sveč? Ne bodo imeli oni svécnikov ?
Bi ne imél on póstete ? Bi ne iméli mi ver-tov?
Bi ne iméli vi hiš ?
Bi ne iméli oni glasov?
Pomožni l^lagol biti«
BESEDE.
Prav vesél.
Odkriloserčen.
Prijeten.
Boječ.
Ljubeznjiv.
Pokojn.
Vesten.
Stanoviten.
Radoveden,
Priden.
Len.
is
Pericoloso.
Dollo.
Economo.
Invidioso.
Esperto.
Malato.
Ingannato.
Ammirabile.
Essere
lo sono contento.
Egli é sincero.
lo era economo. Egli era amabile.
— 18 — ©CtáljlÜrf). fôclclnt. Êparfatn. 9lc¡i>¡r<j>. Si-wín-cn. jtwnf. SBctcogcn.
3Hetouní)cr«n(js'»üvtig.
6cin. 3'cb ton fcîiv «ficut. ív id iiiiílitíjtig.
rtat fparfam. Cfv moč litfcenstoui'big.
Nevaren.
Učen.
Vsiričen.
Nevošljiv.
Zvedin.
Bolan,
Goijfan.
Čudovit.
Biti.
Jest sim prav vesel.
On je odkritoser-čen.
Mi smo delavni. Vi ste prijetni.
Oni so boječi.
Jest sim bil vsiričen. On je bil ljubezniv.
Mi smo bili mirni. •
Vi ste bili vestni.
Oni so bili stanovitni.
Jest sim bil radoveden.
Noi eravamo tran-quilli.
Voi cravate di buo-na coscienza.
Essi erano costan-li.
lo fui curioso.
©it lvtjarcn rufiig.
toarct gchjiffen^aft. 6ic toaren fccftmtbig.
toar ncitgietig,
Noi siamo occupati. 38it lint) ttjá'tig. Voi siete aggrade- 3í>t fcii ongcnctim. voli.
Essi sono timidi.	eic (iitfc furdjtfam.
— 19 —
Egli fu criulele.	Ce \m graufartr.
Noi fummo diligen-	®ic tedien fleißig, ii.
Voi foste pigri.	¡raret muí.
Essi furono perico-	<gjc ¡„aren gefá'$tJ¡<$. losi.
On je bi Jjut. Mi smo bili pridni.
Vi ste bili leni. Oni so bili nevarni.
teerte befreiten fein. jez bom dornten, toirt gelcljvt fein. On bo učen. 9Bic teerten fpaifam fein. Mi bomo varčni.
teertet ncibifrf) i fin. Vi böte nevösljivi.
©ie teerten erfuhren fein. Oni bodo zvedni.
lo saro discreto.
Egli šara dotto.
Noi saremo econo-mi.
Voi sarete invidio-si.
Essi saranno e-sperli.
Io sarei malato.
Egli sarebbe sag-gio.	nl.ot.
Noi saremmo in- SBirteurten beteten fein. Mi bi goljfani bili. gannati.
Voi sareste buoni.
Essi sarebbero am-mirabili.
3<& teil rte fronC fein. Jez bi bolan bil. €r teürte teeife fein. On bi moder bil.
3jjr teiirtet g«t feiu. Vi bi dobri bili. ©ie teurten beteunbei Oni bi čudoviti bili.
rungtfteurtig fein.
VOCABOLI.
ilckabdn.
BESEDE.
Facile.	"ei(f)t.
Dillicile.	6ti)teev.
Zelante.	Giftig.
Favorevole.	©tinliig,
Fermo.	Scf:.
Lahek.
Težek.
Prizadljiv.
Vgoden.
Terdcn.
Fiero.
Adulatore.
Debole.
Frugale.
Generoso.
Dolente.
Grave.
Abile.
Illustre.
Immodesto.
Imperfetto.
jyialinconico.
Giusto.
Giudizioso.
Laborioso.
Interrogativamente•
È egli facile? Siamo noi saggi ? Siete voi zelanti ? Sono essi favore-voli?
Era egli fermo? Eravamo noi fieri ? Eravateyoi adula-
tori? Erano essi deboli?
Fu egli frugale ?
— 20 — ôcolj, mutflig. ©¡timeitfllet.
SOTö^ig, farg. ©rof5mí¡t)t¡g.
emftflûft.
©efrfjitft. 23erííf)mt. Unt>ef¡f)cjí>en. UntoolCommcn.
©CCCiflt.
€innteiif). 9ltbeitfam.
Stage nV
e^ fttyt ? <Sinï> toit tueife ? 6eiï> iflc eifrig ? ©into lie günftig ?
38at et fed ? Sffiacen hjic ftolj ? SSaret if)t 64imei<f)lcc ?
SSaren 6ie fdjtoaij) ?
SBat et má'füg, fatg ?
Ošaben pogumen.
Prilizdvec.
Slab.
Meren, skop.
Velikodušen.
Žalosten.
Resnoben.
Ročen.
Imeniten.
Prevzetin.
Nepopoln.
černožolčen.
Pravičen.
Umeten.
Delaven.
V vprašalnik stavkih.
Je lahko? Smo mi modri? Ste vi prizadljivi? So oni vgodni?
Je bil on terden ? Smo bili mi ošabni? Ste bili vi prilizavci?
So bili oni slabi?
Je bil on meren, skop ?
	Al-	
Fumino noi genero-	isaren toir großmütig ?	Smo bili mi veliko-
si?		dušni ?
Foste yoi dolenti?	SBaret ityr traurig ?	Ste bili vi žalostni?
Furonp essi gravi?	gSaren fie ernlifjaft ?	So bili oni resnobni?
Sara egli abije?	Pirt er gefd)irft fein ?	Ali bo on ročen?
Saremo noi illustri ?	SSSerbentoirberüljmtfcin? Ali bomo mi ime-	
		nitni?
Sarete voi immo-	Söerbet unbeftfieiben Ali bote vi pre-	
desti ?	fein?	vnetni ?
Saranno essi imper-	SBerten fie unpplfommen Ali bodo oni ne-	
feta?	fein?	popolni?
Sarebbe eglimalin-	9Bñrí>e er melantsolifíí) Ali bi on černo-	
conico ?	fein?	žolčen bil?
Saremmo noi giu-	SSÍirben h)ir gefc(|)t fein? Ali bi mi pravični	
sli?		bili?
Sareste voi giudi-	SBürbet if)c fdsatffinnig Al bi vi ojslroumni	
ziosi?	fein?	bili?
Sarebbero essi labo-	2Süii>enfie orbeitfamfein? Ali bi oni delavni	
riosi ?		bili?
VOCABOLI.	ilokabeln.	BESEDE.
Incostante.	Unbeftanfcig.	Nestanoviten.
Imprudente.	«nfltig.	Nemoder.
Impudente.	Untoerf(|amt.	Nesramen.
Incurabile.	Unfjciíbar.	Neozdravljiv.
Incorrigibile.	UnPerbeflerlid).	Nepoboljšljiv.
Indigente.	dürftig.	Potreben.
Inesorabile.	tlnerbittlidj.	Neizprosljiv.
Inumano.	Unmenf(|)Ii(l).	Nečloveški.
Inquieto.	Unruftig.	Nepokojn.
Invincibile.	Untífecttombíidj.	Nepremagljiv.
Inutile.	tlnnííts.	Malopriden.
Gioioso.	Scoblid).	Vesel.
Laborioso.	Avbeicfam.	Delaven.
Lento.	Sangfam.	Počdsen.
Equo.	Sidig.	Prave (len.
Giovine.	3ung.	Mlad.
Brutto.	íjó'dürf).	Gerd.
Sapiente.	333cife.	Moder.
Ricco.	Sícicf).	Bogat.
Malizioso.	23osf)ûft.	Hudoben.
Litigioso.	©trcitíidjtig.	Prepirljiv.
Ostinato.	Jóülíltacvig.	Terdovraten.
Imbecille.	ëinfattig, fífjiüúíf).	Priprost,slabotimen-
Ingegnoso.	©inutciíf).	Umeten.
Negativamente.		V odrečivnik Slav-
	35ecnemenb.	kih.
lo non sono inco-	Sdjbin nid) t tinfreftanbig.	Jest nisim nestano-
stante.		viten.
Egli non e impru-	ilí nidjt unbotfidjtig.	On ni neprevidin.
dente.		
Noi non siamo im-	35J¡c finí) niíjjt untoer*	Mi nismo nesramni.
pudsnti.	fdjá'mt.	
Voi non siete incu-	3l)t fcít> nidjt «ntjeit&at. Vi niste neozdrav-	
rabili.		ljivi.
Essi non sono in-	6ic finí) nidjt utfoetkf*	Oni niso nepobolj-
corrigibili.	fctíidj.	šljivi.
lo non era indigen-	3rfj Uhiv ndjt fcíívftig,	Jest nisim bil po-
te.		treben.
Egli non era ineso— rabile.
Noi non eravamo inumani.
Voi non eravate in-quieti.
Essi non erano in-vincibili.
lo non fui inutile.
Egli non fu giocon-do.
Noi non fummo la-boriosi.
Voi non foste lenti.
Essi non furono equi.
lo non sarö giovine.
Egli non sarä brutto
Noi non saremo ric-chi.
Voi non sarete sa-pienti, o dotti.
Essi non saranno maliziosi.
Iononsarei litigioso.
Egli non sarebbe ostinato.
-23 — hjflt ni(i)t unerbittlid).
SSii- iDßt'cit ni(j)t un* menfdjlidj.
3i)v ioavet nidjt mu'uljig.
6ic toavcn ni4)t tinubcti toinfolid).
iDor nidjt unnüfc.
6c toav iiitjjt tcolilid).
23ic luaccn nidjt ocfeciti fam.
ioavet tiid)t langfam.
©ie ttjatcii nif^t billig.
34) ni^tjung fein, luict) nidit (ja'füidj fein.
2öic iuevticn nii^t teiij) fein.
3f)c teertet nidjt gelcljtt fein.
6ie ¡»etilen nic&t bostiafc fein.
toürte nidttfu'eitfnibi tig fein.
(Er toütbe niifjt (wtnatfig fein.
On ni bil neizpros-Ijiv.
Mi nismo bili nečloveški.
Vi niste bili nepo-kojni.
Oni niso bili nepremagljivi.
Jest nisim bil malopriden.
On ni bil vesel.
Mi nismo bili delavni.
Vi niste bili počasni.
Oni niso bili pra-vedni.
Jest ne bom mlad.
On ne bo gerd.
Mi ne bomo bogati.
Vi ne bote nččni.
Oni ne bodo hudobni.
Jest bi ne bil prepirljiv.
On bi ne bil ter-dovraten.
— 24—
Noi non saremo im-	SBir ttüiben ni(j)t einfoi*	Mi bi ne biü pri-
becilli.	tigfcin. prosti.
Voi non sareste	3for V»üvt>ct nift>t ge> Vi bi ne bili roß'
abili.	fdjiift fein. ni.
Essi non sarebbero	©ictoürt'iiil nit^t finneeie^	Oni bi ne bili umöt-
ingegnosi.	fein. ni.
VOCABOLI.
Veloce.
Bello.
Moríale.
Trascurato.
Lánguido.
Pallido.
Opulento.
Orgoglioso.
Puntuaíé.
Puntiglíüso.
Gentüe.
Ragionevole.
Regolare.
Utile.
Saggio.
Contenzioso.
Temerario.
Vigoroso.
Valoroso.
Selvaggio.
Vokabeln.
©í|nc(i. Stfiebiiíf). ©tevbü¡í). 6ocglo¿. matt: f(ítt)fl$.
Söerniögcnb.
©col;.
•qgunPtlií^.
28unbctl¡4).
9lrtig.
aJenuínftig-
Sícgelmogig.
5ÍÜW4).
aSeife.
Bá'ntífíí).
Skttoegen.
etoef.
Sapfcc.
Sfflilb.
BESEDE.
Hiter. Zal.
Vmerjoč. Nemaren. Truden, slab. Bled.
Premčžen.
Ošaben.
Natančen.
čuden.
Prijazen.
Pameten.
Pravilen.
Koristen.
Moder.
Prepirljiv.
Prederzem
Močen.
Hraber.
Divji.
-25 —
Negativamente e SSemeinení uní) V odreéwnih in Interrogativamente.	frogení).	vprašavnih stavkih.
Non sono io velo-ce?
Non e egli bello?
Non siamo noi mor-tali?
Non siete voi tras-curati ?
Non sono essi lan-guidi ?
Non era io pallido ?
Non era egli tristo ?
Non eravammo noi opulenti?
Non eravate voi il-lustri ?
Non erano essi or-gogliosi ?
Non sard io utile ?
Non sara egli rego— lare?
Non saremo noi sag-gi?
Non sarete voi con-tenziosi?
Non saranno essi te-meraj-i ?
Söin id) ni(|t ftfoncll ?
3 ft et- nif^t tiict>Ii<f) ?
©info iwir ni^t ftcrtliif).
©eft ijir nidit forgloč ?
6eib fie ni<j)t mott, f<&toa<f) ?
SBac i<fj nidjt Mai ?
Söotr ec nií^t miutifd) ?
asaren toic iiidjt tocvmöi gent) ?
SSarcí 3f)c n¡$£ W ru|mt?
SSBaren fic iiirf) C liolj ?
SSctiic icf> ni$t nüfcliit) fein ?
9Bitb er ni(|t regelmäßig fein ?
3Sevt>en Voiv ni$t toeife fein ?
SSevtet tfjc nidjt janfifdj fein ?
SSerben fie ni(j)t liertoe* gen fein?
Nisim jest hiter?
Ni on zal? Nismo mi vmerjoči?
Niste vi nemdrni?
Niso oni trudni, slabi?
Nisim bil jest bled? Ni bil on nejevoljen? Nismo bili mi premožni ? Niste bili vi slavni?
Niso bili oni ošabni?
Ali ne bom jest koristen ?
Ali ne bo on pravilen ?
Ali ne bomo mi modri.
Ali ne boste vi prepirljivi ?
Ali ne bodo oni pre-derzni ?
Non sarebbe cgli
vigoroso ? Non saremo noi
valorosi ? Non sareste voi sel-
vaggi ? Non sarebbero essi cortesi?
Brevl modi
di diré famigliarf«
1.
—26 —
SBurtc it nid)r ftavl fein?
SSuvbeu toic iiitfjt tapfer fein?
®ütiet S6t tiirfjt irili) fein ?
SBtirten (Sie nitfet artig fein ?
&UVK t»et*ti4iulid)C
1
Bi ne bil on močan?
Bi ne bili mi hrabri?
Bi ne bili vi divji?
Bi ne bili oni prijazni ?
Kratki pri jasni izreki.
1.
lo vi prego.	34) bitte aie.	Vas prosim.
Datemi.	Geben 6ie mit.	Dajte mi.
Del pane.	»tot.	Kruha.
Del burro.	»uttcr,	Sroviga masla.
Deila carne.	Slcifd).	Mesa.
Deila birra.	23ier.	Vola.
Del té.	£f)ee.	Caja.
Del caffö.	Äaffet).	Kave.
Portatemi, o reca-	»ringen 6¡e mir.	Prinesite mi.
temi.		
Deila cioccolata.	Chocolate.	Sokolade.
II mió libro.	2J?ein 23ut$.	Moje bukve.
Lamia grammalica.	Steine 6prad)(cf)te.	Mojo slovnico.
Prestatemi,	Seiljen 6ie mus	Posodite mi.
Del danaro.	<5eíi>	Dnarje.
Signofe»	aWein ftetr,	Gospod,
Signora, 4	S0?einc $rau.	Gospa. 1
gignorina. Fatemi. Questa grazia. (Juesto piacere.
2.
Io vi ringrazio. Io sono vostro ser-
vitore. Io sono Yostra serva.
Vostro umilissimo
servitore. Voi siete molto cor-tese.
Disponete del vostro servitore. Io son pronto. Dopo di voi. Io sono confuso dalle voslre civiltà.
3.
Egli è vero. E egli vero ? Egli è cosi. Si. No.
lo credo di si, Io credo di no.
— 27-*-
9J?ein m-miicin. ©Weifen ©ie mir. 2>ie ©nabe. 2>aS äkrgnügen.
2.
34) fconfc 3i>nen. 34> 6in 3f)r Liener.
3<{) fein 3i)rc Wienerin.
3i)c gans ergebener. Sie* ner.
©ie finfc fetjt gütig.
23efet)lcn ©ie mit Sflrern
Liener. 3d) bin bereit. 9fo<f> 3i)nen. 3<f) bin befdjamt 36rer ftöfiiijjteiten ftegen.
3.
CS ift tuaitr. 3fr cS ¡m!h' ?
es iii a>. 3o-
Kein.
34) glaube es. 3$ glaube es nirfjt.
Gospodična. Skazite mi. Milost. Veselje.
2.
Zahvalim. Sim Vaš sluga.
Sim Vaša služabnica.
Sluga ponižen.
Vi ste predobri.
Zaukažite Svojimu
služabniku Tukej le sim. Za vami.
Vaša priljudnost me osramoti.
3.
Res je. Je res? Tako je. Ja. Ne.
Verjamem. Ne vcrjdmem.
Credetemi.
Ció non é impossi-
bile. lo voglio. lo non voglio. Fermatevi un poco.
É tutt' uno. Mangiate qualche cosa.
Che volete man-
giare ? Non ho piü appe-tito.
lo sono molto as-
setato. Bevete dunque.
4.
Da dove venite?
lo vengo da.....
lo vado a.....
lo me ne vado. Móntate. Scendete. Entrate, Uscite, State la, Venite qui. Aspettate. Voi andate troppo presto.
— 28 — ©täubet mir. ®iefetf ift ni4t unmögli4.
34 tuifi.
itjiii ni4t. 2Meifeen Sic ein toenig
liefen. 3« glei4 toiel. (Sffen ©ie ettoatf.
toodeit ©ie effen?
34 iiabc feinen Appetit
mel)v. 34 f>'" ft&c htrfiig.
©o trinfen ©ie. 4.
2öol)er fommen ©ie ? 34 fomme bon . . . i 34 fle|»e na4 • - • 34 ge|e fort, jtommen ©ie tjerauf. Äommcn ©ie fcerob. Äommen ©ie iierein. ©etien ßi« SBarten ©ie ftier, .Stemmen ©ie ticr. aSorten ©ic. ©ie gc()en jti gef4h>inbe.
Verjamite mi. To ni nemogočo.
Jes hočem. Jest nočem; Stojte enmalo.
Je vse edno. Vzamite kaj.
Kaj vam je všeč?
Nič se mi ne ljubi.
Jez sim grozno
žejin. Pijte tedaj.
4.
Od kod pridete? Jez pridem od... Jez grem v.... Jez grem proč. Gor pridite. Dol pridite. Noter pridite. Pojdite vun. Tukej počakajte. Pridite sem. Čakajte.
Vi greste prehitro.
perche ? Perchó.
lo sto bene qul.
La porta é chiusa.
La finestra e aperta. Chiudete la porta. Se vi piace. Che cosaaveteper-duto ?
5.
Paríate forte. Voi paríate troppo
piano. Parlategli. Sapete voi parlare
inglese ? Un poco, lo non so niente. Che avete falto? lo non fo niente. Rispondetemi. Come?
Voi siete molto ad-
dormentato. Alzatevi prontamente. Vi siete alzato? Vestitemi. Ajutatemi.
— 29 — SEBnrum ? 2Bc¡l.
3d) bin Ijicc gut binan.
3>¡í Satire ift bcrfrfjloíTcn.
íícnfícr ¡(i offen. 2>?ad)ct bic £f)t'íre i»-aScnn cá cuít) gcfallt. ()übcn ©it Vtrloren ?
5.
3tcben ©ie latií. ©ic rebcn ju Icifc-
©prcdjcn ©ic mit ¡bm. lonneit ©ic cngüfrf) ?
Gin tocnig. 34) fann nitfctsl ? 2Ba¿ babcn ©ic gctban ? 3<í) ít)uc ri¡4)tí. íUntluoitcn ©ic mir. SSic?
©ic finb fcbr ft&láfrig.
©tcíjcn fie gcírtjtmní) auf.
©inb ©ic frfjon auf? Sicbcn ©ic mid) an. £elfcn ©ic mit,
Zakaj ? Za to.
Tukej se mi dobro godi.
Duri, vrata so za-
perte. Okno je odperlo. Zaprite vrata. Če se vam ljubi. Kaj ste zgubili?
5.
Glasno govorite. Pretiho govorite.
Govorite z njim. Razumite Anglež-
ko? Nekaj maliga. Jestnerazumim nič. Kai ste storili? Jez ne storim nič. Odgovorite mi. Kako ?
Vi ste silno zaspani.
Vstanite hitro.
Ste že na nogah? Oblečite me. Pomagajte mi.
Non ancora.
Coininciate.
Continúate.
Termínate.
Leggete un capitolo.
Lentamente.
Adagio.
Yoi non appren-dete niente.
Ecco la vostra le-zione.
Batemi un' altra le-zione.
Paríate sempre inglese ?
Avete fatto cole-zione?
Prendete il vostro lavoro.
Ció non va bene.
Andate a giuocare.
6.
Ritornate súbito.
Mettetevi il tava-gliuolo davanti.
Ov'é il vostro col-tello, la vostra forchetta e il vostro cucchiaio ?
Mangiate della zup-pa.
— 30 — 3fo<5) tii(|t. Saugen «Sie an. Saijccn ©¡c foct. Antigen 6>k. Sefen 6ie ein lapitel. Seife, Jangfam. Sangram. 6ie lernen
•frier ilt 3i)re Aufgabe.
©eben 6ie mit eine an*
bete Section. Sieben 6ie allezeit eng*
m.
fraben 6ie gefrüi)liü(fet ?
3?et)men6ie3^re Arbeit.
3>iefe£ ili nicfit redjt. ©efyen €5ie fpielen.
6.
kommen (Sie balb juriitf. 9?cljmcn 6ie Sftre 6er*
bietten bot fidj. S»o ift 3iir Keffer, Sljte ©abeln unb 3|)t Soffcl ?
SiTen 6ie Suppe,
Ne še.
Začnite.
Le naprej.
Končajte.
Berite poglavje.
Tiho, počasi.
Počasi.
Vi se ne učite nič.
Tukej je Vaša naložba.
Dajte mi drugo nalogo.
Govorite vedno An-gležki.
Ste zajterkvali, ko-silcali ?
Vzemite svojo delo.
To ni prav.
Pojdite igrat.
6.
Koj nazaj pridite.
Vzamite pred-se. svoje pertiče.
Kje je Vaš nož,Vaše vilice in vaša žlica ?
Jejle juho.
pitemi cosa vi pia-ce.
portóte il ' vostro libro con voi.
Cántate un' arietta.
Cantate una canzone.
Voi cantate molto bene.
Che dialogo a vele voi letto?
Leggete davanti a
. me. . -
Voi non pronuncia-te bene.
7.
Fa bel tempo.
Volete venir con me ?
Rispondetemi.
Ditemi si o no.
Andiamo peracqua.
Ov'é il battello ?
Ove sono i barca-iuoli? /
Entrate nel battello.
L'acqua é molto placida.
-31 —
©ageti ©ie mir, lmg Sic gern fxibcii.
bringen ©ie 31)v S«nif> mit.
©.iiigen ©ie eine Slrie.
«Singen ©ie ein 8ict>.
ßic fingen ;iemli$ gut.
33ei^ei Wefprärt) ijakn ©ie gelefen ?
Sefen ©ie mir Mr.
©ie fmfcen feine gute 9lu£fpvod)c.
7.
<Zi ift fcf)t f^önciS Söcti ter.
SMIen ©ie mit mir ge# i)en ?
^Inttoorten ©ie mir.
©agen ©ie ja eber nein.
©etjen toir ju SSaffer.
23o ¡Iftas! ©<f)iff?
SBo linb bie ©Ziffer ?
©teigen ©ie in fcaö Jaljri jeug.
2>a$ SBoffer i|i feljr rutiig.
Povejte mi, kaj vam dopade.
Prinesite bukve z
sabo.
Zapojte eno vižo.
Zapojte eno pesem.
Vi pojete še precej dobro.
Kakšin pogovor ste brali?
Berite mi na glas.
Nimate dobre izreke.
o nbhmtJi) «fp»*4
Je prav lepo vreme.
Ali hočete z mano iti?
Odgovorite mi.
Recite ja ali ne.
Pojdimo po vodi.
Kje je čoln?
Kje so čolnarji?
Stopite v ladijo.
.oonlh oloa II
Voda je, prav po-> kojna. ;
Dove volete star—
care? Noi siamo presso la sponda.
I	rosai cominciano a sboccare.
Le spighe sono molto lunghe.
II	grano é raaiuro Queste ombre sono
molto gradeyoli. Siete voi stanco? Voi siete un debole camminatore.
10	sono molto stanco.
L'erba é umida e bagnata.
8.
Che tempo fa? L'aria é molto serena. Fa oscuro. Fa un tempo co-
perto. Fa caldo. Fa freddo.
11	sole riluce. Credete voi che
piova ?
— 32 —
®0 toollcn 6¡C lanbcn ?
2Bir finb am lifer.
Sic SKofcnftoifc fongen on Jtnppfcn ju treiben. 3>tc Sierren finí) long.
©aé ©etrcibe ¡ft rcif. ©icfc ©fatten fitib fcfir
angcne|m. 6¡ní> ©it mute ? ©ic fiub cin frf)lc<i)tcr
Stiggoitgtr. 3(f) bin fci)t crnitibct..
©a« ©raí lit fcuífct tmb nag.
8.
S33ni ift fill- 23 c etc I' ? ©ie Sufi ift fcf)v tjeitcf.
ift trübc. (£¿ ift toolfig.
e¿ ¡ft ijcig. e¿ ¡ft foit. ©ic 6onnc fdjeint. Glauben 6ic, ba|5 reg» ncn toevbc,
Kje hočete na suho stopiti ?
Smo na bregu.
Rožni germiči že popke poganjajo.
Klasje je dolgo.
Žito je zrelo.
Te sence so kaj prijetne.
Ste trudni?
Vi ste si!?!) pešic.
Jaz sim strašno truden.
Trava je vlažna in mokra.
8.
Kakšno vreme je ?
Zrak je prav jasen.
Je megleno.
Je oblačno.
Je vroče.
Je merzlo.
Sonce sije.
Ali mislite, de bo
dež šel?
j\on é che una
scossa. Piove a diluvio. Comincia a piovere. Niente affatto. Gela. Diraoia. Grandina. Di giá nevica. Ha ghiacciato mol-
to. Tuona. Lampeggía. II vento é cambiato.
La burrasca é pas-sata.
Vedo l'arco baleno. É segno di buon
tempo. Guardate che ora é.
Non é tardi. Non ho sentito 1' o-
rologio. Guardate al vostro
oriuolo. La lancetta é rotta.
9.
La primavera é la
-33 —
es iff nur ein SHegcngufl.
es gifit.
es fangt an jti regnen. Äelneöhjegs. es gefriert, es tijauet. es ijagelt. es frtjneict f<jjon. es Jat ffarf gefrören.
es borniert, es Witt.
2>cr Söinb bat fi(| gean* bert,
£>cr ©türm ift bottiber.
3<b fet)e ben Siegenbogen, es ¡ff ein Seiiben ju f$öi
nem Sffictter. ©eijen ©ie Iiie Diel Ubr
cS ift. es ift notb nitbt fpd't. babe nirtjt bie Ubr fiblagen gebort, ©eben ©ic auf ibre Ubr.
Set Seiger ¡ff gebrochen,
9.
2>er Saibling ifi bie an*
Je le ploha. Lije.
Začne dežiti.
Po nikakim.
Zmerzuje.
Taja se.
Toča gre.
Sneg gre.
Je močno zmerzni-
lo. Gromi. Bliska.
Drugi veter piha.
Vihar je potihnil.
Jest vidim mavrico. Je znaminje lepiga
vremena. Poglejte, koliko je
ura. Ni še pozno. Nisim slišal ure biti.
Poglejte na uro.
Kazalo se mi je zlomilo. 9.
Pomlad je nar pri-
piü aggradevole di lulto le sta-gioni.
II lempo é mollo dolce.
L' aria é tempérala.
lo non posso sof-frire il caldo.
lo sudo.
L' estáte é finita.
L'autunno ha preso il suo posto.
I vini saranno buoni quest' anno.
I giorni si sono molto scorciati.
Le mattinate son fredde.
L' invernó si av-vicina.
Le serate sono lun-ghe.
Delle ore del giorno.
10.
Che ora é ?
É tardi?
Non é tardi.
Sono otto ore.
— 34 — genetimfte aller Safyree* leiten.
6s ift feljtmiftei Sffletter.
©ie Suft ¡Ii gemilbert.
faun bie £>i(je ni4t Vertragen.
34 f4toi?c.
©er ©ommer iftbdtübet. ©er 5>cv6ft bat feinen
eingenommen, ©ie 2Beine foerben gut
toerben biefei 3a{)r. ©ie Soge toerben fefir fürs.
©ie borgen ffnb fnlt. ©er Sffiinter fommt. ©ie ilbenbc linb lang.
S8on beu Xageijeiten. 10.
9Sie t»ici U{ir ilt ei, Sit ei fpa't ? Gi ift ni4t fpa't. ift «4t Uf>r.
jelniši vsili poletnih časov.
Je prav prijetno vreme.
Zrak je toplejši.
Jest ne morem vročine prestali.
Se potim.
Polelje je minulo.
Jesen ga je namestila.
Letaš bojo dobre vina.
Dnevi se krajšajo.
Jutra so merzle.
Zima prihaja.
Večeri so dolgi.
Od dnevnih časov.
10.
Koliko je ura?
Je pozno?
J\i pozno.
Je osma ura.
É piü tardi di quello ch'io credeva.
É di buon'ora.
Ritorneremo a casa?
Vi é ancor tempo.
Non é che mezzo-giorno.
É presto un'ora.
Un' ora ó suonata adesso.
É un' ora e un quarto.
É un' ora e mezzo.
Sono quasi le due
Ci accostiamo a due ore.
Un'ora non é ancora suonata.
Sono piü di sei ore
Al solé sono sette ore.
Sette ore sono suo-nate adesso.
Sono suonate le otto.
Circa a dieci ore.
Si avvicina la mez-za notte.
Come lo sapete voi?
Suona l'orologio.
Lo sentitesuonare?
— 35 — (!s! iii fpatcr oli i<h gtau*
btc. e«' iii fvöt;e.
SSetben toir nadj £>aufc
surütfeehren? Stf iii no(§ Seit genug. Ci< iii eben Wittag..
Si ift beinahe ein tli)r. ©o eben ijnt d ein Utjv
gcfijjlagcn. (Ii iii ein 23icrte( auf jiwei Ubr.
& iii halb stDci Ufir. & iii beinahe }l»ei Uhr. ge|t auf jtoei Uf>r.
€f> bat no<& nidjt ein Uhr
gefrf) lagen. (¿4 ift feibi U()r Vorüber, iti lieben Ubi an bcr ©ontie. ©0 eben fcbiägt ci lieben Uhr.
bat fchon a<ht Uhr ge* fragen, ©egen jchn Uhr. (£ti geht auf 2J?ittcrna(ht.
SSie toigt ihr bati ? Sic Uhr frf)Iiigt. £>ötcn ©ie fthlageu. ?
Je pozneje, kakor
sini mislil. Je zgodej. Se homo domu ver-
nili? Je še čas. Je ravno poldan.
Je skorej ena. Ravno zdaj je ena
odbila. Je četertina na dve.
Je pol dveh. Je skorej dve. Kmalo bo dve.
Ni še ena odbila.
Je že šest odbila. Sonce kaže sedem.
Ravno zdaj bije sedem.
Osem je že odbila.
Proti desetim. Je blizo polnoči.
Kako to včste? Ura bije. Jo slišite biti?
Egli avanza.
Egli ritarda.
Non va
Montatelo.
Guardate che ora é alia meridiana.
Guardate al solé.
I quadranti non si accordano.
Su, su; andiamo, alziamoci.
In scuola.
11.
Mettetevi al vostro posto.
Attaccate il vostro cappello.
Dov' é il vostro libro ?
Eccolo.
Leggete la vostra Iezione.
Studiate la vostra Iezione.
Imparatela a memoria.
Voi non fate che scherzare,
— 36 — ©ie gc()t ju fuif), ©ie gc^t tu fpo't.
©ie gcjit nidjt. Bielen ©ie (Ic auf. ©e(ien ©ie toie biel ei auf ber ©onnenu|ii iti ©ef)en€ie naej) bec©on* ne.
Sie ©onnenufn'en fiim*
men nicfit übeteiu. Stuf, auf! £>eba fielen toiv auf.
3n bei' ©djule.
11.
©efeen ©ic (lifo auf^ten W.
fangen ©ie SiH'en frut auf.
®0iff3it8tt<5? frier iff
Sefen ©ic 3{i« Aufgabe.
©tubieven ©ie 3!)« 3(uf# gäbe,
Semen ©ie de auitöcubig,
Site t(uit als fdjet* jen.
Gre prehitro,prehiti.
Gre prepozno, zamudi.
Ne gre.
Navijte jo.
Glejte, koliko sonce kaže.
Poglejte na sonce.
Sončne ure kažejo drugači.
Ala! na noge!
V učimtei.
11.
Vsedite se na Svoj prostor.
Obesite Svoj klobuk.
Kje so Vaše bukve?
Tukej so.
Berite Svojo naložbo.
Učite se nalogo.
Učite sejo iz glave.
Vi vedno burke vganjate.
jo vi segneró.
Lo diró al yostro maestro.
Che cosa scrivete?
lo compongo il mió tema.
A chi appartiene questo libro ?
Bisogna che voi leggiate tre volte la vostra lezione.
Chi 1' ha detto?
Ce l'ha comandato il signore A.
lo hopresso di me tutto quello che mi bisogna.
Avete una penna e deir inchiostro ?
Son buone le vo-stre penne ?
Non sono buone, bisogna ritem— p erarle.
Vi prego, tempe— rateini qualche penna.
Questa é buona.
Provatela.
E troppo fina.
Ella é spuntata.
-.37 — 34) toetbe ©ie auffíflreii» ten.
34) tuerte eá 3í)vem
9Weidet fagen, 2Bci¿ f4)teiben ©ie ? 34) macfie meine ílufga* be,
SBcm gejjórt biefesi S&iifft ?
©ie niüiTen bteimaí 3!)te 3lufgabe lefen.
SBet (jat eé geíagt? £>ett 31. flot cé unsi be* fofllen.
flabe aireó bei mir, toas ¡4) brande.
¿aben ©ie cine Jebetunb
üinte ? ©inb iíjre Sebeen gut ?
©ie (inb niíflt gut, man mu? (le fíflneiben.
34) bitte ©ie, fdjneiben ©ie mit einige Sebeen.
¡Siefe flier id gut. ^vobiteit ©ie líe. ©ie ift ju fein. ®ie ©pifce id ditmpf.
Vas bom zapisal.
Bom Vašimu uče-niku povedal.
Kaj pišete?
Delam naložbo.
Čigave so te bukve?
Morate naložbo trikrat prebrati.
Kdo je rekel ?
Gospod A. nam je vkazal.
Imam vse z seboj, česar mi je treba.
Imate pero in tinto?
So dobre Vaše peresa?
Niso dobre, vrezati jih je treba.
Vas prosim, vrežite mi nekoliko peres.
To le je dobro.
Poskusite.
Je pretanko.
Konec je predebel.
Bisogna riloccarla.
Adesso va meglio.
Questa carta suga.
Non val niente.
L' incliiostro non scorre.
Non é nero abba-stanza.
E troppo denso.
Tenete bene la vo-stra penna.
Pósate il braccio sinistro sulla ta-vola.
Tenete la penna cosl.
Piegate il pollice e le due dita.
Legate le vostre lettere.
Mettete questo in netto.
Yoi non iscrivete dritto.
Cancellate questo.
Voi meritate la sferza.
Perché venite cosl tardi ?
— 38 —
üJ?oti muß ff« Detbeffern.
3c(?t ift de bellet.
Siefe« Rapier fliegt.
taugt ju nii&K.
Sie £inte ift »irf)t fltigig.
6ie ift ni(i)tf(j)i»atj ge* nug.
6ie ift ju tili.
Raiten (Sie fcieSebet gut.
Segen 6ie ben Sinfen 9ltm auf ben Xiftfe.
galten 6ie tiie 5ebet fo.
krümmen (Sie fcen ®au* men unb tie jtoei Singer.
Segen 6ie $f)te »riefe Ulfammen.
©reiben 6ie tiefe« rein ab.
6ie fijjreiben ni^t ge* rate.
©treiben ©ie, ober lo* f(|en ©ie au«.
©ie Vertinen Süijjti*
gütig.
SSatum fommen ©ic fo fpat ?
Se mora popraviti.
Zdaj je boljši.
Skozi ta papir tinta vdarja.
Ne velja nič.
Cernilo ni tekoče.
Ni zaddsti černo.
Je pregdsto.
Dobro deržite pero.
Položite levo roko na mizo.
Tako deržite pero.
Sključite palc in dva persta.
Zložite liste.
Cisto odpišite to.
Vi ne pišete na ravnost.
Zbrišite to.
Vi zaslužite kazen.
Zakaj pridete tako pozno?
lo aveva degli af-fari.
Quale afíare vi lia trattenuto ?
A che ora vi siete lévalo ?
A otto ore.
Perché vi siete le-vato cosí tardi?
Voi siete un iníiu-gardo.
Réstate al vostro posto.
Levatevi dal mió posto.
Perché mi spinge-te?
Chi é che vi spin-
ge?
Vi prego non an-date in collera.
lo me ne lagneró al maestro.
Diteglielo se vole-te.
lo non ci pensó punto.
Signore, egli non vuol lasciarmi tranquillo.
Egli mi ha portato
— 39 — (jatte iu tfjuti.
aSaé Ijat ©ie otifgc()fli# ten.
Um luie Piel Uí)i' finí) ©ie aufgeftaníícn ?
Um adjt U&r.
SBacum finb ©icio fpá't ciufgclimikn ?
©ie finí cin SmiIIenset.
S23ícit>ca ©ie <uif 31) re m We.
(9eí)en ©ie toen meinem ^íiifte iveg.
SBcitiim ftolkn ©ie mi<t?
SBer ftodt ©ie?
bitte, fein ©ie nitfit bofe.
3<í) toetk rniit) beim SDfeifter fcartiber be* fingen.
©age t es ifcm, ftcnn 3ÍH' iDOÍlt.
3$ bcfíímnicrc mi dj nitfit "íai'um.
íü?cin £>err, er lo (i t mitji niífit in SUiíje,
Gr mir mein
Sim imel opravilih
Kaj Vas je zader-žalo.
Kdaj ste vstali?
Ob osmih.
Zakaj ste tako pozno vstali?
Vi ste zaspanec.
Ostanite na Svojim prostoru.
Pojte proč z mojiga prostora.
Zakaj me dregate ?
Kdo Vas drega?
Lepo Vas prosim, ne bodite hudi.
Se bom pri učeni-ku pritožil.
Recite mu, če hočete.
Kaj maram za to.
Gospod, on mi ne da pokoja.
Mi je bukve vzel.
via il mió libro.
Egli si burla di me.
II maestro vi parla
É in collera contro di voi.
Dite, se osate.
Voi mi accusate falsamente.
Come potete negarlo ?
Da che é derivata questa querela?
lo ve lo diró francamente.
Ye lo diró all'orec-chio.
lo ve lie faro pen-tire.
Lo fa espressa— mente.
Egli mi ha dato uno schiaífo.
Mi ha sgraffiato il volto.
Mi ha colpito nel volto.
Perché mi bátete?
Chi vi ía male?
— 40 —
»weggenommen.
Gr lad)t mid) au¿.
£>er SDÍciñcc reifet mit 3bnen.
€r ift böfe auf €>¡e.
6agen 6íe, tocun 6ie (tej) getrauen.
(Sie verflogen 111 id) fá'íftf)* lid).
9Bie tonnen €¡e csí laug* neu ?
SBoíjer ift tifer 6treit gefommen ?
3dj toilí es Simen ganj aufri^tig fagen.
34) iíia es 3b«en ins £>br fagen.
6ie tuerten tí bereuen.
£r tbut eS mitSBorfafc.
(ir bit mir cine £>br* feige gegeben.
Gr bit mit foré ©efiítjt jerfrafct.
Sr bit nii$ inS ©eft^t geflogen.
SBarutn fd)lagcn©ie mid;?
3Ser tbut 3buen toas ja Seite?
Me zasmehuje.
Mojster govori z Vami.
Je hud na Vas.
Recite, če si upate.
Po krivim me za-tožite.
Kako jo morate tajiti?
Kako se je vnel ta prepir?
Vam jo hočem prav na ravnost povedati.
Vam jo hočem na uho povedati.
Se hote kesali.
Dela nalaš.
Me je berljusnil.
Mi je obraz raz-praskal.
Me je v obraz v-daril.
Zakaj me tepete?
Kdo Vam kaj žali— ga stori ?
	,-41 —	
Non istracciate il Serreigen 6ie n¡$t meta Nikar ne razterži-		
mio libro.	23UÍÍ).	te mojih bukev.
Perché c'interrom-	25fltum iint«tívc(í)cn 6¡e Zakaj nas mudite?	
pete?	uñé?	
Intrigatevi dei vo-	23efümmetn 6¡e ftíf) um	Skerbite za-se.
stri affari.	3f)re ©aj&en.	
Pensate a quel che SJebenfen 6¡e, i»a<¡ 6¡c		Premislite, kaj sto-
fate	tíjun.	rite.
I Verbi		Haj foolj na-
piú íisiíati.		vadili gla-
	ffctt ^eitnjprs	goli.
	tcv.	
Modo Indefinito.	Unkftimte 3let,	Neodločimi naklon
Cantare.	©ingen.	Peti.
Cercare.	©udjen.	Iskati.
Tagliare.	6(|ncií)cn.	Rezati.
Daré.	©cbcn.	Dati.
Serrare.	©iftliefkn.	Zapreti.
Finiré.	(Snben.	Končati.
Gettare.	SSegtoetfen.	Odvreči.
Lavare.	asaren,	Vmiti.
Mangiare.		Jesti.
Segnare.	23cjc¡$ncu.	Zaznamvati.
Condurre.	tJütjun.	Peljati.
Mostrare.	Seigcn,	Kazati.
Smoccolare.	©ííjnautjcu,	Vsekniti.
Annerare.	©t&toaucn.	Cernili.
Nutriré.		Rediti.
Togliere, levare.	2Begnet)men,	Odvzeli.
Pettinare.	jtá'mmen.	česati.
G
Forare.	©utiijfU^ri.	Prebosti.
Perdere.	SMieten.	Zgubiti.
Mondare.	9lbf<f)alen.	Olupiti.
Pesiare.	Beifíoffen.	Raztolči.
Piantare.	Aflamen.	Saditi.
Increspare.	Salten.	Gubali.
Tuffare.	Untettaui&en,	Vtopiti.
Impepare.	^feffetn.	Peprati.
Portare.	£ragen.	Nesti.
Puniré.	SJelírafen.	Ivazniti.
Empire.	SJnfüííen.	Napolniti.
Rientrare.	Suvüít gefcen.	Verniti se.
Tosare.	23ef(|neiben.	Obrezati.
Ribadire.	SSctnieten.	Pribiti.
Rodere.	Stagen.	Glodati.
Arrostire.	SSraten.	Peči.
Avyoltare.	Stoílen.	Valili.
Arrestare.	©rgreifen.	Zgrabiti.
Salare.	SoUen.	Soliti.
Seccare.	Xvoínen.	Sušiti.
Seminare.	©aen.	Sejati.
Fischiare.	$ fe i fe n.	Žvižgati.
Sottoscrivere	Untevjeií&nen.	Podpisati.
Citare.	2luffovbcvn.	Povabiti.
Suonare le campa-	San ten.	Zvoniti.
Soffiare. (ne.	SBÍofen.	Pihati.
Tastare.	23efü{)lcn.	Pošlatati.
Tirare.	íjenintevjieijen, f¡í)iel5en.	Slreljati.
Voltare.	©cefoen.	Sukati.
Vantare.	ÍRuflrtien.	Slaviti.
Vendere.	SJetfaufe».	Prodati.
Vuotare.	Seeren.	Sprazniti.
Abbassare.	frevatilaffen.	Ponižati.
Comprare.	Jtaufen.	Kupiti.
Terminare.	(Enbigen	Končati.
Assolvere, pagare	Salten.	Plačati.
i debiti.		
Ammirare.	23etounbetn.	Občuditi.
Rinforzare.	25cfeff¡gen.	Vterditi.
Aíliggere.	£)cffcntl¡$ onfífcfagen	Javno nabiti.
Indeboiire.		Oslabiti.
Ingrandire.	SJergt'óffetn.	Povišati.
Agitare.	6 m unt) í)tc ktejen.	Majati.
Aguzzare, afiliare.	©tíjá'ifcn.	Ojstriti.
Allungare.	Skvíattgcin.	Zdaljšati.
Condurre, portare. Sufren.		Voziti.
Divertire.	23elufíigcn.	Razveseliti.
Calmare.	SSefeftigen, ({¡líen.	Vtolažiti.
Chiamare.	Slufcn.	Klicati.
Recare.	í>ecí>cingen.	Prinesti.
Spiantare.	3htéte¡|5en.	Izruti, izdreti.
Accomodare.	Sureí^ífteífen.	V red postaviti.
Arrestare, fermare.	9<ufí)alten.	Vstaviti.
Attondare.	9Umb mafytn	Krožiti.
Innaíliare.	Sefeuííiten.	Močiti.
Assistere.	frelfen, t>ciífc(>ín.	Pomagati.
Aspettare.	SSacten.	Čakati.
Intenerire	23efan|}¡gen.	Potolažiti.
Attestare.	Sejeugcn.	Spričati.
Ingoiare.	25ep't()íii(fcn.	Požreti.
Avvertire.	SSatnen.	Opominjati svariti.
Aumentare.	9Jctmeíiven.	Množiti.
Confessare.	SMcnncn.	Spoznati.
Scaldare.	SSá'vmen.	Greti.
Bombardare.	2Jef4)iegen.	Streljati.
Abbottonare.	3«Ctiopfcn.	Zapeti.
Sigillare.	Bufiegeln.	Zapečatiti.
Far yezzi.	64>mc¡$cln.	Prilizovati se.
Cattivare.	©efangen neflmen.	Vjeti.
Cominciare.	Anfangen.	Začeti.
Comm andaré.	23cfet)Ieu.	Veleti.
Conservare.	(Erhalten.	Prejeti.
Consolare.	SSvóftcn,	Tolažiti. (bili.
Confrontare.	S8etglei¡f)en.	Primeriti, pripodo-
Consultare.	Um Stati) fragen.	Za svet vprašati.
Contentare.	SSefviebigen.	Zadostiti.
Coltivare.	Anbauen.	Vsejati.
Sborsare.	Ausgeben.	Izdati.
Sbrigliare.	9lb&äumen.	Razberzdati.
Decifrare.	SntiifFern.	Razjasniti.
Scaricare,	3íbíaben.	Z voza djati
Strappare.	3etteif!en,	Raztergati.
Decidere.	(Entfifleiben.	Pregibati. .
Dichiarare,	3leu£!crn.	Razsoditi.
Declinare.	91bt»anbeln,	Naznadniti.
Sdegnare.	SSeratflten.	Zaničovati.
Dedicare.	Sneignen.	Prisvojiti.
Difendere.	25ettf)eibigen.	Braniti.
Cavar macchie.	U5om Seite reinigen.	Madeže is česar
		spraviti.
Travestiré.	SÖcrfieÖen.	Preobleči.
Sciogliere.	SJufbinben.	Razvezati.
Dimandare.	Sragen.	Vprašati.
Smascherare.	(Entlarven.	Razšcmili.
Demolire.	Jliebecreifen,	Podreli.
Dimostrare.	SJefteifett,	Dokazati.
gpendere.	91»f¡j}cben.	Izdati.
Cambiar posto.	Sßcrtcgcn.	Založiti.
Deplorare.	SSeEíagen.	Obžalovati.
Deprimere.	Unterbrííífen	Zatreti.
Deputare.	9lbfenben, mit fSoüma^t. Pooblastiti.	
Disarmare.	ßnttoaffen.	Razorožiti, orožje
Indovinare.	Stratben,	Vganiti. (odvzeti.
DiíFerire.	9luff4)ieben.	Odnašati, odlagati.
Digerire.	SUeiboucn.	Prekuhati.
Dirigere.	Scitcn.	Voditi.
Disperdere.	•Berflreuen.	Razkropiti.
Abbozzare.	(Enttoerfen.	Načertati.
Diramare.	behauen.	Obsekati.
Sgusciare.	© (^ölcn.	Lupiti.
Schiarire.	(Erläutern.	Razvedriti.
Far lume.	Senaten.	Svetiti.
Ascoltare.	3tuf ettoatf hören.	Poslušati.
Can cellar e.	3luißtei<6en.	Izbrisati.
Alzare.	erheben.	Vzdigniti.
Ringranare.	©o'en (mit Äorn.)	Sejati.
Abbracciare.	Umarmen.	Objeti.
Condur via.	SBegführen.	Odpeljati.
Arricchire.	©ereifern.	Obogatiti.
Insegnare.	Sehren.	Učiti.
Sotterrare.	SBegraben.	Pokop Sti.
Circondare.	Umringen.	Obdati.
Risparmiare.	©paren.	Hraniti.
Provare.	prüfen.	Skušati.
Esaurire, rifinire.	erfthöpfen.	Izprazniti.
Allestire.	9lnirtifteii.	Oborožiti.
Erigere.	9luffieBen.	Postaviti.
Sperare.	S>cff(ti.	Upati, (nadjati-se.)
Evitare.	SJecmcibcn.	Ogibati-se.
Stimare.	91 $ ten.	čislati.
Stabilire.	SJegrtínben.	Vstanoviti, vteme-
Spegnere.	9lníl¿f<J)en.	Izbrisati (Ijili.
Stendere.	Slučbreitcn.	Razgerniti.
Soffocare.	Untetbcíiáen.	Zatreti.
Svegliare.	Sluftoetfen.	Zbuditi.
Eccitare.	Scmuntei'ti.	Podbuditi.
Scusare.	(£ntfíf)ult>igen.	Izgovorjati.
Esporre.	Shiéfefeen.	Izpoložili.
Esprimere.	ítuebi'üften.	Izreči.
Esortare.	ermafmen.	Opomniti.
Spiegare.	ertlárcn.	Razložiti.
Governare.	S3cl)ecrr(í)en.	Vladati.
Imitare.	9?fl¡fwf)nten.	Posnemati.
Legare.	23inben.	Vezati.
Disprezzare.	SJcnxfjten.	Zaničovati.
Moderare.	6i¡$ má'fligen,	Vmeriti se.
Osservare.	aSafirnefjmen.	Opaziti.
Dimenticare	SBergeffen.	Pozabiti.
Perdonare.	9Jefje¡í)en.	Odpustiti.
Riformare.	Umá'nbern.	Predelati.
Rincrescere.	aSebfluern.	Pomilovati.
Osservare.	23emerfen.	Zapazili, zagledati.
Rispettare.	9($ten.	Častiti.
Alleviare, aiutare.	Écíei^tern.	Zlajšati.
Sopportare.	©rtrogen.	Prenesti.
Afomi cornil-	aSottrcgifter	Besedni
ni*	tíOtt	spisik imen.
	A>miptiuorfcvu	
Una canzone.	Sin Sieb,	Pesem.
11 voslro libro.	ÖU<&.	Vaše bukve.
La carne.		Meso.
11 pane.	Sasi 23tot.	Kruh.
La porta.	Sie £()üre.	Dveri, vrata.
11 voslro lavoro.	3lvi>eit.	Vaše delo.
Le scorze.	Sie ©4mlen, 9?infcen.	Lupine, skorje.
Le vostre mani.	S^te ipo'ntc.	Vaše roke.
Del formaggio.	tfofe.	Sir.
II posto.	Set W.	Prostor.
Vostra sorella.	Sljte ©ijrttKlUr.	Sestra.
11 voslro scritto.	3flte ©rfitiit.	Vaše pisanje
La candela.	Sas £i<&t.	Luč.
Le vostre scarpe.	Sfjte ©ijiuijc.	Vaši solni.
11 vostro cañe.	Sunt).	Vaš pes.
I vostri libri.	Sijte 23ü<f)er.	Vaše bukve.
11 bambino.	SflfS Jini).	Otrok.
La folla.	Set Saufen.	Kup.
La speranza.	¡Sie Hoffnung.	Up.
Le mele.	Sie ülepfel.	Jabelka.
La sua disgrazia.	©ein Ungltid.	Njegova nesreča.
Dei carciofi.	9lttif4)0(fen.	Arličoki.
I manicbini.	Sie aj?anf({ietten.	Rese na rokavi.
II gatto.	Sie Jafee.	Mačka.
L' insalata.	Set ©alat.	Salata, ločika.
Le vostre fibbie.	Site ©knallen.	Vaše zaponke.
Le lettere.	Sie SStiefe.	Listi.
Gl' infingardi.	Sie Raulen.	Lenuhi.
I bicchieri.	Sie ©liiifet.	Kozarci.
La penna.	Sie $et)ec.	Pero.
La camera.	Saji Simmet.	Soba.
Le vostre unghie.	Sfire 9?agel.	Vaši nohti.
I chiodi.	Sie Siaget.	Žreblji.
Le ossa. La carta. II malato.
I	colpevoli. La biancheria. Le rape.
L' uccello.
II	mércalo.
I	testimon!. Le persone. Le campane.
II	fuoco. II polso. Le cortine.
II vostro dorso. Le vostre gesta. II vostro cavallo. La bottiglia. Le imposte. II vostro scritto. I cordoni. Delle calce. La voslra lettera.
I	vostri debiti. La sua opera.
Le vostre lettere. La sua risoluzione.
II	vostro avverti-mento.
II suo coraggio.
II segno.
— 48 —
Sfe j?noi$cn-
íJnpicr.
Sec .SvnnCc.
S>ie ©(íjuftigcn.
2>¡c SSá'ftfje.
2)¡e SRüben.
2>ec SSogel.
2)et fcanbel.
Sie Scugen.
®¡c ^ctfonen.
2>¡e ©Íoíten. 2>aá Seucv.
2>cc «JJuK.
®ie ©íitbincn.
3í)f 51 íí fíen.
3íte ^efrcntíjatcn.
3í>r Weft.
£>¡e SBoutciíIe, ®¡e Senítct'Iabeti. 3í)te ©í&cift. íDic ©ícange, ©ítiefe. ©rtímpfe. 35c 23t¡ef. 3t)t'e ©Quiten, ©cin 23ccf. 3í)ce 25cief. ©cin gntfí&lug. 3í>te AnEííntignng.
©cin 2»u tí).
3ei£Í>cíi.
Kosti.
Papir.
Bolnik.
Krivi.
Perilo.
Repa.
Ptič.
Kupčija.
Priče.
Osebe.
Zvonovi.
Ogenj.
Cip, žila.
Zagrinjala.
Vaš herbet.
Vaše junaške dela.
Vaš konj.
Sklenica.
Oboknice.
Vaše pismo.
Vervi.
Nogovice.
Vaš list.
Vaši dolgovi.
Svoje, njegovo delo
Vaši listi.
Svoj, njegov sklep.
Vaše oznanilo.
Svoja, njegova
serčnost. Znamnje.
La questione. II voslro coltello. II cuojo. Vostro fratello. I bambini. La sua collera. I vostri compagni. La mostarda.
I	cardi. Le tazze. La palla.
II	gomitolo. L' arrosto. Vostra sorella.
I	vostri legacci.
II	vostro amico. Búa madre.
11 fatto. La medicina.
I	vostri amici.
Le vostre ricchezze. La vostra colpa.
II	letto.
II pavimento. La cittá. La vostra veste.
I	vostri nemici. La sua amicizia.
II	vostro tema. L' obbedienza.
La sua protezione.
— 49 —
S>jc Srage, 9luf¿aí>í. Stic 2Míer. ©ai Sebee. 3jjt 23vubct. ©ie jtinbet;. ©ein Boi'n. 3b« ©eíelífc&aítec. ©er ©enf. ©ic ©ifieln. ©ie Xaffen. ©ec Salí, ©el' Inauel. ©ei' traten (Sute ©ífctoeliec. (Sute ©ttumpfbá'nbet. 3í)r Sceunb. ©cine 2J?utter. ©ie Xíiat. ©ie 91r$nei. Sute Sreunbe. Qiure Stei^tbümet. (Sute ©(jjulb. ©ai »ett. £er Sufiboben. ©ie ©tabt. (Snet lleib. Sute Seinbe. ©eine 3teunbf<J)aft.
€ute ílufgabe. 2>et ©efcoifam. ©ein
Vprašanje, predmet Vaš nož. Usnje. Vaš brat Otroci.
Svoja, njegova jeza.
Vaši tovarši.
Goršica.
Osat
Šalice.
Žoga.
Klobčič.
Pečenka.
Vaša sestra.
Vaše podveze.
Vaš prijatel.
Svoja, njegova mati
Djanje.
Zdravilo.
Vaši prijatli.
Vaše bogastva.
Vaša pregreha.
Postelja.
Tla.
Mesto.
Vaša obleka. Vaši sovražniki. Svoje, njegovo pri-
jatelstvo. Vaš predmet Pokoršina. Njegova hramba.
T
Gli afflilti.	©ie 35ctu'ibtcii.	Žalostni.
La deposizione.	©ic Nufíjctoatírung.	Hranitev.
I voslri parenli.	Gticr SJcttoanMen.	Vaši žlahtniki.
La sua benevolenza.	©cinc ©unfl.	Njegova blago volj-
		nost.
11 voslro denaro.	Cute ©clt).	Vaši dnarji.
II voslro cavallo.	GllCi ^tfcvfc.	Vaš konj.
11 suo serillo.	6c¡uc ©(fcrift.	Svoje, njegovo pi-
		sanje.
La vettura.	©cr SDagcn.	Voz.
La supplica.	©ic 33¡ttf(j)r¡ft.	Prošnja.
II voslro sentimenlo.	Guie Gmpfinbiing.	Vaš občut.
11 nomo.	©cr 9?anic.	Ime.
II memoriale.	©ic ©Cllfí(j)rift.	Spominšina.
Le sue enrezze.	©cinc Sicbfcfungcn.	Njegove milovanja.
11 vostro lavoro.	3í)v 3Bcvf.	Vaše delo.
11 voslro dirillo.	3l)r 3icdit.	Vaša pravica.
La parola.	©aé SDort.	Beseda.
L' abito.	©né .ftlcib.	Obleka.
11 vostro pensiero.	3()f ©cConfc.	Vaša misel.
11 fardello.	©dé ^oitct.	Zvezik.
Del denaro.	©cfo.	Dnarji.
L' ipocrila.	©cr <bcu¡filcr.	Hinavec.
La casa.	©cié fraué.	Hiša.
La proposizione.	©cr 2íorfií)l<ig.	Predlog.
Poco denaro.	SDcnig ©clt.	Malo dnaijev.
Le carie.	©ic ^npierr.	Listi.
Le sue disgrazie.	©cin 9Wgcf(f)iíf.	Svoja, njegova ne-
		sreča.
La sua insolenza.	©cinc UnVcvMjnmtkit.	Svoja, njegova ne-
		sramnost. (tli.
I snoi amici.	©cinc íírcunbe.	Svoji.njegoviprija-
I	enimma.
II	vostro viagglo. Le sue parole.
I	suoi passi.
La canaglia.
II	rilratto. Gli alberi. Le noci. II dubbio.
1 buoni consigli. Le linee. La voce. Le mercanzie. I vostri campi.
L' occasione. I ragazzi. Gl' ignoranti.
I	morti.
II	vostro dcnaro.
II mezzo, le risor-
se. Una nave. Una statua. La cattiva compa-
gnia. I vostri maeslri. La voslra riputa-
zione. Le lenzuola.
— 51 —	
©a<i 0?a'tf)fel.	Vganjka.
3&re Seife.	Vaše potovanje.
©eine ®orte.	Svoje, njegove be-
	sede.
6<ine ©(glitte.	Svoje, njegove
	stopnje.
©er ^¿bel.	Derhal.
©ai «ßottiflt.	Obraz.
Sie 2J<iume.	Drevesa.
©ie Suffe.	Orehi.
©et Stoeifel.	Dvomba.
©ie guten SatljfrfjItiiTe.	Dobri sveti.
©ie Seilen.	Verste.
©ie ©timme.	Glas.
©ie Söaaren.	Blago.
31)vc Selber.	Svoje, njegove po-
	Ija.
©ie ©elegengeit.	Perložnost.
©ie Änaben.	Fantiči.
©ie Unttjiffenben.	Nevedni.
©ie üobten.	Mertvi.
(Euer öelb.	Vaši dnarji.
©öS SDfittel, bie	Sredstvo, pripo-
quellen.	močki.
ein ©d)i(T.	Ladija.
eine ©tatue.	Kip.
©ie f$le$te öefe«f$aft, Huda tovaršija.	
Sflce Setter.	Vaši učeniki.
euer Suf.	Vaše pošteno imč.
©ie Xtif^cr.	Sukna.
I) vosíro risenti-
raento, I vostri compagni. La poltronería. Gli errori. Le yostre ragioni. La vostra ricono-
scenza. I viziosi. Le rególe. La vostra lingua. Le vostre sorelle. I vizi.
Le vostre passioni. Le ingiurie. Gli sbagli. I vostri sforzi. I vostri costumi. La perdita del tem-po.
Le buone qualitá. I vostri superiori. I miserabili. Gli impertinenti.
Vcrbi nel modo Imperativo*
Congiunti a nomi propri. (ne
Cantóte una canzo-
— 52 — Suec ©tofl.
G tire SBegleitet. 2>ie Saultjeit. ©ie Sefli«. 3f)tc titilen. Sute Cívfcmitlidjfclt.
®¡c Saftet&flftcn» 2>ie 3tegeln. (Sute Sungc, Sute ©(hlDcfictn. ®¡c Met. Sute Scifecnfíijaften. Sie Unbifoen. 2>ie Sefcíet. Site 23cmííí)ungcn. 3l)i'c (Sitien. Ser Scitbcvltift.
Sie guten Gigenfí&aften. Sute SUorgcíefecn. 2>¡e 3?othleií)enben, Sie Umwfí&ámten.
iit
ten&en 2lrt.
2)?¡t 9?cnntoottcrn toet* tumben
©inget ein fiieb.
Vaš serd.
Vaši pajdaši, tovar-Lenobnost. (šl. Pregreški. Vaši vzroki. Vaša hvaležnost.
Hudobneži. Pravila. Vaš jezik. Vaše sestre. Zlosti.
Vaše strasti. Žalitve. Pregreški. Vaše prizadetve. Vaše navade. Vtrata časa.
Dobre lastnosti. Vaši zapovedniki. Reveži. Nesraraneži.
Glagoli v velivnim naklonu.
Z imeni zedinjeni. Zapojte pesem.
Cércate ¡1 vostro libro.
Tagliate la carne.
Date il pane.
Serrate la porta.
Termínate il vostro lavoro.
Gettate le vostre scorze.
Lavatevi le mani.
Mangiate del for-maggio.
Segnate il posto.
Condúcete vostra sorella.
Mostrate il vostro scritto.
Smoccolate la can-della.
Annerite le vostre scarpe.
Nutrite il vostro cañe.
Levate i vostri libri.
Pettinate il bambino.
Penetrate la folla.
Compiangete la sua disgrazia.
Piantate dei carcioíl
-58 — ©u<$en ©ie 3'fjc
©¡(weitet boss iyictfff»-©ebet bai »coi. 3)?<i(i)en©ic tie Xljüve ju. Antigen ©ie 3$« 91c* beit.
SEBerfen ©ie 3(;vc ©dja*
len ioeg. ®cif(ijcn ©ie Sjjfc i>à'ntc. efien ©ic .Seife.
2?c'sci(i)nen ©ie ten '"ßliil?. Stieren ©ie SljveS^toe" fier.
Seigen ©ie 3f)te ©djrift-
Julien ©ie te« £i<f)i
©(fltum'ien ©ic 3t)«
©4)titjc. 5üttern©ie3()tcn<cmnt.
Sîcfcmen ©ie3i)ve25ii(|et meg.
jtiîmmcn ©ie tatf jtint.
Sttrdjbrciiicn ©ic tic
2J?cngc,(ben éaufcn). »eflngen ©ic fein Un? glürf.
^fl<mjcn©ieîlïtifd)oifeti.
Išitc svoje bukve.
Razrežite meso. Dajte kruh. Zaprite vrata. Končajte svoje delo.
Veržito proč svoje lupine. Vmijte si roke. Jejte sir.
(stor.
Zaznam vaj te pro-Peljite svojo sestro.
Pokažite pisanje.
Vseknito luč.
Počernite svoje solne.
Dajte psovi jesti.
Vzemite proč svoje
bukve. Počešite otroka.
Prederite množico.
Obžalujte njegovo
nesrečo. Sadite artičoke.
TuíFate il gatto.
Impepato 1' insalala.
Ripulite lo vostre ñbbíe.
Pórtate le Iettere.
Punite gl'infingardi.
Empite i bicchieri.
Rendete la penna.
Rientrate nella camera.
Tagliatevi le un-ghie.
Ribadite i chiodi.
Rodete le ossa.
Arrostite la carne.
Avvoltolate la carta.
Cavate sanguo al malato.
Arrestate i colpe-voli.
Salate il pesce.
Asciugate la bian-cheria.
Seminate le rape.
Fischiate all'uccello
Sottoscrivete 1' ac-cordo.
— 54 — £aud)en ©ie bie Jtatje unter.
pfeffern ©ie ben ©alat.
Rollten ©ie ©dinali Ion.
fragen ©ie bie 23riefe. ©trafen 6ie bie Sauten. Hüffen ©ie bie ©iafer an. ©eben ©ie bie §eber SUt'ütf.
©eljen ©ie in bai Bim*
mer jnrüif. 23efcf)ncibcn ©ie Sfore ¡¡Nagel.
Vernieten ©ie bie Siegel, 3?agen ©ie an ben Sei* nen.
2Sraten ©ie bad Slcifd). Stollen ©ie ba$ Rapier
jufammen. Soffen ©ie bem Fronten
Sur 9lber. (Ergreifen ©ie bie ©ifjuls» bigen.
©aljen ©ie ben Sifijj. Xroänen ©ie bie SSäf^e.
©a'et bie Stuben, (bor pfeifen ©ie bem ißogel Unter&ctifcnet ben franbel.
Vtopite mačko.
Peprajte salato,
ločiko. Likajte svoje za-
pone. Nesite liste. Kaznito lenuhe. Napolnile kozarcc. Vernite pero.
Pojdite v sobo.
Porežite ei nohte.
Zabijte žeblje. Glodajte kosti.
Pečite meso. Zvijto popir.
Pušajte bolniku.
Zgrabite krive.
Solite ribo. Sušite perilo.
Sejte repo. Žvižgajte ptiču. Podpišite pogodbo.
Intímate i testimoni.
guonalelecampane.
goí'íiate nel fuoco.
Tnstate il polso.
Tírate le cortine.
Voltate il vostro dorso.
Vantate le vostre gesta.
Vendete il vostro cavallo.
Vuotate labottiglia.
Chiudete lo imposte.
Abbreviate il vostro scritto.
Scorciate i cordoni.
Cómprate delle cal-ze.
Terminate la vo— stra lettera.
Pagate i vostri de-biti.
Indirizzate le vostre lettere.
Convalídate la sua risoluzione.
Afiiggete il voslro avvertimento.
Ingrandite la marca.
— 55 — $orbctn©icbic3cugcn anf Sá'utet.
23Iafen ©ie ba¿ Seuer an. 5ül)íen ©ie ben ^ulé, Siefen ©ie tic Solange ierab.
.Dreien ©ie Siren 9?íí*
(ten um.
»
3Jül)men ©ie iire frtU
bentiaten. aSetfaufen ©ie Siv ^Jferb.
Seeren ©ie bieSlafdje airé. Sailen 6ic bie Seniler?
laben ierab. Junen ©ie 3í>rc ©$rift ab.
25crfüvicn©ie bicStricfe. kaufen ©ie ©trumpfe.
SBcenbigeit Sie Siren ©rief.
23ejaf)Ien SieSiteStiuI* ben.
ílbrefiren Sie Sire
©riefe. 23efe(íigen Sie feinen
<Sntf¡i!u|L (Silagen Sie Si« Sin* fünbigung öffentliii an. 3)?a(t)en Sie ba£ Seiften gró'ffrr.
Povabite priče.
Zvonite.
Zapihnite ogenj.
Pošlatajte žilo, cip.
Zategnite zagrin-jala.
Obernite herbet.
Slavite svoje junaške dela.
Prodajte svojiga konja.
Izpraznite sklenico.
Vterdite oboknice.
Skrajšajte Svoje pisanje.
Skrajšajte vervi.
Vkupile nogovice.
Dokončajte Svoj list.
Plačajte dolge.
Naredite napis na Svoje liste.
Poterdite njegov sklep.
Nabijte javno Svoje oznanilo.
Naredite veči zna-menko.
— 56 —
Affillate il voetro 3(i>ivfcn Sic 3&t 5D?cf«	Brusite svoj nož. coltello. fcr.
Allungate il cuoio. Verlängern Sic bas S c*	Zdaljšajte usnje, bec.
Conducete voslro bringen Sie 3fcten 23ru^	Pripeljite svojiga fratello. ber mit. brata.
Divertite i bambini. Unterhalten Sie bie	Delajte otrokam ber. kratki čas.
Calmate la sua eol- S3efo'nftigen Sie feinen	Potolažile njegovo lera. 3otn. jezo.
Chiamate i vostri Slttfen Sie 3b« 23eglci*	Pokličite svoje to-compagni. ter. varše.
Portatela mostarda. bringen Sie ben Senf	Prinesite goršico. (let.
Spiantate i cardi. beißen Sie bie Siitcln	Izrujte osat. atK
Accomodate le taz- Sefeen Sie bie Xaffen	Yredite šalice. ze. in Orbnnng.
Fermate la palla. fraitet ben SdaH auf.	Vstavite žogo.
Attondate il gomi- 9}?a$en Sie ben Jtnau*	Okrožite klobčič, tolo. «1 t'imb.
Ungete 1' arrosto. SSegieUcn Sic ben Sta»	Polijte pečenko, ten.
Assistete vostra so- Stellen Sie 3|)ter	Strežite svoji se-rella. Sijjfoefter bei. stri.
Legate i vostri le— 25inben Sic Slive	Zavežite podveze, gacci. Strumpfbanbev felt.
Aspettate il vostro ©rtoarten Sic 3f)«n	Pričakujte svojiga amico. Srcunb. prijatla.
Intenerite sua ina- SSefanftigen Sie feine	Potolažite njegovo dre. Butter. mater.
Attestate il fatto. 23cjcugen Sie bie £flat-	Spričajte djanje.
fngoiatc la medicina.
Avverlite i vostri ainici.
Aumentate le vostre ricchezze.
Confessate la vo-stra colpa.
Scaldate il letto.
Screziate il pavi-monto.
Bombardate la cit— ta.
Abbottonate la vo-sfra sottoveste.
Sigillate le lettere.
Vezzeggiate i vostri nemici.
Caltivatevi la sua amicizia.
Cominciate il vostro tema.
Comandate l'obbe-dienza.
Consérvate la sua protezione.
Consolate gli af~ llitti.
Consúltate i vostri amici.
Conteníate i vostri parenti.
— 57 —
®*if<6lu(fen Sic tic Act* nci.
äSBarncti ©ie 3(jrc Srcuntc.
SBcrmcbccu ©ic 3i>re SReit&t&ümer.
23efennen ©ie 3bwn$eb# (er.
Söocmen ©ic toi 33ett.
2J?oIen ©ic ten Söotcn bunt.
23cf(&ie|iet tie ©tatt
Inopfcn ©ie 3b« SSc* tic.
©iegeln ©ic tic Briefe.
©d;meid)eln ©ic 3b«n Meinten.
poltet feine Svcuntfffuifc feil su.
Saugen ©ie 3b« Auf? gäbe on.
SBcfcblct ©ebotfom.
Scbolten ©ic feinen 6<j)u&.
Xcötict tie ¡Betrübten.
fragen ©ie 3b« Sveunte ura 9totb-
2Jefrictiget eure Anter* toontten.
Požrite zdravilo.
Opominjajte svoje prijatlo.
Množite svoje bogastvo.
Spoznajte svojo pregreho.
Sogrejte posteljo.
Naredite pisane tla.
Streljajte v mesto.
Zapnite podjopico.
Zapečatite pisma.
Prilizujte se svojim sovražnikam.
Ohranite si njegovo prijatelstvo.
Lotite se svoje naložbe.
Velite pokoršino.
Ohranite si njegovo hrambo.
Tolažite žalostne.
Vprašajte prijatle za svet.
Zadostite svojim žlahtnikam.
s
Coltivalc la sua be-nevolenza.
Sborsate il voslro denaro.
Levate la briglia al vostro cavallo.
Decifrate il suo scritto.
Scaricate la vettura.
Stracciate la suplica
Declínate il nome.
Liquídate il conto.
Sdegnate le sue ca-rezze.
Dedícate la vostra opera.
Difendete il vostro diritto.
Deíinite la parola.
Cavate le macchie all' abito.
Travestite il vostro pensiero. (lo.
Sciogliete il fardel-
Domandate del denaro.
Smascherate l'ipo-crita.
Demolite la casa.
Dimostrate la pro-* posizione.
— 58 —
Unterhaltet feine Öunft.
©eben 6ic 3i>c 0efi> autf.
3äumet euer ^fetb ob.
(Sn&iffcrn 0ie feine @(!)rift.
Sabet ben Söagcn ob.
Betreibt bic 33ittfd)rift.
Seclinict boi frouptloort.
6(()!it6en 6ie bic Steif)* nung ab.
SBewifctcn 6ie feine Sieb* fofungen.
SSibmet euer 28crf.
23crtl)eibigen 6ic 3l)t
Sefiniven 6ic ba$ 23 ort.
Steinigen 6ic batf jfieib Vom Settc.
SSer&e&lcn 6ic 3ßre Meinung.
23inbct ba<5 2Sünbcl auf.
Sorbern Sic ©clb.
€ntfarbctt 6ic ben t>ciid)(cc.
Steiget ba£ frautf nieber.
ißetoeiien 6ie ben 6alj.
Ohranite si njegovo blago volj nost.
Izdajte dnarje.
Razberzdajte svo-jiga konja.
Razjasnite njegovo pisanje.
Spraznite voz.
Razteržiteprošnilist
Sklanjajte ime.
Sklenite račun.
Zaničujte njegovo milovanje.
Posvetite svoje delo.
Varujte svojo pravico.
Razložite besedo.
Spravite madeže iz obleke.
Krijte svoje mnenje.
Razvežite šop.
Terjajte dnarje. %
Razkrijte hinavca.
Poderite hišo.
Dokažite izrek.
Cambíate posto alie carte.
Deplórale le sue disgrazie.
Disingannate i suoi amici.
Indovinale l'enim-ma,
Differite il vostro viaggio.
Digerite le sue parole.
Dirígete i suoi passi.
(glia.
Disperdete la cana-
Abozzate il ritratto.
Diramate gli alberi.
Sgusciate le noci.
Schiarite il dubbio.
Fate lume ai fan-ciulli.
Ascoltate i miei consigli.
Cancellate le linee.
Alzate la voce.
Ringranate i voslri campi.
Abracciate l'occa-sione.
— 59 —
Verlegen ©ic bie Atopie* rc.
23ctoeinct fein Unglüif.
€ntta'uf4>et fcineStcunbe.
ereotjet bas iRatflfel.
©Rieben ©ic Sive Kci* fe auf.
Ucbevlegen ©ic feine Söorte.
Seiten Sie feine ©(¡jvitte.
Secftrcnct bas' SSolf.
entluctfcn ©ic baS tym* tvo't.
25ei)flucn ®ie bie Saume.
©djalen ©ic bie 9füffe.
Jtiaten©ie benStocifel auf.
Stuften ©ie ben Jtinbevn.
£öcet meinen 9tatfl.
©tveiiflcn ©ic bie Sei« len aus.
©prerfict taut.
23efaet eure Selber mit .Äorn.
Grgtcifct bie Gelegens fleit, '
Preložite liste.
Obžalujte njegovo nesrečo.
Razjasnite zmoto njegovih prija-tlov.
Vganite vganjko.
Odložite svojo pot.
Prevdarilc njegove besede.
Vodite njegove stopnje.
Razkropite derhal.
Načertajte obraz.
Obsečite drevje.
Lupite orehe.
Razjasnite dvombo.
Svetite otrokam.
Poslušajte moj svet.
Zbrišite verste.
Govorite glasno.
Obsejte svoje njivo z žilam.
Deržite se priložnosti.
Condúcete via i ra-gazzi.
Arriccliile i vostri parenli.
Insegnate agí' ignoranti.
Sotterate i niorti.
Circondate la casa.
Rispanniate il vostro denaro.
Provate i vostri n-mici.
Esaurite le vostre risorse.
Equipaggiate una nave.
Erígete una statua
Evítate la cattiva compagnia.
Stimate i vostri maestri.
Stabilité la vostra riputazione.
Spegnete la candela
Stendete le lenzuo-la.
Soffocate il vostro risenlimento.
Svegliate i vostri compagni
Eccitate i poltroni.
Perdónate gli errori
— 60 —
Surret bic jtnaben tneci.
©ereifern ©ic3{)rc 9Jer* toanbten.
¡öclejjret bic UnitfiiTenbcn.
23cgrabet feie £obten.
Umringet batf &autf.
Sparet eure Seit).
prüfet eure Sreunbe.
Schöpfet eure fcilfömiti« tel,
SRiitfet ein 6d)iff aus.
Gerietet eine Statue.
ißermeibet bie f(f)Ici!)te ©eftilf^öft.
9l<i)ten ©ie Sjjr« SeJ? rer.
23cgrüni)et euern 9tuf.
söffet bii? sitjt quü.
»reitet bie 23ett#£u(Ijer autf.
Untcrbrürfet euern 3orn.
SSeiten Sic 3(jre 25c* gieitcr auf.
Ermuntert bie Spulen,
93er;e$et bic <?ei>ier.
Peljite proč fantiče.
Obogatilo žlahtnike.
Podučite nevedne.
Zakopljite mertve.
Obdajte hišo.
Hranite svoje dnar-
je.
Skušajte svoje pri— jalle.
Porabite vso svoje pripomočke.
Oborožite ladijo.
Postavite kip.
Ogibajte se slabe tovaršije.
častite svoje uče-nike.
Vtemeljite si dobro ime.
Vgasnito luč.
Razgernite rjuhe.
Potolažile svojo jezo.
Zbudite svoje to-varše.
Spodbodite lenuhe.
Odpustite pregrehe.
gsponete ie vostre ragioni.
Esprimete la vostra riconoscenza.
Esortate i viziosi.
Spiegate le rególe.
Moderate la yostra lingua.
Imitate le vostre sorelle.
Disprezzate i vizj.
Moderate Ie vostre passioni.
Osservate le occa-sioni.
Dimenticate lc in-giurie.
Perdónate gli sba-
fli.
w
Raddoppiate i vo— stri sforzi.
Riformate i vostri costumi.
Piangete il tempo perdu to.
Reprímete la sua insolenza.
Osservate le buone qualila.
llispettale i vostri superiori.
— 61 —
ßeget cluc ©rünbe autf* einander.
©curfet eure Sanftwi feit Olli.
Grmabnet bie Saftetbaf* ten.
grflaret bie Siegeln.
25e|)errf(t)et eure 3«nge.
Siemen ©ie 3()rc 6(fjtoe* ftern nad).
Sßeradjtct ba£ Satter.
9J?afjiget eure Seiben* fijjaften.
23eobaibtet bie ©elegen* ticiten.
äkrgeflct bi tlnbilben.
sBerjei^et bie Sebler.
2fo:boppelt eure 23emüi bungen.
23erbe|Teit eure Sitten.
Sebauert ben Bcitbcr« luft.
Unterbriiifet feine Un* toerftjwmtbeit.
Semerfen ©ie bie guten 6igenf(baften.
Sldjtct eure SBotgefe&tcn.
Razložite svoje dokaze.
Skazite svojo hvaležnost.
Opominito hudobneže.
Razjasnite pravila.
Deržite jezik za zobmi.
Posnemajte svoje sestre.
Zaničujte zlosti.
Krotite strasti.
Pazite na priložnosti.
Pozabite razžalitve.
Odpustite pregrehe.
Nevtrudljivo si pre-zadevajle.
Poboljšajte svoje navade.
Obžalujte vira to časa.
Zatirajte njegovo prederznost.
Opazite dobre lastnosti.
Spoštujte svoje za-povednike.
Ajulate i míserabili.
Sopportate gli im-pertincnli.
Gli antecedent! Verfoi e Hoiui
nelle costruzioni uffermative e negative.
Voi non avete can-tato una canzone.
Egli non ha cer-cato il suo libro. Essi non lianno ta-gliato la carne Voi non avete
dato il pane. Avete voi chiuso
la porta? Egli non ha ter-minato il suo la-voro. lo lio getalo le
scorze. Ella non si é la-
vala le mani. lo non mangio for-inaggio.
— 62 —
Crquitfet bie 9?otl)lcitcni ben.
©rtvogct bie Slofetotifcn.
toorljeraes l)eit&cii Reit-uu& 5tcittnupt?s tet
in beja(Knben unt) Ver* neinenben ©a'^cn angetoenbet.
6ic iiabcn fein £ieb gef fangen.
6c t>at fein 25u$ nt^t gefugt.
6ie twfren baS Slcifd) niifjt gef^nitten.
6ic tjoben bai »rot niijjt gegeben.
£>abcn Sie bie Sjjüre Utgemoifjt ?
Sr iiat feine Arbeit ni$t geenbiget.1
l)abe bie ©i()flkn toeggetoorfen.
6ie tjflt it)rc franbc niijjt
getoofifeen. 3<!> elf« feinen Jföfe.
Okrepčajte revne.
Jmcjte poterplenje s prederzniini.
PoprcjŠni glagoli in imena
V poterdivnih in
odrečivnih stavkih.
Vi niste pesmi peli.
On ni iskal bukev.
Oni niso razre-zali mesa.
Vi niste dali kruha.
Sle zaperli vrata?
On ni končal svo-jiga dela.
Jest sim lupine proč vergel.
Ona si ni vrnila rok.
Jest ne jem sira.
Voi non avelo se-gnalo il posto.
Voi non avelo condono voslra so-rclla.
Avete voi moslrato il voslro scritto?
Egli non ha smoc-colato la candela.
Avete voi annerito le vostre scar-pe?
Egli non nutrisce il suo cañe.
Egli ha levato i snoi lililí.
Voi non pellinate ¡1 bambino.
Egli ha penelrato la folla.
Noi non abbiamo piü speranza.
Voi non avete mondato le mele.
Essi non hanno compianto la sua disgrazia.
Voi non avete pian-tato carciofi.
Essi hanno luíToto il galto.
— 63 —
6ie haben ben niitt beseiihnet.
6ic haben 3!)ve &A)W ffcv ni^t geführt.
Rotten 6ic 3h« <S5cfjcift gejeigt ?
6r hat ba<S gidjt nirht gepult.
£aben 6ic 3h« 6<huhc
gefihtofliit-
6r füttert feinen §unb niiht.
(Er hat feine 23üther tocg# genommen.
6ie fammen bai jtiub nicht.
€r hat beit Raufen burd)* brödjen-
3Bir haben feine froff* nting mehr.
6ie haben bie 3<epfel ni<ht geftyalt.
6ie haben fein tlnglüd nitht bebauert.
6ie haben feine Slrti* fihoifen gepflaint.
6ie haben bie. Äafce ini SSaffer getankt.
Vi niste zaznam-vali prostora.
Vi niste peljali svoje sestre.
Sto pokazali svojo pisanje ?
On ni vseknil sveče.
Ste počernili svoje solne?
On ne da psovi jesti.
On je odvzel svoje bukve.
Vi ne češete otroka.
On je trumo pre-derl.
Mi nimamo več tipanja.
Vi niste jabelk olupili.
Oni niso obžalovali njegove nesreče.
Vi niste sadili ar-tičokov.
Oni so vlopili mačko
Io non ho impepalo 1'insalata.
Egli non ha pulilo le suo fibbie.
Voi non avele por-talo le letlere.
Non hanno punito gl'infingardi.
Voi non riempite i bicchieri.
Voi non avele reso la pena.
Si egli rientrato in camera?
Non \ i siele taglialo le unghie.
Non avete rosicalo le ossa.
Non ha ella arro-slito la carne ?
Non ha avvoltato la carta.
IIa egli cavato sangue al ma-lato ?
Avete voi salato il pešce?
Voi non avete a-sciugato la bian-cheria.
Non ha seininato le rape.
— 64 —
feabc bcn ©niiit niifet gepfeffert.
Cr feat feine ©ifenaflcn niifet gepult.
6ie tjaben bie Sriefe niifet getragen.
6ic feaben bie Säulen niifet belirafet.
(Sie füllen bie öla'fct niifet.
(Sie feilten bie Scbcr niifet
jurüifgcgebcn. 3ft er luieber ing 3im* mer gegangen?
eic feaben 3fere ??agcl niifet befifenitten.
6ie feaben bie .Snoifecn niifet abgenagt.
£>at (ie ba<$ Slciftfe niifet gebraten ?
Gr feat baä Rapier niifet aufgeregt.
£>at er bem Jtranfen jut Slbcr gelaffen ?
Saben 6ie bcn Sifife ge* fflljcn ?
6ie feaben bie 98äf(fec niifet getroftnet.
Gr feat bie Stuben niifet gefaet.
Jest nisim pepral salate.
On ni očistil za-ponov.
Vi niste listov nosili.
Oni niso kaznovali lenuhov.
Vi ne napolnite ko-zareov.
Vi niste vernili peresa.
Je spet v izbo šel?
Vi niste porezali nohtov.
Vi niste oglodali kosti.
Ni pekla mesa?
On ni zvil papirja.
Je pušal bolniku ?
Ste solili ribo?
Vi niste posušili perila.
On ni sejal repe.
lo ho fischiato al-1' uccello.
Noi non abbiamo firinato 1' accord o.
Voi non avete sof-fiato nel fuoco.
Egli ha tastato il suo polso.
Voi non avete tira-to le cortine.
Non voltate il vostro dorso.
Non hanno vantato le loro gesta.
Avete voi venduto il vostro caval-lo?
Non avete vuotato la bottiglia?
Avete voi chiuso le imposte ?
Non avete abbre-viato il vostro scritto.
Non ha scorciatoi cordoni.
Avete comprato delle calze?
lo non lio terminato la mia lettera.
— 65 — bot»« ie»« 2SogeI
gepfiffen. Söir t>obcn ben ftonbei nitbt untertrieben,
©ie ^ben bo$ Seilet
ni(f)t angeblafen. 6c t)itfei«en ge* fü&lt.
Sie bibeu bie ©arbiuen (SSorbonge) ni(j)t ju* gelegen, jtebren Sie $b«n SRü*
(Ten ni(&t um. ©ie baben i^cc gelben» tboten nitbt gerühmt. i>*i'en Sie $ferb Perfauft ?
£aben Sie bie Stoffe
nidjt Ausgeleert? £aben Sie bie Senffer*
toben berobgelaffen? Sie hoben Sbte Sijjrift ni$t obgetürit.
bat Ne Stränge (StiiffeJni^ttierfurjt. £>obcn Sie Strümpfe gefouft?
babe meinen Brief ni(|t geenbigt.
Sim žvižgal ptiču.
Mi nismo podpisali pogodbe.
Vi niste zapihnili ognja.
On mu je žilo po— šlatal.
Vi niste zagrinjal zategnili.
Nikar ne obračajte herbta.
Oni niso hvalili svojih junaških del.
Ste prodali konja?
Niste izpraznili sklenice ?
Ste zaperli obok— niče?
Niste skrajšali svo-jiga pisma.
Ni skrajšal vervi.
Ste kupili nogo-vice?
Nisim končal lista.
Non hanno pagato i loro debití.
Nonavete ammira-to ¡1 suo Iavo-ro?
lo ho convalidata la sua risolu-zione.
Egli non ha affis-so il suo av— vertimento.
Voi non avete in-grandita la marca.
Non hanno agitato la questione.
Non avete affillato ¡1 vostro coltel-lo.
Avete voi allungato il cuoio?
Egli non ha condono suo fra-tello.
Non hanno diver-tito i fanciulli.
Ella non ha cal-mata la sua collera.
Non avete voi chia-mato i vostri compagni ?
: —66 —
Sie floben Sflre Sffluli ben nii&t be&o&lt.
ftoben ®ie feine Arbeit ni4)t behuinbert?
flobe feinen fönt* fällig befto'rtct.
(štljot feine Slnfünbigung ni(flt angeflogen.
Sie flaben boč Beiden ni$t großer geniotfit.
Sie {¡oben bie Streitfof&e ni<f)t obgeflanbeit.
Sie flaben 3f)r SWelfet nid)t f<i>acf gemoifct.
ipaben Sie bas Seber verlängert ?
ßr (tat feinen Grübet niiflt mitgehabt.
Sie fjabeu bie Jtinber ni(f)t unterhalten.
Sie hat ihren Born niiflt befanftigt.
fcoben (Sie Sflre Seglet ter nifflt gerufen ?
Niso plačali dolgov.
Se niste čudili nad njegovim delam?
Sim poterdil njegov sklep.
Ni nabil svojiga oznanila.
Niste znamenke povekšali.
Niso pravde dognali.
Niste nabrusili noža.
Ste podaljšali usnje?
Ni perpeljal brata.
Niso olrokam krat— kiga časa delali.
Ni potolažila jeze.
Niste poklicali to— varšev ?
Yol non avele por-lalo la mostar-da.
j^on hanno spian-tato i cardi.
Avete voi acco-modalo le tazze?
Egli non ha fer-inato la palla.
Non avete voi at-tondato il gomi-tolo?
Ella non ha unto 1' arrosto.
Avete assislilo vo-stra sorella?
Non ha egli legato i suoi legacci ?
Non hanno essi a-spettato il vostro amico?
Ella ha intenerita sua madre.
Essi hanno attestato il fatto.
Egli non ha ingo-iato la medicina.
Noi abbiamo av-vertiti i vostri amici.
Essi hanno aunien-
— 67 —
6ic {laben ben Senf niifct gebraut.
«Sic foten bie ©iltcln ni$t fluögcvifTcn.
fraben (Sic bie £aflen in Otbnung gclieilt?
Sc (jot bcn 23a(l nitjit aufgehalten.
£abcn 6ie ben ÄnaucI ni(|t tunb ■ gemalt ?
Sie hat ben Söcaten ni<ht begoffen.
fraben Sie Sijjto e* fiev frilfe gclciliet ?
£at et fcincStvumpfban* bet nif^t umgebunben?
frabenSie nicht aufSh^n Steunb gelDavtct?
Sie hat ihre Sftutter be* fanftiget.
Sie hoben bie «engt.
(Sc hat fcic SU'jnei ni^t bevf(h(utft.
SSit hoben euve Stcunbc gehjavnet.
Sic haben ihte Weiththü*
Niste prinesli gor-
šice.
Niso izruli osata.
Ste vredili šalice?
Ni vstavil žoge.
Niste okrožili klobčiča?
Ni polila pečenke.
Ste pomagali svoji
sestri ? Ni privezal podvez? Niso pričakovali svojiga prijatla?
Je vtolažila matere.
So spricali zgodbo.
Ni požerl zdravila.
Smo opominjali vaše prijatle.
So množili bogast-
— 68 —
tato le loro ric-	met Vermehrt.	vo. chezze.
Voi non avete con-	®ic fcaben 3f)ven Seilet	Niste obstali pre-
fessato la vostra	nitfjt geiianben.	grehe, colpa.
Avete voi scaldato	£ai>t ifcr bas 23ett ge«	Ste sogreli posteljo?
il letto?	toarmt?
Hanno essi sere-	£>aben (le beit Sugboben	So naredili pisane
ziato il pavi-	f>iwt gemalt?	tla? mento ?
Non hanno bom-	®iefiafcenbic®tabtni<!)t	Niso streljali v me-
bardato la cittä.	besoffen.	sto.
Voi non avete ab-	®ie fiaben S^te 58ellc	Niste podjopice za-
bottonata la vo-	ni<jjt ¿ugefnopft.	peli. stra sottoveste.
Avete voi sigillato	š>fl&en ®ie bie 23riefe ¿u*	Ste zapečatili pis-
Ie lettere?	gefiegeit?	ma.
Non avete vezzeg-	3i>r i>at>t euven Seinben	Vi se niste prili-
giato i vostri	ni(j)t gefijmieidjelt.	zovali svojim so-
nemici.	vražnikam.
Noi ci siamo cat-	faben feine Sreunb*	Mi smo si njegovo
tivato la sua a-	ffijcife feflt gel)eilten.	prijatelstvo oh-
micizia.	ranili.
Io non ho incomin-	3(Mabe meine Aufgabe	Se nisim lotil na-
ciato il mio tema.	nii$t angefangen.	ložbe.
Egli ha comandato	6ot 0et)oifam befot)i	On je pokoršino
1' obbedienza.	len.	velel.
Egli non ha con-	fjat bie »etvubten	Ni tolažil žalostnih,
solato gli afflitti.	niifct getröffet.
Egli ha consultato	Gr hat feine Steunbe um	Je prijatle za svet
i suoi amici.	9?att) gefragt.	vprašal.
Voi non avete con-	<&it boben 3i>re Stoter*	Niste zadostili svo-
tentato i vostri parenti.
Noi abbiamo col-tivato la sua benevolenza.
lo lio sborsato il mió denaro.
Avete levato la bri-glia al vostro cavallo ?
Noi abbiamo deci-frato il suo scrit-to.
Ilanno scaricato la vettura.
Egli ha stracciato la supplica.
Non lianno deciso la questione.
Abbiamo dichiarato il nostro senti-timento.
Avete declínalo il nome?
Non avete sdegnato i suoi consigli?
lo ho dedicato la mia opera.
Egli non ha difeso il suo diritto.
— 69 — toanbten iiiffjt befrie* biget.
23it laben feine ©und gepflege t.
3<| |abe mein ©elb au& gegeben.
fraben Sie 3|t pfeife flbgcjflumt ?
9Bit laben feine Steift ent&ifFcvt.
Sie laben ben SSagen abgeiaben.
€t |at bie 33ittf<|i;ift setrilfen.
Sie laben bie Srage nidjt entfliehen.
SSit tjaben nnfete ©efln* nungen geändert.
fraben Siebai 9?enntoovt bageanbett ( beeli* nict) ?
fraben Sie feine 9Jat|* f^lulfe ni(|ttoivaf|tct?
|abe mein Söetf ju* geeignet.
6t |at fein 9le<|t
belauptet,
jim žlahtnikam.
Smo si njegovo bla-govoljnost ohranili.
Sim izdal denarje.
Ste razberzdali svojiga konja?
Smo razjasnili njegovo pismo.
So spraznili voz.
Je prošnjo razter-gal.
Niso vprašbe razsodili.
Mi smo svoje misli razodeli.
Ste sklanjali ime?
Niste njegovih svetov v nemar pustili?
Jaz sim svoje delo posvetil.
On ni vdobil pravde.
Voi no» avele de-finito la parola.
Egli lia cavato le macchie ail' a-bito.
Non abbiamo dis— simulato i nostri pensieri.
Avete domandato del denaro?
Egli ha smascherato l'ipocrita.
Hanno demolito la casa.
Voi non avete di-
mostralo la propo-sizione.
Abbiamo speso poco denaro.
Voi avete smarrito le carte.
Non avete com-pianlo le sue disgrazie.
Egli non ha repressa la sua inso— lenza.
Noi abbiamo dis— armato la sua collera.
Voi avete disiu-
-70-
®ic baben ïxrëSSiu'tnii&t evflo'rt.
(Et fût totë Weib gctcii nigct.
SSir Îiûbcn unfete ©c* banfen ni$t bctlMt.
£abcn ®ic ©elb gcfoti bett ?
(Et bût bcn £>eu<b(et cnt* Jatbet.
®ic bobcn bai $aui nie* bergeriffcn.
«Sic Ijaben bcn Safe nii^t bctoicfcn.
SDit babcn tocnig ©clb ausgegeben.
Sic babcn bie Rapiere beilegt.
®ie babcn fein Unglüd ni(|t befiagt.
(Et {wt feine Untoerf<ba"mt# beit nirfet unterbiuit.
2Bit b«ben feinen 3orn cntloaffnct.
Sic tiaben feinen ffreun?
Vi niste razložili besede.
On je obleko o-čistil.
Mi nismo skrivali svojih misel.
Ste terjali dnarje?
Je hinavca razkril.
So hišo poderli.
Vi niste dokazali izreke.
Smo malo dnarjev izdali.
Vi ste liste založili.
Niste obžalovali njegove nesreče.
Ni zaterl nesramnosti.
Smo potolažili njegovo jezo.
Vi sle prijallam
gannalo i suoi amici.
Avete indovinato L' enitnma ?
Egli ha díñenlo il suo viaggio.
Ho digerito le sue parole.
Voi non avete di-retto i suoi passi.
Ilanno dispersa la canaglia.
Egli ha abbozzalo il ritratto.
Egli non ha dira-mato gli alberi.
Noi abbiamo agu-sciato le noci.
Yoi non avete schia-rito il dubbio.
Avele fallo lume ai fanciulli?
Egli non ha ascolla-to i miei consigli.
Non avete cancel-lato le linee?
lo non ho alzato la voce.
Ilanno mandato la letlera.
-71 — ben bcn 3nthum bc* nommcn, i>nt»cn ©ie toi JKäthfcl
erratbcn ? 6t hat feine Steife auf* gef4oben.
habe feine SScrte vcifliih überlegt.
©ie haben feine ©rfn'itte
nifht geleitet, ©ie haben ben ^o'bcl jer* Ii reut.
Cr hat bai Portrait ent*
»toifen. Cr hat bie 23inline nifht
behauen. 28ir haben bic Siüffe ab*
qcfc[)ä'(C. ©ie haben ben 3>»eifel
nicht aufgeflart. £>aben ©ie ben Äinbern
gcleiiiljtct ? €r hat auf meinen 9lath
nifht gehört, iuibcn ©ie bic Seilen
nifht ausgelitten? 34 habe meine ©tiniinc ni(f)t erhoben, (lauter gefpro4eu.) ©ie haben basi ©4reibcn gef4i(ft,
zmoto razvedrili.
Sto uganili vganj— ko?
Je odhod odložil.
Jaz sim njegove besede dobro pre-vdaril.
Vi niste vodili njegovih stopinj.
So razkropili der-hal.
Je načertal obraz.
Ni obsekal dreves.
Smo olupili orehe.
Vi niste razjasnili dvombe.
Ste svetili olrokam?
On je moj svet v nemar pustil.
Niste zbrisali versl?
Jez nisim glasnejši govoril.
So list poslali.
—72 —
Egli ha ringrannato	Ge jat feine geltet mit	Je obsejal svoje
i suoi campi.	Äorn befaet.	njive z žitam.
Voi non avete ab-	©ie boten bie Gelegenheit	Vi se niste prilož-
bracciata 1' oc-	niíbt ergrieffen.	nosti deržali.
casione.
Avete voi condotto	£>obcn ©ie bie Änaben	Ste fantiče odpe-
via i fanciulli?	toeggefübrt?	ljali?
Voi avete arricchito	©ie boben Sbre 58er*	Vi ste svoje zlaht-
i vostri parenti.	ftonbtcn beteuert. nike obogatili.
Non avete inse-	©¡e boben bie UntoifTen*	Niste podučili ne-
gnato agí' igno-	ten ni<bt belebet.	vednih.
ranti.
Hanno sotiérralo i	©ie boben bie Sotten	So zakopali merliče.
morti.	begroben.
Hanno circondalo	©¡e boben to¿ £>aué um*	So hišo obdali,
la casa.	rtingen.
lo non ho rispar-	34) bobe mein (Mb n¡4)t.	Si nisim dnarjev
miato il mió de-	erfport. prihranil, naro.
Abbiamo provato i	9Sir boben unfere 5reun*	Mi smo skusali svo-
noslri amici.	te geprüft	je prijatle.
Hanno equipaggiato	©ie boben ein ©(fciff	So ladijo oborožili,
un vascello.	ouígerüílet.
Hanno eretto una	©ie boben cine ©tatué	So kip postavili,
statua.	errietet.
Noi speriamo una	3Bit boffen ouf Ma^tom*	Nadjamo se nasled-
successione.	menfrfjoft.	stva.
Voi avete evitato	©ie boben bic fdjlcdjte	Vi ste se ogibali
la cattiva com-	©efellfibaftocrmieben. slabe tovaršije. pagnia.
Avete stimaloivo-	í>obcn ©ic Sbve Sebrec	Ste spoštovali Svo-
stri ínaeslri?	gcorijtet ? jeučenike?
Non ha spento la candclla.
Essa non ha sieso le lenzuola.
Avete svegliato i vostri compagni?
Noi ahbiamo ecci-lato i poltroni.
Non hanno scusato gli errori.
Non avete esposto le vostre ragio-ni?
Avete espressa la vostra ricono-scenza?
Noi abbiamo esor-tato i viziosi.
Egli ha spiegato le rególe.
Egli non ha rao-derato la sua lingua.
Non avete imitato le vostre so-relle.
Hanno disprezzato i vizl.
Avete mo derato le vostre passio-ni?
Voi non avete os-
-73™
<Et iat bat* Siftt niffet autfgelöfiit.
©ie iat bie 23ctt/£ü* <&er nitfit ausgebreitet.
Sflbcn eic Site 23eglei* tcc aufgeteilt.
Söir iaben bic Säulen angetrieben.
©ie iaben bie Seiler niftt entfifeulbiget.
galten ©ie Site ©rünbe niftt autfeinanber ge*
m?
Sflben ©ie Site ©anf* barfeit autfgebrüift ?
®it iaben bie Salietiaf* ten ermainet.
6r iat bie Siegeln erfla* ret.
St iat feine Sunge niftt beierrfftt.
©ie iaben Site ©djtoe* fietn niftt naiigeaimt.
©ie iaben bai Saßet bet* afttet.
Saben ©ie Site Seiben* fftaften gemaffiget ?
©ie iaben bie Gelegen*
Ni vgasnil sveče.
Ni razgernila rjuh.
Ste zbudili svojeto-varše?
Smo spodbodli lenuhe.
Niso izgovarjali pregreh.
Niste razložili svojih dokazov?
Ste skazali svojo hvaležnost ?
Mi smo opominjali hudobneže.
Je pravila razložil.
Ni jezika za zobmi deržal.
Vi niste posnemali svojih sester.
So čertili zlost.
Ste vmerili strasti ?
Niste opazili prilik.
1 o
servato le occa-sioni.
Non hanno dimen-ticato le ingiu-rie.
Abbiamo perdonato gli sbagli.
Non avete raddop-piato i vostri sforzi.
Non hanno rifor-mato i loro co-sturai.
Egli ha pianto il tempo perduto.
Noi abbiamo os— servato le buone qualitá.
Avete voi rispet-tato i vostri su-periori ?
Hanno soccorso i bisognosi.
Noi abbiamo sof— ferto gl' imper-tinenti.
Avverbí.
-74-
heiten nicfjt ioo^cgci genommen.
©ie haben bie 23eleibii gungen niibt berget fen.
2Bic haben bie Schier beliehen.
©ie hoben 3h« 23emüh* ungen niiht Verbop* pett.
©ie haben 3h« ©itten niiht berbeffctt.
6r h«t bett Scitbcrlutt bebauctt.
SBic haben bie guten 6i* genfihaften bemerft.
fraben ©ie 3hte Sorge* festen geartet ?
©ie haben bie 9!othleibcn* ben erquiftt.
5ffiir haben bie 3Jafctoci* fen ertragen.
^icbcmuurtcv.
Niso pozabili žalitev.
Smo prizanesli pregrešite.
Se niste bolj prizadeli.
Niso poboljšali svojih navad.
Je obžaloval vtrato časa.
Smo opazili dobre lastnosti.
Ste spoštovali svoje zapovednike?
Ste okrepčali nad-ložne.
Smo imeli poter— plenje z prederz-nimi.
Haredja.
Per timore che. Samit ni^t. A meno che. (Esfeibenn. Nessuno.	Sliemonb.
De ne.
Ako.
Nihče.
In niun conto.
Mai.
Nulla.
Non.
Non piü.
No.
In pariicolare.
Sopratutto.
Né piü né meno
Molto caro. Di bene in meglio. Meno adesso. Tanto bene quanto. Di male in peggio.
Meglio. Da parte. In disparte. Separatamente. Probabilmente. Oggi. In veritá. A piede. Forte e fermo. Liberamente. A vuoto. In riposo. In pace. Repentinamente. All' amichevole. Da amico.
— 75 — jfcincétoegé. 9J¡t, iiicmató.
Oar niiflt. 9?¡(í)t meflc. 9li<j)t. Surfiífl. Uebec flUcS.
SScbec meflt toeni*
get. ©eflr tfjeucr. 3mmet befler. Scfct tocnigcr. ©o gut oté. Smmecfcjiliramec,
tec. Seffec.
23efonbcc$, jut Scitc. 25cifeitc. Ginscfn, flDeitt.
i>eute.
©etoig, h)irfli(j). 3u 5ug. Scfi uní) ftocf. Srei.
fiecr, eiCct. SKuljig. 3n Scietien.
0ütl¡<$. Sccuni>f¡()aftli<í>.
Kratko nikar.
Nikoli.
Nič.
Clo ne.
Ne več.
Ne.
Posebej.
čez vse.
Ne več ne menj.
Kaj drago. Zmiraj bolje. Zdaj menj, Tako dobro, ko. Če dalje, slabši.
Boljši. Posebej. Na stran. Po samim. Mende. Danas.
Gotovo, resnično. K' nogam. Terdno in močno. Slobodno.
Prazno, nečiinčrno.
Pokojno.
Mirno.
Nanaglama.
Prijazno.
Po prijatelsko.
Per tutti i riguardi. 'Sn ¡ebec frinfiijit.		V vsakim oziru.
In ogni conto.	£>ur<|au$.	Na vsako stran.
Affatto.	(3an$.	Scelama.
Ingenuamente.		Pošteno.
Strettamente.	jtnapp, eng.	Tesno.
Alia peggio.	Srn frf)Iinmitten Salle.	Kakor koli si bodi.
A caso.	Dfmc 23eba(&t.	Nepremišljama.
Per ¡navvertenza.	UnpotHíltigettoeifc.	Neprevidama.
In fretta.	Sn bei- Sile.	Spešno.
Per ischerzo.	©djerstoeife.	Za šalo.
Per ridere.	Sum Saiden.	Za smeh.
Seriamente.	ecnftfjaft.	Za res.
Sul serio.	Gans etnflliifc.	Za resnično.
A bella posta.	Wditlid).	Nalaš.
Espressamente.	2»it 58otla(5.	Nalaš.
A rovescio.	25crfe|rt.	Napek.
Supino.	SRütfhjá'ctá, tüifling«.	Ritinski.
Appertamenle.	Deffentli(|.	Javno.
Di buon cuore.	£et{Iic|.	Serčno.
Contro voglia.	Sffiiber SBiden.	Nevoljno.
Di mala voglia.	Ungecn.	Nerad.
A pena.	6¡|tuetl¡íí).	Težko.
A fondo.	Ganjlic|.	Clo.
Falsamente.	5alfif)lif|.	Po krivim.
Saggiamente.	aSeife.	Modro.
Malissimo, molto	6e|c unredjt,	Prav napčno.
male.		
Perfettamente bene.	Sßoilfommen too|)I,	Popolnama dobro.
Passabilmente.	Siemlid) gut.	Še precej dobro.
Quasi.	23eina|e.	Skorej.
Infinitamente.	Unenbli^.	Neskončno.
Troppo caro.	3u treuer.	Predrago.
Almeno. Tutto al piü. Altrove. Di vantaggio. Tanto.
A poco a poco. Troppo poco. Troppo.
Sufíicientemente. Non abbastanza. Non molto. Poco. Molto. Un tantino. Ancora, símilmente. In folla. Alia rínfusa. Alia volta. In giro. A vicenda. Insieme. Disteso. Sempre dritto. A manca. A dritta. Qua e la. Da una parle e
dall' altra. Dalí' una e 1' altra
parte. A meno.
Da tutte le partí.
%
SBenigffenS. 6öd) Ifens. 9lnberSlw. 3»e$r. ©0 \jicl-9?(i(i) tmb na<&. 3u toenig. 3u biel.
©enug, fcinreidjenb. 9Jid)t genug. 3?i<{)t Viel. 28enig. 2JieI.
fo toenig, ebenfalls. 3n 2J?enge. Sutfj) einanbet. 9Uif einmal. SRunb um.
bet SRei&e. Sufammen.
bet Sange, ©etabe aus. SinfS. 3ted)tS.
fein unb fcet.
93on einet jut anbetn
©eite. 23eibetfeitS.
SBenigltenS. 2luf alten ©eiten,
Saj.
Naj više.
Drugod.
Več.
Toliko.
Sčasama.
Premalo.
Preveč.
Zadosti, dovelj. Ne zadosti. Ne veliko. Malo. Veliko.
Se tako malo.
Ravno tako.
Obilno.
Vse vprek.
Na enkrat.
Okolj in okolj.
Zaporgdama.
Vkupej.
Podolgama.
Na ravnost.
Na levo.
Na desno.
Semtertje.
Od ene strani do
druge. Od obeh strani.
Saj.
Od vsili strani.
AI di qua.	Sicffeitt.	Takraj.
AI di la.	Seníeité	Unkraj.
Da per tutto.	UebccoH.	Povsod.
In nessun luogo.	9?irgeni>¿.	Nikjer.
Molto spesso.	6c()( oft.	Večkrat.
Molto a proposito.	©flnj	Ravno prav.
Al presente.	3«W.	Zdaj.
Adesso.	5?un.	Pri ti priči.
Presto.	©cfíHuinb.	Urno, berž.
Jeri.	Gcfrern.	Včeraj.
Jeri l'altro, l'altro SSorgcficrn.		Pred včerajnim.
jeri.		
Altre volte.	©onfl, eí)emol¿.	Sicer, nekdaj.
Ultimamente.		Zadnjič.
Da poco in qua.	6cit futjem.	Nedavno.
Innanzi.	SSotfiec.	Popred.
Dimani.	2J?orgen.	Jutri.
Dopo dimani.	Uebermorgea	Po jutrinim.
Ben presto.	SSolb.	Kmali.
D' or' innanzi.	SBon nun on, Cünftig.	Od zdaj.
D' ora in po¡.	3n Sufunft.	Vprihodnič.
Alia prima.	Buccft.	Narpred.
Spesso.	£>fí.	Večkrat.
Improvvisamente.	Wótil¡<f>.	Naglo.
Qualche volta.	2Waní|)mflI.	Marskrat.
Raramente.	©tlten.	Malokdaj.
Al piü tardi.	©pó'tcfieni	Nar poznej.
Al piü presto.	Slm gefí&toiníieffen , in oHec (Eiíe.	Nar hitreje.
Sempre.	91IIcjcií.	Vselej.
Per sempre.	Süc immcc.	Za zmiram.
Continuamente.	Sottoo'ÍJteni.	Vedno.
Con comodo. Ordinariamente. Comunemente. Quasi sempre. Quasi mai. Presto o tardi. Troppo tardi. Troppo presto. Di buon ora. Non ancora. Allora. D' allora. Dacché. Quando.
Di tempo in tempo. Tutta la notte. In pieno giorno. La prima occasio—
ne. Dove? D' onde? Per dove ? Qui. Di qui. Per qui. La
Di la. Per la.
Lassü. Su.
Qui soltó. Laggiü.
—79 — 9?a(fe Selieben. ©etoofenliffe. ©emeinigliife. Soft immer. Saft niemals
Uebet fürs ober lang.
3« fpat. 3u früfe.
23ei Seiten. 9io(fe niffet. Sann,
95on tet Seit an.
©eitfcem,
Sann.
Sann nnt toann. Sie ganje 9?a<fet. 5lm feellen Sage. Sie crfte ©elegenfeeit.
So? SSofeer ? Söelifeen 2öeg ? i>ierfeer. SSun feiet. 3luf tiefen 9Seg. Sa.
Sern fca. Senen SSJeg. Oben.
hinauf, oben. Sierunter. Unten fcurd).
Zlagama.
Po navadi.
Večidel.
Skorej zmiram.
Skorej nikoli.
Pred ali potle.
Prepozno.
Prezgodej.
Zarano.
Ne še.
Potem.
Odsehmal.
Kar.
Kdaj.
Včasih.
Celo noč.
Za beliga dne.
Perva priložnost.
Kje? Od kod? Kod? Tu sem. Od tod. Tod. Ondod. Od ondod. Ondod. Zgorej. Gor, gori. To doli. Dolej skozi.
	— 80 —	
Di su.	SSon oben.	Od zgorej.
Di giu.	25on unten.	Od zdolej.
Pel di sopra.	atuftoó'tW.	Navzgor.
Pel di sotto.	9?a4 unten, niebettoá'tté. Navdol.	
Di dentro.	Sntoenbig.	Znotrej.
Di fuori.	91u$toenbig-.	Zvunej.
Fin dove.	SBie toeit.	Kako daleč.
In questi contorni. ©a herum.		Tu okolj.
Lontano.	Sffieit.	Daleč.
Qui vicino.	i ©an; nahe.	$ Prav blizo, i Tik.
	( ©¡4t bei, nebenan.	
D'appresso.	Stahe.	Blizo.
Piü da vicino.	9?a'jjer.	Bliže.
Davanti.	SSor.	Spred.
Per di dietro.	hinten.	Zad.
Di sopra e di sotto. ©ruber unb brunter.	Narobe.
Hodi di dire 9le&cuSrt*ten	Izreki
con Hioiiii mit 9fctttt: mit»	z imeni in
c Verfoi 3ettitiQttc»i.	glagoli.
Io ho veduto. babe gefehen.	Sim vidil.
Noi abbiamo ac- SSir boben beigefiimmt.	Smo privolili, consentito.
Voi avete veduto. «Sic haben gefehen.	Ste vidili.
Voi sapete. 6ic toiffen.	Vi veste.
Voi avete letlo. @ie haben gelefen.	Ste brali.
Io perderö il mio 34 toerbe meine Seit	Bom čas zapravil, tempo. betlieren.
Egli ha imparata <£t hat feine Scction	Se je svojo naložbo
la sua lezione. gelernt.	učil.
Egli studia.
Non mancate di scrivere.
Egli ha scritto quat-tro lettere.
Egli ha comprato i suoi piaceri.
Egli scrive.
Voi vi applicate.
Yoi leggete.
Voi scrivete.
Meltete vía i libri.
I barabini sono.
Vi avete messo i cappelli?
Egli vcrrá.
Voi non avete stu-dialo.
lo lio imparata la m¡a lezione.
lo era.
Essi erano.
Noi abbiamo insi-slito.
Avete voi parlato ?
Egli é ritornato.
lo lio dormito.
Vivete.
Egli si sveglió.
Hanno regolato loro affari.
— 81 —
(Sc Ihibiiet
Unterlaffcu Sic ni(bt jn
Abreiben. Cc bat toicc 33ricfe ge*
ff^rieben. (£c (mt feine 5$ergntigun*
gen erfauft. €c fibeeibt.
©ie geben f?4) 5D?ü(je. ©ie lefen. ©ie fibeeiben. Segen Sie bie 23ü<bet: l»cg
©ie linbec (Inb. £>aben ©ie bie i>üte I;in
gelegt ? 6c toieb fornmen. Sie Ijflben ni(l)t fuibict.
3<b böbe meine Aufgabe
gelecnt. Stb luac. ©ie toaten.
SBic (inb bacatif befian* ben.
£>aben Sie gefpcotben ? Sc ili sucüitgefebrt.
babe gefdjtafcn. Sebet.
6c eclua^te. i Sie baben ibte ©adien abgemalt.
Se uči.
Ne opustite pisati.
Je štiri pisma pisal.
Je veselje drago
plačal. Piše.
Vi si prizadenete. Vi berete. Vi pišete.
Denite bukve na
stran. Otroci so.
Stedjalitjeklobuke?
Bo prišel. Vi se niste učili.
Jaz sini se naložbo
naučil. Sim bil. So bili.
Postavili smo se.
Ste govorili ? Je nazaj prišel ? Sim spal. Živite.
On se je zbudil. So opravili svoje reči.
i i
lo vi avverto. Egli legge. Ella volle andaré. Voi siete pigri. Io ho guadagnato. Non rischio nulla.
Voi parlate. Io lio omesso la data.
Voi avete scritto. Io I' ho detto. Ella l'lia raccon-
tato. Egli lo fece. Parlate voi? Lo credete? Voi I'avete fallo. Egli non esce. Voi vi siete mes-so le vostre cal-ze.
Essi andarono. Egli cadde. Ho fallo una de-
scrizioiie. Egli ha insúltalo voslro fratello. Io acconsento.
Egli va a scuola. Egli parti.
— 82 — 3ch toatne Sic, Gr Ii««.
6ic luollte gehen. Sie (int faul. 3c!) habe getoennen laufe feine Gefahr.
6ie fprechcn.
3<h höhe ta$ Saturn
aufgeladen. Sic haben gcfchtieben. 34) i>afte cS gefagt. 6ic hat ei mahlt.
Gr tfwt ei. Sprechen Sie ? Glauben Sie es ? ©ie hoben etf gethon, 6t geht nicht otis?. Sie haben 3h«©trümpi fe angesogen.
Sie gingen, 6r fiel.
3$ habe eine SBcfchrei*
bting gemacht. Gr hat euren Stüter bc*
leitiget. 3<h ffimme bei.
er geht in tie Schule, er toerreifete,
Vas opomnim. Bere.
Je ho lia iti. Vi ste lenobni. Jaz sim dobil. Jaz ne pridem v nevarnost. Vi govorite. Jaz nisim leta in
dneva pristavil. Vi ste pisali. Jaz sim rekel. Ona jo je povedala.
On je to storil. Ali Vi govorite ? Jo verjamete? Vi ste storili. On ne gré od doma. Vi ste nogovice obuli.
So šli. Je padel.
Jaz sim popis naredil. On je vašiga brata
razžalil Jaz sim enake mis Ii.
On gre v učivnico. On je odšel.
Voi finirete.
lo so la mia le-zione.
Voiaccusate il vo-slro parente.
Egli lia parlato.
Voi fate.
Egli sa il francese.
Io conosco vostro cugino.
Egli sapeva la sua lczione.
Ho falto il mió tema.
Voi avete obbligato il suo ami co.
Avete comprato il cappello.
Imparale un verbo.
Avete imparato do-dici rigbe.
Mangerete voi?
Dovele voi?
Egli ammasserà delle gran rie— cliezze.
Voi bevete.
Io ho mangiato.
Non avete mangiato.
Ella ha del dena-ro.
— 83 — ©ic toevbcn bccnbijjctii 3<fl farni meine Seftiou,
©ie tlageu iflten 2îcr*
toanbten an. Ce flat gefpcüiflcn. ©ic tflun.
Cžc tonn Svair,ö(if(fl. 3(fl tetine cuevn SUetter.
6c tonnte feine Sektion.
3(fl flabe meine Slufga*
be gematflt. ©ie flohen feinen Sceunb
\jerpfli(fltet. ©ie boben ben i>ut gc< tauft.
Sccnen ©ie einScittoort. ©ic flaben jtoelf Seilen
gelernt. Söceben -Sic effen ? ©inb ©ic ffflulbig? Sc ltjicb geolie 3lei(fltflüi mec fammeln.
©ie	tiinfcn.
3(fl	flo^c gegeffen.
©ie	flaben niiflt gegeffen.
©ic	flat (Selb.
Vi boste končali.
Jaz znam svojo naložbo.
Vi zatožite svojiga žlahtnika.
On je govoril.
Vi storite.
On zna francoski.
Jez poznam vašiga bratanca, ses-tranca.
On je znal naložbo.
Jaz sim naredil svojo nalogo.
Vi ste prijallu dolžnost naložili.
Ste kupili klobuk.
Učite se glagol.
Sle se dvaaajsl verst naučili.
Bote jeli?
Ste dolžni ?
Bo veliko bogastva nakupičil.
Vi pijele.
Jaz sim jedtM, jel.
Vi nisle jčli.
Ona ima dnarje.
Dategli.
Egli è imbarazzato.
Ella mette tulto.
Noi andammo.
Essi corrono.
Beviamo.
Noi andiamo in chiesa.
Noi andammo al parco.
Egli cadde nel fango.
Andate.
Voi andaste.
Egli va.
Voi córrete.
Essi sono felici.
Essi lo perseguitano
Voi vedete il no-stro giardino.
lo vedo la vostra casa.
La vostra sorella è amata.
Egli è contento.
Ho veduto la sua casa di campa-gna.
Egli è arrivato.
Vediamo.
Noi andammo alla commedia.
— 84 —
(Sefcet ifcm. Gr &ot SWu&e, @ie fefet alles, fflit gingen. Sie laufen. Saßt uns trinfen. «Bit gefcen in fcie
23it gingen m feen <$arf.
Gc fiel in fcen Äctji.
©e{)en ®ie.
Sit ginget.
Gt ge{)t.
®ie laufen.
®ie ffnb fllutfli^.
(Sie Verfolgen ¡{in.
0ie fe£en unfern ©arten.
fefce 3t)r fcaus.
3&re Sifctoefter ifi beliebt,
Gr iff jufrieben.
iiabe fein SanbfiauS gefejien.
Gt iß angefommen. Sagt uns feilen. ®it gingen ins ©(flaue fpiel.
Dajte mu. Je v stiski. Ona dene vse. Mi smo šli. Oni tečejo. Pijmo ga.
Mi gremo v cerkev.
Mi smo šli v gaj.
On je v blato padel.
Pojdite. Vi ste šli. On gre. Vi tečete. Oni so srečni. Oni ga preganjajo.
Vi vidite naš vert.
i
Jaz vidim Vašo hišo.
Vaša sestra je ljubljena. On je zadovoljen. Jaz sim vidil njegov poljski gradič. Je prišel. Poglejmo. Smo šli v glediše.
Egli era rinomato.
• ]Voi arrivammo.
Imparo Tínglese.
Avete voi imparato?
Io comincierô.
Io andrô a Londra.
Ritornate.
Voi sarete mio a-mico.
Imparerô la inia lezione.
Ella fu sorpresa.
Voi avete perduto il vostro tempo.
Egli morí.
Io sono pigro.
Ella esce.
Egli parló del suo processo.
Ritornerô a dieci ore.
Córrete.
Io vi ameró.
Fanno del rumore.
Io scriverô la inia lettera.
Facciamo colazione a nove ore.
A che ora pranza-te?
— 85 —
Gr tear bcrüfemt.
®ir famcn an.
Icvnc cngliftfe.
feaVn Sic gelernt ?
34) teerte anfangen.
34) teerte na4) Sonton gcfecn.
Jtommcn Sie teietcr.
©ie fotlcn mein Sreunt fein
34) teerte meine 9luf* gäbe lernen.
Sie tear erffaunt.
Sie feaben 3feve Seit Verloren.
Gr ftatb.
3<fe bin faul.
Sie gefet aus.
Gr fpra4) ton feinem ^rojeg.
34) teerte um jefen Ufer teictcrfommcn.
Saufen Sic.
34) teerte ©ie lieben.
©ie maifeen Särm.
3<fe teill meinen 23rief fifereiben.
33ir früfefttiien um neun Ufer.
Um teclifec Seit effen Sic su «Wittag?
Je bil imeniten.
Mi smo prišli.
Se učim angležki.
Sle se učili ?
Bom začel.
Bom šel v London.
Vernile se.
Vi hote moj prijatel.
Jaz se bom učil naložbo.
Ona se je zavzela.
Vi ste čas zgubili.
Je umeri.
Sini len.
Ona gre od doma.
On je govoril od svoje pravde.
Bom ob desetih nazaj prišel.
Tecite.
Vas bom ljubil.
Vzdignejo hrup.
Iločem pisati svoj list.
Mi zajter kvamo,ko-silčamo ob devetih.
Kdaj kosite, obed-vate vi?
Noi pranziamo a due ore.
Egli sa la sua le-zione.
Egli riuscirà.
Voi vi levate.
Egli inipara il latino. Levatevi.
Sapete questa nuo-va?
Yoi vi pentirete délia vostra pi-grizia.
Ebbi délia stima per lui.
Non ci sono stato.
Aspettale vostro padre ?
Noi giuochiamo aile carte.
Noi abbiamo scrilto.
Egli è stato deru-bato.
Manderô la lettera.
Andate voi?
Venite voi?
È egli passato?
Venite.
Uscite.
Restate.
-86 — 3Bit cffcn um jtoei tli>c.
St fann feine Section.
tu i cb i ijm gl liefen. 6ie fielen auf. Et lernt Iateinif4).
Steilen Sie auf. Söiffen €5ie biefe heilig* feit?
6ie toetben 3i»'e Saufe t;eit bereuen.
34) artete ijn.
34) bin nit^t ba getoefen. erioarten €ie
9Jatcc ? 9Bir fpieieii harten.
SBit biben gef4)rieben. 6t ilt beliebten tootben.
34) toetbe ben 33t ief
f4)i(fen. ©eben 6ie? •Rommen Sie ? 3ü et botbeigegangen ? Äommen 6ie. ©eben 6ie au«, bleiben ©ie.
Mi kosimo ob
dvčh. On zna svojo naložbo. Zadel jo bo. Vi vstanete. On se uči latinsko.
Vstanite.
Veste to novico.
Se bote lenobnosti, kesali.
Sim ga čislal.
Jez nisim bil tukej. Pričakujete svojiga
očeta ? Kartamo.
Smo pisali. On je bil okraden.
Jez bom poslal list,
poslanico. Ali greste vi? Ali pridete? Je mimo šel ? Pridite.
Pojte od doma. Ostanite.
Non vi movctc.
Guardate.
Troverete il vostro libro.
Guardate questa bella carrozza.
Ella viene.
lo vengo.
Préndetelo.
Tenetelo.
La sua casa 6 bella.
La cliiesa é brulta.
Impareremo ?
Troverete i voslri compagni.
Egli va.
Noi abitiamo.
lio comprato le mié calze.
Egli lia seguito suo fratello.
Meltete questo.
Egli farebbe la sua fortuna.
.—87 — »ctocgct ctt4> ©c|cn ©ie.
©ie licrbeit 23u(|
finbcn. »etratlten ©ic bicfert
fronen SBagcn. Sic fommt. 3t| fommc. 9ie|mcn. ©ic cö. fraltcn ©ic ci. ©ein frfltW iß f(|on.
Sic £ir<j>c ili lÄd). ©edeu »Bit leinen ? ©ie toetben 3|tc 231*
gleitet (inten, et ge|t. SSit Höhnen. 3(1) labe meine Strtim*
pfe gefauft. et ili feinem »tiibet
gefolgt. Segen ©ic biefei. et hjütbe fein ©liiif ma# djen.
Nikar se ne ganite. Poglejte.
Bote najdli svoje
bukve. Pregledujte ta lep
voz. Ona pride. Jaz pridem. Vzemite jo. Deržite.
Njegova hiša je
lepa. Cerkev je gerda. Se hočemo učiti ? Vi bote naj šli svoje
tovarše. On gre. Mi prebivamo. Sim kupil nogovice.
Je sledil brata.
Položite to. On bi jo zadel.
OH antece-«lciiti Vcrl)i c \oiiiL
uniti ad avverbi.
Per timore ch'egli
venga. A meno cli' ella
non muoia. lo non ho veduto
alcuno. Noi non abbiamo in conto alcuno acconsentito. Yoi non avete mai
veduto. Voi non sapete cosa al cuna. Voi non avete letto
niente. lo non perderó piü
il mió tempo. Egli non ha imparata la sua lezione. Sopra tutto non mancate di scri-vere. Ha scritto quattro lettere, né piü né meno.
— 88-bcrfKYgei): ciröeit &cits
iwötter,
mit ben Dtebentoortern berbnnben.
91u$ $ur4t, baß et fem* men iuo(f)tc, fei bentt tag fre ftürbe.
habe niemanden ge* fehen.
SSir haben in JJirätS ein* getoidiget.
©ie haben niemals gefeh* en.
©ie toiffen ni^W.
Sie haben gar ni4te gclc* fett.
34 toifl feine Seit mebt toerlieren.
Gr hat feine Aufgabe ni4t gelernt.
SSor 91 Hein unterlagen ©ie ni4t tu f4reiben.
Cr hat üier 25riefe ge* f4tieben, hiebet mehr no4 hjeniger.
Poprejšni glagoli,
in imena z narečji ■vred.
Od strahii, de ne pride.
Ko hi vmerla.
Nisim nikogar vidil.
Nismo v nič dovolili.
Niste nikoli vidili.
Vi ne veste nič.
Vi niste nič hrali.
Ne bom več časa zgubaval.
Se ni naučil svoje naložbe.
Pred vsim ne opustite pisati.
Je pisal štiri liste, ne več ne manj.
Egli ha comprato i suoi piaceri a mol-to caro prezzo.
Egli scrive di me-glio in meglio.
Voi leggete bene quanto vostro fratello.
Voi scrivete di male in peggio.
Voi scrivete meglio di lui.
Mettete i libri da parte.
I bambini sono fuor di strada.
Avete messo i cap-pelli separata-mente ?
Egli verra proba— bilmente.
Voi non avete stu-diato oggi.
Si, in verità, io ho imparata la rnia lezione.
lo era a cavallo.
Essi erano a pie-di.
Noi abbiamo insi-stito molto e con fermezza.
— 89 —
gt bat feine SBergnügun* gen fe^c t&euer erfauft.
@c treibt immer beffer»
Sie lefen eben fo gut afä 3br Brüter.
Sie treiben immer f (bleutet.
Sic treiben beffer «Ii er.
Segen 6ic tie Büiber bei Seite.
Sic hinter (int auftem unreibten SSege.
Rotten Sietiefrüte allein gelegt?
6r teilt teabrteinlicjj fummen.
Sic baben beute ni$t liutirt.
£> ja, i(b bite teirflt meine Stufgabe gelernt.
3(5 tear ju Uferte.
6ie tearen ju Sug.
SBir (int feit taraufbe* ftanten.
Je drago plačal veselje.
Piše če dalje boljši.
Vi berete tako gladko, kakor Vaš brat.
Vi pišete če dalje slabši.
Vi pišete bolje od njega.
Denite bukve na stran.
Otroci niso na pravi poti.
Ste ložili posebej klobuke ?
Mende bo prišel.
Danas se niste učili.
Kaj pa de, resnično sim se svojo naložbo učil.
Jez sim jezdil.
Oni so šli k nogam.
Krepko smo se postavili.
*
Aveteparlato ¡iberamente ?
Egli é ritornato a vuoto.
lo ho dormito tranquilamente.
Vivete in pace.
Egli si sveglió im-provvisamente.
Hanno regolato i loro affari al-l'amicbevole.
lo vi avverto da amico.
Egli legge meglio per tutti i ri-guardi.
Ella volle andaré ad ogni costo.
Yoi siete affatto pigri.
Ho guadagnato in— onoratamente.
Egli é alloggiato strettamente.
Yoi paríate a caso.
Ho ommessa la data per inavverten-za.
Voi avete scritto in fretta.
— 90 —
¿»aben Si e offenherzig fle* fptoíhen ?
6c iftleet sutííif gefehlt.
habe tuljig geí<híafen.
gebet in Stieben.
St toante plofelirt) auf.
Sie f)abcn 3()te Slngc* íegenheiten güttiíh oí»* genial t.
3<j) ivarneSie afóSreunb,
(St lieft in je'oet frinfuht beffcr-
«Sie iíjoíítc bur^atré fort* fleten.
Sie (inbgan'j müßig ffnuO. habe ehtliih gewonnen.
de toohnt fehr eng.
Sie teben in ben £ag hinein, (ohneSBebatht.)
3<h habe auá SBerfehen ba?25atum toeggeíafien.
(Sie haben in Sile gef<htie* ben.
Ste odkritoserčno govorili ?
Prazen je nazaj prišel.
Sim dobro spal.
Živite mirno.
Naglo se je zbudil.
Z lepim so poravnali svoje reči.
Vas opominjam po prijatelsko.
On bere na vsako vižo boljši.
Je hotla po vsi sili proč iti.
Vi ste prav lenobni.
Jest sim pošteno dobil.
Njegovo prebivali-še je pretesno.
Vi govorite nepre-mišljama.
Po nemarnosti sim leto in dan pristaviti pozabil.
Vi ste spešno pisali.
lo l'ho detlo per
ischerzo. Ella lo ha raccon-tato per celiare, burlare. Egli lo fece per
ridere. paríate seriamente?
Lo credete sul serio?
Voi l'avete fatto a
bella posta. Egli non esce es-
pressamente. Avete messo le vo-stre calze a ro-vescio. Essi andarono a ta-
stone. Egli cadde supino. Egii ha insultato vostro fratello apertamente. lo acconsento di
buon cuore. Egli va a scuola
contro voglia. Voi finirete appe-
na dimani, lo so a fondo la mia lezione.
-91-3$ íate eS ftfoerjtoeife
gefagt. ©ie (sot ci im ©pač re* já'&ít.
St í^at ti im ©diets,
ot>ev um su lai&cn. ®pre$en ©ie etnfilid)?
©íaufeenSie baS toirffi<&?
©ie traten ti mit Steig
®t getyt Votfefelicfe niífct aus.
<3¡e (laten ©trüm* pfe toerfelnt angesogen.
©ie gingen blindlings if)*
ten 3öeg. €r fiel tüíflingS über, ët fiat Siren ©ruber of* fentlitf) beleibigt.
3d) fiimme &erjti<& gcvn bei.
Gr geíjt toibet 2öißctt in
bie ©(fcute. ®ie Serben faum morgen
fettig toetben. 3<i) fann meine Aufgabe bollfommen.
Sim rekel za šalo.
Za šalo jo je povedala.
Je storil za šalo, za smeh.
Ali resnično govorite?
Ali jo res verjamete ?
Ste nalaš storili.
Ne gre nalaš od doma.
Ste nogovice narobe obuli.
So nepremišljama svojo pot šli.
Znak je padel.
On je Vašiga brata očitno razža-lil.
Jez serčno rad privolim.
On ne gre rad v šolo.
Komej jutre bole dokončali.
Znam popolnama svojo naložbo.
Voi accusate il vostro párente falsamente.
Egli ha parlato sa-viamente.
Voi fate molto male.
Egli sa 1' inglese perfettamente.
lo conosco benis-simo yostro cu-gino.
Egli sapeva pas-sabilmente bene la sua lezione.
Io ho quasi fatto il mió tema.
Voi avete obbliga— to infinitamente il suo amico.
Avete pagato il vostro cappello troppo caro.
Imp arate almeno un verbo.
Voi avete imparato al piü dodici ri-ghe.
Voi potete comprare altrove dei merletti per meno.
— 92 —
©ie beftfeufoigen fa'lftfelitfe Sfeven SlnVectoantten.
6c feat tucifc gefptoifeen.
©ie feanfceln fefet unreifet
Gr fann po (Kommen englifdj.
fcnne ifeten Kittet reifet gut.
Sc fannte feine Section jiemliife gut.
bin mit meiner gäbe beinafee fettig,
©ie feaben feinen Steunb tmenbliffe Verbunden,
©ie feaben Sferen i>ut ju tfeeuet gefauft.
Setnet toenigftenS ein3eit* frort,
©ie feaben feocfeffenS jtoolf Seilen gelernt.
©ie föttnen anbettoa'ctS toofelfeilec ©pifeen tw fen.
Po krivim obdolžite svojiga žlaht-nika.
Je modro govoril.
Vi ne storite prav.
On zna popolnama angležko.
Jez poznam prav dobro Vašiga bratanca.
On je še precej dobro naložbo znal.
Jaz sirn skorej do-veršil svojo naložbo.
Vi ste njegovimu prijatlu neskončno vstregli.
Predrago ste plačali svoj klobuk.
Učite se saj en glagol.
K večimu ste se dvanajst verst naučili.
Morebit kupite drugod bolj po ceni špice.
Volete mangiar di piü ?
Dovete yoi tanto?
Apoco a poco am— massera delle gran ricchezze.
Voi bevete troppo poco.
Egli mangia troppo.
Ho mangiato suficientemente.
Voi non avete mangiato abbastan-za.
Ella non ha molto denaro.
Non gli date che poco.
Egli ha molto im-barazzo.
Dategli un tantino.
Ed io ancora, o símilmente.
Ella mette tutto sottosopra.
Noi andammo in folla.
Essi corrono confusamente.
Non paríate tutti insieme.
— 93-
SSoilen Sie mc()t efien?
©inb Sie fo totcl fifculbig ?
9?a(b unb nad) tuirb et gro|je9tei(btbümer auf* ba'ufen.
©ie ttinfen ju hicnig.
St igt ju biet.
fobe genug gegeffen.
Sie twben niijjt genug gegeffen.
©ie (lat nii&t biel ©elb.
©eben 6ie i^m nut toe* nig.
St bat biele
©eben ©ie ¡bm nut lue* nig.
Unb ic|> gleiifcfalJi, ober eben fo.
©ie fe(st 3(iiei unorbent* Iid) nieber.
SSit gingen fcaufenlueife.
©ie laufen buti&einanber.
©preist niifct alle auf einmal.
Ali se vam še kaj ljubi?
Toliko ste dolžni?
Sčasama bo veliko bogatijo sku-pičil.
Vi pijete premalo.
On je preveč.
Jez sim zadostijel.
Vi niste zadosti jeli.
Ona nima veliko dnarjev.
Le malo mu dajte.
On je v veliki stiski.
Le trohico mu dajte.
Ino jez ravno tako.
Ona vse napčno posadi.
Kupama smo šli,
Vprek tečejo.
Nikar ne govorite vsi na enkrat.
Beviamo in giro.
Noi andiamo in chie-sa a yicenda.
Noi andammo in-sieme al parco.
Egli cadde disteso nel fango.
Andate sempre dritto.
Non andate a sinistra.
Noi andammo a destra.
Egli va qua e la.
Yoi córrete di qua e in la.
Sono felici dalluna e dall'altra parte.
Essi lo perseguita-no da tutte le parti.
Voi vedete il no-stro giardino al di qua.
Vedolavostra casa al di Iá.
Vostrasorellaédap-pertutto amata.
Egli non é contento in nessun luogo.
— 94 —
Saft uns in bie SKunbe tcinfen.
SBic gctjcn nci(& bec9ieii)e in bie
SBic gingen ¿ufommen in ben ^dcf.
€c fiel iinct) bcc Sänge in ben jtot|j.
©etjen ©ie immec geta* be an«.
6e|)en ©ie nitfct liuft.
SOic gingen retjitt.
<£c geilt auf unb ab.
©ie laufen t)in unb t)ec.
©ie finb beibeefeiti glutf* litt).
©ie Vecfolgen ¡im bon allen ©eiten.
©ie fetjen unfecn ©ac* ten bietffeiW.
3$ lefje frauijeni feit«.
3|te ©<f)h)efiec ili tibet* all geliebt.
<£t ift nicgenbtf jufeieben.
Pijmo ga po versti.
Gremo po versti v cerkev.
Smo šli skupej v
gaj-
Podolgama je v blato padel.
Pojdite zmiram na ravnost.
Nikar ne hodite na levo.
Smo šli na desno.
On hodi gor in dol.
Vi tekate semter-tje.
Oni so na vsako stran srečni.
Oni ga preganjajo od vsih strani.
Vi vidite na takraj naš vert.
Jest vidim na un-kraj Vašo hišo.
Vašo sestro imajo povsod radi.
On ni nikjer zadovoljen.
Io ho veduto la sua casa di cam-pagna mollo spesso.
Egli é arrivato molto a proposito.
Adesso vediamo.
Adesso vedo la sua amicizia.
Presto sbrigate-vi.
Noi andammo ieri alia comme-dia.
Io vidi ier 1' altro vostra sorella.
Egli era altre volte rinomato.
Noi arrivammo últimamente.
E poco tempo che imparo 1 'inglese.
Avete imparato avanti ?
Io comincieró di-mani.
Andró a Londra
— 95 —
34 flabe fein Sannau« feflr oft gefetten.
Gr i(i gerate ju reiflter Seit angefommen»
Soffen ©ie tmtf jefet fefci en.
3e|5tfef)e i4 feineSteunD* fifcaft.
©ef4toinb, eiien ©ie.
SBit rtaten geftetn im Sweater.
fafl 3f)te ©4toeffer Vorgeftern.
Grtoar eflemate beuiijmt.
2Bir finb fi'mliil ange* fommen.
ievne feit tfuuem englifd).
£>abenßie tiorflet gelernt?
34 werbe morgen anfaii* gen.
34 Werbe übermorgen
Jest sim njegov gradič na kmetiji večkrat vidik
Ra\no prav je prišel.
Poglejmo zdaj.
Zdaj spoznam njegovo prijatelst-vo.
Urno, hitite.
Včeraj smo bili v glediši.
Pred včerajnim sim Vašo sestro vidik
On je bil nekdaj imeniten.
Ni davno, kar smo prišli.
Ni dolgo, kar se učim angležki.
Ste se pred učili?
Jest bom jutri začel.
Jest bom pojulri-
dopo domani,
Ritornate presto.
Voi sarete d' ora innanzi mió a-mico.
D'ora in poi impa-reró la mia le-zione.
Ella fu dapprima sorpresa.
Voi avete perduto spesso il vostro tempo.
Egli mori improv-visamente.
lo sono qualche volta pigro.
Ella esce raramente.
Parló di bofto del-la sua causa.
lo ritorneró a dieci ore al piü tar-di.
Córrete al piü presto.
lo vi ameró sem-pre.
É finita per sem-pre.
— 96 — na<b Soutjon geben.
jtommen ©ie balt teieter,
©ie (ollen von nun an mein Sreunt fein.
künftig teerte meine Section lernen.
©ie teilt flnfcingli<b über* taf<bt.
©ie |>ai>en "ft 3iH'c Seit Verloren.
Gr fiatb ploSliib.
3<b bin juteeilen tröge.
©ie gebt feiten oui.
©ogleitb fpratb er Von feinem $n>se|5.
teerte fyätelleni um jebn Übt teieter fom* men.
Saufet fo gesteint als möglich.
teerte ©ie immer lieben.
ift für immer gefcW* en.
nim v London šel.
Pridite spet v kratkim.
Vi imate od zdaj moj prijatel biti.
Vprihodnič se bom svojo naložbo učil.
Od začetka se je bila prestrašila.
Vi ste večkrat čas zgubili.
Naglo je vmerl.
Jest sim včasih len.
Ona gre poredkama od doma.
Precej je od svoje pravde govoril.
Se bom nar pozneje ob desetih vernil.
Tecite na vso moč.
Jest Vas bom zmi-rej ljubil.
Je končano za zmirej.
Fanno del rumore continuamente.
lo scriveró la mia lettei'a con co-modo.
Ordinariamente noi facciamo cola— zione a nove ore.
A che ora pranzate ordinariamente ?
Noi pranziamo qua-si sempre a due ore.
Egli non sa quasi mai la sua le-zione.
Egli riuscira o presto o tardi. t
Egli impara il latino troppo presto.
Alzatevi di buon ora.
Voi vi alzate troppo tardi.
Non sapete ancora questa nuova?
Vi pentirete allora della vostra pi-grizia.
— 97 —
6ie maihen einen im« mettoahtenben Sfl'rm.
3d) toerbe meinen 23tief mit 2J?tige fdjteiben.
2Bir frühffütfen getoohn* Iii) um neun Uhr.
Um toelihe Seit eilen 6ie ¿¡el»öi)nli4 juSWittag?
28it fpeifen faft immer um jtoei Uhr.
<£r fann beinahe niemals feine Slufgabe.
CS toirb ihm übet furj ober lang glüifen.
Sc lernt baS £ateim'f<he ju fchnell.
i
Stehen Sie bei Seiten auf.
Sie liehen ja tu fpa't auf.
SSiffen 6ie biefe 9?euig* feit no<h niiht?
Sie tieeben bann 3h« Trägheit bereuen.
Vedno vzdigujejo hrup.
Bom zlagama list pisal.
Mi zajterkvamo, ko-silcamo po navadi ob devetih.
Kdaj kosite po navadi ?
Mi kosimo skorej zmiram ob dveh.
Malokdaj zna svojo naložbo.
Pred ali potle jo bo po sreči izpeljal.
Prehitro se latinsko uči.
Vstanite zgodej.
Vi vstanete prepozno.
Ali ne veste še te novice
Potlej se boste lenobnosti kesali.
l a
Fin dair ora ebbi della stima per lui.
D'allora in poi non vi sono stato.
Quando aspettate voi vostro padre?
Noi giuocchiamo a carte di tempo in tempo.
Noi abbiamo scrit-to tutta la not-te.
E stato rubato in pieno giorno.
Mandero la lettera per la prima oc-casione.
Dove andate?
Da dove venile?
Per dove e egli passato ?
Venile qui.
Uscite di qui.
Venite per qui.
Restate la.
Non vi movele di la.
Andate per di la.
— 98 — S8on bcr Seit an f<fcafete ii| ¡5n.
3i(fj bin feitbem nif^t toiebet ba getoefen.
SEBrnm ectoatten 6ic
von SBater? •
SJou Seit ¡u Seit fpictcn
luic Jtfll'tClI.
Söic haben bic ganje 2?ad)t getrieben.
Sc ift am bellen Soge befohlen toovben.
ttjcibe ben SBviefbei elfter ©elegenheit fthi. (Jen.
SSot)in ge|en 6ie? SBoljet femmen 6ie? 2Seld)en 3ßeg hat et gc*
nomnten? jtommen Sie bie|er. ©eben Sie bon hier-jtommen 6ie auf biefen
2öeg. 23leibcn 6ie ba. Söcidjcnßie nidjt bon ba,
©eben 6ic jenen 3Beg.
Od tiste dobe sim ga čislal.
Od listiga časa ni-sim bil več lu-kej.
Kdaj mislite, de bo Vaš oče prišel ?
Včasi igramo karte.
Mi smo celo noč pisali.
On je za beliga dne okraden bil.
Jest bom pismo pri pervi priložnosti poslal.
Kam greste?
Od kod pridite?
Kod je šel?
Sem pridite.
Poberite se odtod.
Tod pridite.
Tukej ostanite.
Ne ganite se od tod.
Ondod pojdite.
Guardate la su.
Andate sopra.
Voi troverete il vostro libro qui sotto.
Guardate laggiü quella bella car-rozza.
Ella viene di su.
lo vengo diggiú.
Préndetelo per il di sopra.
Tenetelo per il di sotto.
La sua casa é mol-to bella di dentro.
La ehiesa é brutta al di fuori.
Fin dove impare-remo noi?
Troverete i vostri compagni in que-sti contorni.
Egli va lontano.
Noi dimoriamo vi-cino.
Ho comprato le mié calze qui vicino.
— 99 —
Scfeen 6ie bovt feinauf.
©efecn Sic feinauf.
Sic teerten Sfec 23u4) feiet unten Anten.
23etrad)ten ©ie fco unten ten fifeonen Sagen.
Sic fommt von oben.
3(fe fomr.ie Von unten.
Stcfenicn ©ie cä oben.
Saiten ©ii eS nietet.
Sein SauS ilt inteentig fefet fifeon.
2>ie Jittfec ift feäfiücfe Von aufkn.
39ic tocit foUcn toit lernen?
Sie teerten 3feie SBeglci* tcr in ter Siäfee finten.
Gr gefet teeit.
98it teofenen fefer nafee.
34) taufte meine Stttim* pfe neben bei.
Tje gor poglejte.
Pojdite gor.
Tukej doli bote svoje bukve naj šli.
Ogledujte tam doli lep voz.
Ona pride od zgo-rej.
Jest pridem od zdo-lej.
Primite zgorej.
Deržite nižej.
Njegova hiša je znotrej prav lepa.
Cerkev je od sunej gerda.
Doklej se imamo u-čiti?
Bote blizo najšli svoje tovarše.
On gre daleč.
Mi stanujemo prav blizo.
Sim nogovice tukej zravno kupil.
Sc iff feinem 23rubet in Je brata blizo siebet 3?j't)£ gefuigt.	dil.
Ha seguilato suo fratello da vi-cino.
Accostatevi piü vi- kommen ©ie näfjet. Stopite bližej. ciño.
Andate avanti.
Camminate di die-tro.
Mettete questo so-pra e quello sotto.
©eben Sie boran.	Pojdite spredej.
©člen ©ie hinten.	Pojdite zadej.
Segen Sie bert oben unb	Položite to gor in jene«! unten. uno dol.
Preposizio-ni.
A dispetto dei suoi parenti.
Alia moda d' In-ghilterra.
A riguardo di quel che egli scrive.
Senza saputa dei di lei parenti.
A meno di dodici ghinee.
Con sua madre.
In casa nostra.
In casa sua.
In casa di lei.
In casa vostra.
Contro i consigli dei suoi amici.
©te
te*.
Seinen Sßettoanbien tum
9la<& ber englifif)en2)?obe.
3n Setrmjjt bellen, hjfli
et treibt. £>fjne SSifien ifiter ®er#
foanbten. Unter stooif ©uineen.
2J?it feinet SWutter. 3n unfetm £>aufe. 3n feinem £>aufe. 3n i|rem £>aufe. 3n Sbtem £aufe. ©egen ben SRatl) feinet: Steunbj.
Predlogi.
Svojim žlahtnikam
vkljub. Po angležki noši,
modi. Zastran tega, kar piše.
Brez vedenja njenih
žlahtnikov. Pod dvanajstimi
gvinejami. S svojo materjo.
V	naši hiši
V	svoji,njegovi hiši.
V	svoji, njeni hiši.
V	Vaši hiši. Soper svet svojih
prijatlov.
Nella piccola sca-tola.
In Francia.
Dal suo arrivo in quà.
Da principio.
Sopra, o sotto la seggiola.
Fra di loro.
Gli uni verso gli altri.
Di Londra a Ac— ton.
Eccettuato, o tolto-ne la di lei madre.
Col mezzo di una somma di dena-ro.
Nonostante il cat-tivo tempo.
Malgrado tutte le opposizioni.
Oltre il mio allog-gio.
Per terra.
Fra gli autori.
Durante il giorno.
Durante la guerra.
Per mia sorella.
Senza raccoman-dazione.
— 101 —
3n ber fJeinen ïïudjfe.
3n Srflnfi-ciit). ©eit feinet îlnfunft.
23on îlnfang. 31uf ober unter bem
etu&ie. 3lDif(§cn ijjnen. ëinet gegen ben onbern.
58on Sonbon na$ «¡Jeton.
3!)re SOTuttet ouégenom? mcn.
Sur eine Summe ©ci* beé.
Seé f<|)Ie(f)ten SSettersî
ungenditct. Srofc alleé SSiberftanbetf.
Stufer meinet 27?iet|e.
3u Sanbe. 3i»if(i)cn Tutoren. 3B%enb bei Sagei». 3Bci'i)venb beé jtriegetf. Sut meine @<&toefier. 0|ne êmpfe|iung.
V škatlici.
Na Francoskim. Od njegoviga prihoda. Od začetka. Na stoli ali pod
stolam. Med njimi. Eden čez drugiga.
Od Londona do Ak-tona.
Razun Vaše matere.
Za šum o dnarjev.
Če ravno je bilo
gerdo vreme. Vsim vpiranju u-
kljub. Verh najemnine.
Na suhim. Med pisatelji. Za dne. O vojski. Za mojo sestro. Brez priporočila.
Prima di me.
Dopo di voi.
Dietro la chiesa.
Secondo,o seguen-do il vostro con— siglio.
Sotto i rottami.
Sopra la tavola.
Ri guardo a questo affare.
Verso le quattro.
A traverso il cor-tile.
Intorno al giardino.
Per non parlargli.
Lungo il fiume.
Vicino alia borsa.
Fuori della camera.
Lontano dal suo paese.
Presso di me.
Vicino al fuoco.
Dirimpetto al pa-lazzo reale.
Dopo di che.
Per causa vostra.
Con gran rincre-scimento dei suoi amici.
A ñor di térra.
— 102 — ajee míe. 9?a<b 3ímcn. fintee "Dcc Jíirtfje. Sbtem 9tatí)e jufolge.
Unter bem ßffouttc. 9luf bem Site. 31ütf|id)tli<f) tiefet: Saijje.
Gegen biet Übt. Uebet ben £>of.
Utit ben ©arten. 28cgen Unterlaffung einer Unterrebung mit iijm. Sang« bem Sluffe. 3?abe bei ber Sorte.
AuHer bem Simmer. Sern Von feinem Sanbe.
Sieben mir. Sieben bem Seiler. Sem föniglifben Malaie
gegenüber. SBorauf. Sbrettoegen.
3um großen 23ebanern feinet Steunbe.
Siebt an ber 6rbe,
Pred mano. Za Vaini. Za cerkvijo. Po Vašim svetu.
Pod posipam.
Na mizi.
Zastran tega
Okol štirih.
čez dvor.
Okoli verta.
Ker se ni z njim pogovoril.
Kraj reke.
Blizo burse, sho-diša kupcov.
Zunej sobe.
Daleč od svoje dežele.
Zraven mene.
Pri ognju.
Kraljevim poslopju nasproti.
Potem.
Zavolj Vas.
V veliko žalost svojih prijatlov.
Pri tleh.
A fianco di mio ®i(&t neben meinem SSrtii Tik brata, fratello.	bet.
Col favorc della 2Wit i>ilfe bet -Sla/ft	Ker je noč. pomož-
notte.	na bila.
A spese del gover- Slnfloften bet Regierung.	Na vladarstvene
no-	stroške.
Al coperlo della SBon bem SKegen gefi&u&t.	Pred dežjem ob-
pioggia.	varovan, ali pod
streho.
Fino alla prima cittä 23itf natfl bet erlien Stobt.	Do perviga mesta.
In quanto a me. rm$ fcctrifft.	Kar mene zadene.
A ragione del ein- ©egen fünf bon fcun*	Za pet od sto. que per cent o. beti.
A pian terreno. 3u ebener Grbe, obet	Pri tleh, ali tik tal. bem Soben gleid).
Nel mezzo della 9Witten in ber Mad)t.	O terdni noči. notte.
Di notte. 9ia4>tli(flettoeife.	P0 noči.
A pericolo della	2J?it©efoi)t feine* Sebent	S smertno nevar-sua vita. nostjo.
A forza di corag- ©urtj)	Z serčnostjo. gio.
Ad esclusione di	6eine Sdjtoefier airägei	Razun svoje, lije-
sua sorella.	nommen. gove sestre.
Col suo testamen-	SD?it feinem Selioment.	Po njegovi zadnji to- volji, oporoki.
Ad incontrar suo	Seinem 23oter entgegen,	Svojimu očetu na-padre. proti.
Al di sotto di lui.	Unter iflm.	Pod njim.
Al di sopra dei	Ucbet ben ©rofen.	Nad grofami. conti.
Di quà del Tamigi.
Tra i Turchi ed i Russi.
Al di là del Danubio.
Nella lingua fran-cese.
Con tutto il cuore.
Con tulte le sue forze.
Di tutta la testa.
Di buonissima ora.
Da Parigi.
Colle sue ricchez-ze e col suo crédito.
Sotto la seggiola.
Al mió arrivo a Londra.
Contro la volontà di suo padre.
Per fino ai suoi nemici.
Per rapporto ai suoi parenti.
Invece d' imparare la sua lezione.
A forza di studia-re.
In poco tempo.
—104 —
©ieSfeittf bee Xbentfe,
Swiftben ben XücCen ttnb Stullen.
SenfeitS bee ©onau.
3n bee fccirtjofir^cn Sprailje.
58on £>er*en gern.
3tui> allen feinen Gräften.
Um ben ganjen jtcpf.
©ef;r ftiit).
95on ^ariS.
©ut'4 feine 9teirt)tiiümcc imbbui'd) feinen Ciebit.
Unter bem SelTel.
23ei meiner 9lntnnft in Sonbon.
Gegen ben SSillen feinei Setters.
®elbft feinen Seinben.
SSegen feiner Skrtoanb* ten.
91nliatt 3i)rc Aufgabe su lernen.
Vermöge bei SlcipeS.
3n fntser Seit.
Takraj Tamiže.
Med Turki in Rusi.
Unkraj Donave.
V	francoskim jeziku.
Serčno rad.
Na vso moč.
Za celo glavo.
Prav zgodej.
Od Pariza.
S svojo bogatijo in vero.
Pod stolam.
Pridši v London.
Brez očetoviga dovoljenja.
Clo njegovim so-vražnikam.
Za vol j svojih žlaht— nikov.
Namesti se naložbo učiti.
Po marljivosti.
V	kratkim.
Vcrfoi c Volili assicmc.
— 105 — ÍUfrtMUItClt.
Glagoli fn imena sku-pci.
Egli vuole sposar-	toiil fie fjeiratljen.	On se hoče z njo la. zaročiti.
Si vestono.	©¡e friten (iífc on.	Oni se oblačijo.
Non ne ho inteso	fcói'te nit&t fcaton	Od tega nisim nič
parlare.	fprei&en. slišal govoriti.
Ella é andata al	©ic iiíinsí Sifieatet ge*	Ona je šla v gle-
teatro.	gangen. diše.
Voi non l'avrete.	©ie folien etf ni^t Ijaben.	Nebotejogrudiline,
L'ho veduto pas-	faf) ifjn ipajicten	Jest sim ga na
seggiare.	gefan. sprehaju vidil.
Siete stato?	©inb ©ie getoeien ?	Ali ste bili?
Non sono stati.	®¡e linb ni^t"gct»efcn.	Oni niso bili.
Io sono stato.	3$ bit» getoefen.	Jest sim bil.
Egli ha operato.	Gc Ijat geljanbclt.	On je ravnal.
Voi troverele il	©ie tueiben meitt 23tttf)	Vi bote moje buk-
mio libro.	finbctt. ve najdli.
L'avete veduto?	£>aben ©iciljn geieljen?	Ste ga vidili?
lio previsto ch' egli	34) t>«be bocauu gefe^eti,	Sim sprevidil, de
riuscirebbe.	ba(5 tí i()m glttifen bi jo po sreči iz-totkbe. peljal.
Troverete il vostro	©ie toecben 3&t £af<8en*	Vi bote svoj žepni
fazzoletto.	tai) finbcn.	robec najšli.
Vi e una grande	gibteine gwfieSreunb*	Je veliko prija-
amicizia.	f^aft. telstvo.
Ci sono incirca sei	G¿(tnbettoafe4)é3Weilen.	Je okoli šest milj. miglia.
Tutti ci hanno ac-	©ie í)aí>en alie basu ein*	Vsi so privolili,
consentito.	gcftimmt
1 3
Egli raceomanderà voslro fratdlo.
Io passeggio ogni giorno.
Egli riuscirà.
10	spendo due ghi-nee la settimana.
Hanno mandato le provigioni.
Ci è molta invidïa.
L' ho veduto pas-sare due volte.
11	popolo soffre molto.
L' avete mandato?
È difficile di trovare un buon impiego.
Egli è arrivato.
Io beverö
Ho incontralo vostro fratello.
Ho scritto a suo padre.
Sono stati sepolti otto uomini.
Ha egli scritto ?
Mi troverete al caf-fè.
Egli è passato.
— 106-
Gr toitb Sfettn 23tubet empfehlen, gefee jeben Sag fpa* jieren.
©S toitb ¡fem glüifen.
3(fe gebe toöifeentiiife jwei ©nineen ouö.
©ie feaben bie SebenSmit* te! gefifeiitt.
GS gibt Viel 5?eib.
3(fe feabe ifen stoeimal Vorbeigefeen gefefecn.
3>aS 9JoIf erbulbet Viel.
ftaben Sie ei gefifeiit ? ift fefet ftfetoer eine gu* te ©teile («ßlafe) ju finben.
Gr ili angefommen.
3<fe toerbe trinfen.
3(fe feabe 3feren iöruber begegnet.
3(fe feabe feinem SBater gefifecieben.
9(ifet 3J?enf(feen finb be* graben toorben.
£>at et gefifetieben ?
Sie toerben mitfe im £af*
fefefeaufe ünben. Gr ift Vorübergegangen.
On hoče Vašiga brata priporočiti.
Jest se vsakdan sprehodim.
Jo bo srečno izpeljal.
Izdam dve gvineji v tedni.
Oni so živež poslali.
Je velika nevošlji-vost.
Sim ga vidil dvakrat mimo iti.
Ljudstvo terpi veliko.
Ste poslali?
Dobra služba se prav težko dobi.
On je prišel.
Jest bom pil.
Jest simVašiga brata srečal.
Jest sim njegovi-mu očetu pisal.
Osem ljudi so pokopali.
Ali je pisal ?
Me bote v kavani naj šli.
On je mimo šel.
Egli passeggia o-gni giorno.
Egli dimenticherà i vostri affari.
Noi passeggiammo.
Ho incontrato vo-stra sorella.
Egli ha spinto vo-stro fratello.
Suo cugino ci è ancora.
Sedetevi.
Perché non ci state?
Ho parlato a vo— stro padre.
Qui fu un hallo.
Non ho voluto par-largli.
Egli parti per le Indie orienlali.
Tagliate i tulipani.
Egli sedeva.
Egli scappô.
Il palazzo sarà fab-bricato.
Noi siamo qui.
Ho accompagnato vostro fratello.
Io avrù gempre
—107 —
Se gcíit jeten £ag fpa* iteren.
Se toitb 3f>te Slugelegen* ()e¡tcn pergefíen.
38¡f gingen fpajieten.
3$ bin 3bter Síbtoefret begegnet.
St bat 3bten 23tubet ge* ffoffen.
©ein Setter ift not& ba.
©efcen ©ie (i6¡.
SBarttm polten ®ie fíí) niíjjt ?
3rf) babe 3í>ten 93aterge* fprotjien.
Sa foat ein ©all.
3<$ bjodte ¡bn niíjjt fpreí tben.
St ging na$ £>ftinbien.
©efeneiben ©ie bie Xuí* pen ab.
St fag.
St entuñóte.
S>ec Halali toitb gebaut toetben.
33it (inb biet.
3<f) babe 3|rcn 23tubet begleitet.
Sí ftirb mit iramet ange*
Se sprehodi vsak dan.
On bo Vaše zadeve pozabil.
Smo se sprehajali.
Jest sim Vašo sestro srečal.
On je Vašiga brata sunil.
Njegov brataneeje še tukej.
Vsedite se.
Zakaj ne ostanete pri tem?
Jest sim z Vašim očetam govoril.
Tu je bil ples, so bili godci.
Nisim hotel z njim govoriti.
Je šel v izhodno Indijo.
Odrežite tulipe.
On je sedel.
On je zbežal.
Se bo sozidalo poslopje.
Tukej smo.
Sim spremil Vašiga brata.
Vas bom vselej
sommo piacere di vedervi.
Egli presta del de-naro.
Ho falto í'abbricare la mia casa di cainpagna.
Noi udimmo del rumore.
Egli viaggia di not-te.
Ilanno vinto la bat-taglia.
Egli ha favorito tutta la sua fa— miglia.
Egli é andato.
Yostro fratello é ..
I duchi sonó.
Voi non sarete in nissun luogo.
Ci sono delle belle fabbriche.
Ci é statauna bat-taglia.
Farete dei pro-gressi nella lin-gua francese.
Amo vostro fratello.
Si é applicato alia scrittura,
— 108-ncfim fein, Sic $u feh* en.
Gr iciijcc (Selb Oltf.
lieg mein 5anbi)au$ bauen.
SBir horten ein (9ero'uf4>.
Gc reifet hei 9lo4)t.
6ie hoben bie®$la$tgei toonnen.
Gr hat feine ganje Samilie beg tinfligt.
Gr iti gegangen.
3ht Grübet iff. . .
Sie frerjoge (inb.
(Sie lictbcn nitflenb^ fein-
Gi gibt ffhöne ©cba'nbc.
Gsftfi eine Scf)la4)t borge* fallen.
Sie foerben in ber Sran* jofifihenSprodje ftotU fthritte maihen.
34) liebe Shren »ruber.
Gr hat fi4) oufi Sihreiben betlegt,
rad vidil.
Razposojuje dnarje.
Sim si dal poljski gradič sozidati.
Smo slišali šum.
Popotva po noči.
So zmagali v bitvi.
Je bil pripomagljiv celi rodovini.
Je šel.
Vaš brat je.. .
Vojvodi so.
Vi ne bote nikjer.
So lepe poslopja.
Bitva je bila.
Vi bote v francoskim jeziku napredovali.
Jest ljubim Vašiga brata.
Se je pisanja lotil
Egli e piu grande.
lo partird dimani.
Avete lasciato il vostro libro.
Ho trovato il vostro fazzoletto.
Egli si 6 afflfflo-gliato.
Ciascuno animira il suo spirito.
Ha ricusato di ara-mogliarsi.
Voi non fate che ciarlare.
Egli ha imparato il francese.
Grli antecedent! Verbi e Vomi.
— 109 —
6t ift gvöfler.
34) toerte morgen aferei* fen.
6ie laben 3t)f 23ufi> tie* gen iafen.
labe 3lt Slflfrfjentufb gefunden.
6t |flt ge|eii:iit|ct.
3etermann betounbert feinen
(Er |at d auägefd) lagen, fid) ;u fcer|eirat|en.
Sie t|un ni4)W ali f(j)h)a'gen.
(£t |at5tan;öfif(| gelernt.
en&cit &eti> tct,
On je veči.
Jutre bom odšel.
Ste pustili svoje bukve.
Jez sim najšel Vaš žepni robec.
Se je oženil.
Vsak občuduje njegov ojstroum.
On se ni hotel o-ženiti.
Vi šeptate nepre-nehama.
On se je francosko učil.
Poprejšni glagoli, in imena,
miti con Prepo-	mit fcen SJortoortern	zedinjeni s pre-
sizioni.	tocrtuuteii.	dlogi.
Egli vuole sposarla	gr toilJ lic |eh'at|en, fei»	Jo hoče v zakon
a dispetto dei	nen SBertoantten umi vzeti svojim
suoi parenti.	Stols. žlahtnikam v-
kljub.
Si vestono alla mo-	eie fieiten fl<| nad) bet	Oni se nosijo po
da dlnghilterra.	engliftjjen SD?obe.	angleško
Riguardo a quello che scrive, io non ne lio inteso parlare.
Ella é andata alia commedia senza saputa de' suoi parenti.
Voi non l'avrete a meno di dodici ghinee.
L'ho veduto pas-seggiare con sua madre.
Siete stato da noi, o in casa no-stra ?
Non siete stato da lui, o in casa sua?
Non sono stato da lei.
lo sono stato da voi.
Egli ha operato con-tro il consiglio de' suoi amici.
Troverete il mió libro nella picco-la cassetta.
Ella é in Francia.
—110 —
2Jon bem, toaS er f<btcibt(
babe iib niijit fputytn gtt bot t,
Sie ili inSSlbeotetgegan* gen ebne Milien ibtec 2Scrtoanbtcn.
©ie feilen ci ni$t untec jloölfßuinccn boben.
3<& Tab ¡bn mit feinet 2)?uttec fpajieten gel;* cn.
©inb Sic in unfetemisflti* fe getoefen?
Sinb Sie niibt in feinem 6aufe getoefen ?
3<t> bin nidst in ibtem taufe getoefen. bin bei Sbnen getoe* fen.
Gr bot gegen ben ftatb feinet Steunbe geban* bclt.
Sic toerben mein 25u(b in bem flcinen Jtafiijjen ftnben.
©ie ifi in Scanftci^,
Od tega, kar piše, nisim slišal govoriti.
Ona je v glediše šla, brez vedenja švojih žlahtni-kov.
Jo ne bote dobili pod dvanajstimi gvinejami.
Jest sim ga vidil z materjo na spre-haju.
Ste bili v naši hiši ?
Ali niste bili v njegovi hiši?
Jest nisim bil v njeni hiši.
Sim bil pri Vas.
On je soper svet svojih prijatlov ravnal.
Vi bote moje bukve v omarici naj-dli.
Ona je na Francoskim.
L'avete veduto do-po il suo arrivo?
Fin da principio lio previsto ch' egli riuscirebbe.
Voi troverete il vostro fazzolet-to sopra o sotto la seggiola.
Fra di loro vi è una grande ami-cizifk
Abbiamo dell' uma— nità gli uni verso gli altri.
Ci sono circa sei miglia da L011-dra a Acton.
Ci hanno tutti ac-consentito, ec-cettuata sua madre.
Egli raccomanderà vostro fratello mediante una somma di denaro.
Io passeggio ogni giorno nonostan-te il cattivo tempo.
— Illeben ©ie ihn gefehen feit feinet Qlnfunft?
habe bon Anfang PorauSgefchen, baß es ¡hm glüifen toerbe.
©ie »»erben 3ht So* fthcntuif) auf ober un* tet bem Stuhle finben.
(£s betrat eine große Svcunbfihflft unter ¡h* nen.
gilben toir 2Wenf<hIi4>feit einet gegen ben an* betn.
linb ungefähr fed)S Steilen Pon Sonbon no(h Dicton.
Sie hoben olle eingelrili ligt, ausgenommen ihre ober feine 9)?uti tcr.
St tmll 3htcn 23ruber für eine ©umme ©el* beS anempfehlen.
34 gehe alle Xage fpa* jieren, ungea<htet beS fihlefhten SSetterS.
Ste ga vidili, od kar je nazaj prišel?
Jest sim od začetka vidil, de se mu bo po sreči izšla.
Vi bote svoj žepni X'obec na mizi ali pod mizo naj-dli.
Oni so si prijatli.
Usmilimo se eden čez drugiga.
Okolj šest milj hoda je od Londona do Aktona.
Vsi so privolili ra-zun njene ali njegove matere.
On hoče Vašiga brata za šumo dnarjev priporočiti.
Jest se grem vsakdan sprehajat, naj bo še tako slabo vreme.
Egü riuscirá mal-grado tutte le opposizioni.
lo spendo due ghi-nee la settima-ua oltre il mio alloggio.
Hanno mandato le provvigioiii per térra.
Ci é molta invidia fra gli autori.
10	l'ho veduto nel-la giornata pas-sar due volte.
11	popolo soffre molto durante la guerra.
L' avete mandato per mia sorella?
É diííicile di trovar un buon im-piego senza rac-comantlazione.
Egli é arrivato prima di me.
lo beveró dopo di voi.
Ho incontrato vo-stro fratello die-tro la cliiesa.
Ho scritto a suo
— 112 —
toirb iflni glüífen^ trote allem SSibet« fiante.
gebe to¿4cntl¡4 itoei ©niñeen aué, au|5er bet SWietfle.
6¡e flaben bie Sebenémit* tel iti Sanbe gefífliít.
gibt biel Stfeib unter ben (Sfflriftfellern.
34 flabe ifln fleute jtoei* mal botbeigeflen feflen.
2>a*¡ 23olt leibet biel toaflrenb be¿ .Stiegel
£>aben ©ie e¿ für meine Scfltoelíer gefífliít?
Gé ift fííjtocr, oflne Cmp* fefllung eine gute Stelle $u finben.
Gr iií loor mit ongeí fommen.
34 hierbe na(fl 3flnen triuten.
Sifl begegnete Sflren 23rubet flintet ber ■fiir4e.
Sflrem Satfle jufolge flabe
Izpeljal jo bo vsi-mu vpiranju u-kljub.
Vsak teden izdam dve gvineji verh najemnine.
So poslali živež po suhim.
Pisatelji so kot pes in mačka.
Sim ga vidil da-nas dvakrat mimo iti.
Ljudstvo terpi veliko o vojski.
Ste poslali za mojo sestro ?
Brez priporočila se težko dobra služba dobi.
On je pred mano prišel.
Jest bom za Vami. pil.
Sim srečal Vašiga brata za cerkvjo.
Po Vašim svetu sim
padre secondo il vostro consiglio.
Olto uomini sono stati sepolti sot-to le rovine.
Ha egli scritto a riguardo dique-sto affare?
Mi troverete al caf-fè verso le quat-tro.
È passato a traverso il cortile.
lo passeggio ogni giorno inlorno al giardino.
Per non parlargli, egli dimentiche-rà i vostri af-fari.
Noi passeggiammo lungo il fiume.
Ho incontrato vo-stra sorella vi-cino alia Bor-sa.
Egli ha spinto vostro fratello fuori della camera.
Suo cugino è tut-tavialontano dal suo paese.
— 113— ich an feinen SBoter ge* fchtieben.
9!<&t SWenftfccn tfnb unter bem ©¡hutte begroben toorben.
£>at er toegen biefer 91 n* gelegen^eit getrieben?
6ie toetben mich um biet Uj)t im jtaffettöaufe finben.
Gr ift übet ben fcef ge* gangen,
gebe täglich um ben ©orten (parieren.
SBeil Sie nicht mit i(jm fpredjen, Witt) et 3l)re Angelegenheit bergef* fem
SSit gingen längs beS SltUTcS fpajieren.
3ch bin Shtet Schlue* fiet nahe ber 33otfe be* geguet.
6t hat 3h«n »ruber ous bem Simmer geftoifen.
(Sein Setter ili noch toeit bon feinem Saterland be.
njegovimu očetu pisal.
Osem ljudi je pod posipam pokopanih bilo.
Je zastran te zadeve pisal ?
Me hote ob štirih v kavani najdli.
*
Je šel čez dvor.
Vsakdan se okoli verta sprehajam.
Ker ne govorite z njim, bo Vašo zad' evo pozabil.
Smo se kraj reke sprehajali.
Sim Vašo sestro zraven burse srečal.
On je Vašiga brata iz izbe pahnil.
Njegov brataneeje še deleč od svoje domovine.
1 4
Sedete áccanto a me.
Perché non istate vicino al fuoco?
Ho parlato a vo— stro padre di— rimpetto al pa-lazzo reale.
In seguito vi fu un hallo.
Per causa vostra non le ho yo-* voluto parlare.
Parti per le Indie orientali con scmmo dispiace-re de' suoi amici.
Tagliate i tulipani a par del terreno.
Egli sedeva accanto a mió fratello.
Egli se ne scappó col favor della notte.
II palazzo sará fab-bricato a spese del governo.
Noi siamo qui al coperto della pioggia.
— 114 —
©etsen ©iefiife neben miffe.
SSavuin fommen ©ie nitfetbem Seuet nafeet?
Sffe feobe iferen Kater ge* fprotfeen bern fonigii* ifeen ^olioifc gegenü* bet.
SBcrauf ein 23a[I toar.
Sferetioegen trollte iefe nitfet mit ifet fpreifeen.
Gr ging natfe öllinbien jurn gtopen SSebaueru "feiner Steunbe.
©ofeneiben ©iebie JLuIpen bitfet an bet Stbe ob.
Gr fa§ bitfet neben meinen Stuber.
Gr enttoifdjte begünftigfc butife bie 5?(Mijt.
Set ^allali toirb auf Set fien bet 3tegietung ge^ baut toetben.
Sir Hub feiet vor bem Siegen gefifeübt.
Zraven mene se vsedite.
Zakaj ne stopite bližej ognja.
Sim govoril z Vašim očetam,kra-Ijevimu poslopju nasproti.
Potem je bil ples.
Zavolj Vas nisim hotel z njo govoriti.
Je šel v izhodno Indijo v veliko
žalost svojih prijat-lov.
Odrežite tulipe pri tleh.
Je sedel zraven mojiga brata.
Je zbežal, ker je noč vgodna bila.
Poslopje se bode sozidalo na vla— darstvine po-troške.
Tukej smo pred dežjem obvarovani, smo pod streho.
lio accon*pagnato voslro fratello fino alia prima cit-tà.
In quanto a me vi vedró sempre con piacere.
Egli presta del de-naro al cambio del cinque per cento.
Farô fabbric&re la mia casa di cam-pagna a pian terreno.
Udimmo del rumore nel mezzo della notte.
Viaggia di notte a pericolo della sua vita.
Hanno vinto la bat-taglia a forza di coraggio.
Col suo testamento ha favorito tut-ta la sua fami-glia, ad esclu-sione di sua so-rella.
Egli è aiidato in-
— 115 —
3$ ijfltc 3i)«n Sörutec bii juc na'ifcffcii ©tabt begleitet.
9Bai midj betrifft,fo ftirb ei mit immer eine Steube fcin,€ie ju fefi* en.
St leitjet (Selb gegen fünf ^rojent.
3$ lafTe mein Sonbbaui bem 23oben glcitb bau? en.
SSic tjorten mitten in ber 9?ai)t einen Sarm.
6r reifet in ber 3?acf>t mit
Oefabr feinei Sebeni.
6ie baben bie 6<bladjt burfi; ibren 3/?utt) ge* tuonnen.
Gr bat feine gan;e Samis lie im Sefiamente bc* günfiigt, feine ©¡¡jhK? ftet aufgenommen.
€t ift feinem Sätet entge*
Sim spremil Vaši-ga brata do per-viga mesta.
Kar mene zadene", Vas bom vselej z veseljem vi;-dil.
Posojuje dnarje po pet goldinarjev od sto.
Bom dal poljski gradič le s spodnij— mi izbami sozi-dati.
O terdni noči smo hrup slišali.
On popotva po noči z smertno nevarnostjo.
So zadobili bitvo junaško bojovaje se.
On je v oporoki za celo rodovino skerbel razum sestre.
Je svojimu očetu
contro a suo padre.
Vostro fratello e al di sotto di lui.
I Duchi sono al di sopra dei Conti.
Al di qua del Tamigi vi sono delle belle fabbriche.
Vi e stata una battaglia fra i Turchi e i Russi al di la del Da-nubio.
In questa maniera voi farete dei progressi nella lingua francese.
Amo vostro fratello di tutto cuo-re.
Egli si e applicato con tutte le sue forze alia scrit— tura.
Egli 6 piu alto di tutta la testa.
Io partiro diraani di buonissima o-ra.
Sono ritornati da Parigi.
-116-
gen gegangen.
3i)r »ruber iß unter i^m.
Sie &enoge fini) me|)t alSbie ©rafen.
es gibt ftjjöne ©eba'ube fcieSfeitS i)er S^emfe.
GS iß eine ©<f)Ia<&t stoi* f$en ben dürfen nnb 9?uffcnjenfeitSber nau vorgefallen.
9<uf tiefest toerben Sie in Der fransöfif(|jen ©prasse Sortüfiritte madjen.
liebe Sftren »ruber Von ganjem £>er$en.
Gr $at fldj mit allen Ärafi ten aufs ©treiben ber*
legtet iß um einen ganzen Äopf größer.
3$ toerbe morgen fefir fri'tf) abreifen.
©ie ßnb von ^aris su* rtiftgefommjn.
naproti šel.
Vaš brat je pod njim.
Vojvodi so višji od grofov.
So lepe poslopja takraj Tamiže.
Se je bitva med Turki in Rusi unkraj Donave vnčla.
Na tako vižo bote napredovali v francoskim jeziku.
Jest ljubim Vašiga brata iz celiga serca.
On se je na vso moč pisanja lotil.
On je za celo glavo veči.
Jest jo bom jutre prav zgodej odrinil.
So iz Pariza nazaj prišli.
Avete Iascîato il vostro libro sulla tavola.
Ho trovato il vostro fazzoletto sotto la seggio-la.
Si è ammogliato contro la volonté di suo padre.
Ognuno ammira il suo spirito, per fino i suoi ne-mici.
Ha ricusato di am-mogliarsi per causa de' suoi parenti.
Voi non fate che ciarlare, invece d' imparare la vostra lezione.
A forza di studia-re egli ha im~ parato il Tráncese in poco tempo.
— 117 —
6ie Ijaben 3bt 23u(f) auf i)em £ifcjje gelafien.
3<5 habe 3br Safibentuib
unter bem Stuble ge* funbcn.
Gr >t gegen ben SBificn feinei 25ater$ gebeira* tfjet.
3et)er belonnkct feinen 5ffiib; felbli feine ffcintc
<St bat es ouigetlagen ftibiutoctbeiratben, fei* net 23ertoani>ten lue* gen.
®ie f<bh)ä'feen bloß, anffatt 3b« Aufgabe ju let* neu.
Surd) großen Steig bot er infutiec Seit franjo* m gelernt.
Ste pustili svoje bukve na mizi.
Jest sim Vaš žepni robec pod mizo naj del.
On se je soper voljo svojiga očeta oženil.
Vsak občuduje njegov bistroum, clo njegovi sovražniki.
On se ni hotel o-ženiti, zavolj svojih žlahtniko v
Vi šeptate, namest de bi se svojo naložbo učili.
Z velikim trudam se je v kratkim francosko naučil.
I pili USitftti IMaloghi faiiiigiiari.
Dialogo I.
Per dare il buon giorno.
Signora, Signore, Signorina, io le auguro il buon giorno.
lo gliene auguro altrettanto.
Come ha dormito questa notte?
Molto bene.
Ed ella?
Non troppo bene.
Perché ? Aveva qualche cosa che l'înquietava ?
No ; ma il tuono mi ha impedito di dormiré.
Io non l'ho sentito.
Ella dorme dunque assai profonda-mente?
— 118 — Stëette utrô leidpte gebräuchliche <§cfpräct>c.
I. ©cfpradj.
Um einen guten 27?org<n ju iDÜnftfien.
Srau, mein 6err, ober mein Sraulein, iijj toünfdje Sljncn einen guten SWorgen.
Seit h)ünf(i)e ¡4 Sfjnen ebenfalls.
Söie l)aben (Sie biefe S>?o<^t gcfitilafen ?
Seljr gut
Unb ®ie?
Kidjt fo gut.
Söfltum ? Rotten 6ie über ettoas' Unruhe ?
2>aS eben nitfjf, ober ber Sonner Ijmbette m\§ am sdjlafe. babe ibn niijjt gehört.
6ie fifjlafen alfo fefjr feit?
IWovi In lahki navadni pogovori.
I. Pogovor.
Kadar se dobro jutro vosi.
Gospa, gospod, ali gospodična, jest Vam vošim dobro jutro.
Bog daj.
Kako sle pretečeno noč spali ?
Prav dobro.
Ino Vi?
Nič kaj dobro.
Zakaj ne? Vam je kaj nepokoj delalo?
Tega ravno ne, ampak grom mi ni dal spati.
Jest ga nisim slišal.
Vi spite tedaj prav terdno ?
Si, specialmente nel raio primo sonno.
Io sono stato spa-yentato.
Ella ha dunque molta paura del tuono.
Io lo confesso : vi sono ben pochi che non ne ab-biano paura.
Senza dubbio. Ma non è che un effetto naturale del caldo.
Si, ma gli effelti del fulmine sono qualche vol-ta sorprendenti.
Questo è vero.
—119 —
3a,botjügli(j> in meinem etilen @$lafe.
bin evf$t'0(tcn toorben
Sic tiaben alfo grofie 5ut(&t vor bem 2>on* ner.
34 flelW>c ti, (i gibt toenig Seutc, bie (74> niijjt batoon fnrcfjten.
£|ne Stoeifel. Ss ilt bo(| nur eine natürlidje SBiitung bet frifcc.
3<i I aber bie SBirfungen begönnert |mb jutocii len etfilredliij).
Sa« ili ioa|c.
Kaj pa de, posebno o peryim spanju.
Jest sim se vstrašil.
Vas je tedaj zlo strah gromenja.
Ne bom tajil, tudi jih je malo ki bi jih ne bilo tega strah.
Brez dvombe. In yonder je naravni nasledik vročine.
Verjamem, pa moč groma je včasi strašna.
Ta je resnična.
Dialogo II. II. ©cfptrtcí).	Pogovor.
Sulla lingua in~ üebet bie englifdje 6 p ras	Od angležkiga
glese. (í¡£-	jezika.
Impara ella 1' in- Semen ©ic englifífc?	Se učite angležko? glese ?
Che pensa ella del- SBaé benfen ®ic Don bet Kaj se Vam zdi od
1'inglese? engiben Sprane ?	aiigležkiga jezika?
Non lo credo fa-cile.
II principio 6 sem-pre cosí.
La pronunciazione é difíicilissima.
Questo é vero.
Pronuncia ella be-ne il th ?
Ho avuto molto pena da principio.
Vediamo, si com-piaccia di pronunciare.
Che ne pensa ?
Ella ha molta dis-posizione a pronunciar 1'inglese perfettamente.
E una lingua molto utile.
lo non ne dubito, e mi do molta pena per impararla.
Vié apparenza che ella riuscirá ne' suoi sforzi.
Ella m' incoraggia ed io continueró ad applicarmici.
-120-bcnfe, fíe ¡(i n¡4t leitflt.
©er Anfang ift cé afíjeit fo.
©ie ílttófpMífle ift feflr f4h5cr.
©a¿ ift toaflr.
@pre4en 6ie bai> tfl? gut aué.
34 floto 3lnfangtf biele 9Wtí?e.
<3eflen luir, Íprc4en Sie eé oué, toenn beliebt.
2Sa¿ benfen 6ie babón ?
®¡c flaben biele Anlage baé 6nglif4e boltfom* men au¿$ufp«4en.
ift cinc feflr nü|5l¡4e <5pva4c.
©aran jtoeifle i4 n¡4t, tinb ¡4 gebe mir biele 2J?üfle (le su leinen.
i(i h)afltf4einli4, ba? eí 3flnen gelingen toirb.
®ie ma4en mir Sttutfl, unb ¡4 iöiCf fortfaflí ren, mi4 barauf ju Verlegen.
Meni se ne zdi lahek.
Začetek je vselej tak.
Izreka je kaj težka.
Res je.
Izrečete čisto th 1
Od začetka mi je teško šlo.
Bomo vidili, izre-čiteto pismenko, če Vam je všeč.
Kaj se Vam zdi ?
Vi imate glavo za popolnama dobro izreko an-gležkiga jezika.
Ta jezik je prav koristen.
Ni dvomiti, jest pa si tudi veliko prizadevam, de se ga naučim.
Je tudi verjetno, de se ga bote naučili.
Vi mi delate ser-ce, jest pa si bom še dalej neutru-dljivo prizadeval.
—121 —
Ella non potrebbe ©ie tonnen nidjttf Befle* Boljšiga ne morete far meglio.	tei tfwn,	storiti.
Itialogo III.	III. ©etyröci).	III. Pogovor.
Tra due Scolari	Steigen jtoei ©<bülern,	Med licencama
per un libro smar-	über ein vetlotenei	od zgubljenih bu-
rito.	Biitl).	kev.
Non posso trovare il mió libro.
Dove l'avete mes-so?
L'aveva messo sullo scrittoio.
Ne siete sicuro?
Certamente, non é che un quarto d' ora.
Vi assicuro che io non 1' ho veduto.
Egli non é perduto.
Qualcuno forse l'ha preso in cambio del suo.
Domandate se l'a-vesse qualcuno dei vostri com-pagni.
Eccolo.
fann mein SSucft ni^t linben.
23o baben ©ie ei binge* legt?
3<b bitte ei auf bai ©(breibpult gelegt.
©inb ©ie beffen gewiß ?
©¡(becliib, ei ¡Ii faum ei* ne a$irtelffunbe.
3<b berlinere ©ie, i<b babe ei ni^t gefeben.
<Si ¡Ii nlfbt Verloren.
iSielleiibt bat ei Semanb für bai feinige genont* men.
«fragen Sie, ob ei niibt einer Von Sbten -Sa* meraben hat.
$>ier ifi ei.
Jest ne morem svojih bukev najti.
Kam ste jih djali?
Jest sim jihna pisarno mizo položil.
Ali veste to za gotovo ?
Prav za gotovo, od tega je komej četertina ure.
Vaz zagotovim, de jih nisim vidil.
Se niso zgubile.
Morebiti jih je kdo za svoje vzel.
Prašajte ali jih ima kdo Vaših to-varšev.
Tukej so.
i s
Perché non préndete il vostro ?
lo credeva ch' egli non ne avesse bisogno.
Rimettete i libri ai loro luoghi.
Permettetemi di teuere il mió.
Ho voglia d'impa-rare un'altra le-zione prima della colazione.
Oggi voi siete molto diligente.
Non lo son' io sem-pre?
Qualche Yolta voi siete molto pigro.
-122-
SBarum nefcmen ©ie ni¡í)t3ít)c eigenem ?
taftte, er íiá'tte feas feinige niít)t n¿t()¡g.
gegen ©ie tic 23üt()ev* toieber an ¡tire € teile.
Urlauben ®¡e mir, mei* nesi ju behalten.
%á> babe Sulí, noft eine 9lufgobebor fccmSrüfi* (líiíte in lernen.
Sie fínb fceute fefir fleißig.
Sin i $ tai ni$t immer ?
©ie fínb jutoeiíen fefjr faul.
Zakaj ne vzamete svojih lastnih?
Jest sim mislil, de mu jih ni treba.
Položite bukve na staro mesto.
Z Vašim dovolen-jem bom svoje obderžal.
Se eno naložbo bi se rad pred zaj-terkam naučil.
Vi ste danas kaj pridni.
Ali nisiin zmirej ?
Vi ste včasih prav leni.
Uialugo IV.	IV. ©Cfpräd).	1'oguvor
Per domandare un	Um eine ©efa'IIigfeit ;u	Kadar hoče kdo
favore.	Verlangen.	za dobroto prositi.
Avrebbe la bonlä	Sollten (Sie ltjof)i fo ge*	Ali bi hotli tako
di temperarmi	fä'üg fein, mir eine	dobri biti, mi pe-
una penna?	Setcr ju fftneiben ?	ro vrezati ?
Gliene ho tempe-	3<i> t^e Sinen tiefen	Jest sim Vam davi
rata una que-	borgen eine gefdjniti	jeno vrezal.
sta mattina.	ten.
Non val niente.
Ho scritto una pagina.
Benissimo;vedo che ella e diligente.
Bisogna ch' io scri-va il mió tema.
Lo scriva bene, e senza errori.
Staro attento di non farne.
L'inchiostro é trop-po denso, non iscorre.
Gelti vía quello che ó nel suo ca-lamaio.
Eccone dell' altro.
Vuol permettermi di provarlo ?
E molto buono.
Quando ne avró bi-sogno, ne di-manderó.
Saró sempre pronto a dargliene.
lio messo alcune goccie d' acqua nel mió.
Sono migliori al-
-133 —
Sie taugt ni(fcM.
34) Job« eine (Seite ge* trieben.
6c(jr too&I; it& (ehe, baß ©ie fleißig fiub.
34) muß meine Aufgabe ^reiben,
©((treiben ©ie de gut unb ohne Seijler.
34toillmi(|) inMifctneii* men feine sti mo({ten.
Sie SLinie ift }n biif, de fließt niffct.
®4)ütt»n ®ie bie toeg, treibe in Syrern £in* tenfaße if:.
frier ift anbere.
SBoUen Sit mir ertauben, de su berfuilitn ?
©ie ift fetir gut.
SBann ¡4) itelibe nötjig habe, toerbe i(h de Per* langen.
34) teerbe immer bereit fein 3f)ncn hjcliije su geben.
bflbe einige tropfen SSaffer su meiner ge* goffen.
Gini^e Stopfen 23ier dnb
To ni dobro.
Jest sim eno stran napisal.
Tako je prav, vidim, de ste pridni.
Moram svojo nalogo pisati.
Pišite dobro in brez pomole.
Iločem paziti, do je ne bo.
Cernilo je pregosio, ne teče.
Zlijte proč, kar ga je v tintniku.
Tukej je drugo.
Mi hočete dovoliti, de ga poskusim?
To je prav dobro.
Kadar mi ga bo treba, Vas bom prosil.
Jest Vam ga bom zmiroj rad dal.
Sim nekoliko kapljic vode k svoji mu prilik
Nekoliko kapljic
cune goccie di birra.
— 124 — bcflet.
vola je boljši.
Dialogo V.	V. ©cfprodf».	V. Pogoror.
Fra due scolari.	Stoiftfen jtoei €4üíern.	Med učencama.
Mi presti un foglio	Seifyen 6ie mit čin »o*	Posodite mi eno podi carta, glielo	gen Ropier, \á) toil!	lo popirja, jo restituiró dimani.	3í)nen aWcrgen fclbtn	Vam hočem ju— sticüí! g.'ben.	tre poverniti.
Volontieri.	93cn J^ecjen gevn.	Sereno rad.
Che qualitá di car-	SSeldje ©attung papier	Kakšno sorto pota desidera ella?	tooííen ®¡c íjoben?	pirja želite iméti?
Mi é indilFerente;	¡(i einerlei; getoo&n*	Je vse edno;navad-
carta comune ba-	üijies papier iff gut ge*	ni popir je za-
sterá.	nug.	dosti dober.
Non é per iscri-	<Ss¡ gefjort niífct <um 23vief	Ni za pisati list,
vere una lettera.	Reciben.
Ne vuole due fo-	SDoflen 6ie tioei 23ogen	Želite dve poli ?
gli ?	íwben. ?
''Uno mi basta per	Gincr iff fue jefet tjimei*	Zazdaj je ena za-ora, ne avró que-	djenb, biefen Waft mit*	dosti, dañas posto dopopranzo.	tag inerte ¡<& ttel^eé	poldne ga bom befommen.	sam vdobil.
Tutto quello che ho	glues, toas ííf> íjabe, ffefct	Vse, kar imam, Vam
é al suo servigio.	3(jnen sn ©ienffen.	je na ponudo.
Gliene sono obbli-	bin Simen bdfíír fefjr	Za to dobroto Vam
gatissimo.	Vertunben.	ostanem velik
dolžnik.
Non é che una ba-	6s¡ iff nut cinc JUiinig*	Je le majhna reč.
galella.	feit.
Se per parte mía posso renderle qualclie servigio, lo faró con pia-cere.
Ella é molto gen-tile.
Desidera una pen-na? ne lio una che é molto buo-na.
lo la ringrazio, ne sono provvisto.
Dialogo VI.
Sopra un giardino.
Andiamo al nostro giardino.
Volontieri; io sa— ró contento di vederlo.
Ha ella de' bei fiori?
De' bellissimi.
Tanto meglio, ella mi permetterá di coglierne per far un mazzetto.
Potra cogliere quelli
— 125 —
SBenn 3bnen meiner* feittf einen 2>ien!i et* toeifen fann, fo toetbe it{) ei mit Secgnüaen timn,
ßie Uni) fe!)t artig.
Verlangen Sie eine Se* ier ? 34) babe eine,bie febt gut itf.
34) tanfe 3|nen, ¡4) bin bamit betfeijen.
vi. @cft>rM).
Ucbet einen ©arten.
Soffen Sie uni in unfern ©arten geben.
2J?itbcrgiuigcn; ¡4) mofa te ibn flern feben.
jpaben Sie f4jone SBIu* men ?
Sebr fiböne.
Sefio befTer. Sie toetben mit erlauben, einige $u pflü(ten(um mit einen Strauß su ma^en.
Sie feunen biejetiigen
če Vam jest v kaki reči vstreči morem, me bo serčno veselilo.
Vi ste kaj prijazni.
Želite pero ? Imam prav dobro.
Zahvalim, sim že previden.
VI. Pogovor.
Od verta.
Pojdiva (mi dva) v naš vert.
Z velikim veseljem ; rad bi ga vidil.
Imate lepe cvetice?
Prav lepe.
Toliko bolje. Mi bote dovolili ne-ktere odtergati, de si bom šo-pik splel.
Odteržite si tiste,
che più le pia-ceranno.
Il suo giardino è lontano délia cit—
tà?
Non vi è che un mezzo miglio.
La passeggiata non è lunga.
Yuol venire con noi?
Non ho tempo.
Che ha ella da Tare?
Ho tre lettere da scrivere, e la posta parte que-sta sera.
DilFeriamo la passeggiata ad un altro giorno.
Non puô uscire sen-za di me?
Avremmo piacere délia sua corn— pagnia.
Che cosa l'impe-disce di andare oggi al giardino senza di me?
Dimani l'accompa-gnerô.
— 126 — pflü(tcn,toel4e3tmenam bellen gefallen luerbeit.
Sit 3l)t ©avten hjeitben ber Stabt ?
9fur eine halb« 2)?ei(e.
©er Spaziergang ift ni4< lang.
2Bo(Ien 6ie mit uns geh* en ?
habe feine Seit.
9ßaS haben Sie stt thun?
34 habe brei »riefe ju f4reiben, unb bie $olt geht tiefen 3lbenb ab.
3Serf4ieben toir ben 6pa* jiergang auf einen an* bem £ag.
Tonnen 6ie nic^t ohne mi4 ausgehen?
2Bit mürben uns über 3hce ©efellf4aft fehr erfreuen.
SBaS hindert ßie, heute ohne nii4 in btn ©ar* ten su gehen?
9J?orgcnlt)iIii4©iebahin begleiten.
ki Vam bodo nar bolj dopadle.
Je Vaš vert daleč od mesta?
Le pol milje.
Sprehaj ni dolg.
Hočete z nama iti?
Ne vtegnem.
Kaj imate opravili?
Imam pisati tri liste, in pošla o-dide drevi.
Odložimo sprehod na drugi dan.
Ali ne morela brez mene iti?
Vaša tovaršija bi naj zlo razveselila.
Kaj Vaj zaderžuje, dene moretada-nas brez mene v vert iti?
Julri Vaj bom tje spremil.
Poichd non vuol venire, bisogna clie vi andiamo soli.
Jo le desidero una piacevole pas-seggiata.
— 127 — 3Bcnn6icbcnnni4tmit* fommcn hjollcn, fo muffen toit otlein gcl* en*
liunf^c 3|ncn cincn ongenefomen Spa^ier* gong.
Če že nočete z nama priti, morava brez Vas iti.
Vama voširn vesel sprehod.
Dinlogo Vir.	1*11. ©cfrracij.	vil. Pogovor.
Siri medesimo sog-	Uebcc benfelben ©egen*	Od ravno tistiga
getto.	ftonb.	predmeta.
Ella ha certamen-	®ie l)aben in bet Sfcat	Vi imate za res
te un bellissimo	cincn fei)tf4ioncn ©ar*	lep vert.
giardino.	tcn.
Ecco un magnifico	Soiilieincpca^tigc Sau«	Tukej je lepa lo—
pergolato; vi si	man fann Ii4 in	pica; v ti se
puo stare al co-	betfelben bon bet ®on*	lahko pred soln-
perto del sole.	nc f4ufcen.	cam obvarjemo.
Noi abbiamo, come	SSir laben, tricSic fcfecn,	Kakor vidite, ima-
vede, ogni sorta	a(!e 3kten SJIumcn.	mo mnogoverst-
di fiori.	ne cvetice.
Io lo vedo; ecco	34 Me d ili« (inb fcj)t	Jih vidim; tukej so
dei bellissimi ga-	f4one Jtelfen.	prav lepi klinč-
rofani.	ki.
Scelga quelli che	SSatilcn @ic bic)-cnigcn|	Zberite si tiste, ki
le piacciono.	bic3i>ncn gcfallcn.	Vam dopadejo.
Mi prende il pia-	34 fin*« 23cvgnugen bo*	Moje veselje je, jih
cere di collivarli	tan, (ic fclbil ju {iciicn.	sam rediti, da me stesso.
lo mi accorgo che è florista.
Ha detto di coglier-ne per far un mazzetto.
Mi serviré della permissione che mi dà.
Non tema di ab-busarne.
Ecco un bel garo-fano ch' ella non lia veduto ; l'ag-giunga al suo mazzetto.
Le sono obbliga-tissimo.
Ella faccia il pia-cere di accet-tar questo per sua sorella.
Ha un odore che incanta.
Non mancherô di darglielo.
Ella mi obbligherà.
— 128 —
fefle, tag ©ie ein 231umenfennev (inb.
©ie fagten, baß ©ic einige pfltitfen teollten, um einen ©trau? ju m* 4en.
34 teerte Von Sflver (Sc* laubniß ©ebtautf) ma* 4en.
Süchten ©ie nifflt, (ie ju mißbrau4en.
i»ier ili eine fdjöne Seife, bie ©ie nidjt gefeflen flaben; neflmem ©ie bie noifl I« Stirem ©trauße.
34 bin 3flnen feflv bet* bunben.
Xflun ©ie mit ben ©«fal* Ten, biefe für 3flre ©4toeftet: anjunefl* men.
©ie flat einen flervli4en 0evu4-
34 teerbe ni4t etman* geln, (ie iflt m gc* ben.
©ie teevben mi4 bevbin* ben.
Jest vidim, de cvetlice dobro poznate.
Vi ste rekli, de si boste nektere odtergali, de si povoj ak spletete.
Po Vašim dovoljenju se bom postregel.
Ne bojte se, preveč vtergati.
Tukej je lep klin-čik, kteriga niste vidili; še tega vpletite v povoj ak.
Prav serčno zahvalim.
Bodite tako dobri, tega le za svojo sestro vzeti.
Ima prav prijeten duh.
Ne bom opustil ga izročiti.
Mi bote vstreglk
Dialogo VIII.
Per andaré a letto.
É tempo di anda-re a letto.
Che ora é?
Che ora crede che sia?
Sono presto le ot-to.
Fra poco verrá il maestro.
In questo caso ciar-liamo insieme.
Ha ella fatto il suo tema ?
Non ancora.
Avró tempo dimani mattina.
Non deve fare i calcoli d' aritmética ?
Si, nía ho due ore di tempo per farli.
E ella, ha ella fatto il suo tema?
Si, certamente.
— 129 — viii. ©efträcf).
Um su 23ette ju geben.
ti tú Seit fítf) niebetsu* legen.
SSie Piel U|r ¡ft es?
SSie biel Uf)i' glauben (Sie toobl, bag ti ift ?
<¿í ¡Ii ni([)t toeit bon aáit U|r.
Unfet beißet toirb balb fommen.
SBeun batí iíf, fo Iaffen 6¡e uñé jufammen fífjtoafcen.
£>aben (Sie ¡3l)re 3lur> gäbe gemalt?
9?otb nirfjt.
3$ toetbe morgen früb Seit boben.
2J?üffen 6ie niífjt 3b« SKeíbenaufgaben ma* $en ?
3a, aber i(b fjabe stoei ©tunben Seit um 3)1* leí ju magern
Unb 6¡e, |aben6ie 3|tc Aufgabe gemalt?
£> ja, (ifbetli
VIII. Pogovor.
Kadar se hoče spat iti.
Je že čas spat iti.
Koliko je ura?
Koliko mislite, de
je?
Ni daleč od osmih
Naš učenik bo koj prišel.
Ce je tako, krem-ljajmo en malo.
Ste naredili svojo naložbo ?
Ne še.
Bom imel zjutra čas.
Ali ne bote računskih nadavkov naredili ?
Se vč de, pa imam dve uri časa za to delo.
In Vi ste dodelali svojo naložbo?
Se ve de.
i«
Ella é molto diligente.
É il meglio; mi piace di fare il mió dovere prima di giuocare.
Ho una lezione molto diflicile da imparare; é molto lunga.
Ecoo il nostro maestro ; noi andia-nio a diré le o-razioni.
Oggi andiamo a dormiré prima delle otto.
-130-
©ie finb fefet fleißig.
SDoS ift am beften ; ift perviftte immer cfecc meine Arbeit als ift fpiele.
t)abe eint fefjr fftfte* re Aufgabe ju lernen; fit ift fetjr lang.
£>iet ift unfet Setjrer, toit toolten gleift beten.
Sic getjen t)eute bot aftt Uf)t iu Seite.
Vi ste prav pridni.
To je nar boljši, jest opravim vselej svojo delo pred ko igram.
Imam prav težko naložbo; je silno dolga).
Tukej je naš uče-nik, hočemo berž moliti.
Danas gremo pred osmo spat.
Uialogo IX.	©efpradj.	IX. Pogovor.
Per alzarsi.	Um aufumelcti. Kadar se ima vstati.
Su, su, si levino!	9luf! auf! ftetjt auf!	Ala! na noge!
Siete tutti asson-	Sit feib alte feft im	Ste še vsi zaspa-
nati.	©ftlafe. ni.
E aneora troppo di	Gs ift noft su ftiif).	Je še prezgodej. buon' ora.
No davvero, sono	©anj unb gat niftt, es	Kaj še, je ob sed-
sette ore.	ift l>ef>en Ufir.	mih.
Non credeva, che	3ft baftte niftt, bali es	Nisim mislil, de
fosse cosl tardi.	ffton fo fpat toate. je že tako pozno.
lo mi levo al momento.
Si vesta presto.
Non ístaró molto a vestirmi.
Dovrebbe esser di giá alia scuola.
I suoi compagni ruzzano nel cor-tile.
Sono piü diligenti di lei.
Nessuno mi ha sve-gliato.
lo mi sono sve-gliato a sei ore, e mi sono súbito riaddormentato.
lo non so come possa dormir tanto.
Se non mi levo quando mi sve-glio, per solito mi riaddormento.
Ella pero va a let-to per tempo.
É vero; ma piü dormo, piú amo di dormiré.
— 131 —
34) leerte gle¡4> auflieb* tn.
3¡cí)en 0¡e (¡4) 3«f4>toinb an.
3$ toecbe mi<b nid)t lan* ge anjieíjen.
©ie fofíten jefct ton ¡n bec ©(feule fein.
36« 2»itf4)iitec fpielen int £ofe.
©ie fínb flUiljigec aU ©ie
<¿4 bat mid) Síiemanb aufgetoeift.
34) CEipoctjtc um fe4>¿
Utjr, unb tlief gteiifc toiebec ein.
34» begeeife n¡4>t, toie ©ie fo lange f4)lafen fonnen.
SSenn ¡4) nirf)t auflWje, toie Uí> ectoaíbe, fo f4»lofe i $ geí»ó{)nl¡4> toiebec ein.
©ie getjen bod) fetíb 5« SSette.
Soi ifl toobc; 'obec je ntebe ¡4) tlafe, befto mebe móíbte i<b f4>Io* fen.
Bom koj vstal.
Oblečite se hitro.
Ne bom se dolgo oblačil.
Zdaj bi imeli že v učilnici biti.
Vaši součenci igrajo na dvoru.
Oni so pridniši od Vaš.
Me ni nihče zbudil.
Prebudil sim se ob šestih, in sim koj spet zaspal.
Jest ne vem, kako de je mogoče tako dolgo spati.
Ce ne ustanem, ko se zbudim, je navadno , de zopet zaspim.
In vi greste ven-der zgodej spat.
Ta je resnična ; pa več ko spim, tim več bi spal.
Ció non é salutífero ; é meglio levarsi di buon ora.
Dialogo X.
La colazione.
A che ora fa ella colazione ?
Noi facciamo colazione ordinariamente a nove ore.
La colazione é pronta.
Venga a far cola-zione.
Vengo súbito.
Desidera del pane e del burro?
Ne prenda.
II suo té é eccel-lente; dove lo compra ?
Se le piace, io le indicheró la bot-lega.
— 132 —
SM iti n¡4)t gefttnb ; cs¡ ¡ft be (fe t frííft fltifju* fteíten.
x. ©efpratf).
S>aé Stutliutf.
Uní toelíjte Bcit fruí)* ftítífen ©ie ?
3öiv fcüftfiüfTcn getoöbn* li¡& um neun Ufjr,
S>aS 5tüS)futít ift bereit.
jtommen ©ie jum Snlí)* ftüíf.
fomme gleiíj) f)¡n.
3ti 3()nen SSutterbrob gefällig?
Síe^men ©ie batton.
3í>r £í>« ift bortreíflid), Ido faufen ©ie ifjn?
SSenn 3f>nen barnit ge* bient ift,toi(I id) Simen
- bie Abteffe bom Sa* ben fajen.
ni zdravo; boljši je zgodej u-stati.
S. Pogovor.
Zajterk, kosilce.
Ob kolikih kosil— cate, zajterkvate Vi?
Mi kosilcamo po-navadno ob devetih.
Zajterk je pripravljen.
Pridite k zajterki.
Koj pridem.
Vam je všeč kruh z srovim maslam?
Postrezite se.
Čaj je posebno dober, kje ga kupujete ?
Če Vam dopade, Vam hočem nad-pis štacune dati.
Mi farà piacere.
Vi trovera ancora del caffè e dello zucchero ad un prezzo discreto.
lo non amo il caffè, preferisco la cioccolata.
Ella ha della bella porcellana.
L' ho comprata ad un incanto.
Quanto ha pagato alia dozzina?
lo ho dato dieci fioriniper dodici tazze, e dodici piattini.
Ella li ha avuti a buon mercato.
Dialogo XI.
II pranzo.
Apparecchi la ta-vola, è già mez-zo giorno.
Ci dia le salviette.
— 133 —
Sic tocrbcn mit einen ©cfallen tbun.
6ie tocrbcn i>a ebenfalls Äaffcc unb Suftec tu billigen greifen finben.
bin fein Sicbljabcr bom Äaffce; ¡4 tiefte Sßofclatc bot.
Sic baben fcfjc f4oneS ^ottcllan.
34 taufte cS in einer Vcrfteigcrung.
2Bie toiel baben 6ie für taS ©ujenb betablt ?
34 babe jclm ©ulben für ttoölf Ober * unb Unterteilen gegeben.
Sie baben de toofclfeil befommen.
xi. (ScfpväO).
®aS 2»ittage(!cn.
Seiten Sic ben £if4, ei iß f4on ttoölf Ubr.
©eben Sie uns Set* vietten.
S tem mi hote posebno vstregll
Tam bote tudi kavo in sladkor po ceni dobili.
Jest ne pijem rad kave; imam raji šokolado.
Vi imate prav lepo porculano.
Sim jo v dražbi kupil.
Po čim ste dvanajstero plačali ?
Sim dal deset goldinarjev za dvanajst šalic in skledic.
Vi sle jih prav po ceni dobili.
XI. Pogovor.
Kosilo, južna.
Pogernite mizo, je že poldan.
Prinesite nam per-tiče.
Mi porli un cuc-chiaio, una for-chetta od un col-tello.
Mi dia un piatto.
Che cosahadadarci da pranzo?
Quelio che i signo-ri comanda-no.
Che zuppa avremo?
Una zuppa di bro-do, una minestra d' erbe, di piselli e di latte.
Ha del buon manzo?
Si, signore, dell'ot-timo.
Di selvaggio ab-biamo: delle le-pri, delle bec— caccie, delle qua-glie e delle al-lodole.
Mi porti del buon manzo con degli spinaci, delle rape, delle carotte,
-134-
»ringen Sie mir einen göffei, eine ©übel uiib ein !Die(Tcr.
©eben Sie mir einen £ei(er.
5ffiaS tonnen toir tum Gffen fcaten?
2BaS tie £eren befehlen.
93aS für eine Sup* pe fönnen toir tja* Jen?
Sine Sleifd) Kräuter ßrbfen * und aWilfc flippe.
3ft tai SRinbflcifiji gut ?
3a/ mein frerr, feiiv gut?
5Son SSilDpret iiabcn toir feafen, S^nepfen, SBflifcteln uni) Serien.
»ringen 6ie mir ein guteé Sinbfieifij) mit Spinat, 9ltíben,9J?¿f)í ren, ©urfen, <£rbfen,
Prinesite mi žlico, vilice in nož.
Dajte mi krožnik.
Kaj bomo dobriga za kosilo dobili?
Kar gospodje zau-kažejo.
Kakšno juho bomo imeli?
Meseno, zeljšno, grahovo in mlečno juho.
Je goveje meso dobro ?
De, gospod, prav dobro.
Od divjačine imamo zajce,kljunače, prepelice in škerjance.
Prinesite mi dobriga mesa s spi— načo, z repo, s korenjem,z mur-
de'cocomeri, dei piselli, delle lenti e delle patate.
Súbito.
Ci porti 1' arrosto.
Comandano del vi-tello arrosto, del manzo arrosto, del manzo aflu-micato, delle sal-siccie, un pollastro col riso, dei pollastri arrosliti dei piccioni arro-stiti, un'oca arro-stita, della carne fredda, un a-gnello arrosto ?
Ci porli un' insala-la con aceto ed olio.
Eh cameriere!
Cosa comandano signori ?
Questo aceto non é buono, ne vo-gliamo del mi-gliore.
Che sorta di pesce ha ella?
— 135 — Sinfcti uní) ertó'pfcln-
Soglciih.
¡Bringen Sic untf ben 23raten.
¡Befehlen Sie einen Äalb«* traten, SKinbsbraten, gera'uijicrtci ¡Hinbßciffh, 23cat)oür(ie, ein £>uf)n mit Sei«, gebratene £>üf)ner,gcbratcne!laui ben, eine gebratene ©an«, falte« Sicifih, einen ItimmernenSra* ten?
bringen Sie un« einen Salat mit Sfllg unb Del. £>c, Kellner! 23a¿ befehlen Sic, mei*
nc Herren ? ¡Dicfer €f(ig ili uidjt gut, luir Itjoüen einen bef* fern haben.
2Ba¿ für Sififle haben
©ic?
kami, z graham, z lečo in s ko-runam ali krompirjem.
Kmalo.
Prinesite nam pečenko.
Zavkažele pečeno teletino, pečeno govedino, suho meso , mesene klobase, piše z laškim pšenam, pečene pišeta , pečene golobe, pečeno gos,mer-zlo meso, pečeno jagnelino ?
Prinesite nam sa-late ali ločike s kisam in oljem.
Oj, kletar!
Kaj velite, gospodje ?
Ta kis ali jesih ni dober, bi radi boljšiga imeli.
Kakšne ribe imate ?
Abhiamo deî lucci, de'carpioni, délié anguille, delle trote e delle ar-ringlie affumica-te.
Che qualità di vini ha ella ?
Dei yini italiani, francesi, ed au-striaci,
Ci dia due bottiglie di vino italiano.
Ha anche della buo-na birra?
No, signore, la nostra birra non è troppo buona.
Metta i bicehieri, le bottiglie ed i piatti sulla ta-vola e ci ser-viremo da noi stessi.
Eccola servita in quanto ella ric-chiede.
Beva, araico !
Ho 1' onore di bere alia di lei salute.
— 136 —
Sit í)0bcn Seftte, %at» pfcn, 9lale, Jorellen uní) gerá'ufterte ringe.
Saé fue Seine Jiafcen ©ie ?
Stalieniffte, ftansöfiftfje uní ofievteiftiffte Sei* ne.
©eben Sie uñé ítoei Slafdjen italienifften Sein.
Saben ©ie auft guteé 23ier ?
9?ein, unfer 25iec ilt niftt befonberé gut.
©teilen (Sie bie ©läfer, Slafften unb bie Xel¡> ler auf l)en Xifcf) uní) luir trollen uñé felbti bebienen.
Siec ilt ítUeé, toaé ©ie Verlangen.
Xrinfen ©ie, Svcunb ! fjabe bie Gire, auf 3f)ve©efunb()eitju km (en.
Imamo šuke, karpe, jegulje, postervi in pokajene sla-nike.
Kakšne vina imate ?
Laške, francoskem estrajske vina.
Dajte nam dve skle-nici laškiga vina.
Imate tudi dober vol?
Ne, naš vol ni posebno dober.
Postavite kozarce, sklenice in krožnike na mizo, in mi se hočemo sami postre— či.
Tukej je vse, kar želite.
Pijte, prijatel!
Imam čast, na Vaše zdravje piti.
Che comanda?
Ci porti il pospasto.
Ha delle buone frutta ?
Si, signore, delle ottime.
Che frutta ha?
Abhiamo delle pru— gne, dei pomi, delle pere, delle pesche, de' fichi, delle noci, delle mandorle, della uva, e delle castagne.
Queste frutta non sono sufliciente-mente mature,
O si, sono suficientemente mature.
Ha ella dei meloni? Adesso è la vera stagione pei meloni.
No , signore, non ne abbiamo.
Che prezzo hanno queste frutta?
Non lo so,
—137 — SSaS iwríongen ©ie? üragen ©ie ten 3latí)*
m auf. fcaben ©ie gutes Obli?
3a, feilt gutes.
SBaS für ßbli jjaben ©ie?
2Bir laben Pflaumen / îlcpfcï, Sirnen, ^fit* (iile, Seigen, Jlüffe, 2)?anbeln, SBeintrau* ben tinb Äafianien.
SiefeS Öbft ili ni(|t |in? länglifb reif.
Ù ¡a/ es iff biníanglid) reif.
£>aben e¡c auí| WtW
neu ? 3e&t i II bie h;a|* te Seit für bie 5D?eIoi ilett.
9?ein, toit laben feine.
Äöie tbeuet ilt biefcS £>bli? 3(| twci0 es ni(|t.
Kaj vkažete?
Prinesite nam po-jedinjo.
Imate dobro sadje ?
Ja, prav dobro,
Kakšno sadje imate?
Imamo slive, ja-belka , hruške, breskve, smokve, orehe, mandeljne, grozdje in kostanje.
To sadje ni zadosti zrelo.
Zadosti je zrelo.
Imate tudi dinje? Zdaj je pravi čas za dinje.
Ne, nič jih nimamo.
Po čim je to sadje ? Ne vem.
1 7
Ha del buon for-maggio?
Si, signore, dell'ec-cellente.
Ce ne porti dunque un poco.
Súbito.
Signore, madama favorisca di dar-mi quel piatto.
Ben volontieri.
La ringrazio.
Comanda ella ancora di questo piatto ?
No, signore, la ringrazio , ne lio abbastanza.
Bisogna chiamare il cameriere.
Cosa comamlano si-gnori ?
Vorrei una bottiglia di vino.
Súbito ne sará ser-vita.
Le posso oíFrire un bicchiere di questo vino?
Troppa bonlá su»,
-138 —
fraben Sic guten Jtäfe?
3o, ber Ääfc ¡(i Vortrefc lief).
»ringen ©ie uñé aífo
ein loenig. ©og!e¡4.
Sö?cin £>cu\ 9)?abame, loolten ©ie mir n¡4t gütigft jenen Xeder reidjen
2Wit »ergnugen.
34 banfe 3|nen.
»cfef)Ien ©ie no4 ein ttjenig V>on biefee ©peii
fv?
Jleiii, mein £>err, i4 ban* fe 3&ncn, i4 |abe genug.
9J?on mnff ben Sluftoor* ter rufen.
2Ba$ befehlen Sie, meine ¿erren ?
34 moífctc eine $laf4e Söein loben.
Sic toeiben alfogfe¡4 be* bient,
®orf ¡4 3|ncn ein öia<! Von biefem 23einc an* bieten ?
©ie (inb $u gutig, i(b
Ali imate dober sir?
De, sir je prav dober.
Prinesite ga nam tedaj en malo.
Koj.
Gospod, gospa, ali bi hotli tako dobri biti, mi uni krožnik podali.
Iz serca rad, rada.
Lepo zahvalim.
Ali vkažete še nekoliko te jedi?
Ne, gospod, zahvalim, imam zadosti.
Moramo strežica poklicati.
Kaj vkažete, gospodje?
Jest bi hotel eno sklenico vina i-meti.
Kmalo bole postrežem.
Ali Vam smem en kozaric tega vina ponuditi ?
Ste predobri, sim
— 139 —
ho bevuto nb- bab« gtnug gtttunfen. že zadosti pil. bastanza.
Quanto si paga qui ®ic DicI bejabtt man bier	Koliko se plača tu-pel pranzo? tu SWittag ? kej za kosilo?
Due fiorini.	Stoei ©ulben.	Dva goldinarja.
»ialogo XII.	©Cftuad).	XII. Pogovor.
La passeggiata. Šec ©pajitrgang.	Sprehod.
Clie faremo dopo Sffiaj! toeibeu toic na<b Kaj bomo po obe-
pranzo?	hm (Sflcn beginncn ? du počeli?
Quel che vuole. 2Bai 3bnen gefa'Dig ¡ft. Kar se Vam ljubi. Andiamo a fare una 3J?atben toic cincn fteinen Sprehodimo se en
passeggiata.	©pasiecgang.	malo.
Ne convengo; do- ftimme tin; too M» Jest tudi tako mi-ve andremo? len toit itmgcfcen? slim; kam hočemo iti?
Se andassimo a pas- SSenn toic cincn ®pa* Kaj se Vam zdi, seggiare al par- jiecgang ¡11 t>cn <gacf ko bi v gaj šli ? co, che ne dice ? masten, toai batten ©ie fcavon ?
£ un buon pensiero, 2>ai iti eiit gutev gin* Ta je pametna mila passeggiata e fall, bicfec©pasiecgang sel, ta sprehoj molto piacevole. iti febc angenebnt. je prav prijeten. Ci vedremo il re. 9Bic tocrfccn boet ben Tamkej bomo kra-
lonig febett.	Ija vidili.
A che ora si puo Um todrije Seit fann man Kdaj se ga more
vederlo?	¡bn fefeen?	vidili?
Verso le quattro. ettoa 11111 vicc U(jv. Okoli štirih. Lo ha mai veduto ? i>abcn ©ic ibn jemal« Ste ga že kaki-gcfcbcit?	krat vidili?
L'ho veduto qual-che volta, ma da lonlano.
Per vederlo da vi-cino bisogna che ella vada una do-menica alia cap-pella reale.
Credo che sia dif— ficile, perché ordinariamente vi é una folla di gente.
Noi potremo penetrarla fácilmente.
Ilialogu XIII.
II temporale.
Ieri avemmo un gran temporale.
Ove era ella nel tempo del tuono?
lo era per uscire quando incomin-ció a tuonarew
Fu dunque obbli-galo di restare in casa ?
— 140 — habe ihn iutucilcn gcfcijcn , aber in einer großen (Entfernung.
Um ihn näher ju fehen, müffen©ie eine$6cnn# tags in bic Cönigliihc Capelle gehen.
34 beute, baü iß f4b)cr, ireil ba geh)öhnli4 ei* ne 9J?enge SßolfeS ifr.
2Bi» tuerben Iei4t im Stanbe fein ba bur4* jufommen.
xiu. (SefpräO).
2>atf ©eliitter.
2öir hatten geftern einen heftigen «Sturm.
Söo toaren ©ie toa'hrenb bei Sonneri ?
34 h)ar im Segriffe aus* jugehen, als etf tu bon* nern anfing.
©ie toaren alfo genothigt, ju Jjjaufe ju bleiben?
Jest sim ga v časih vidil; pa v veliki daljavi.
Ako ga želite bli-žej viditi se morate v nedeljo V kraljevo kapelo podati.
Jest menim, de jo tudi takrat težko bližej njega priti, ker je po navadi veliko ljudi.
Lahko jih bomo pre* derli.
XIII. Pogovor.
Od hudiga vremena.
Včeraj smo imeli strašen vihar.
Kje ste bili ob času gromenja ?
Sim bil namenjen od doma iti, ke-dar je grometi začelo.
Ste bili tedaj prisiljeni doma o— stati ?
Non fu possibile di uscire, non si vedeva che il chiaror dei lam-pi.
Ha ella inteso dire che il fulmine abbia cagionato qualche danno ?
Il fulmine è cachito sul campanile délia cliiesa.
Non ha ucciso al-cuno ?
Non si sa ancora.
I giornali non man-cheranno didarne un raggua-glio.
E raro che ne resti qualcuno ucciso.
Ha anche multo grandinato.
lo temo che la gran-dine abbia fatlo del male alie frulta.
— 141 —
Gstoar ntii>t mog!i4) aus* jugehen, nichts toar ?u leben, alsbas Scuthten iDcif SBlifccS.
fraben Sic lagen gehört, baß ber ¡Bonner cinis gen Saaten gemalt hat?
See ¡Bonner hat inben Äiiihthutm cingcfthla* gen.
frat et 3emanben getöb* tet?
es ili noih nicht befannt.
Sic Seitungen toerben nitht ermangeln Sc? ficht babon yt geben.
CS ift feiten, baß 3c* manb babon getöbtet toerbc.
GS hat ebenfalls (fort gehogcW.
34) fürthte, ber fragcl habe ben Früchten ei* nigen (Schaben gethan.
Mi ni bilo mogoče, spod strehe itij-nič ni bilo viditi, kot svitloba bliska.
Ste kaj slišali praviti, ali je strela kako škodo naredila?
Strela je v zvonik vdarila.
Je nekoga vbila?
Se ne ve še.
Novice bodo to gotovo na znanje dale.
Se malokdaj zgodi, de bi koga strela vbila.
Je tudi močno toča šla.
Se bojim, de je toča sadju škodo naredila.
DIalugo XIV.
— 142 — xiv. ©efpraci).
XIV. I'ogovor.
Del freddo.	Son bee Mite.	Od mraza.
Ha molto nevicato	G? tjat toerqangene Slai&t	Pretečeno noč jo
la notte passata.	ftatC gef<i>neit.	močno sneg šel.
La neve ha addol-	2>evS<i)nee fcattasaSJet*	Sneg je vreme po-
cito il tempo;	tec gelinbe gemart)t;	milil; zakaj je
perche faceva	fccnn ti \m fettv fait.	bil strašen mraz-molto freddo.
Fa tanto freddo	Gci ift jetst fo falt aU	Zdaj je tako mer-adesso quanto ne	m Dnfang bev 28o$e.	zlo, ko o žaba fatto al prin-	četku tedna, cipio della set-timana.
Posso assicurarla	fann 6ie vevfu&crn,	Jest Vas zagotovim,
ch'io non me	bag ¡(t) ba« nidjt be*	de tega ne ob-
ne accorgo.	rnevfe.	čutim.
Se il sole conti-	2Scnn bie Sonne fovt*	če bo solnce ne-
nua a risplen-	f<i)eint, fo toivb bec	prenehama sija-
dere, la neve	Srf)nce biefen 9lbenb	lo, bo do drevi
sara strutta que-	treggefitjmolscn fein.	sneg skopnel. sta notte.
Io non credo che	3d) gtaube niffct, Dag tie	Ne verjamem, de
il sole risplen-	©onne ten ganjen £ag	bode sonce celi
dera in tutta Ia	fijjcincn tuirt.	dan sijalo, giornata.
In questa stagione	©ie fd)einct in biefer	O tim letnim času
non comparisce	3a|ire^eit tulccilen	ne sije včasih
qualche volta che	nut cine (wlbe ©tun*	delj ko pol ure.
una mezz' ora.	bc.
Dimani avremo un	28it toecbcn movgcit eU	Jutri bomo hud
gelo molto alto.
Gela assai forte at-tualmente.
lo sentó che fa estremamente freddo.
Noi non dobbiamo maravigliarcene; siamo nel cuor dell' invernó.
Vi é apparenza che sará rigido que— st' anno.
Guardi, come ne-vica a grossi fiocchi.
Fa un vento molto freddo que-sto dopo pran-zo.
Dialogo XV.
Della pioggia.
Oggi non possiamo uscire perché diluvia.
Cred' ella che, vo-
— 143 — nen großen Srof! fla* ben.
€<s friert fíjjon jeflt feflr ffarf.
Sífl füflíe, baß xé feflr falt toirb.
©attíber muffen luir uní niíflt lounbern; benn luir (Inb in ber SDfitte be«í SBinterí.
ifi toaflrfífleinlitfl, baß toir biefe« Saflr einen fiarten aSinter betom* men toerben.
©eflen ©ie, Ime e¿ in gro* ßen Sloften fíflneit.
S>er $9inb loeflet feflr falt biefenSaíflmittag.
XV. ©cfprrtcf».
SSou bem Siegen.
Sfflir fonnen fleute niíflt auígeflen, benn ti reg* net feflr ffarf.
©lauben Sie, baß ben
mraz imeli.
Že zdaj močno smerzuje.
Jest občutim, de bo hud mraz.
To se nam ne sme čudno zdeti; zakaj zdaj smo sred zime.
Verjetno je, de bomo letaš hudo zimo dobili.
Glejte, kak debel sneg pada.
Danas popoldne brije merzel veter.
IV. Pogovor.
Od dežja.
Danas nam ni mogoče iz doma iti, ker tako močno dežuje.
Mislite, de bo celi
gliá piover tutta la giornata ?
Non vi é apparen-za che oggi ees-si la pioggia.
Ha comíncíato a piovere questa mattina a seí ore.
Le nuvole son mol-to dense, non v'é apparenza di tempo buono.
II tempo cambia spesso nel gior-no.
La pioggia presto cesserá; ella vede che non é che una scossa.
Quando piove a scroscio,Ia pioggia ordinariamente non é di durata.
Restiamo al coper-to fintanto che la pioggia sia passata.
Fa un tempo chia-ro e sereno.
—144 — ganten £ag vegnen
Wirt ?
es ilt niftt Waf)tf(|einli(&, baß es (jeute ju regnen auflöten Wir®.
®S fing um feftS Uf)t beS 9J?orgenS an ;u tegnen
Sie Sotten flnb fe|r bißt, es ilt gat feine Sa|rf(j)einli<t>fett ju fdjönem Setter.
SaS Setter a'nbert fi(j> |eute oft.
Set Stegen Wirb balb Vorüber fein; ©ie fetjen es ilt Mollein Srfjauer.
Sann eS gießt, fo ilt ¡>et Stegen gelBÖfjiilift niijit Von langer Sauer.
bleiben Wir im &to¡fe* neu, bis ber Stegen Vorüber ilt.
»
es ilt fftö.neS unb leite* res Setter.
dan dež šel?
Ni verjetno, de bi dans dež odjen-jal.
Zjutra ob šestih je začelo dežiti.
Oblaki so silno gosti, ni nikakor verjetno, de bi se tako hitro zjasnilo.
Danas se vreme večkrat spremeni
Dež bo kmali jen-jal, kakor vidite, je le ploha.
Kadar lije, je navadno, de dež dolgo ne terpi.
Ostanimo pod streho, dokler dež ne jenja.
Lepo in jasno vreme je.
lo lio indovinato che il tempo schiarirebbe.
Ora possiamo usci-re senza essere bagnati.
Dialogo XVI,
Della stagione.
Qual é la stagione che piü le piace?
L' eslate é la piii piacevole di tut-te le stagioni.
Nella primavera ordinariamente fa freddo.
lo non amo pimío F invernó.
Nell' invernó tutto Ianguisce, e i giorni sono molto noiosi.
Questo é vero, ma la sera ellapuó anclare alia com-media.
Nell' estáte oltre che i giorni sono piacevoli, el-
— 145 — fiofo ti ritjítig erro« tficn, bng í)o« SBcttcc (id) oitfflaren totírbc.
Jîiin fcmicn Voit* ou¿< fiemen, ctinc burinait ;u tccv'Den.
3tv*. Cjefyrací).
<Son ber ^(jcc^eit.
SjMííjc 3ot)re¿;eií faben 6ie om lit Míen ?
2)er «Sommer ift bic an* gcnctinilie toon olícn Snlircs'icitcn.
©eto¿í)ulii| ift cg ittt íVrüt)júí)rc fait.
Sen SBinter mag ¡4 fe ts ncátoeg«.
3m 3Binterct«orrt3HIe«, unb bie £ogc (ínb fe|t langiocilig.
2>o¿ ift tooítr, aíer 6ic fonnen 3lfcnb¿ in' i 6¡íwufpieJ gefccn.
íltiger boíl im 6ommcr bic £agc ongencttm (inb, fo fonnen ®¡e
Vganil sim jo, de se bo vreme razjasnilo.
Zdaj gremo lahko iz doma, brez de bi se zmočili.
Xi"I. Pogovor,
Od letnih časov.
Kteri lefni čas Vam nar bolj dopade?
Poletje je naj pri-jetniši vsih letnih časov.
O pomladi je navadno merzlo.
Zime ne morem po nikakim terpeli.
Po zimi oterpne vse, i ti dnevi so strašno dolgočasni.
Res je, pa zvečer znate v glediše iti.
Verh lega, de so po leti dnevi prijetni, znate tu -
1 s
la puó andaré la sera al giardino pubblico.
Aggiunga, che in questa stagione la campagna é ridente.
Nell' invernó appe-na si puó usci-re senza essere infangato dalle vetture.
Le strade sono pie-ne di fango.
A me aggrada piü 1' invernó per andaré in car-rozza.
Ha ragione, e in estáte mi piace piü di andaré a piedi.
Dialogo XTII.
Delle ore del giorno.
Che ora é al suo oriuolo ?
Non glielo posso
— 146 —
no¡& bes Wbenbé ¡n ten SolfSgarten geben.
Su bem foittmt noíb, bog es in biefee 3abce¿;eit entiiíítenb auf bem Sanbe ilt.
3}?an fann faum irn SZÖinter ausgeben, ob* ne ion bcnSSagcn mit Jtotb gan; befpvifet su lueiben.
©ie «Stcajien (inb fel)r fotljig.
3m SSintet fabve ¡(b lie* bcr.
6ie baben Seífjt, unb im ®ommcc geíic icb lie* ber ¡u 5ufi.
XVII. ©efpräcf).
Son ben ©tunben bes SageS.
SSDic ilt eS an bet Beit
auf Sfjtet Ubi' ? 34) fann eS 3|nen rti4>C
di zvečer v narodni vert iti.
Verh tega je tudi o tim letnim času na kmetih veliko veselje.
Po zimi je težko iz doma iti, brez de bi nas vozovi ne oblatili.
Ceste so blatne.
Raji se peljem po zimi.
Prav imate, in po leti grem raji k nogam.
XVII. Pogovor.
Od dnevnih ur.
Koliko kaže Vaša ura?
Jest Vam ne mo-
diré esattamente, perché avvanza.
E il mió ritarda.
Sa ella che ora é all'orologio ?
Non va bene.
Aspettiamounpoco, che suonerá a momenti.
Lo sente suonare?
Si, e conto le ore.
Ha suonato quat-tr'ore.
lo 1' assicuro che ancora non é tanlo tardi; es-so avanza quan-to il mió oriuo-lo.
Che ora crede dun-que che sia?
lo credo che ancora non sieno tre ore e mezzo.
Tutto al piü saran-no quattr' ore meno un quarto.
— 147 —
genau fagen, ioeil meine Uhr tu gcftjitoinb geht.
Unt) meine geht ju fpat.
SSiffen Sie, toie Viel eS auf ber X(jucmuhv il! ?
©ie ge|t niiht retfjt.
frohen Voic ein toenig ©e* bulb, es trieb halt fihlagetr.
frören «Sie eS fragen ?
Sa, unt) i<h ja'hle bie 6tunben.
<5s hat Pier gefihlagen.
Sth berfidjere 6ie, es ifx noth nitht fo fpat: fic geht ju gefthtoinb, e* ben fö toie meine Uhr.
SSaS glauben 6ie toohl, toie Pie! Uhr eS ift?
Sth glaube, cS ift noth nitht halb Pier Uhr.
frötjjftenS ift eS erft brei Viertel auf bier.
rem na lanjko povedati, zakaj moja ura gre prehitro, prehiti.
In moja gre prepozno, zamudi.
Ali veste na koliko ura na zvoniku kaže?
Ne gre prav.
Poterpimo enmalo, ho koj bila.
Jo slišite biti?
De, in štejem ure.
Štiri je bila.
Jest Vas zagotovim, de ni še tak pozno; gre prehitro, kakor moja ura.
Koliko, mislite, de
je?
Jest mislim, de ni še pol štirih.
K večimu so tri četertinke na štiri.
Un ([uarlo d'ora di pifi o di meno non la una gran diíferenza.
Mi dica, la prego, che oi-£ é.
E mezzogiorno.
E mezzogiorno e un quarto.
E mezz' ora dopo mezzogiorno.
E un' ora meno un qunrto.
E un' ora.
i'] un' ora e un quarto.
É un'ora e mezzo.
Sono due ore mer no uu quarto.
Guardi, che ora e al suo oriuolo.
Sono due- giorni che é ferino.
Sa ella che ora é?
Sono suonate ades-so le cinque ore.
Non so che ora sia.
— 1 18 — Sine Vieitellíuuíe inet)r rber toeniger maíftt feinen grogen tlnter* frijict.
©agen ©ie niir, tonin c¿ gefafiig ift, toie »¡el Ut)v ci ili. ift ttoolf Ubi', (ís! ilí ciu Vierte! auf ein Uljr. iit l;alb ein ll&r.
<Sá if: torcí Viertel auf
ein Uíir. di ilí ein Ufjr.
ilí ein Viertel auf jtoei Uljr. ift (jaíb jirei Uljr.
ilí brei SSicrtel auf
'jtDCI UÍH'.
©eíjen ©ie, toie biel eS
auf Sfjrer Ul)t ilí. ©ie gcl)t feit jtoei Xa*
gen niífct. SSMen ©ie, toie biel tlfcr tí ift? (¿4 ft§lttg eben tunfUÍjr.
tofi® n¡4t, toie biel tif)C (4 ilí.
Ena četertinka več ali manj ni velik razloček.
Povejte mi, lepo Vas prosim, koliko je ura.
Je poldan.
Je ena četertinka na eno.
Je pol ene.
So tri četertinke na eno.
Ena je.
Je ena četertinka na dve.
Je ena četertinka na dve.
Je pol dveh.
Poglej le,koliko Vaša ura kaže.
Ne gre že dva dni.
Ali veste, koliko je ura?
Ravno je pet bila.
Jest ne vem, koliko je ura.
Non ho sentito bal-tere l'orologio.
Credo che siano circa le olio ore.
Non credo che sia tanto tardi.
Síjnta, 1' orologio suona adesso.
Si in venta; io credeva che fosse piü tardi.
Dialogo XVIII.
Delle ore dellci notte.
É tempo di andar-sene, fa tardi.
Ella é inolto sol-lecito, non so-
■ no ancora nove ore.
Nove ore! sono nove e un quarto.
Non manca molto a nove ore e inezzo.
Che eos' é che le fa aver tanta frelta ? non é tardi.
— 149 —
f;abe bic Ut)i' ni 41 frfjlagcn gcljott.
34 älaube, cč iti unge* fa'bc a4t t!(n\
34 glaube ni4t, tag c$ fo fpat iti.
toi'4/ iie Ubv f41a'gt fo eben.
3a gciuiS; ¡4 ta4te, ti toa'te fpdtev.
XVIII. ©cfvrnrf».
Sßon t>cn ©tuntien in ter 3?a4t.
Gs ift Seit foetjugeben, fcenn ti iil fpat.
•Sie baben gvo(jc Gik ti ift 1104 ni4t neun Ubr.
9?cun Ubc! ti ift ein 9$iettel battiber.
Gč ift ni4t točit Don balb jebn Uljt.
SBfltum eilen @ie fo febv ? ti ift no4 ni4t fo fpat?
Je nisim slišal biti.
Jest mislim, de je okoli osmih,
Jest ne verjamen, de je tako, pozno.
Cujte., zvon ravno ure bije.
Ja zares ; sim menil, de je poz-nej.
XVIII. Pogovor.
Od ponočnih ur.
Je čas iti, zakaj je pozno.
Kaj se Vam mudi, saj ni še devet?
Devet! je že ena četerlinka čez.
Skorej bo pol desetih.
Kaj se Vam tolikanj mudi? saj ni še tako pozno.
Amo di coricarmi di buon' ora.
Quando fossero le dieci, ella tor-nerebbe a buon' ora a casa.
Ordinariamente vado a letto a dieci ore.
Questo é un caso straordinario; é molto tempo cbe non abbiamo a-vulo il piacere della sua compagina.
Questa sera mi scu— será , lio pro-messo di essere a casa a dieci ore meno un quarlo.
É mezzanotte.
Spero che dimani saremo piü tongamente insieme.
Le desidero la buo-na sera.
Le auguro un buon riposo.
Glielo desidero símilmente.
— 150 — gehe gern früh ju SBette.
23cnn ci au4 jefln tlf>r toä're, fo toürbcn ©ic bo4 nott) frtifl genug nach fraufe fommcn-34 geh* getoof)nü4 um jefln Uflr ju Sßctte.
£>icfc« ili ein außerorbeut* ü4er 5ad: etf ¡Ii f4on fange, baß toir batf Vergnügen 3h"t ©cfcllf4aft ni4t gc* habt h^n-
©ie locrbcn mi4 bitfen Slbcnb cntf4ulbigen, i(h habe bcrfpro4en um brei SSiertel auf jefln ju £>aufe ju fein.
<£« ili 2»itterna4t.
3d) helfe, baß toir mor< gen länger loerbcnbcii fammen fein.
34 Iuunf4e 3hnen ei* nen guten 3lbenb.
34 toüni"4e 3h"fn eine
angenehme Stuflc. 34 h)ünf4c 3h"en glci4* fafl«.
Jest grem rad zgo-dej spat.
Ko bi ravno deseta ura bila, bi vonder še zgodej domu prišli.
Jest grem po navadi ob desetih počivat.
To se malo kte-rikrat zgodi; je že dolgo, kar nismo veselja v-živali, v Vaši tovaršiji biti.
Ne zamerite necoj; zakaj sim obljubil, tri četertin-ke na deset doma biti.
Je polnoči.
Upam, de bomo jutri dalje skupej ostali.
Vam vošim dober večer.
Vam vošim lahko noč.
Tudi Vam.
Dialogo XIX.
¡I padrone prima di levarsi.
Pietro, che ora é?
Signore, saranno presto le otto.
Come, le otto ! Perché siete entrato cosi tardi nella mia camera?
Ella mi disse ieri sera di non entrare prima delle nove.
Si, é vero, ora me ne ricordo. Era ben tardi quan-do mi sono co-ricato.
Signore, vuol ella levarsi adesso?
Si, tirate le corti-ne, accendete il fuoco; e mette-te a scaldare del-l'aequa per la-varmi.
Si fa la barba og-gi?
— 151 —
XIX. (Scfpräd).
Set Serr Vor feinem WurTte&en.
$eter, toie Viel U&r ilt ei?
ätf'in fterr, fogleift toirb es aftt Ufjr fragen ?
Sie, ot&t Ulli' ? Saturn fommli tu fo fpac in mein Simmet ?
Sie Ijaben mit geftern 9lbenb gefagt, baß ift Vor nenn Uf)c niftt eintreten barf.
Sa, es ilt ftafjr, jefet er* innere ift mid) beffen. GS hjor fefjr fpat als iö} jn 23ette ging.
Sollen «Sie jefet auffiel)* en, mein £>ett?
3a, jietje bie Sender* gatbinen hinauf, ma* fte Jener, unb baS Saffer toarm um mift SU toafften.
Serben 6ie fift (jeute barbieren ?
XI*. Pogovor.
Pred ko gospodar vstane.
Peter, koliko je ura?
Gospod, koj bo o-sem bila.
Ni mogoče, osem je že ? Zakaj prideš tako pozno v mojo spavnico?
Vi ste mi snoči rekli , de nimam pred devetimi priti.
Res je, zdaj se tega spomnim. Je bilo zlo pozno, ko sim spat šel'
Hočete zdaj vstati, gospod?
De, potegni gor za-grinjala, zakuri na ognjišu in pripravi gorke vode, de se v-mijem.
Ali se bote brili danas ?
No, me la sono fatta ieri, e non me la farö che dimani. Sapete che per ¡1 solilo non mi fo la barba che un giorno si, e l'aHro no.
Quai abilo si niellera oggi ?
Quello che aveva ieri l'altro ; ma bisogna spazzo-larlo bene.
Vuole gli slivali, o le scarpe?
Che tempo fa?
Fa cattivo tempo, Signore, piove.
Mi darete gli sti-vali, perché le strade saranno sporche.
Vuole la veste da camera ?
Si, datemela ; e da-temi ancora le mutande , e le calze.
— 152 —
Jlein, id) bnbe mid) ge* fiern barbieret, unb toerbe mifj eri morgen barbieren. ®u toeigt es ja, tag id) miß getottynlitj) nur alle jiuei Slage barbiere.
SBatf für ein lleii> roer* ben ©ic Ijcute anjiei)* en ?
dasjenige,toeltiies iß bov* gefeern tjatte, aber es muß gut anSgebürtiet toevben.
«
28ünfd)en Sie Stiefeln ober Sdjulje?
9Bas! für ein SBettev ift esi?
& ili fd)led)tefS SSetter, mein £>crr, es regnet.
Öib mir alfo meine i»(ic# fein ; benn bie Stra* gen toerben Cotljig fein.
SJefeblen Sie 3f)ten Sifllafroi ?
Sa, gib ifjn fyer, fo Voce meine Untcr(iofc unb Strümpfe,
Ne, sini se včeraj bril, jutri se bo zopet treba briti. Kaj ne veš, de se po navadi le vsaki drugi dan brijem.
Kakšno obleko bote danas veleli?
Tisto, ktero sim predvčerajšnim i-mel, pa dobro izčistili jo je treba.
Želite škornice ali šolne ?
Kakšno vreme je?
Gospod, slabo vreme je, deži.
Daj mi tedaj moje škornice ; ulice bodo blatne.
Vkažete domačo suknjo ?
Ja, daj mi jo, kakor tudi spodnje hlače in nogo-vice.
Che calze desidera ? Vuole delle cal-zette di seta, oppure delle calze di cotone?
Mi darete delle calze di bambagia per metterle con gli stivali, ed un pajo di cal-zoni di panno.
Vuol ella una ca-micia netta?
Si, certo, e mi darete ancora una cravata bianca.
Dove sono le mié pianelle ?
Sono vicino al suo letto.
Ora che mi ricor-do ! avete por-tato alia signora N. quella lettera, che vi diedi ieri sera?
Si, signore.
A chi l'avete con-segnata ?
Alia di leí came— riera, la quale mi lia detto, che
— 153—' SSJûé fut ©trumpfe lu olí fen ©ie? ©eibene ober baumtooífene ?
Gib mie bouiritoollcne ©trumpfe in tic ©tic* fein, unb eir. tu^eneá »einfíeíb.
SSofleit ©ie ou4) ein toei* geS fremb?
Gelt)ig, fo toie ein ganj toeigetf frafätuijj.
28o finb bcnn meine <JJan* toffeln ?
Sie Uni) bei 3()tem »et* te.
91 ptopoS! fraft btt bet Stau 5t. beu »tief ti* berbratht, ben i<h bit geiiern 9lbenbs gegeben habe?
3a, mein £>ett.
9Bem halt bu ihn tibet* geben ?
9ln ihte Äammetj'ung* fet, bie mit fagte, i<h foll bie 9lnth)ort bot
Kakšne nogovice želite imčti zidane ali pavol-nate ?
Daj mi pavolnate nogovice za v škornice in su-knene hlače.
Želite tudi belo srajco ?
Se ve de, tudi belo ruto za vrat.
Kje so pa moje krevse ?
So pri Vaši poste-
Iji-
Ravno prav!Si nesel gospej N. list, kterigasimtisno-či dal?
De, gospod.
Komu si ga izročil?
Njeni hišni, in ta mi je rekla pred poldnem po odgo-
1 9
venissi per la risposta prima di mezzogiorno.
Va bene.
La lavandaia ha portato la mia biancheria ?
No, signore, non ancora; ella de-ve portarla oggi.
Dialoga XX.
In un albergo.
lo vorrei una camera da dormiré; vorrebb'ella condurmici in questo punto e farmi portare il mió bagaglio?
lo vorrei una camera, che aves-de' paraventi (delle imposte).
Vorebb' ella una camera con due letti?
Si, bramerei averia in primo piano.
—154 —
jtoölf Ui)i' ab&den.
©atit toobl.
i>dt bie SÖafietin meine SSäf^e gebtflifct?
5?ein, no(| ni<f>t; ober (ie toii'b (ie notjj teilte hingen.
XX. ®efpvää>*
3n einem (3aft{)ofe.
toiinftfe ein S$tafc jimmer ju labe«; woU Jen Sie mi(j) tuoiji ' auf bev ©teile bafoin* fübven i tmb meine Soeben babin bringen laffen?
3<b toünfifce eii^Bimmet mit Senfietlaben.
befehlen Sie ein Bim* metmitjtoei SBetteu?
So, ¡4) lo¿infite es im eviien etcit.
vor priti.
Tako je prav.
Je perica moje perilo prinesla?
Ne še; pa ga bo še danas prinesla.
XX. Pogovor.
V gosttmici.
Jest bi rad spavnico imel; hočete tako dobri biti, me hitro gor peljati in ukazati, de se m oje reči gor prineso ?
Jest bi rad imel izbo z oboknica-
mu
U kažete izbo z dvema posteljama ?
D<5, pa rad bi jo i-mel v pervim nadstropji.
íem' ella di salir
le scale? ]Vo, questo m'é lo
stesso. lo non amo i pian terreni, perché gono oscuri ed umidi. Siccome io son am-malato (indispo-sto), non voglio alloggiar verso la strada a motivo delromore. Mi dia una camera assai ritirata e queta (lontana dai romori). Ahita alcuno al di
sopra di me? M' incomoda assai lo strepito sopra la mia testa.
Le chiedo in grazia d' assegnare al mió servo la camera, che mi sta sopra. lo voglio aver il mió servo vici-110 a me.
—155 —
$öc4tenSie feie £reppen ju fieigen?
Sfein, bag ift mit' glei4-
34 Hebe ni4t, im @tb* gef4ofe ju toolnen, toeii ei btinfel unb feu 4t ift
Sa ¡4 franf bin, fo mo'4te ¡4 nidjt gern, bei Sacmen« toegett, na4 b»t Strafe ju tooimen.
©eben Sie mit ein feit abgelegene^, fiillei met.
9Bo$nt fibet mit toel* 4«?
34 füc4te übet 9»fle$ ben Sa'trn tibet mei* nern Jtopfe.
34 bitte Sie, ijaben ©ie bie ©üte, meinem ©ebienten bai 3imi met übet mit su get ben.
34 toill mtinen Sebien* ten bei (neb«nj mit laben.
Se bojite po stopnicah hoditi?
Tega sicer ne, meni je vse eno.
V spodnjih izbah ne stanujem rad, ker so temne in mokrotne.
Ker sim bolan, bi ne prebival rad za-volj šuma proti ulicam.
Dajte mi odločeno, mimo izbo.
Ali še kdo nad mano stanuje?
Se ničesar bolj ne bojim, ko ropo-tanja nad svojo glavo.
Lepo vas prosim, bodite tako dobri, mojimu služabniku izbo nad mano dati.
Jest hočem svojiga služabnika pri sebi Imeti.
Quesla stufa fumica forse ?
Bisogna presto far fuoco qui.
C' ó del fumo.
Aprile la porta.
Ella vede, che in questa camera si soffoca, o si gela; bisogna darinene un altra.
Qui fa un cattivis-simo odore.
Conviene spazzare (scopare) la camera, e bruccia-ra delzuccheroo dell'aceto. Pre-cauzione, che si deve prender sempre all' entrar in una camera d' alber -go.
Chiude bene la porta? Come si chiude?
Doy' é la chiave ?
— 156—'
Síaut&t b« Ofen nitj)t?
97?an mug $euecanma¡» t&en, lint) bot! reifet ge* f^toinb. ra ti {fe t.
2Wa$en ®¡e bie Xfeüre auf.
®¡e fefeen, bag man ¡n tiefem Simmec erfliíft o&et friert; ®¡e müf¡» fen mit ein anbeteá geben.
tieifet biet ftfet «tel.
9)?an mug bai 3¡mmet atréfegen, unb mit Su* fot ober SSeineffig ró'uífeern. <£iní 2Jor* fiifet, bie man immet gebtauifeen mug, fobalb man in eine 2Birtfe& feauífiube tritt.
Sífeliegt bie £feuregut? SSie maifet man (íe W?
933o id bet etytíffcl?
Ali se i» te peči ne kadi?
Se mora berž ko berž zakuriti.
Se kadi.
Odprite vrata.
Kakor vidite, se moram v ti izbi zadušiti ali ozeb-sti; mi morate drugo izbo dati.
Tukej je prav slab duh.
Izba se ima omesti in s sladkoram ali vinskim ki— sam prekaditi. Ta previdnost je v-selej dobra, kakor hitro se v izbo kake go-stivnice pride.
Se vrata dobro pri-ležejo, zatisnejo? Kako se zaprejo te vrata?
Kje je ključ?
Andate a prender la chiave.
Come si mette (si sei^íO il cliia-vistello ?
Bisogna rifare i lelti.
Invece di questo materasso a piu-me, non mi po-trebbe daré un materasso di lana?
Mi porti ancora un cuscino.
Oltre a questo guanciale ( cuscino) vorrei ancor avere un capezzale.
Questa coperta è sporca. È trop-po pesante. È troppo lèggiera. Datecene un al-tra.
Portateci delle len-zuola ben nette, io le visiterô scrupolosamfcnte ve lo dico in-nanzi.
— 157 — ©eflen ®ie kii ®iflí«fí*
fcl floten. Sffiie ftfliebt man ben 9íie* geí bor?
3J?an muß bi« Setter
maíflen. Tonnen ©ie uní anftatt biete« Scberbettc« ei¡» ne 37?atrafle geben?
Sringen Sie nodj ein .ftopffifien.
3<fl mo'iflte gern, außer bem (bieretfigen) Äopf* fiffen, no(fl einen $ot* (ier flaben.
©icfeSettbeife i(i fiflmut* tig. «Sie ili tu fifltoer. «Sie ift ju teiiflt. ©e* Jen ®ie mir eine an* berc,
Sringen ©ie un« 2afen, ( Setftüüifler ) unb jtoat reiflt Weiße. 3<fl Ivette de genau unter* fuiflen, iffl fage e« 3A* nen jum borau«.
Pojdite po Idjuc.
Kako se zatisne zapah?
Postelje se morajo postljati.
Ali nam zamorete namesti te pernice žimnico dati?
Prinesite še eno zglavje.
Jest bi razun tega štirivoglatiga zglavja tudi rad zglavnik imel.
Ta odeja je vmaza-na. Je pretežka. Je prelahka.Daj-te mi drugo.
Prinesite nam prav čiste rjuhe. Jest Vam naprej povem, de jih bom na tanjko pregledal.
Queste lenzuola hanno giá ser-vito, ne sono sicuro. Sono ancor umide , io non le voglio punto, ne voglio del!' altre. Ho delle lenzuola mié. Ma prendo sempre quelle deli' oste, per melterle imme— diatamente sul malerasso, poi ci mettolemiesopra Fate il letto di maniera , che la testa stia molto piú alta dei piedi. lo desidero che i piedi stiano piü alli che la testa, si dice, che ció levi la stan-chezza (che cosi si riposi meglio.) Che le lenzuola sie-no ben distese, e che non fac-ciano delle pie-ghe.
— 158 —
®¡c Safen Jourben (lífitví Rjuhe SO gotovo ie 1¡4 ffjjon gebrau4í. kakimu drugimu
Sic (Int) feu^t, i(t> luid lie ni$t, ¡4 lBÍÍl anbete baben.
34 babe meine eigene Safen. 9lbet ¡4 n<(>* me immer bie Safen be<S SSJiitljeS, um He erft übet bie 2J?atrafce ju breiten, Jjerna4 lege ¡4 bie meinigen batüber.
2J?a4en Sie baö 23ett fo, baß bec .Stopf Piel i>öi)et liege, afö bte Süße.
34 b)ünf4e mit ben Süßen bober tu liegen, als mit bem Äopfe; man fagt, baß man fo beffer auärubt»
služile. So mo-krotne, jest jih nočem imeti, dajte mi druge.
Jest imam svoje rjuhe.Pa vzamem zmiram kerčmar-jeve rjuhe, de jih čez žimnico raz-gernem, čez kte-re svoje razširim.
Posteljite mi posteljo tako, de bo zglavje višji od znožja.
Jest bi rad znožje višji od zglavja imel; pravijo, de se tako človek bolj spočije.
Sie Safen mitffen gut Rjuhe se morajo auigebreitet fein, unb lepo raztegniti, feine Salten ma4en. de gub ne delajo.
Una tavola da nolte che serve ad ognuno é assai schifosa; non ne voglio. Levatela via di quá. In suo luogo met-tete vicino al lelto una sedia di paglia, o di canne.
Avrebbe uno scal-daletto ?
Riscaldate il mió letto, e pónete nello scaldaletto un poco di zuc-chero in polve-re.
Vorrei fare un pediluvio, portate-mi una secchia piena d' acqua tepida.
Mischiate della cru-sca, o del sa~ pone coll' acqua.
Si potrebbe avere una tinazza, per farci un bagno, o almeno un li-nello ?
— 159 — <£iu WatyUZtftyi bec aU Icn 2>?enfcf)cti "Dienet, iti fefjc cifelfjaft; i6) leid il)n nieijt. 9fct!* men Sie if)n lucg, unb fcfcen Sie einen (Stroi)* ober einen 3iü(;i'iStu!)I an tie Stelle.
Valien Sie einen »ett* SSJacmec ?
SBd'rmen Sie mein Söett, unb tbtiu Sie in ben 2}ett*2Baimci' ein Ire* nig gefallenes Stufet.
3cf) tnöcijcc gern meine Süße ini SSaffer fiel* Icn; beingen Sic mic einen (Jimer voll lau* lichten SSJalTcvS.
9iiif)tcn Sie jtlcie ober Seife in bai SSaffei:.
konnte man eine SSabe* manne jum S3aben, ober tocniglicnS einen jtiibel befommen?
Nočna mizica, ki vsim služi, se mi močno gnusi.Jest je nočem.
Vzamite jo proč in postavite slamen al viternat stol na njeno mesto.
Imate oglenko?
Ogrejte mojo posteljo, in denite nekoliko stolče-niga sladkora v oglenko.
Jest bi rad nogo kopal; prinesite mi vedro mlačno vode.
Primešajte nekoliko otrob ali mila.
Ali bi bilo mogoče vdobiti kopelni-co ali saj kad ?
Ci sono dei bagni pubblicinella cit-tá ? Dei bagni di sanitá? De'bagni per gli uominí.¡ e de' bagni per le donne ?
Quanto costa un bagno ?
A questi bagni vi si somministra-no puré i pannel-lini(la bianche-ria)?
II fuoco non arde, attizzatelo.
Dateci una pallet-ta, delle molle, la stangbetta, ed un soflietto.
Sofñate il fuoco.
Aprite il fornello.
Dateci della paglia per accender il fuoco.
De' zolfanelli.
Non c' é il capi-fuoco.
Bisogna metter il
— 160 —
©ifct oí in ter Statt öffentliche 93ober? (Sc* funtie¡t¿*23á'ber? 23a* ter für tie 9)?á'nner, 23áter für tie Stauen?
Söai foffet ein 23at ?
©ibt man tic nötige Söa'fcljc ;um Säten auef) taju?
2>ai Seuer trennt niefit, .machenSic ei unecht.
©eben Sie mir eine ©cfjaufcl, eine Seuer* jange, ein ©e&fireifen, einen 23lafeba(g.
Slafen ©ie tai Seucr an.
3tfaci)cn 6ic ten Ofen auf.
©eben 6ie uni ©tto$, um tai Seuer anju* maeijen.
©ci)i»efelt)olier.
Itnt feine Äaminbo* <Te ta.
2J?an muß Sorte in ten
Ali so v mesti ob-čje kopela? Zdravilne kopela? Ko-pela za možke, kopela za ženske?
Koliko se plača za enkratno kopan-je?
Dajo tukej tudi potrebno perilo?
Ogenj ne gori, po-taknite ga.
Dajte nam lopatico, kleše, kopalo in meh ali pihalo.
Zapihnite ogenj.
Odprite peč.
Dajte nam slame, de zanetimo o-genj.
Žeplenke.
Tukej ni zaglavni-kov, konjev.
Se morajo zaglav-
capifuoco inque-sto cammino.
Spegnete il fuoco.
Un tizzone é ca-dut.o fuori, ri-mettetelo.
C'é troppa cenere, bisogna levarne via.
Dateci una scopet-ta.
C'é qui un cam-panello ?
Dateci un lume, una candella di cera, le mocchet-te (lo sraocco-latoio).
Portateci un lu-micino da notte (un lampino da notte).
Mettete questa candella col can-delliere in una secchia d'acqua.
Sentite il chiama-tore notturno?
Che dice il chia-inatore? (la guardia notturna).
— 161 — .ffamin fefccn.
Söfchcn ©ie baS Seucr aus.
6in SBinnb Iii aus bem ^amin gerollt; heben ©ie ihn toieber auf.
GS ilt tu toiel 9lfche ba; man mug babon tueg nehmen.
©eben ©ie uns einen fleinen Seien.
frat man biet klingeln?
©eben ©ie uns Sicht, SBachslicht, Sichtfihee* reu.
¡Bringen ©ie uns eine 5?achtlampe.
©cfccn ©ie baS Sicht tinb ben Seuchter in ein grogcS SBafchbetfen.
frören ©ie ben Macht* wachtet rufen ?
SEBaS ruft bet Stachttoó'eb* ter?
niki na ognjiše postaviti.
Vgasnite ogenj.
Ogorik je z ognjiša padel, poberite ga.
Tukej je preveč pepela, ga je treba nekoliko odvzeti.
Dajte nam metlico.
Ali je zvončik tukej ?
Dajte nam luč, vo-ženo svečo, v-sekavnike.
Prinesite nam nočno svetilo ali lampo.
Postavite luč in svečnik v velik vmivnik.
Slišite čuvaja okli— covati ?
Kaj oklicuje čuvaj?
'1 o
Che ora è suona-ta?
Mi sveglierete di-mani alie sette, o alio spuntar del giorno.
Vi prego di ri-scaldar la stufa al di fuori, prima di svegliar-mi.
Portateci dell' ac-qua, una sec-chia, ecc.
Un asciugamani, una salvietta, ec.
Buona sera, buona notte.
Dialogo XXI.
Tra il medico e V ammalato.
Buon giorno, signore.
Servo divoto.
Che cosa si sen-te?
Sono già da due giorni raffred-dato, ho la feb-
— 162 —
SöaS bie ©loffe ge* fcbiagen ?
SBcifcn ©ie mict) morgen um (leben U|r, ober bei XageSanbruifc.
Scf) bitte ©ie, bon nuiV fen Seuer in bem Öfen ju machen, cbe ©ie tnic| toerfen.
bringen ©ie uns Söaffer, einen SSaffetfrug, ein Seifen ti. f. to.
Sin ftanbtucb, eine ©er* toiette, u. f. lt).
©uten Slbenb, gute 9?a$t.
xxi. (Befpräd)
3loif(bcn bem ilrjte unb bem jfranfen.
©uten £ag, mein $>err.
(Ergebener ©iener. 9öaS feblt 3|nen?
34» labe feit jtoei Sa* gen ben ©djnupfen, baS Siebet unb fe|r
Koliko je ura bila ?
Zbudite me jutri ob sedmih, ali ob zori.
Lepo Vas prosim, pred ko me zbudite, od zunaj v peči zakuriti.
Prinesite nam vode, verč, vmivnik. i. t. d.
Obrisalo, pertič, i. t. d.
Dober večer, lahko noč.
XXI. Pogovor.
Med zdravnikam in bolnikam.
Dober dan, gospod.
Sluga ponižen.
Kaj Vam je ?
Je že dva dni, kar imam nahod, merzlico in straš-
bre ed un fortissimo dolor di collo.
A che ora suolo andaré a letto?
Alle died.
Fa ella sovente moto?
Assai di rado.
É ella stata giá al-tre volte amma-lata?
Non ancora.
II di lei petto é debole.
Da quanto tempo ha ella questa malattia ?
Da dieci giorni.
Mostri la sua lingua.
Ella ha carico lo stomaco.
Ella ha una feb-bre violenta.
II siio polso batte forte.
Questa medicina le fará bene.
Felice notte.
La riverisco.
— 163 — Icftigei $><j(tftoe|e.
Um toie biet Ü|t pdf* gen ©ie ju S3ette ju ge|en?
Um sei)n Uf)v.
2tfa<|en ©ie oft 23etoe* fluna ?
©e|t feiten.
SBaveii ©ie fiiion oft ftflnf?
9feiu, noif) nie.
©ie laben eine f(|ti<ii|i Sörufi.
SSie lange leiben ©ie fcjloH au tiefem Hebel.
3e|u läge.
Seigen ©ie mit 3|ve Sunge.
©ie ijaben 3|teit 9)?a* gen Vetborben.
©ie laben ein ffaefei Siebet.
3|t «Pufö gelt liatf.
2>iefe 9Itsuei toitb 3|nen gut t|uu.
©ute 5?ai|t.
cmpfcljle nii(|.
no bolečino y vratu.
Ob kolikih imate navado v posteljo iti?
Ob desetih.
Ali se večkrat sprehajate?
Prav malokrat.
Ste že večkrat bolni bili?
Nikdar še.
Vi imate slabe per-si.
Kako dolgo imate že to bolezen ?
Deset dni.
Pokažite mi svoj jezik.
Vi ste želodec skazili.
Imate hudo merz-lico.
Vaša cipnica bije močno.
To zdravilo Vam bo pomagalo.
Lahko noč.
Se priporočim.
— 164 —
Domani verró a 2)?orgen leerte i<b toie*	Jutri bom spet pri—
rivederla e spe- tor fommcn unb i(b	šel, in upam, de
ro di trovarla fcoffc, ®ie beflec ju fin*	se bote boljši
di megli o. itn-	občutili.
Avró piacere. toirt mi i) frenen.	Me bo veselilo.
Dialogo XXII. XXII. @cft)t'ád&. XXII. Pogovor.
II mattino.	©er 2J?otgen.	Jutro.
Giá in piedi!
Siete giá alzato!
É giá un'ora che mi sono alzato.
Vi alzate molto per tempo.
Mi alzo d'ordinario abuonissima ora.
Si é un'assuefazio-ne molto buona.
É un uso molto giovevole alia salute.
Come avete dormito?
Avete dormito be-ne?
©ie fínt) auf! ©ie fínt) fcfeon aufgefian* ten!
(üi iti krčiti cinc ©tun* í>e, tag icb auf bin. ©ie ficbcn íebt frííb ouf.
3cb Sebe gefoobnlicb f*bt
früb ouf. ©icg ili cinc fcbr guíe
©clrobnbcit. ©icg iti fcbr gut fue tic ©efuntbeit.
Ste že na nogah!
Ste že ustali!
Je že ena ura, od kar sim ustal.
Vi ustanete prav zgodej.
Jest ustanem po navadi zarano.
Ta je kaj lepa navada.
To k zdravju veliko pripomore.
SSic baben ©ie	gefcbto* Kako ste kaj spali? fen?
fcoben ©ie gut	gef<blo* Ste dobro spali?
fen?
A meraviglia; tutta ©efet gut. bin bie Prav dobro. Se ni-la notte senza gonje 5?a<fct uicfrt er* sim celo noč svegliarmi.	tiotjit.	prebudil.
E voi come ave-te riposato?
Non troppo bene.
Non ho ben dormito.
Non potei dormiré.
Non potei chiuder occhio.
Non ho chiuso occhio tuttalanot-te.
— 165 — Unt Sie, toie haben ®ie
gevuht? 9?i<f)t fcflc gut.
c «ißt gut ge* f4Iafen. tonnte ni4t f41afen. 34 tonnte fein 9iuge
juma4en. 34 flabc bie ganje 9?a4t fein Üluge gef4IolTen.
In Vi, kako ste počivali ?
Nič kaj prav dobro.
Jest nisim dobro spal.
Nisim mogel spati.
Nisim mogel očesa zatisniti.
Nisim celo noč očesa zatisnil.
Dialog» XX1U.
Sullo stesso sog~ getto.
Ecco un bel mat-tino.
Che bella giornata!
Deliziosissima.
Faciamo un piccolo passeggio, che ne dite?
Avremo tempo ab-bastanza prima della colazione?
Abbiamo tempo suf-ficiente.
Prima d' un' ora non si fara colazione.
XXiii. ©efprädj.
Uefcec ienfelheu ©egeu* ftaufc.
2>ief! ili ein frönet 5D?oi* gen.
3öel4 ein f4onec £ag !
©ehe angeneflm.
SSa« halten ©ie bon ei* nem fleinen ©pajiev* gange ?
SEDerten Wie genug Seit haben bot bem $vüh* ßüife ?
S33ic h^en hinlangliifc Seit.
2J?an toivb bot einec ®tunbe ni4t früh* ftütfen.
XXIII, Pogovor»
Od ramo tistiga predmeta.
Danasje lepo jutro.
Kakšin lep dan!
Prav prijeten.
Kaj se Vam zdi, ko bi se en malo sprehodili?
Bomo imeli zadosti časa pred zaj-terkam ?
Dovolj časa imamo.
Pred eno uro se ne bo lajterkva-lo.
Abbiamo un'ora infiera d' avvanzo Ebb ene, andiamo a respirare un po' d'aria fresca. Questo ci stuzziche-
rä l'appetito. La passeggiata ci farä venire 1' ap-petito.
-166 — 2B¡c hoben nod) cine gan*
je ®tunbe übrig. aSohlan, fo luo((en luir ein loenig frifdje £uft ífyópfen. Sieg toiebunietn Appetit
fíhá'rfer reijen. Ser ®pajiergang toirb uñé Appetit ma^cn.
Imamo eno celo uro časa.
No, pojdimo in od-dahnimo se na hladnim zraku.
To nam bo tek ali apetit budilo.
Sprehod nam bo apetit naredil.
Dialogo XXIV. XXIV. ©ctyvadj. XXIV. Pogovor.
La sera.	Ser 9lbenb.	Večer.
Comincia a far tar- beginnt fcat ju toet* Prihaja že pozno, di.	ten.
Sara tempo ben- g<j ift &olb Beit ju 23ctt Kmali bo čas spat tosto di andare ju geben.	iti.
a letto.
II signor A** non $>erc 91" ift not& ni<&t Gospod A. ni še e aneora ritor- ju i>aufe.	doma.
nato a časa.
Non credo che tar- glaube ni(&t, bag er Jest ne verjamem, dera molto.	lange auibleiben luirb. de so bo dolgo
mudil.
Credo che non tar- glaube, er toirb ni<&t Jest mislim, de se dera molto.	lange auibleiben.	ne bo dolgo mu-
dil.
Son quasi certo che tin beinafje gcirig, Jest vem skorej govern» presto. tag cr baft) fomnicn tovo, de bode with.	koj prišel.
Questa é la sua ora.
Per suo solito torna a casa per tempo.
Sentó picchiare.
probabilmente é desso che pie— cliia.
Andate a vedere.
Appunto é desso.
Non vi lio fatto cerlamente a-spettare.
Niente affatto. Sono appena dieci ore.
Non andiamo mai a letto prima delle dieci e mezzo.
Sono arrivato giu-sto a tempo.
— 167 —
©Clin i>ie0 ift reine 3cit,
fó'mmt getoóíinlift icitüft nací)
3d) tjoie flopfcn.
®ú|iffteinl¡(t) ift ec tí, bci flopfct.
Ocien ®ie fefcen.
©flus teftt. <Sr ift eé.
babe ®ic niftt toar* ten laffen.
■ftcincetoegá, ift erft Scfjn Uf)t.
2B¡t gcf)en nic Por $alb eiíf Uí>r su 23ctte.
bin sur reftten 3eit gcfommen.
Zakaj ob tem času ima navado priti.
Po navadi pride zgodej donni.
Slišim terkati.
Narberže terka on.
Pojdite pogledat.
Ravno prav. On je.
Jest se nisim dal dolgo čakati.
Po nikakim. Ravno je deset odbila.
Mi ne gremo nikoli pred pol ednajstih spat.
Sim ob pravim času prišel.
Dialogo XXV. XXV. &efpvad). XXV. Pogovor.
Sullo stesso ar- Setfclbe ©egcnftnni). Tisti Predmet, gomento.
Come aveto tro- 28ie fwben ®ie biefen Kako vam je danas
vato la voslra passeggiata ?
Eccellente , deli— ziosissima.
E una sera (Tincante».
Non siete stanco?
Non molto.
Non volete ripo— sare un tanlino ?
No, vi ringrazio. Andró a dormiré.
Non é giá tardi.
É ancora di buon ora.
É tempo di cori-carsi.
Non mi piace andar a letto tardi.
Mi corico volon-tieri di buon'ora.
Vi auguro la buona notte.
Parimente.
Riposate bene.
— 168 — iHbenb 3t)ven ©posier* gang gefunden ?
Äöfinifc, fctir angenehm.
GS ¡ff ein rcisenber9tbenb.
©inb Sic ni$t ermti* bet?
?ii(l)t fc|v.
SDolIcn ©ic ni4t ein Wenig aträru&en ?
9?cin, ¡4 banfe 3f)nen. 34 toevbe fdjlatcn gc(i* en.
GS ift no4) »¡4t fpflk
GS iff nodj febv fiütj-
GS iff Seit ju 23ett ju gc^en.
34 getje ni4t gern fpa't $u Söctte.
lege mid) gern fcüf) nieber.
34 toünf4e 3()nen eine gute 9Ja(f)t. ebenfalls.
34 U)ünf4e 3i)nen eine angenehme 3?u&e.
zvečer sprehaj dopadel?
Prav dobro.
Je prav prijeten večer.
Ali niste trudni?
Ne dosti.
Ali se nočete en-malo počiti?
Ne, lepo zahvalim. Jest bom spat šel.
Ni še pozno.
Je še prezgodej.
Je čas spat iti.
Jest ne grem rad pozno spat.
Jest grem rad zgo-dej počivat.
Vam vošim lahko noč.
Jest tudi.
Spite dobro.
— 169 —
Jlialogo XXVI. XXVI. (Sctyrnci). XXVI. Pogovor.
V invernó.
fe 1" invernó.
Ecco giunto T invernó.
Vorrei che 1' invernó fosse giá passato.
Quanto a me, l'in-venio mi é caro al pari del-1' estafe.
Siete il solo di questa opinione.
Come si puó mai amare l'inverno?
I giorni sono si corti, e il fred-do cosí insop— portabile.
Non si sta bene che presso al fuoco.
Sapete pattinare sul ghiaccio?
Avetepattinatoque-st' anno ?
Si puó pattinare oggi ?
2>et SSiutcv.
es ift Söinter.
??un ift tcc 2Bintct' ba.
Wollte, bec SBinter Wäre fdjon Mrfibcr.
2öaS otift betrifft, ift mit; bei1 SfBintcr fo lieb Wie ber ©ommer.
Sie fittb bec einzige bie* fet Meinung.
38ie fonn mtm bert SBin* tec lieben?
Sic Sage (inb fo fürs, imb bic jtältc fo un* erträ'glitb.
es ift einem bloß beim Scuec Wottl.
lonnen'Sie©if)littf(l)ut>e laufen ?
Sinb ©ie biefeS Satyr gelaufen?
.Sann man {)eutc ©erlitt* R(jut) faitren ?
Zima.
Je zima.
Zdaj je zima nastopila.
Jest bi želel, de bi bil že konc zime.
Kar mene zadene, mi je zima tako ljuba kakor poletje.
RazunVas ne bo no • beden tega terdil.
Kako je mogoče zimo ljubiti ?
Dnevi so tako kratki, in mraz tako neprenesljiv.
Takrat se le pri ognju dobro občutimo.
Ali znate v lednih čevljih po ledu tekati?
Ste že letaš tekali?
Jeli mogoče danas v
led n ib čevlj ih tekati?
3 1
II ghiaccio non sostiene.
Vi ricordate ancora di quell'inverno si crudo?
Si; fece un fred-do eccessivo.
II freddo duró due mesi e raezzo.
— 170—
2>oá Sis ttá'gt niifct.
Stinnetn 6¡c fiá) no(| auf ton (íoi'fcn 33in# tet*
3«; es toac oufiewtbentí lié) fflit.
2>ie Jalte bauccte britt* $alb 9Wonate.
Led ne derži.
Se spomnite še hude zime?
Kaj bi se ne spomnil? je bil strašen mraz.
Mraz je terpel dva mesca in pol.
»ialogo XXVII. XXVII. ©efpradj. XXVII. Pogovor.
La primavera. S« St iit)l ing.	Pomlad.
Quest'anno non ab-	®it babcn ijeuer feinen	Letaš nismo zime
biamo avuto in-	SSmter gebabt.	imeli, verno.
Fa un tempo di	Ss iti Stu&Jing^SBettei:.	Je pomladansko v-
primavera.	reme.
Oggi e una giornata	i'i ^eutc ein m*	Danas je poleten
d' estate.	niel'tog.	dan.
Non vedeva 1' ora	3<& fe^nte mi<& nacf) bcm	Jest sim hrepenel
che fosse pri-	Sru&ja&r-	po spomladi, mavera.
E la stagione che	2>if0 iti ^	Ta letni čas mi je
amo piii delle	bie i(f)am licbtienljabc"	nar ljubši, altre.
E la piu aggrade-	Ss ift bie angeneljmiie	Ta je naj prijetniši
vole delle sta-	bonaflenSa&teSiciten.	med vsimi let-
irioni.	nimi časi.
Tutto sorride nella natura.
Tutto sembra ria-nimato.
Tutti gli alberi bian-cheggiano di flori.
Se il tempo é fa-vorevole, avre-rao quest' anno abbondanza di frutti.
Tutte le frutta noc-ciuolute lianno mal riuscito.
Tutto é in ritardo.
Niente ha per anco germogliato.
— 171 —
«flci Idijt in bet JJatur.
9l0c$ fífceint neubclcbt.
9IIIc Soumc (fill) mit toeiflcn23lfít&en íefóíet.
SBcnnboi Setter gitnftig ift, fo toiti) ci Viele Srtiiljte geben in bie* fern 3a|rc.
91 (lei tfernoíft fiat mifc ratten.
91 (lei ift Dcrfpatet. ift nnii&té jjetaitf.
V prirodi, stvarni-ci se vse smehlja.
Vse se mi zdi k novimu življenju obujeno.
Vse drevje je z belim cvetjem ob-sejano.
Če bo vgodno v-reme, bomo letaš veliko sadja imčli.
Vse košično sadje se je slabo spo-neslo.
Vse je pozno.
Nič ni še pognalo.
Dialogo XXVIII.	XXVIII. "©Cfrrad^	XXVIII. Pogovor.
V estate.	Ser 6ommer.	Poletje.
Temo che avremo	34 fur 4 te, ttrir loerben	Se bojim, de bomo
un' estate inolto	einenfef>rf)ei|?en6om*	prav vroče po-
caldo.	mer bcfommcn.	letje imeli.
Quest' anno non	SB it fcaben tiefei 3ai)t	Letaš nismo poletja
abbiamo avuto	feincn6ommerge|af>t.	imeli, estate.
Nel mese di luglio	9Bir fcaben no4 im	Smo še mesca ma-
abbiamo ancora riscaldato le stanze.
Si crederebbe, che 1' ordine delle stagioni sia stra-volto.
I	prati sono giá falciati.
Hanno cominciatoa tagliar l'erba.
Avremo molto heno.
La raccolta é prin-cipiala.
II	provento sará abbondantissimo.
II grano é giá mie-tuto.
La settimana ventura saranno le biade giá traspórtate.
Abbiamo un estáte assai caldo.
Non é meraviglia che faccia cosi caldo, siamo nel-la canicola.
— 172 — nate Suli eingeteilt.
SDiun fotlte nieinen, t> ic Crtnung ter Sfltiri* leiten fei Verfehlt.
Sie SSiefen (Int bereit« gema'bet.
Sai ©rafen bat begon* neu.
toirt) Viel £>eu geben.
Sie (Ernte bat angefan* gen.
Set ertrag toirfc reiffe* liib fein.
Sai Äorn iii f4»on gc* fibnitten.
Sa« ©etreite hmb in tcr na'fbften Sffioibe fibon eingeführt fein.
2öir haben einen fehr heißen ©ommer. itt fein SSimter, tag ei fo tieiß itt, f.i (tnb ftunbitage.
liga serpana v peči kurili.
Skorej bi mislil, de se je red letnih časov ves spreo-bernil.
Senožeti so že po-košene.
Košnja je začela.
Bo veliko sena.
Žetev je začela.
Pridelik be obiln.
Rež je že požeta.
Pšenica se bo pri— hodni teden domu spravila.
Poletje je strašno vroče.
Ni čuda, de je tako vroče, zdaj so pasji dnevi.
»¡»logo XXIX . XXIX. (Scfpräd). XXIX. Pogovar.
L' Autunno.
L' estáte é passata.
Avreino ancora di quando in quan-do dei bei gior-ni.
Le foglie comin-ciano a cadere.
Le mattine comin-ciano ad esser fredde.
Abbiamo giá scal-dato la stufa.
11 fuoco é un buon coinpagno.
I giorni sono giá calali di molto.
1 di sono giá molto corli.
Le serate sono molto lunge.
A cinque ore non ci si vede piü.
Appena ci si vede a quattr' ore di sera.
Presto fa scuro.
L' invernó s' avvi-cina.
Set fcctbft.
Scr ©omnicr ift vorüber,
SBir Werben nur jutoei* icn einige fdjöne Soge iiaben.
Sie »littet fangen an abzufallen.
Sie 9Wotgen beginnen falt ju Werben.
SSir fcaben id>on einact
(leijt.
SaS Seilet ift ein guter ©efellfdiafter.
Sie Sage ijaben f(f)on feijt abgenommen.
Sic Sage (inb f^on feijt für;.
Sic Wbcnbe (inb lang.
2}?an (ic^t nif&tS nieiir um fünf Uijr.
9J?an (iebt taum um biet Uijt bei Slbcnbsi.
(£« ift balb bunCel.
Ser SSintcr naijt ijeran.
Jesen.
Poletje je minulo.
Bomo le včasih lepe dni imeli.
Listje odletuje.
Jutra prihajajo mer-zle.
Mi smo že v peči zakurili.
Ogenj je dober to-varš.
Dnevi so se že močno skrajšali.
Dnevi so že prav kratki.
Večeri so dolgi.
Ob petih se nič več ne vidi.
Že ob štirih popoldne se malo vidi.
Kmali bo tema.
Zima prihaja.
In tre settimane a-vremo il più corto giorno. Yorrei che fosse
già Natale. I giorni cominciano a crescere.
Dialogo XHJL.
Diverse domande che si posson fare arrivando in un albergo ; e per do-mandare quanto oc-corre per iscrivere.
Quando parte di qui la posta delle lettere ? Io devo avere delle lettere in posta. L'uflicio délia posta è molto lontano di qui? Vorrebbe compia-cersi d'insegnar-mene la strada, o di condurmi, o d' insegnare la strada al mio servo?
— 174 — ®ir werben ben Curje* ficn £ag flabctt in bcei SSotfsen.
Wünfcfcte, ti roace fcflon 3ßeii)na<fsten. Sie Soge fangen an tu Warfen.
XXX. ©cftnrädj.
9Jevf(|ieiene Stögen, j»ann man in einem ©afc flefe anfommt; notfl* Wenbige fragen, Wenn man fiflveiben hriH.
2Bann geflt bie »tiefe pofi Von f)ier ab ?
Gi mü(fen23tiefe jumilb* flolen für miifl ba fein. 3ß ba« ^offtjau« Weit bon flier?
SSolJen -Sie mic Wofll ben SSeg ba tjinjeigen, ober mi(j) baflin füfjren ober meinem Sienec ben 2Seg anzeigen?
V treh tednih bomo nar krajši dan imeli. Jest bi želel, de bi bilo že o božiču. Dnevi postajejo že daljši.
XXX. Pogovor.
Različne vprašanja, kadar se v gostiv-nico pride; potrebne vprašanja, kadar hoče kdo pisati.
Kdaj odide pošta?
Zame morajo pisma na pošti biti. Ali je pošta deleč od tukej?
Ali bi hotli tako dobri biti mi pot do pošte napovedati, ali me tje peljati, ali pa mojimu služabniku pot pokazati ?
Potrei aver qui un commissionario?
Ha ella le gazzette?
Che gazzette vor-rebbe ?
le piü recenti.
I fogli francesi, i fogli inglesi, e le gazzette te-desche, i gior-nali politici.
Vorrebbe ella as-sociai'si ?
Si, in'associeró vo-lontieri.
Dica, di grazia, al padrone o alia padrona di casa, che quando avrá letto la gazzetta, mi fará un pia-cere d' impre— starmela, che gliela rimanderó prontamente.
Contiene qualche cosa di nuovo?
Che nuove? che si dice di nuovo?
Questa novitá é poi vera?
—175 —
Äann ift Ijier einen Joni* mifffonar laben ?
Sflbcn Sie tie Heitlingen?
Seifte Seitungen befef)* Ien 6ie?
Sie ailei'neuelien.
Sie fronjofifften, bie eng* lifften ©littet, Sie beutfften Seitungen, bie politifften ijour* naie.
Sollen ©ie fubfetibiren ?
ift toiil gevn mift abonnicen.
(Sagen (Sie boft bem £>auil)etrn ober ber Sauifrau, bap de mir einen ©efallen tfeun toütben, Wenn fie bie Seitungen gelefcn |a* ben toeiben, fie mit ju leiljen; ift toili de 3|nen gleift toiebet ?utü(ffftiifen.
©ibt ei ettoai 9?euei?
Seifte 9?aftriftten? Sai fagt man 9?ettci?
3ti biefe 5?aftriftt getoifi tvatjt?
Jeli mogoče tukej opravnika dobiti?
Imate Vi novice ?
Kakšne novice za-vkažete ?
Nar novejši.
Francoske, anglež-ke liste, nemške novine, po-litiške časopise.
Ali bi jih radi v družbi brali?
Prav rad bi v družbo stopil.
Recite, lepo Vas prosim, gospodarju ali gospodinji, de mi bode posebno vstre-gel (vstregla), kedar novice prebere, če jih meni posodi; jih bom hitro nazaj poslal
Je kaj noviga?
Kakšne poročila ? Kaj povejo noviga ?
Je to poročilo resnično ?
Questa nuova é certa, é ulficiale.
Si dice, si pretende, se lo assicura.
Non ne credo nien-te, si spacciano tante falsitá.
Ha ella molti ío-restieri in que-sto albergo?
Chi sono le persone che allog-giano yicino a me ?
Quando parte egli? quando parte ella?
Non lo so, l'ignoro.
Vorrei scrivere.
Ho meco il cala-niaio, e tulto ció che m' abbisogna per iscrivere.
Non ho bisogno che d' un po d' in-chiostro.
Quest' inchiostro é pallido (bianco), non val niente.
Portatemi del la car-
— 176 —
Sic 9ía4r¡4t ift gctoiß, fie ift cffijicll.
2»an fagt té, man ¡c* tjouptet té, man bei* liiert eí.
34 glaube té nirt)t, man Peibrcitet fo biel tal* fá)t 5?od)r¡4)ten.
£>abcn 6ic Piele Atembe in 3b«m ©aftljofc?
SBcc fittb bic Sctttc, toek&e neben mit toobnen P
2Sann reifet« ab? SSann reifet líe ab?
34 toeifS e¿ nitbt-
34 tooIIte gern treiben.
34 tjabc mein ©4teib< jeugbei mir, unb Pilleé, toas i4 tum ©4t(riben not|i(i babe.
34 brau4e nur ein toc* nig SLinte.
Siete £inte ift blaß, fie taugt nlfyti.
»ringen fíe mir Rapier,
Poročilo je gotovo, vradno.
Pravijo, terdijo, zagotovijo.
Jest tega ne verjamem, po novicah se veliko laž raztresuje.
Imate veliko ptuj-cov v svoji kerč-mi ?
Kdo so ti, ki zraven mene stanujejo?
Kdaj odide on ? Kdaj odide ona?
Ne vem.
Jest bi rad pisal.
Imam tintnik per sebi in vse, kar je za pisanje potrebno.
Mi ni drugiga potreba, ko nekoliko černila.
To černilo je bledo, ni za nič.
Prinesite mi papir-
ta, delle penne, dell' inchiostro e della cera di spagna.
Queste penne non vagliono niente. Fatemele temperar bene. Le sapete temperare?
Come le desidera? Vuol ella che sieno fine o gros-se?
Né grosse né fine, lo le amo assai fine, o molto grosse.
Vanno bene cosi?
Benissimo.
Avete yo i delle penne d'acciaio?
Ha ella un sigillo? Me ne vada a prender uno. Ec-co il mió.
Mi dia un tempe-rino.
Questo temperino non val niente.
Tempereró una pen-na.
— 177 —
Scber,Üinte,unb6ie* gcflaif.
®iefe Sebcrn taugen nid)ts. Sailen 6ie fie mir gut f(fcneiben..Soni nen Sic Sebcrn f^nei* ben?
9Bic toollcn Sie flc (ja« ben ? 23efct)Ien Sie flc fein ober grob ( gc# {({mitten)?
SSeber fein nod) grob. 3d) liebe de feflt fein, ober fc^c grob.
Stoben Sie fie gut?
Sortrefflid).
fraben Sie 6tat)tfebern?
fraben Sie ein ^ctf^aft? fr ölen €ic mir eins, frier ift baS meinige«
©eben Sie mit ein Sc* bermeffer.
Siefen Scbermeffer taugt ni^ts.
3dl toill eine Sebcr ft&nei* ben.
ja, peres, čer-nila, in pečatni-ga voska.
> peresa niso za rabo. Dajte mi jih vrezati. Znate peresa rezati?
Kako jih želite i-meti ? Vkažete tanko ali debelo vrezane ?
Ne tanjko, ne debelo. Jest želim prav tanke, prav debele imeti.
Je najdete dobre?
Predobre.
Imate jeklene peresa?
Imate pečat? Prinesite mi ga. Nate mojiga.
Dajte mi perore-zic.
Ta perorezic ni za nič.
Jest hočem pero vrezati.
S 4
Dov' é il calainaio ?
Dov'é il polverino? Andatemi a prender dell'arena.
Una candella, una candella di cera, perché devo sigilar le mié let— tere.
Favorisca di far una sopracoper-ta.
Sigilli il pacchetto (l'involto).
Non faró che scri-ver un biglietto.
Pórtate questa let— tera alia posta, e non dimenti-cate di doman-dar se convien Trancarla, o no.
Avete danaro?
Quanto ci vuole per Trancare una let— tera?
lo non ho moneta.
Eccone (prendete).
Non indugiate pun-
-178-
23o ift botf Xintenfag ?
®o ift bie ©trcubüifcfc? £>olen 6ic mit ©onb.
Sin £id)t, einSSoitlülidjt; benn id) muß meine iBtiefe sufTcgcIn.
froben Sic bie ©ütc, einen Umflog jit mo* <|en.
Siegeln 6ie bosi fet ju.
ttctbc nur ein Sil* let ft&rcibcn.
Stögen ©ie biefen 23rief nad) bec $off, tinb bcrge(fen©ic niefct an* juftogen, ob mon fron* fiten muß ober nid)t.
£>oben Sie (Selb bei fiif) ?
SS5ie biel bejaht man, um einen 2Sticf ju ftonfiten ?
bobe fein fleinetf (Selb.
So ift toel^eS.
Verlieren Sie feine 3<it,
Kje je tintnik?
Kje je peskovnica? Prinesite mi peska.
Luč, vošeno svečo; zakaj moram svoje pisma zapečatiti.
Bodite tako dobri mi zavitik narediti.
Zapečatite zvezik.
Hočem le lislik pisati.
Nesite to pismo na pošto, in ne pozabite prašati, ali se ima naprej plačati, ali ne.
Imate dnarje per sebi ?
Koliko se odrajta, če se hoče od pisma naprej plačati?
Jest nimam dro-biša.
Nate ga!
Ne mudite se pre-
to, spicciate\i, ve ne prego.
Via, via íiniamola, andate.
Aveteportato la mia lettera alia posta?
Non era forse trop-po tardi? é giá partita ?
L' avete francata ?
In quanti giorni potro io aver la risposta , se mi risponde senza indugio ?
Ho io lettere? Mi pórtate lettere ?
Quante ?
Andate súbito alia posta a doman-dar le mié lettere.
Avrei genio di com-perar qualche libro.
Che libri vorrebbe ella?
Qualche opera pia-cevole, per in-
— 179 — fpubcn Sie (iif), i(f> bitte Sie barum.
©cf(|toinb, gcfifctoinb, m a* 4en Sie fiel) fort, gel* en 6ie.
¿oben (Sie meinen ©tief auf bie «flott gegeben?
Sar ei ni(|t ju fpat? ili er abgegangen?
¿aben Sie i|n franfirt ?
3n hrie Diel Seit fann ¡4 Slnttoort bat'auf etijal* ten, toenn man mit eime Scitbcrluli ant=> toortet ?
£>abe ¡4 ©tiefe? ©rin* gen Sie mit ©tiefe?
Sie Diel?
©ef)en (Sie fog!ei4 na4 ber unb fragen «Sic na4 meinen ©rie* fen.
mö4tc gern einige ©ü^ct taufen.
Sai für ©ü4et tooltcn ©ic laben?
Einige unterlaltenbc SBcrfe, um mi4 m
več, hitite, lepo vas prosim.
Le urno se odpravite.
Ste dali moje pismo na pošto?
Ni bilo prepozno? Je odšlo?
Ste plačali od pisma?
Doklej je mogoče odgovor prejeti, če se mi brez odloga odpiše ?
Imam jest pisma? Mi prinesete pisma?
Koliko ?
Pojdite berž na pošto, in prašajte tam po mojih pismah.
Jest bi rad nekaj bukev nakupil.
Kakšne knige želite imeti?
Kake kratkočasile bukve, de bi jih
traltenermi nei momenti d'ozio.
Vorrebb'ella mandar dal libraio?
Questo libraio ha egli un buon as-sortimento ?
Intende il tedesco, il francese?
Parla ella tedesco?
No,bramerei perció aver un interprete.
Sarebbe possibile di trovar un interprete ?
Bramerei di legge-re.
L'oste, o l'ostessa mi potrebbero forse imprestar qualche libro?
Che desidererebbe ella?
Ha ella dei roman-zi, delle opere teatrali, de' libri di morale, l'al-manacco dique-st' anno ?
-180-frcicnAugcnbliifcn an* gencbm ju untetbal* ten.
SSoflcn ®ic ;um 23u(b* ba'nblet fifeiicn ?
£>at tiefet 23u(bbflnt(et gute Attifel ?
9Jet(iebt et teutfife, ftfln* tofffife ?
(Sprechen Sie teutfif) ?
3?ein, idj toünfibte fefet, einen ©olmctfifeet ju feaben.
jtann man einen S>oö* metfffeet befommen?
Wunfifete ju Icfen.
lönntc mit bet SSirtb, tie SBittbin (toobl) ei* nige-35ü(bct leiben ?
SSelifee toünftfeen 6ie ?
£aben6ie SKomane^b«» tctftöie, motalif<fee2Süi <feer, ten .ftalentet bort tiefem Sab« ?
z veseljem prebiral ob času delapu-sta.
Ali hočete k buk-varju poslati?
Ima ta bukvar dobre knige?
Razumi ta nemški, francoski ?
Govorite nemško ?
Ne, prav rad bi tolmača, razla-gavca, imel.
Bi se dal tukej tolmač najti?
Jest bi rad kaj bral.
Bi bilo mogoče, od kerčmarja, ali kerčmarice kake bukve na posodo dobiti?
Kakšne bukve želite?
Ali ima romane, ko-medje, moralne knige, letašnji kalendar?
Non ha che dei ofiornali.
O
Oh! di questi non
ne voglio. Mi dia 1' acciarino ( il battifuoco ). Ha ella della lesea ? Mi dia de' zolfa-
nelli. Buon giorno. Buo-na sera. Felice notte.
— 181 —
Gr bot nur Soutnole.
£>, ¡4) mag feine.
©eben Sie mit ein Seuet* jeug. Jpaben ©ie 3un* bec •
©eben ©iemic Sibtoifefe faben.
©uten 2J?orgen (Sag), ©uten 3lbenb. ©ute Sio^t.
On nima drugiga ko časopise.
Teh pa nočem.
Dajte mi kresalo. Imate kaj gobe
Dajte mi žeplenke.
Dobro jutro, dober dan. Dober večer, lahko noč.
Dialogo XXXI.
Varie dimande e risposte.
Che tempo fa ?
Piove, nevica, gran-dina, tuoneggia, gela, digela.
Dove andate ? (Do-ve va ?)
D'onde viene ? (Da onde venite?)
Resti ancor un poco.
Non posso.
Ho un appunta-mento.
xxxi. ©cfaraii).
9?evf(f)iebene ¡fragen unb Slnttoovten.
3BaS füt SBettet iff eS ?
6$ regnet, fdjneiet, fiagelt, eS bonnett, es feiert, eS t|auet.
9Bo ge^en Sie bin ?
3Bo fommen ©ie ber ?
Sieiben Sie nc(& ein toe* nig.
3<b fann nii&t.
S(bbabc>»obinjuföi«nicn bevfproiben.
XXXI. Pogovor.
Različne vprašar-nja in odgovori.
Kakšno vreme je ?
Dež, sneg, toča gre, gromi, zmerzuje, se taja.
Kam greste?
Od kod pridete ?
Ostanite še enmalo.
Ne morem.
Sim nekamor priti obljubil.
Quando ritornerà ella ? Quando la rivedrô ?
A clie ora ? in che giorno? dimat-tina o di sera?
Vuol ella pranzare, cenare con noi, meco ?
Sono impegnato. Questo m'è im-possibile ;me ne rincresce molto, l'assicuro.
Ritornerô quanto prima in un' i— stante.
Quando parte ella per Parigi?
Si potrebb'ella in-caricar per una lettera ?
Gliela daró tutt'a-perta, perch'ella possa esser si-cura , che non contien nulla che la potesse com-promettere.
Quando potro spe-dirgliela ?
— 182 —
SSann Werben ©ie toiebct tommen? ®ann leerte ¡4 ©ie twietec feilen?
Um luie Viel Uflc ? an Weldjcm Xage ? bei 9)?otgcn« ober bc« 31* benb«?
SSoIIcn Sie mit un«, mit mir, ju Wittag, tu 31* benb clfen ?
34 bin betragt. ili mir unmögli4; e« tfcut mit leib, ¡4 betrete ©ie.
34 Werbe balb toieber tommen, in einem 3ltt* genbliife.
SSann reifen Sie ab na4 ^ari« ?
■Sonnten Sic l?4 Wofll mit einem Briefe be* f4h)eten f
34 3i>nen benfelbcn gan; offen geben, ba* mit Sic betU4cit fein tonnen, baß er ni4t« enthält, toa« 3t)nen na4theilig fein tonnte.
SÖann tann i4 3hncn ben Brief f4i(ten ?
Kdaj se bote ver-nili ? Kdaj vas bom zopet vidil?
Ob kolikih? Kateri dan? Zjutra ali zvečer?
Se vam ljubi z nami, z mano kositi, večerjati?
Sim že drugam obljubil. Mi ni mogoče ; Vas zagotovim, de mi je žal.
Se bom koj vernil, v tem hipi.
Kdaj se bote v Pariz odpravili ?
Ali vas smem z listam otežiti?
Vam ga hočem odpertiga dati, de se uverite, de ne zapopade nič, kar biVam škodvati znalo.
Kdaj Vam smem pismo poslati ?
Dove debb' io mandarla ?
Vuole compiacersi di darmi il suo indirizzo ?
Io ritorneró a prender la lettera.
Sara preparata.
Ne stia sicuro(tran-quillo).
Me lo promette ella?
Glielo prometto, le do la mía parola.
Gliene avró una grande obbliga-zione.
Son troppo felice di poterle render questo piccolo servigio.
Avete eseguita la mia commissio-ne?
Yuol ella giuocar a dama ?
Sono in ció catti— vo giuocatore.
Non importa.
Giuochiamo a pic-chetto, a whist.
—183 —
So fofl ift ifjn tjinffti* líen?
Sollen Sie mit too{)l 3í)te 31bte|]e geben ?
Sft toilí toieterfommen, uní» ten SBrief abf)o* len.
6c foll fertig fein.
©cien (Sie cufeig.
2$erfpteften Sie e¿ mir ? Sftperfptefte e<¡ nen, ift gebe 3|nen mein Sott.
3ft »Berte Simen Piel Sanf fftultig fein.
Sft bin glüíflift (fetjr glüítlift ), ta|5 ift Sí)* nen tiefen fiemen Sienli leilten fann.
Saben Sie meine Com* miftlon auígerifttet ?
Sollen Sie Same fpic* Jen?
3ft fpieíe fftleftt.
fftobet niftti.
Sit toollen^iquet, Sí)ift fpielen.
Kam ga moram poslati ?
Ali hočete tako dobri biti mi svoj nadpis dati?
Jest se bom ver-nil, in po pismo prišel.
Bo pripravljeno.
Bodite brez skerbi.
Mi obljubite?
Jest Vam obljubim, Vam zastavim svojo besedo.
Vam bom veliko hvalo vedil.
Jest si v srečo štejem, Vam to majhno dobroto skazati.
Ste opravili moje naročilo ?
Se Vam ljubi v kolčke igrati?
Jest igram slabo.
Nič ne dč.
Hočemo piket, vist igrati.
Dimandi delle carte gotbetn Sie flattcn, unb Recite prinesti kar-
ed un tavolino einen Spieltifd).	te> in miz0 za
da giuoco.	'Sro pripraviti.
Di quanto vuol ella 3Sic {,«{> ipielen Sie?	Po igram0 ? giuocare ?
Tiriamo. Siefen toit.	Vlečimo O81"16)-
Sono il suo com- bin 3()t ^ottner, unD	Jest 'gram z Va~
pagno; la pre- bitte Sie im 33ot*	mi in Prosim že
go fin d' adesso «rt W um ttotföt.	P°Pred za P0-
ad aver meco	terpljenje. deli' indulgenza.
Chi fa le carte? Vergibt?	Kdo daJa?
Le carte non sono £>ic flotten fini) niftt gut	Karte niso dobro
ben meseolate. gemixt.	mešane.
Favorisca di alza- ^ben ©ie ob, wenn e<	Vzdignite, če se
re. 3tnen beliebt.	Vam ljubi
Ho fallato (hoda- 34, fcabe unte4>t gegeben. Simse zdal. Nisim to mal) le car-	petliete bi« ttor* yeč v rokl' z£u"
te. Perdo la ma- i<mb.	bim Predšin0-
no.
C'è una carta vol- gine flotte ift umgelegt; Ena karta se Íe tata, bisogna ri- ti mug hiebet gegeben bernila ; se mofare, (andar a totrten.	ra izn0V1^a da~ monte).
Ell'ha rinunziato. 6¡c hoben tenoncitt. Viste farbo zatajili.
Quanti punti abbia- gjjie piel boben wit Sti* Koliko dobitkov i-mo?	dje?	mamo?
Abbiam guadagna- S8it hoben gewonnen. Mi dva sva dobila, to.
Ella ha guadagnato ©ie boben gewonnen. Vi ste dobili, (vinto).
Mutianio posto.
Sa ella giuocar al bigliardo ?
Ha notizie del Si-gnor D ¿.. ?
Egli sta bene , come sua moglie.
Come sta la sua Si-gnora sposa, Si-gnora figlia, o sorela, o zia, ñipóle, il suo si-gnor zio, ñipóte, figlio, padre, genero, cogna-ta, cugino , avo (nonno), etc?
É egli ainico suo, o é essa amica sua ?
Lo conosce ella?
lo non lo conosco.
Egli é ammalato.
Si marita.
Egli si é appunto maritato.
É vedovo, essa é vedova.
Da quando in qua?
Ebbe un duello.
— 185 —
2Bir twofíen tic ©teilen lícíjlfeln.
.Sonnen ©ic Söi darb fpielen ?
gilben <S¡e Jíadjcidjt botti ísetcn ©,..-?
Cíe befínbet (?(b icol)!, unb feine Scan ñutí;.
Söie befínbet lid) 3b« Scott ©ema&lin, 3í)c Scaulein Softer, ©(fctoefiec, Xante, 9JU djte, 3bf S>ecc Onfel, 3|cJ?effe,@oj)n ,2$atec, ©(l)'n)icgcvfobii,©fbtí)áí gecin, eotifin, ©coi batee ti. f. lo.?
Sit ec 3Í)C Scettnb, ili fie 3b« Sceunbin ?
lennen @¡e ibn?
3(b fenne i(jn niífjt.
Se ifi fcanf.
6c becbeicatljet fiíb.
6c (iat fiíb eben becíjcií catbet.
6c ili aSitiuec, He ili 2Bitli>e.
©eit toauu ?
6c büt fifí) bncllict.
Premenimo mesta.
Znate biljar igrati?
Imate poročilo od gospoda D... ?
On je zdrav, kakor tudi njegova žena.
Kako se kaj občuti vaša draga gospa, vaša hči, sestra, teta, vaš gospod stric, vaš vnuk, sin , oče zet, svakinja , bratanie, ded t. d.
Je on vaš prijatel, je ona vaša pri— jatlica?
Ga poznate?
Jest ga ne poznam.
On je bolan.
Se oženi.
Se je ravno oženil.
On je vdovec, ona je vdova.
Od kdaj?
Je imel dvoboj.
É slato ucciso.
É stato ferito.
La sua ferita é pe-ricolosa ?
Egli s' é rovinato.
Egli é giuocato— re.
Tanto peggio.
É cattivo (é di— spiacevole).
A meraviglia.
Coragio, animo!
Un po' di pazienza.
Non perda la pazienza (non s'irn-pazienti).
É vezzosa?
É essa buona, a-mabile?
Ha essa de' talenti?
É ricca?
Parla ella tedesco ?
Un poco. Nulla af— fatto. Lo leggo, ma non lo so parlare.
Ella deve prender un maestro.
—186 —
6r ifí getobtet toocben.
6c ifí Dectounbet ( bleO fíct).
3fí fcine SBunbe gefaf)C# I¡4?
6c Jat fícf) cuinitt.
6c ift cin ©pielec.
£>elio fifoíimmec.
2)aé ifí tcaucig.
UnDétgleidjIiííj,
Cottcage! ( 9J?uttj ).
6¡n toenig ©ebulb.
SOecben ©ie n¡$t unge* bulbig,
fie í)ti6f4 ?
3fi fie gut, liebenétcüc* üg?
4>at fíe Potente?
3fí fie ce¡4?
©pcet&en ©ie beutfíjj?
6in toenig. ©anj unb gac niíjit- funn etf Iefen, abec niifit fpveííen.
©ie müfien einen ©pca4* meifiec neumen,
Je bil vmorjen.
Je bil ranjen.
Je nevarna njegova rana?
Je na nič prišel.
Je igravec.
Toliko hujši.
To je žalostljivo.
Neizmerno.
Serčnost velja!
Enmalo poterpljen-ja-
Nikar ne bodite ne-poterpežljivi.
Je zala?
Je dobra, ljubeznji-va?
Je kaj bistre glave?
Je bogata?
Govorite nemško i
En malo. Clo nič Jest znam brati, govoriti pa ne
Morate pismenca, jezikoslovca v-zeti.
M'intende ella?
Ho io pronunziato bene?
Come si chiama questo in tede-sco ?
parli un po' piü a-dagio.
Che cosa si rap-presenta oggi in teatro ?
Chi é l'autore di questo peazo?
É una tragedia, u-na commedia?
Gli attori sono buoni ?
Andrá ella al teatro (alia commedia)?
Andrá ella al concertó?
La sala é grande e bella?
E buona l'orchestra?
Andrá ella al bailo? É stato al bailo ?
É amator di mu-sica?
Ama il bailo? (si
— 187 —
öei'lieften ©ie mifh?
i>abe !<h ei gut ou& gefptoihen?
äöie nennen ©ie bai auf beutfifc?
©pteihen ©ie ettoai lang* famer.
SSeldjeti ©tuit fpielt man heute in bec Äomobie?
SBer iß ber Setfaflec bie* fctf ©tutfei?
Sit ei eine Xtagöbie, eine Komöbie?
©inb bie ®ifiauf»ielec gut?
SScvben ©ie tn'i ©(hau* fpiel gehen?
Sfficvben ©ie in'i (Son# cect gehen?
Sft bec @aal gvoü unb fihön ?
Sit bai öriheltec gut?
SSerben ©ie auf ben 23aff gehen ? ©inb ©ie auf bem 23alle getoefen ?
Sieben ©ie bie SWuUf?
Sieben ©ie ben Sons?
Me razumite?
Sim dobro izrekel?
Kako pravite temu po nemško?
Govorite bolj po časama.
Kaj se bo danas v gledišu igralo?
Kdo je začetnik tega dela?
Ali je tragedja ali komedja?
So igravci dobri?
Bote šli v glediše?
Bote v koncert šli?
Je soba velika, lepa?
Je godba dobra?
Boste šli na ples? Ste bili na plesu?
Slišite radi godbo, muziko?
Ali kaj radi ple-
šete?
diletta di bailare)?
Bulla essa bene? canta bene? suona essa bene l'arpa, il pianoforte? (fortepiano.)
Egli ha, ella ha u-na bella voce.
C'era molla gente?
Ci andró. Non ci andró punto.
Riposi un poco.
Mi dia il braccio.
Andiamocene.
Si diverte ella?
Egli s' annoia. Ella s'annoia.
Sono molto raffred-dato.
lio freddo. lio caldo. Ho fame. lio sele.
Sono stanco, o stanca.
Non sono stanco.
Sinnst fic gut ? fingt fie gut? fpielt ilcgutauf ber ftotfe ober auf bem ^ianofotte?
6t, fie, bot eine ftfeöne ©timme.
Söarcn biete ßeute ba ?
34 luetbe feinein gcfeen. 34 werbe niifet feinein gcfeen.
DUifeen Sie aui.
©eben ©ic mir ben Arm.
ffiit tootlcn lueggcfecn.
Unterhalten 6ie fi(fe?
6t feat lange 39ci!e. Sic feat lange 2Seilc.
34 feabc einen fiatfen ©ifenupfen.
2)?i(fe friert; mir ifi mann. 9)}i(fe feungert, mitfe bürftet.
34) binmübe,(ctmübctj
bin niifet mübc.
Pleše (ona) kaj dobro? Poje sladko? Brenka dobro na harpo, igra dobro na klavir ?
On, ona ima lep glas.
Je bilo kaj veliko ljudi?
Jest bom noler šel. Jest ne bom noter šel.
Spočite se.
Podajte mi roko.
Pojdimo proč.
Vam kaj dopade?
Njemu, nji, je dolgi čas.
Imam nahod.
Me zebe; mi jo vroče. Sim lačen, sim žejin.
Sim truden ali trudna.
Jest nisim truden.
Dialogo XXXII«
D'una persona, che
cerca di entrare in
servigio, o di co-
minciare un qual-che negozieto.
lo cerco un servigio-
Ho dei buoni at-testati, e avrô anche delle si-curtà.
Che posto brame-reste ?
Quello di cocchie-re, di cavalcan— te, di staíTiere, di portinaio, etc.
lo so diriger bene i cavalli, e ca-valcare.
So petlinare; so far la barba.
So un poco scri-vere, e far con-ti.
So cucinare, e far ogni sorta di paste.
XXXII. ©efrrädj.
Son einet ^eifon, toel* (fie einen Sientí fu$t( ot>ec einen ¿anbei anfan* gen toiíí.
34 fu4e einen Sienli.
tjat>e gute Seug» niffe uní) ¡4 tíjct'be 25üi'gen ftellen.
28aS fue einen $>ienft
Wollen Sie ? 34 luid alé Jtutf<&er bie* neu, als Söorceiter, ais jtammecbiener, alSüJeí bienter, ais Äo4; als portier, u. f. h>. 34 fann feljv gut faf)* ven uní) leiten.
34 famt fviUven, baibi* ten.
34 fin» «'» f4«i#
ben uní) íc4ncn.
34 fon» fc,4f» »»*> d*
leilei 0ct>a<feneS nía* 4cn.
XXXII. Pogovor.
Od osebe, ki službo iše, ali ki bi rada kupčovati začela.
Jest išem službo.
Jest imam dobre dokaze, in bom tudi poroke dal.
Kakšno službo želite imeti?
Jest bi bil rad za kočij aža, jezdarja, posteljnika, za strežnika,kuharja, vratarja c.t.d.
Jest znam prav dobro vozili, in jezdariti.
Jest znam kodrati, brili.
Znam tudi nekaj pisati in raču-niti.
Znam kuhali in mnoge pekovske jedi pripraviti.
Che salario volele?
Quello che ordinariamente è usi-tato in questo paese.
Vorrei intraprende-re un picciol traflico ( com-mercio).
In che?
In mode, in iscar-pe, in calzete, in profumi, in differenti mer-canzie di Francia.
Vorrei trovar un associato,che entrasse meco nel-la meta delle spese.
Vorrei pettinare in città uomini e done.
Le sarei infinitamente obbligato, s'ella mi potesse procurar qual— che avventore.
— 190 —
SEOic biet Sofm toolfen ©ie?
SSfli man gcVtjötsnii^» fliev tu Sanfte gibt.
34 tüunfiflte einen tiei* neu Hantel anfangen ju tonnen.
SBomit?
en, ©trumpfen, tnoU tie4enben ©a4en, mit betriebenen ftansöd* f$en Saaten.
hninf4e einen Äom* pagtion tu ftnben, bet bie ftaifte bet .Men tttige.
34toünf4te inberStabt bie Scannet unb Stau* en tu ftidten.
34 toevbe 3flnen biet 95ecbinbli4feit f4ulbig fein, toenn ©ie mit einige Äunben betf4af* fen tonnten.
Koliko hočete služiti?
Kolikor se tukej po navadi plačuje.
Jest bi rad pomalim kupčovati pričel.
S čim?
Z robo po modi, s solni, nogovi-cami, lepo dišečimi rečmi, z različno francosko robo.
Jest bi rad tovar-ša imel, ki bi polovico plačal.
Jest bi rad v mestu možke in šens-ke kodra!.
Jest bi vam hvaležen bil, ko bi mi kakiga pri— hodnika pridobiti mogli.
— 191 —
Dialogo XXXIII, XXX111. ®cfyräci>. XXXIII. Pogovor.
Pella stessa persona stabilita in una bottega.
Signore, signora (madama), si-gnorina (mada-migella, favori-sca (si dia la pena) d'entrare.
Si vuol aecomoda-re?
Ecco una sedia.
Che desidera?
Ella puó scegliere.
Quanio vende ella questo?
II suo ristretto é. .
Questo é molto caro.
Egli é, l'assicuro, il prezzo il piü giusto. lo non dimando mai piü del giusto. Non le posso lasciar giü niente.
Non lo posso, io ci perderei.
Esamini la bonta della roba.
Kon betreiben ^etfon, naftbem lie einen Saben etoffnet $at.
SWein Jóert,gnabige3tau, mein Scauiein, feien Sie fo gütig, $etí einjuteeten.
Sollen 6ie (ift nietet* ■laden?
£>iet ifi ein Stufe!.
Sai begefeten Sie ?
Sie feaben bie Safel.
Sie tfeeuetbetfaufen Sie bieg?
2>ai oüergenauefte »Ii...
®ai ifi fefet tfeeuer.
3rf) Vetfiifeere Sie, baü ei ber genauelie ^veü ili. Sd) übetbiete nie.
fann niftti babon ablaffen.
3¡fj fann niftt, ift toütbe
babei betlieten. Settaftten 6ie bie ©tí* te bet Saate.
Od tiste osebe, potem ko je štacuno odperla.
Gospod, gospa, gospodična, se vam ne ljubi noter stopiti ?
Ali se hočete vse-sti?
Tukej je stol.
Kaj bi radi imeli?
Zberite si.
Po čim prodajate to?'
Nar nižji cena je...
To je predrago.
Jest vas zagotovim, de je to nar nižji cena. Jest ne precenim nikoli. Bolj po ceni ne morem dati.
Ne morem, bi moral zgubiti.
Poglejte dobroto blaga.
Quante braccia ne yuole ?
Vorrebb' ella ve-der ancor qual-cli'altra cosa ?
Ecco un biglietto del mió indirizzo.
Umilissimo servo.
»ialogo XXXIV.
Per parlare con un
sartore, e con una cucitrice.
Ella mi fará un a-bito di questa stoffa.
Bisogna farmi un vestito, ed un giubbone.
Non c' é roba ab-bastanza.
Non ne posso a-ver di piü, deve bastare.
Yuol ella prender-mi la misura?
Quando avró io il mió vestito?
Guardi bene di non mancare.
r—192 —
Sie Viel ©den fcefcijlcn
©ic ?
Sofien ©ie tioty fonli ettoaS feien?
¿¡et ifi meine 9tbceffe.
Sic ge|otfamet Siener. xxxiv. @efyräd)»
Um mit einem ®($neibec unb einer Sfatierin $u ¿prägen.
©ie follen mit ein jtleib Don biefem Beuge ma* etyen.
Sie muffen mit ein jtleib unb einen Unterteil batauö machen. nic|t (Beug) genug.
Sei fonn nicfjt me|t ba? bott tjabcii; c4 muG nug fein.
Sollen ©ie mir baü 2»ag nehmen ?
Sann toetbe ici mein tfleib befommen?
23ieif>en ©ie ja ni<it aus,
Koliko vatlov zau-kažete ?
Bi se kaj radi vi-dili?
Tukej je moj nad-pis.
Sluga ponižen.
XXXIV. Pogovor.
S krojačem in šiviljo ali mojškro.
Mi morate iz te osnove ali robe obleko narediti.
Iz te osnove mi morate obleko in podjopo narediti.
Ni robe zadosti.
Je ne morem več dobiti, je mora zadosti biti.
Vzamite mi mero.
Kdaj bom prejel oblačilo ?
Prinesite mi ga berž ko berž.
Ella mi fara di questo uno zin-nale, con delle saccoccie.
Mi porta ella il mio vestito ?
Me lo provi. (me lo misuri).
Le maniclie son troppo larghe, la taglia é troppo lunga, troppo corta.
Qui ini stringe troppo.
Le orlature m'in-comodano.
L'abito non é largo abbastanza.
Faccia il mio abito su questo mo-dello.
Io la pagherö, quan-do ella mi ri-porterä tutto quello, che ha da far per me.
Sia esatta, la pre-
Ella mi farä di ció
— 193-—
ätfacfeen ©ic mit feietaui eine ©cfeütie mit Za» fifeen.
Bringen ©ie mir mein Älefo ?
^Jrobiren ©ie mir ei an.
Sie atermel (Int toeit, $u eng; bie Saide iti ;u lang, ju Cuct-
6iet brüift miefe tu fefer.
Sie ßinfafTungen geniren miffe.
Siefei Äleib feat niffet SBeite genug.
9)?a4en Sie mein tfleit) na 4 liefern ättufter.
toi« ©ie besagen, toann «Sie mit 9l«ei, toai ©ie für miijj ma* 4en fo«en, getraut feafeen toerten.
©ein ©ie ja reifet pnnfti li4/ ¡4 f»itte Sie.
2J?a4en ©ie mir Vcm Vw
Naredite mi prepa-sivnik z žepi.
Mi prinesete moje oblačilo ?
Pomerite mi ga.
Rokavi so preširoki , prevoski; život je predolg, prekratek.
Tukej je pretesno.
Obrobi niso po moji volji.
To oblačilo nima zadosti široko-sti.
Naredite mi oblačilo po ti predpodobi.
Jest vam bom plačal, kedar mi bote vse , kar imate za - nie narediti, prinesli.
Pazite dobro, lepo vas prosim.
Naredite mi iz te
S 4
una camieiola, un gile, un pa-io di calzoni, delle inutande , ecc.
-194-fcni Senge ein t>emb, eine 2Delie, ein $aat ftoTeii, ein *J3(iov Unter* bofen, n. f. to.
osnove srajcö , podjopico, hlače, spodnje hlače i. t. d.
»ialogo XXXV.	XXXV. C8cftmtci>.	XXXV. Pogovor.
Perparlure adtma	Um mit einer 2Baf<f)e*	perico,
lavandaja.	vin ju fpieifjcn.
Quando mi riporte-	Sflann toerben Sie mit	Kdaj mi bote pe-
rete la mia bian-	meine SBaTi&e toieber	rilo donesli ?
cheria ?	bringen?
Yi prego di lavarla	bitte ©ie, (?e mit bie*	Vas prosim, mar-
con diligenza.	lern Sleife ju toaftben.	ljivo prati.
Vi prego di non	bitte ©ie feine ©tar*	Nikar ne rabite
metterci punto	fc batan ju tfciin, roenn	krepčala, kedar
d' amido nel la-	©ie meine Staibtmüt*	moje ponočne
var le mie cuflie	jen toafifcen.	kape perete. da notte.
Conoscete alcuno,	kennen ©ie Semanb, bet	Ali veste za kogar, che sappia rag-	bie feibenen ©tiiimpfe	ki bi znal Žida— giustar le calzet-	aučbeffern fann?	ne nogovice pote di seta?	praviti?
Converrä bianehire	2W<m muß biefei Jtleib	Ta obleka se mora
e manganare	toaleten unb rollen laf*	oprati in likati,
quest' abito (dar	fen, il lustro a que-st'abito).
Non dovete insa-	©ie muffen liebet meine	Ne smete ne mojih
ponare nč i miei	£ü(j>et noib meine	robeov, ne mojih
— 195 —
fazzoletti da na-	ftemten «infeifen, fon* srajc namjiliti,
so, uč le mie	bevn de fcurdj fcie Sati* temne v lugi
camicie, gli a-	ge ¡¡eflcn. prati.
vete da far pas-
sare per la li-
sciva.
Portate il vostro	Sringen ©ie Sflre fKedj* Prinesite račun,
conto.	nting.
Voglio contar la	Voiil meine ©afifle Jest hočem svojo
inia biancheria.	jatjlen. perilo prešteti.
Nota della biancheria tavata.
9?ote te« getoflf4>etien Senge«.
Spisih opranih reči.
Dva para rjuh.
Petnajst srajc. Dvoje spodnjih hlač.
Sest parov nogovic. Sest parov kratkih
nogovic. En par rokovic. Štiri ponočne kape. Dve kapi. Tri glavovezki. Dva vratna robca. Dva ponočna robca za vrat. En par žepov.
Due paia di len-zuola.
Ouindici camiscie.
Due paia di mutende.
Sei paia di calzelte.
Sei paia di scapi-ni (peduli).
Un paio di guanti.
Quattro bereite da nolte.
Due cuifie.
Tre fascelte.
Due fazzoletti.
Due cravatte da notte.
Un paio di saccoc-cie.
Slïei ^afli' 23ett*£ürf)er.
5iinf;ei)n feemkn. Stoei Unterhofen.
Sedj« ^oat Strümpfe, Serf)« ^Joor Sofien,
Gin <J?oor £>anïfd)uhe. Sßiet ?Jorf)tnuifcen.
Stoei .Sappen. ®tei .Sopfbinfcen. Stoei &al«tü4er. Slcei 3ïfl4t()fll«tôiier.
Sin ^aot Soften,
Sei cravatte.
Cinque zinnali.
Dodici fazzoletti naso.
Dodici salviette.
Tre tovaglie.
Sei asciugamani.
Mancano due pez— zi.
Qui c'e un fazzo-letto che non e mio, queslo non & il mio segno.
— 196 ©eífis frolébinbeit. Sííitf Síhürscn-
Stoölf 6<|>nupftü<her.
3l»ólf ©erPietten. ¡Drei .Xiírf)tíí(bcv. ®e<h$ fronítüiher. fehlen }h)ci ©türte.
3>fl ¡ti ein ©<hnupftu<h, toá mil- niíjtt gehörte iti niíht mein Seiten,
Šest vratnikov.
Pet prepasivnikov,
Dvanajst žepnih robeov.
Dvanajst pertičev.
Tri krušnice, perti.
Sest obrisal.
Dve reči manjkate.
Tukej je žepni robec, ki ne sliši meni, nima moje znamenite.
Wlalogu xxxvi.
Per parlare ad un caholaio.
Avete voi delle scarpegiá falte? Portateinene diverse paia di varia grandezza.
Quanto costano que-ste qui?
Me le voglio mi-surare.
Vorrei che mi fa-ceste de' sliva-letti, de' stivali
xxxvi. ©efprädj.
Um mit einem Sifjuhma* (her tu fpcechen.
frohen ©ie ©ihuhe fer» tig? »ringen ©ie mir mehre $aore Pon Per# ffhiebener ©röge.
9Bie theuer flnh tiefe hier?
3<h Will Sie probiren.
trollte, tos Sie mir frolbfiiefeln, englifthe ©tiefeln,S4>uhe moth*
XXXVI. Pogovor.
(S čevljarjem.
Imate kaj narejenih šolnov? Prinesite mi več parov različne velikosti.
Po čim so tile?
Jih hočem primeriti.
Jest bi želel, de bi mi polškornjice, angležke škor-
ail' inglese, delle
scarpe. piche li comanda? pi pelle nera. pi che colore? pi color rosso, di color di rosa, d'incarnato , di verde pomo, verde scuro, turchi-no (blu), bian-co, violetto, gial-lo, grigio, color di fuoco, color di paglia. Ci vuol de' calca-gni (di tacchi)? De' calcagni piatti, alti un pollice. Mi volete prender
la misura? Mi proverô le scarpe.
Mi fanno male. Han-no il laglio trop-po lungo, trop-po alto. Mi farete pure delle
pianelle. Bramerei avere delle scarpe fode-rate. Fatele lar-
— 197 — ten.
Söobon befehlen ôie fíe ?
Son fífctoouen £cbcv.
Son toeldjet (Íiubc ?
3lotí), rofenrotb, (íeifíf)* fmbig, ítpfclijvün, buu* felgttín, blau, lucid; uiolet, gelb, giiui, feu* erfarbig, firobgelb.
aSoilcn Sic Wbfi'tec?
5la<be Wa&e, einen Soll bort;.
SBofien Sie mit bas äflag nebmen ?
3<b toi« meine Sijjufce pvobiven.
©ie btüifcn mid), de tinb }ti nuSgefibnitten, de geben ju l)od).
SWadien Sie mit and) Pantoffeln.
3d) niöd)te gern ger'iittevtc 6<f>ube. SDfnrfjen Sic tle iueit genug, baü id) tle
nje, solne naredili.
Iz česa jih ukažete?
Iz černiga usnja.
Kakšne farbe, boje?
Iludeče, rudečka-ste, telesne, ja-belkozelene, te-mnozelene, modre , bele, višnjeve, rumene, sive, ognjene, slanine farbe.
Vkažete napetke ?
Nizke napetke, en palc visoke.
Mi hočete mero vzeti?
Hočems voje šolue primerili.
Me tišijo, so preod-perti, so previsoki.
Naredite mi tudi krevse.
Jest bi imel rad podkladane solne. Naredite mi
ghe in modo, che
10	le possa metter sopra i miei soliti calzari.
Metteteci delle suo* le grosse.
Etialogo WWII.
Per parlare ad un giardiniere.
Che fate qui? Come si chiama
questo ? Nettate questo víale col rastrello. Dov' é la vanga ? Dov'é la zappa (marra)? Dov'é la ronca (ron-cola)? Bisogna tagliar que-
sti alberi. Avremmo noi ab-bondanza di frut-
11	quest'anno? Bisognerebbe stir—
par quest' erbe caltive. Come chiamate questo frutto ,
_198 — übet mein getoöfenliibetf SugwctCanjicfeeufatiu.
2J?acfeen Sic mit reifet bi* ffe Sofelen.
XXXVII. fficftrncf).
Um mit einem ©artner jti fptciljcii.
Sffiasi matfecn «Sie ba?
33ic nennt man bieg?
2J?a(f)cn 6ie tiefe Allee mit ber i»i(fe tein.
5Bo ift bet Spaten ? t»o ift bic paffe? Ivo ift bai ©artenmeffer?
37?an mug biefe Säume bcfljneiben.
SSetben luic biefei Safer biel Obft haben ?
3)fan mug bieg Unfvaut ansteigen.
29ie nennen Sic biefe Sruifet, bieg ©emtifc,
jih tako široke, de jih bom lahko čez navadne no-govice obul.
Vzamite prav debele podplate.
XXXVII. Poffo»,
Z vertnarjem.
Kaj delate tukej?
Kako se to imenuje?
Otrebite drevored s sekiro.
Kje je motika ? Kje je sekira? Kje je orežnik?
Te drevesa se morajo obrezali.
Bomo letaš veliko sadja imeli?
Ta plevel se mora izrili.
Kako imenujete ta sad. to zelen-
quest' erba, que-sta pianta, que-gto fiore ?
Bisogna qui seminar dell'erba.
Vi prego di far collocar qui una panca.
— 199 — tiefe znanje, tiefe aíltime ?
9)?an mug bier ©raí faen.
bitte Sie, tjier eine Sauf fefeen su laßen.
javo, to sadiko, to cvetlico?
Tukej se mora trave nasejati.
Vas prosim, lukej klop postaviti.
Dialogo XXXF111.
1)- una donna fo—
rostiera^ che cerca un ser rigió.
Vorrei trovare un servigio in qua-litá di camerie-ra, o di gover-nante.
So cucire la bian— cheria fina, e far dei vestiti.
Sa ella ricama-re?
Si, io ricamo a tamburo , e in tutte le altre maniere.
Sa ella pettinare ?
Un poco. — So pettinare, tagliar
xxxviiu. ©efpv.
9Jon einer Cremten, tie einen 2>teuft fuc&t.
Sel) ftünfcfjte alí Kam* metftau(3uugfet)obet al« ©cubernaute atisu* fommen.
Sei) fann feine SEBá'fcfse ñafien, unb lleiber ma* cfien.
können ©ie ftiiíen?
Sa, ¡cí» fiiíteauf bem 3Ja(> men unbauf aífe anbe# ren Sírten,
können ©ie friffren?
Gin toenig. — 3<fj fann frifiten, uní) bie ftaare
XXXVIII. Pogoi.
Od ptujke, Mera službo iše.
Jest bi rada kot hišna ali odgoji-teljica v službo stopila.
Jest znam tančico prati in oblačila narejati.
Ali znate všivati?
Jest všivam na ko-lice in na vse viže.
Ali znate opletati?
En malo-Jest znam
opletati in striči,
i capegli, e met-ler le carie.
Sa ella imbianchire i panni lini?
Sa ella raggiuslar i merletti?
Sa ella un po' cu-cinare ?
Ha gia ser\ilo?
Che sicurtá ha ella?
Chi le sla garante?
Quanli anni ha?
Accellerebbe un posto di sovra-inlendente ?
Si contenterebbe di passar tullo Tan-no alia campa-gna ?
Ha ella giá allevati de' fauciulli?
Che salario brame-rebbe ?
Che salario voreb-besi daré?
Avró io le spese e la lava tura ?
Avró io una camera per me sola?
— 200 —
fcfeneiben, uní) iu pilfoten legen.
tfonnenSie (feine Sá'fcbe) toafrben ?
können Sie Spieen ané* befíern ?
jtonnen ©ie ettuaé fc> dien?
Saben Sie fftem gebient ?
Salen Sie Bcugniffe ?
See fiefet gut für Sie ?
Sic alt finí) ©ie ?
Stieben Sie bie Stelle eiuev iluffeljctiu annch* nien ?
©inb fic bmiiit uiftieben, baé gaiue Safer auf bem Sanbc jujubiin* gen ?
Saben ©ie fcfeon jtinber erjagen?
Sie Viel Sofen Verlangen ©ie ?
Sie Viel ßofett trill man geben
Serbe iife autfe freie .ftofi tinb freie Sá'ufee fea* ben ?
Serbe i(fe mein eigenem Simmer feaben ?
tudi lase zavijati.
Ali znate tančico prati ?
Znate čipke (spi— ce) popraviti?
Znate kaj kuhali ?
Ste že služili ?
Imale spričbe ?
Kdo je porok za Vas?
Koliko let ste stari?
Ali bi službo nad-gledavke prevzeli?
Bi zadovoljni bili celo leto na kmetiji prebivati?
Sle že kojili ( redili otroke)?
Koliko terjate v plačilo ?
Koliko bi se 1111 dalo?
Bom imela prosto mizo in prosto perilo ?
Bom imela sama ' «a - se izbo ?
Quando polró saper la risposta ?
Quando dev' io ri-tornare ?
A chi mi dev' io dirigere ?
Darô la risposta di-mani o in olto giorni,o di quia qualche giorno.
Sono molto grata a tutte le sue bontà.
Mi dispiace assai di non potermi e-sprimer meglio.
Ella non sa il te— deseo ?
So appena alcune frasi ; ma ho in-tenzione distu-diarlo, e d'im-pararlo.
Serva sua divotis-sima.
— 201 —
Sann fann ¡4) bic 9lut* »»ort «fahren?
SBiinn feil ¡4 tuieber fommen ?
Sei toem mu(s ¡4 mirtj mclbeti ?
toerbe utorejen, ob Clin a4' Sogen, ober in einigen ¡lagen 2lnt? luoit geben.
34 bin 3i>nen für 31«
Oütc Vielen 2>anC f4nlbig.
(SS ttiut mit Scib, bafi ¡4 nii4 ni4t Met ottfbrütfen fann.
S8ci1ict)cn Sic ni4t beuti"4 ?
34 bevfietje nur einige SRcbcuiiflrten, abet ¡4 netjmc mit bot, ei ju ftubiten unb cS ju kr* neu.
3f)vc gejotfarnfte 2>ie* netin.
Kdaj bom odgovor zvedila ?
Kdaj se imam ver-niti ?
Pri komu se imam oglasiti ?
Jest bom jutri, ali v osmih dneh ali za nekaj dni odgovor dal (dala).
Jest sim Vam za Vašo dobroto posebno hvaležna.
Mi je žal, de ne morem boljši besed slaviti.
Kaj ne znate clo nič nemškiga ?
Razumim nekoliko izrek, pa sklenila sim se v tem jeziku vadili in se ga naučili.
Ponižna služabnica.
2 i
Dialogo XXXIX.
La stessa donna col-
locata presso una dama tedesca.
La supplico, madama (illustris— sima ), d' usar meco dell' in-dulgenza, sopra-tutto nel principio, perché non sapendo il tede-sco, intenderó spessomale,eco-metteró dei sha-gli involontari.
Non oslante ella parla giá un poco il tedesco?
Purché si parli a-dagio, Finiendo un poco.
E ella Francese di nascita ?
Si, signora.
Di che provincia ?
Madama, vorrebb1 ella vestirsi, far-si pettinare ?
xxxix. ©efpcädf).
SSon berfclben Stau ¡m Sicnfte bei einer beutfífjen 2>ame.
bitte ©ie, 3J?abame, 3ía4fi4t mit mir int ütnfange; benn ba ich fein Sentid) tonn, fo Werbe id) oft unrecht beritchen, itnb nitwill* führliíhe 5ef)ter begeh* eh.
31bcc Sie fprethen bo<h ein Wenig bentfth ?
2Benn man langfam Ipritht, fo berftche i<h ci ein Wenig.
©inb ©ie in Sranfrcith geboren ?
3a, 2J?abamc.
3n Weither ^ropinj?
Söollcn (t<h 2)?abame an* flciben, ben jtopfpufc beforgeu laflen?
XXXIX. Pogovor.
Od ramo tiste
ptujke nemški go— spčj služeče.
Vas prosim, žlahtna gospa , imejte poterpljenje z mano , zlasti v začetku; zakaj bojim se, kčr nemškiga ne ra— zumim, de bom večkrat napčno zastopila, in brez de bi hotla, kaj neumniga naredila.
Nekaj maliga vendar govorite?
Če se počasi govori, zastopim en malo.
Ste na Francoskim rojeni?
De, gospa.
V kteri deželi?
Gospa, ali Vam je všeč,deVas oblečeni in češem?
Ohe vestito metiera ella?
A che ora sí vor-rá ella vestire ?
A che ora la dovró io svegliare?
Dialogo XIí.
la stessa persona in qualitá di gover— nante presso i fan-ciulli.
Via, madamigella, bisogna levarsi. Si metta le calzet-te, e le scarpe. Adesso dica lesue
orazioni. Venga qui, io la
vestiró. Voglio pettinarla. Ma si tenga un po'
meglio. Vuol far colazione?
Non mangi poi cosí presto.
^203 — «Jeli&tf * Jtlcfo tooDett Sflabame anjieljen ?¡ Um toie Viel U|c tooílen fidj 2>?atame anflei* ten (laffen ) ? Um toie piel UjiífoBiífl 2/?ofcame auftoerfen?
$on fcetfelben «ßecfon oft ©oubernonte bei Lintern.
SSofllan, 2J?oiemoifeiIe, ©ie muffen auffielen.
Siefen Sie fidj Sifjulje unt Strumpfe an.
(Sogen ©ie jefct Sjjre ©ebete (jer.
kommen ©ie ftev, i<fo toill ©ie atuieljen. toill ©ie tommen.
galten ©ie |i<j) bef* fer.
SSMen ©ie früfjfiüifen?
®(fen ©ie ni<j>t fo ge« fiiitoint.
Ktero oblačilo bote
zaukazali ? Ob kolikih bote veleli, de Vas oblečeni? Gospa, ob kolikih Vas imam zbuditi?
XL. Pogovor,
Od ravno tiste kot odgojiteljice otrok.
Ala, gospodična, je treba vstati.
Obujte si nogovice in solne.
Zdaj je treba moliti.
Pojdite sem, jestVas hočem obleči.
Vas hočem česati.
Lepo Vas prosim, deržite se lepši.
Se Vam ljubi zaj-terkvati, kosil— cati?
Nikar ne fjejle tako hitro.
I suoi piedi son piegati all'indie-tro, li metta un po' in fuori.
Ella si piega trop-po alla dritta, a sinistra.
Alzi un po' la testa.
Dov' è la sua bam-bola?
Ella si puô divertiré adesso.
Cosa cerca?
Ella perde sempre le sue cosuccie. Se avesseunpo* più d' ordine, non perderebbe una gran parte del giorno in no-iose ricerche.
Non faccia tanto strepito.
Nonparlicosi forte!
Non contraddica a sua sorella, suo fratello.
Lasci le dispute(le contese), la prego.
— 204 —
3bre <?üge finb eintoa'rtS gebogen, breben ©ie fie auSluärti.
©ie neigen li<b 5« febr retbts, IinfS.
galten ©ie bo(b ben Aopf in bie &ö\)t.
2So ift 3b« ^urpe?
©ie tonnen jefet fpic* Ich.
2ßaS futfjcn ©ie?
©ie bevlieren immer ade 3bte©pielffl(ben.9Senn Sie me()t ötbnung ba'tten, fo totirben Sic nii&t einen großen Xt)eit bei XngeS in langtoei* ligem ©tidjen berlic* ren.
OTaibcii ©ie uittit fo toiel Sa'rm.
Stehen Sic nicfit fo laut.
®iberfpre(bcn ©ie niijit 3bcec St&toefier, 3b' rem 23ruber.
.Seinen 3onf, i<& bitte.
Noge so vnoter sključene, raztegnite jih.
Vi se nagibate preveč na desno, na levo.
Deržite za božjo voljo po konci glavo.
Kje imate ljiljo, punco ?
Zdaj znate igrati.
Kaj išete?
Vi zgubite vselej vse svoje igrače. Ako bi v svojih rečeh lepši red deržali, bi ne zgubili z dolgočasnim iskanjem velikiga dela dneva.
Ne delajte takiga šuma.
Ne govorite tako glasno.
Ne odgovarjajte svoji sestri, svo-jimu bratu.
Nikar se ne prepirajte, lepo vas prosim.
Abbia un po' pi« di compiacenza, e di dolcezza.
Abbracci sua so-rella.
Venga qui.
Venga piú vicino (s'appressi un po' pi»)-
Hi día quella cosa , mi porti questo.
Si segga.
Vuol lavorare?Vuol cucire? Vuol far calzette ?
31i mostri ¡1 suo lavoro.
Questo e assai bene. Questo é molto male.
Guardi come fac-cio io.
Faccia questo da capo (ritorni a far questo).
Dov' é il suo ditale, il suo ago, le sue forbici?
Badi di non ta-gliarsi.
— 205 —
fraben ©ie bod) metjr ©effl'Digfcitunt)©flnfti mutt).
Umnrmcn ©ie 3&rc ©ditoelier.
lonimen ©ie |cr.
lommen ©ie naijcr.
©ebcn Sie mil- ba¿, brin* gen ©ie mir ba¿.
©efcen ©ic fid).
SHMen ©ic h)ot)I arbei* ten? SBoílen ©ic tooíjl ná'tjen? ®o(Ien ©ic tootjt ftuicni1
Seigen ©ic mir ¡Jtjrc 9trbcit.
Saé ift rc4)i; gut. 2>a¿ if: fctyr ftbletfit.
©eljen ©ic ju, trie id; c¿ m ad)e.
tangen ©ic b¡ct¡ foieber an.
2Bo ill 3f)r Singcrbut, 3()rc 9H(}nabcI? Sfflo ift 3!)rc ©djecre?
9?cf)mcn ®ie fitf) in <¡\<S)t, ftd) nidjt *,u fdmeiben.
Bodite bolj prijazni in krotkoserčni.
Objamite svojo sestro.
Sem pridite.
Stopite bliže.
Dajte mi to , prinesite mi uno.
Vsedite se.
Se vam ljubi de-lati?Se Vam ljubi šivati? Vam je všeč plesti?
Pokažite mi svojo delo.
To je prav dobro. To je prav slabo.
Glejte, kako jest delam.
To morate zopet začeti.
Kje je naperstik? Kje ješivanka? Kje so škarje?
Varite se, de se ne vrežete.
Adagio.
Per eccellenza.
Faccia un orlet-to, una cucitu-ra, ecc.
Iníilzi il suo ago,
faccia un nodo al suo filo, o alia sua seta.
Lascia il suo la-voro, lo pieghi insieme, lo metía daparte.
Prenda il suo la-voro.
Ecco il suo maestro di scrittura.
Spero che prenderá la sua lezio-ne con diligenza.
Me lo promette ?
Via, s' applichi.
Ella non si da alcuna pena.
Quando si prende lezione, non bi-sogna chiacche-rare.
Ecco il suo maestro di bailo.
Faccia dunque ció
—206 —
©adjte.
S8ottreffli4.
9Wa4enßie einen Saum, eine 9Jat|, u. f. to.
Latein Sie tie 5ia'|nat)el ein; marfjen ©ie einen Inoten an Sf^m Stoitn, 3itet Seiie.
¿Oven ©ie aufju atbei* ten. Segen Sie 3ire ilibeit jufammen. 8e* gen Sie fie toeg.
Neimen Siebte 3lcbeit.
2>a fommt Sit S4«ib* meidet.
ioffe, bog Sie Site Stunbe mit vielem 5leif!e nehmen teerten.
9$etfpte4en Sie et mit?
©ebenSie ff4 i>o427?ti()e.
©ie geben (¡4 gat feine 2»üie.
SSenn man eine Stnnbe nimmt, fo mufü man ni4t plaufeetn.
£iet ili Sit Xanimeilfet.
S4un ©ic ictfi, tvai Sit
Počasi.
Prav dobro.
Naredite rob, šiv, i. t. d.
Vtaknite nit v ši-vanko; naredite vozel na sukani-ku, na svili.
Jenjajte delo. Zložite ga vkup. Ložite ga proč.
Vzamite svoje delo v roke.
Glejte! zdaj pride učenik lepopisa.
Upam, de bote pod-učenje z veliko marljivostjo poslušali.
Mi obljubite to?
Prizadenite si.
Vi si clo nič ne prizadenete.
Med podučenjem se ne sme blebetati.
TukeJ je plesdr, plesni mojster.
Storite, kar Vam
che le dice il suo maestro.
Risponda piü civilmente.
ge continua cosi, saró costretta di metterla in pe-nitenza (di darle una peniten-za).
lo diró alia sua signora madre.
Si metta a sedere e sia piü giudi— ziosa.
Ringrazii il signore, la signora, la madamigella.
Faccia una rive-renza.
Vuol leggere fran-cese?
Non pronuncia bene.
Ascolti me. Si de-ve pronunciare in questo modo.
Ella legge troppo presto.
Benissimo. Continui.
— 207—
Scferer 3f)nen fugt,
3tnttoorten ©ie boijj
feoflitfecc. aSenn ©ie fo fortfahren, fo toerbe ¡4 geitoun* gen fein, Sfenen eine ©träfe aufzulegen.
S4 toerte ti 3fjrer Stau SWutter fagen.
©ein 6ie Pernünf* tiger.
2>anfen Sie bodj bem fcerrn, ber 9ttabame, ber 2>emoifctte. Sßerneigen Sie fiife.
SSolten ©ie fransöiid) ie* feil ?
Sie fpreifeen niffitgutaui.
toten Sie mi<j> an. So mug man autf*
fpreifeen. Sie tefen tu gefifetoinb.
Reifet gut, Satiren Sie
fo fort.
učenik poreče.
Dajte priljudniši odgovor.
v-
Ce se bote dalje tako slabo obnašali, bom prisiljena, Vam kazen naložiti.
Bom Vaši gospej materi povedala
Za božjo voljo bodite pametniši.
Zahvalite se gospodu, gospej, gospodični.
Priklonite se.
Hočete francosko brati ?
Vi ne izrečete prav.
Poslušajte mene. Tako se mora izreči.
Vi berete prehitro.
Prav dobro. Berite takti naprej.
Se leggerä con at-tenzione, io le daro qualche bel premio.
Via, coraggio , da brava!
Cosí basta per oggi.
Si é portato in ta-vola. Mettiamoci a sedere.
Non si mette il gomito sulla ta-vola.
Mangi con un poco piú di creanza.
Ella mangia troppo presto.
Ha ella bevuto?
Andiamo a spasso.
Metta il su o cap ello.
Dove sono i suoi guanti ?
Eccoci alia cam-pagna,adesso se vuole, puo cor-rere.
Via, faccia una piccola corsa.
Ritorni qui. Si fer-mi.
— 208 —
SBetin Sic mit 3ltifmeif* famfeit Iefen, fo will ¡4) 3i)ticiicine t)übf(i)c «Belohnung geben.
SiM auf, immer mun? tec!
©i ift genug füc heute.
2>a£ ©(Ten ift aufgetra* gen. 9Sic Wollen uni ju 5.if(l;c fefcen.
2)?an legt nii&t bie 11U bogen auf ben Xifit).
Gffcn ©ie bocb vctnlirtjcv.
«Sic cffeii ju gefdjtoinb.
feaben ©ie geturnten ?
(Sehen Wie fpajicven.
Sehen ©ic 3h«n £ut auf.
SBo finb3h«4>ßtibf(hnhe?
SBic fiiib auf bem Selbe; Sic tonnen laufen, Wenn ©ie Wollen.
Saufen ©ie ein wenig.
jtomincn©ie Wiebcr, fraU tcu ©ie ein.
Če bote marljivo brali, Vam hočem lepo plačilo dati.
Le urno! serčnost velja!
Zadanasje zadosti.
Kosilo (južna) je na mizi. Vsedi-ve se.
Ivomčlc ne sme na mizi sloneti.
Jejte za božjo voljo čedniši.
Vi jeste prehitro.
Ste pili?
Se hočeve sprehoditi.
Ložite klobuk na glavo.
Kje so Vaše ro-kovice ?
Sve na polji, tecite, če se Vam ljubi.
Tecite en malo.
Vernite se. Stojte.
Ha caldo?
É ella ansante?
Via non vada don-dolando nel cam-minare.
Sidiverta a coglier de' fiori ?
Sediamoci.
É stanca ?
Ha freddo ?
Non vada per que-sta sírada.
Non vada sull' er-ba.
Badi di non ispor-carsi.
Non lia ella i pie-di umidi?
Mi dia la mano.
Sollevi la sua veste.
Andiamocene a casa.
Non vada si presto.
Metta la sua mantellina.
Dov'é il suo faz-zoletto ?
Si soffii il naso.
Badi di non cade-re.
— 209 — 3(1 Sinen iBflcm ? ©inb eie ougct 9lttyem? ^ftsaufclit ©ie ni({)t im ©cien.
ttntcvfjaíten ©ie (¡4 mit
25íumciipflü(fcii ? SSJiv toollen uñé binfefeen, ©inb <3ic mítbc? Sft Simen faít ? ©et)en ©ie n¡4)t biefen SBeg.
©eben ©ie ni(|)t oufbem
Safen. 9?eimen©ie lid) in9ld)t,|i{i niiitft&mubig jumaren. £>aí>en ©ie n¡4>t fcuíf)te
5ü(fe? ©cíen £ie mit bie jjanb. £eben ©ie Siten SRort auf,
SBit lBotlen toiebet nati
íjanfe geben-©eben ©ie ni(&t fo ge*
ftfjtoinb. Síe^men ©ie Siten 3>?an* tel.
SOo ¡(i ¡ir ©<inupfui$?
©íinettjen ©ie (idj botb. 3?el)men ©ie fi<b in 9(<bt, nifit su fallen.
Vam je vroče ?
Ste brez sape?
Ne gugajte se grede.
Se razveselujete z branjem cvetlic?
Vsedive se.
Ste trudni?
Vam je mraz ?
Ne bodite ondod.
Ne hodite po travi.
Varite se, de se ne vmažete.
Nimate mokrotnih nog?
Podajte mi roko.
Vzdignite oblačilo.
Poj d i ve domii.
Ne hodite tako hitro.
Vzemite svoj plajš.
Kje je žepni robec?
Vseknite se.
Varite se, de ne padete.
Eila cenera adesso. ©ic toerten jefet ju Nbeut	Zdaj hote večer-
effen.	j ali.
Andiamo a letlo. ©efeen luit ju 93ctte.	Pojdive spat.
Buona sera, buo- ©uten9lbenb,gute 9faftt.	Dober večer, lahna notte. ko noč.
Dialogo Xlili
Un medico od un chirurgo arribando in paese estero.
xli ©efiu-rtcí).
25on einem 9)rjte oter Suntarjte, ter in ein fienities Sani) fommt.
Xlil, Pogovor.
Od zdravnika ali ranocelnika, kateri v ptujo deželo pride.
Quali sono i me- Seifte fint tie berühmten	Iíteri sonar slav-
dici, o chirurgi Sletjte otee Suutá'rjí	niši zdravniki ali
distinti di que— te tiefet Statt ?	ranocelniki tega
sta citta?	mesta?
Qual é miglior spe- Seiftet ¡It ter belie 9lpo*	Kdo je nar bolji
ziale di questa tfecfer in tiefer Statt ?	lekar v tem mé-
cittä ?	stu?
Dove sta egli di So trofent et ?	Kje stanuje ? casa?
C' é qui un giardi- 3ft feiet ein öffentlifter	Je tukej obeji bono pubblico di botaniffter ©arten ?	taniški vert ? botanica ?
Questo giardino é 3li tiefet ©arten grofi f	Je ta vert prosto-
spazioso ? é egli ifi er reift an fremten	ren ? Ima veli-
riccó di piante ^flanjen?	ko izdeželskih
esotiche ?	želiš ?
Da chi si deve far 23ei wem mufi man fift	Pri komu se imam
capo per veder- melten, um ifen ju fefe,	oglasiti, viditi
lo ? en?	ga?
Menta qui d'esser veduta la biblioteca piibblica?
Come si chiama il bibliotecario?
Si fanno iu questa cittá de' corsi pubblici d'anato-niia, di chimica, di física?
Quali sono i mi-gliori professori i 11 questo genere?
Qual é lo spedale il piíi considera-bile per gli am-malati ?
Qual é il nome del primo medico, o del primo chi-rurgo di questo spedale ?
Come si chiamano gli aiMninistra-lori?
II signore é medico o chirurgo ?
Dove ha ella stu-diato ?
— 211 —
9Jerbicnt bie öffentliche Söibliotfecf gefefeen 5» toetben ?
28ie beißt ber Sibliotbe* for?
¿»alt man in biefer 6tabt öffcutlitbe ScbrlhuiDcn über bie Slnatomie, Cfbemie, ^bttfif?
Slöcltbe (Inb bie beiten ^Jrpfeffbren in biefer ©attung?
2öel<feci> ilt bai tooruehm* Ite Äranfeiiijjofpital?
Söie beißt ber erlie 9trjt ober 93unbarjt in bie* fem frofpitale ?
?Üic beigen bie «Utiffefeer?
2)?ein i>crr, (inb ©ie 9tr$t ober SSimbarit?
35k> baben «Sic fuibirt ?
Zasluži javna knjižnica pogledana biti?
Kako se imenuje bibliotekar, buk-varničar ?
Se razlaga v tem mestu anatomija, kemija, naravoslovje ?
Kteri so v teh rečeh naj imenit-niši učitelji ?
Ktera je naj poglavitnimi bolnišnica ?
Kako se kliče pervi zdravnik ali ra-nocelnik v ti bolnišnici ?
Kako se imenujejo oskerbniki?
Ne zamerite gospod, ste visdravnikali ranocelnik?
Kje ste bili v šo-' lah?
Da quando ch' e~ sercita la medicina ?
Io so cavar sangue, medicar piaghe, ed eseguir le principali opera-zioni chirurgi-che.
Sa ella la botánica?
Un poco.
Bramerei molto di comperare, o prender ad im-preslito un erba-rio stampato a colorí.
-212-©eit Iii« long« üben ©ie "bie 9Webiiiii ?
fann stt 3ltct lüffcit, SSunben bevbinben, unb bie boi'tief)luden Ope* rationen eine« SDunb» ovjtei bereisten.
Setfiefsen ©ie d4 auf bie
SöoianiC ? (sin weuig.
toünf4te fet)C, ein ge» fto4cne« unb auigemal» te« £>etbatium tu fau* fen ober tu borgen.
Ali sle že dolgo zdravnik ?
Jest znam pušali, rane obvezati , in poglavitniši dela ranocelnika opraviti.
Zaslopite botaniko?
Nekaj maliga.
Jest bi želel vdlet-jeno ali malano nabero želiš kupiti ali na posodo dobiti.
Dialogo Xlill.	XLII, (üefprád;.	XXIX. Pogovor.
D' un prigiomere	Giuc¿ ©efangenen itt ci*	Od jetnika v ptuji
in paese estero.	»«t" ftembenl Sanbe.	deželi.
Perché son io ar-	SBorum bin ¡4 orretirt?	Zakaj sim zapert? restato ?
Non lo so.	34 toeif tí n¡4t.	Ne vem. Di che son io ac-
bef4ulbigt man	Cesar sim obdolžen?
cusato? Che ho	'"'4? Woí flobe ¡4	Ifaj sim pregrešil ?
io fatto ?	fletan ?
Ella é accusata...	2J?an beffjjttlbigt ©ie...	Ste obdolženi...
Quest' é falso. Non	i« fWft. 2>a<? fino	p0 krivim. To je
sonó che calumnie. Sono inno-cenle.
lo proveró, qua-lora mi si vo-glia asco! tare.
gcco il carceriere, gli par! i.
Quali sono gli or-dini che avete ricevuto a mió riguardo ?
1 niiei amici avran— no essi la per-niissione di venir a ritrovar-mi ?
No.
Quest' e molto rigoroso.
Mi lusingo almeno, che mi si accor-deranno tutti i mezzi necessari per adempir al dovere, che mi impone la reli-gione.
Potro io ascoltar la messa?
— 213 — SJerleumbungen. bin unf4ulbig.
34 teil! rt bctocifcn, tecnn man mi4 an|oren toi«.
frier ift ber Äetfermeilier, vcbcn «Sie mit i|m.
asc!4e finb bie SBefelle, bic <Sie in meinet 91b* fi$t befommen laben?
Selben meine Sreunbe bic Silaubiiü er|alten, mi4 iu fe|cn? —
Mein.
ift feit (frenjj.
34 f4mei4!e mir jum teenigfien,ba|5 man mir alle nötigen üWictel an bie franb geben teirb um bie *Pfli4ten, bic mit meine Sieligion auferlegt, ju erfüllen.
Serbe ¡4 bie 2)?effe |o< reu rönnen ?
zgolj obrekovanje. Jest sim nedolžen.
Jest hočem nedolžnost skazati, če me hočejo poslušati.
Tukej je ječar, govorite z njim.
Kakšne povelje sle zastranmene dobili?
Bodo imeli moji prijatli dovoljenje me obiskovati ?
Ne.
To je preojstro.
Vendar upam, de se mi bodo vsi pomočki ponudili, dolžnosti svoje vere dopolniti.
Bom imel priložnost, sveto mašo slišati ?
Potró i o a ver un confessore ?
Potro ricever let-tere, e scriver-ne?
10	mostreró tutto quello che scri-veró. Si legge-ranno tutte le leltere, che mi saranno dirette.
In grazia, procura-temi il necessa-rio per scrivere, una penna, un po' d' inchiostro, e della carta.
(Juesto m'é proibito.
11	vostro dovere é d'ubbidire, e il mió di non piii insistere, e di sommettermi.
Potro io passeggiar sul bastione, nel-le corti, ne' giar-dini, per la cam-pagna ?
Desidererei bene aver un libro o irancese, o inglese, o italiano.
— 214 —
SSetbe ¡4) einen Seit|tba* ter |at>en tonnen?
SSerbe i(| 23riefe erholten unb treiben tonnen?
toill alles je igen, toaS i(| fibreibe. ätfan fo» alle 23riefe lefen, bie an rait| abbeeffirt (inb.
Sd bitte, bevf(|affen ©ie mir, IraS jtim ©drei* ben nöt|ig ili, eine Se* ber, ein loenig Xinte unb Rapier.
3>a$ ift mir Verboten.
Site «ßfii<tt ift, juge|or# (|cn, unb bie nieinige, ni(|t Weiter in ©ie ju bringen, unb mitfj ju untertoetfen.
SSerbe i(| aufbem 3öalle, auf ben feöfen, in ben ©arten, aufbem Selbe fpajieren ge|en büvfen?
Sil h)ünfi|te f»|r einige franjo(ifi|e, englif(|e oberitalicnif(|c Söü(|cr ju laben.
Bo mogoče spovednika dobiti ?
Bom smel pisma prijemati in pisati?
Jest hočem vse pokazati, kar koli pišem. Naj se prebero vse pisma z mojim nad-pisain.
Lepo Vas prosim, omislite mi vse, kar je za pisanje potrebniga, pero, nekoliko čer • nila in papir.
Mi je prepovedano.
Vaša dolžnost je vbogati,moja pa, ne Vas dalj nad-legvati in vdati se.
Mi bo pripušeno, na nasipu, v dvorih, na vertih, na polji sprehoditi se?
Jest bi rad kake francoske, an-gležke ali laške bukve imel.
[n grazia procúrate di farmi aver qualche libro.
Bramerei tanto di aver de' fiori, questo rallegre-rebbe un po' la mia prigione.
Ainico, voi mi po-treste far un gran piacere, senza punto mancar al vostro dovere.
In che modo?
Dandomi un lapis, e un po' di carta per disegnare.
Ma ella scrivereb-be forse con questo.
No certo, v' assi-curo, io non vo-glio che disegnare. Ne po-treteaverla cer-tezza misurando la carta, e vi mostreró in se-guito tutto quello
— 215 —
bitte ©ie, fcetfu4en
©ie mit einige a3tí<^er su Devfffjaffeit.
34 mó'4te gern Slumen ()aben;i>ie toerben mein ©efó'ngnid ein toenig aufljeitern.
2Wein5reuní),©¡e tonnten mir einen groflen ©e* fallen ertoeifen, o^ne gegen 3f)te ^fl¡4t su {janfeeln.
SEie fo ?
©i toare, toenn ©ie mir einen Sleiftift uní) ein toenig ^apier sum 3ei4nen gaben.
ílbei ©ie toíírbenli¡ellc¡4t íamit f4teiben.
©ans uní) gar n¡4t, ¡4 toerfí4ere ©ie; i4 toill toeiter nidjti ali !se¡4# nen. ©ie fonnen beffen getoifJ fein, toenn ©ie tai $apier meffen, tiai ©ie mir geben ;¡4 toill 3í)nen Wlei jeigen, fo toie¡4citoerbe gema4t
Skusile, lepo Vas prosim, mi kake bukve omisliti.
Jest bi rad cvetlice imel; te mi bodo ječo razvedrile in zlaj-šale.
Dragi prijatel, Vi mi lahko veliko dobroto skažete, brez de bi zapoved prelomili.
Na kakšno vižo ?
Podavši mi svinčnik in en malo papirja sa risati.
Pa Vi bi morde pisali.
Po nikakim, jest Vas zagotovim; jest nočem dru-ziga ko risati. Tega se lahko prepričate, me-rivši pred podani papir; jest Vam hočem vse po-
che andró fa- baben. cendo.
kazati, kakor hitro ga bom narisal.
Ebbene, invece di	9Jun toofji, onttott eineti Nu, dajte mi na-lapis e di carta,	23íeifiiftc¿ uni) ^flapie*	mesti svinčnika datemi un pezzo	re¿ geben ©ie mit ein	in papirja en kodi gesso, e un	©tíítf Jtreibe unb cinc	sec krede in čer-gran pezzo di	groiïe ©dsiefertafel ; ict>	no kamnato ta-pietra ardesia	will mit immev bie	blo ; jest si bom polita, mi diver- Seit bamit bertreiben,	kratek čas de-tirô a disegnare	bafi ¡d) einige Siguren	lal, risaje po-qualche figura.	seidsne.	dobe.
Poichè non mi vo-	Sa ©ie mir tocber Setev*	Ker mi nočete ne
lete dare nè tem-	meífet no<b SDicflTcv ge?	perorezca ne no-
perino nè col-	bentoolíen,fotbun ©ie	ža dati, bodite
tello, fatemi dun-	mir tort) ten ©emiten,	saj tako dobri,
que il piacere di	mit biefe itreibe berge?	to kredo pri—
tagliarmi questo	fiait su ftfmciben, bag	praviti, de mi
gesso in modo,	fie mir sum Seií&nen	bo v risanje
che mi possa	bieue.	služivna. servire per di-segnare.
Potrei avere quai-	jtonnte id) einige Satben	Bi se mogle farbe
che colore?	befommen?	vdobiti?
Ma pagando.	ílbet ftít 3í)t ©etb.	Se ve, de za Va-
0, ve ne prego, £>, id) bitte ©ie, erseigen O, lepo Vas pro-fattemi questa ©ie mirbiefe ©efallig* sim, skazite mi grazia! ve ne feit! id)toetbeetfcnnt* to dobroto! jest
Bramerei d' aver 3d) itnínfditeeinen fleinen Jest bi rad metli-
še dnarje.
sarô molto ri- lid) bafíít fe in. conoscente.
Vam bom hvaležen.
«na piccola sco-pa, per poter nettar la mia ca-rnera.
Vorrei una coper-ta di più.
Ho ben freddo in questa caméra.
I sorci m' impedi-gcono di dormi-re, vi prego di farmi dare una tfappola.
Questa trappola non val niente.
Vi prego di farla raggiustare.
Quando l'avrô ?
Bisogna metterci del lardo.
Questa caméra è ripiena di pulci, e di cimici.
Voi mi date cosi di rado delle len-zuola nette.
Vorrei che questa finestra si po-tesse aprire.
Ma almeno per ri— novar l'aria délia
— 217 — S3efen für mi4 ¡u f)a* ben, um meine jtam* mer reinigen ju fön* nen.
meiste gern eine Settbetfe meljr.
2J?i4 friert fefcrin bie* fem Simmer«
2>ie aWa'ufe bet&inbern mi4 ¡u f4Iafen; ¡4 bitte Sie, mir eine 2J?ä'u* fefaile geben su laffen.
Siefe 3J?aufefa0e taugt
34 bitte Sic, fie toieber jure4tma4en tu laden.
Siüann toerbe ¡4 fie be* fommen ?
3J?an muff Speit (linein* legen.
SiefeS Simmer iil boiler Slöfje unb Söan&en.
Sie geben mir fo feiten reine 23ettla(fen.
34 toünf4te fe&r, ba§ man biefeS Sender ¿ff* nen founte.
Sum foeniglien laffenSie bo4, bamit ¡4 fri*
co imel, de bi svojo izbo po-mel.
Jest bi rad še eno odejo imel.
V ti izbirne strašno zebe.
Miši mi ne dajo spati; lepo Vas prosim, dajte mi past.
Past ni za nič.
Vas prosim, dajte jo popraviti.
Kdaj jo bom zopet dobil?
Je treba slanine noter djati.
Ta izba je polna bolh in stenic.
Mi dajate tako po-redkama čiste rjuhe.
Bi serčno rad vi-dil, de bi se to okno odpiralo.
De vonder zdrav zrak v izbo pri—
2 T
stanza, fate ac-comodaruna sola lastra in modo che la si pos-sa aprire.
Vi prego di farmi comperare un oncia, una mez— z'oncia, oppure una libbra di tabacco in pol-vere.
Fatemi comperare del tabacco in foglia (cannel— lato), mi diver-liró a rasparlo da me stesso.
Braraerei d' avere del tabacco da fumare, e una pipa.
Polrei io avere un cañe ? mi ser-virebbe almeno di compagnia.
Uno levriere, un barbino, un can dáñese, un pic-ciol alano (un doghino), ecc.
-218 — fd»c guft in bem Sim» met befomme, eine einsige ®fteibe fo einriftten, bag man fie offnen tonne.
3cj) bitte ®ie, mit eine Unse, ein Sotf), ober ein ^funb ®ftnupfta* bait faufen ju Jaffen.
gaffen ®ie mit eine rotte Slabart fielen , ift ttjiß mit bie Seit bamit Vertreiben, i()n felbli su reiben.
Wollte gern Stauft* tabait unb eine pfeife feaben.
könnte id) einen £>unb betommen? et Watt für mift sut ©tfeß* fftaft.
©inen SSinbfeunb, ei* nen ^3ubel, einen ba* nifften £mnb, eine Segge, u. f, fo,
de, dajte saj eno samo šipo tako napraviti, de se bo dala odpirati,
Vas prosim, recite mi eno unco, en lot, ali en funt tabaka za nos kupiti.
Recite mi tabaka v perji kupiti, jest ga hočem za kratkičas sam v prah spremeniti.
Jest bi rad duhana imel in fajfo ali lulo.
Je mogoče psa do-^ biti? ta bi mi v tovaršijo služil,
Herla, danjskiga, angležkiga psa (dogo). i. t. d.
lo vorebbe aver bello ?
No, non voglio che un amico.
garebbe possibile d' aver un uc-cello? Un ro-signolo,una gaz-za, un pappagal-lo, un passerotto, un cardellino , unfringueIlo,una covetura di ca-narini, ecc. ?
M'occorre una gab-bia, poi dell'er-ba da uccelli (anagallide), un osso di seppia, del miglio, del-la canapuccia.
I	mieicanarini son per fare il loro nido, vi prego di portarmi qual-che zolla di mu-schio, un po'di bambagia, di lana, di afilaccie; delle piume, ecc.
II	miocibo diventa
— 219 —
Sollen eic f<|ön?
Mein, trtil nur einen Steunb.
■Konnte ¡4 einen SSocjel loten? eine Moditii gali, eine ©rtler, einen ^opogai, einen 6per* Jing, einen ©tieglife, einen Sinfen, tfanoi ticnbogelbeie, u. f. 1».
muß einen SUogeti fcatiet laben, unb bonu iw<| SBogelEraut, einen Slintenfif(|fnoi|cn, £>ir* fe unb franffamen.
2)?eine.ffanatienbögcl toofe len bauen ; ¡4) bitte 6ie, mit einige ^lorf* ^cnSWooi, ©aumteoi* Je,Soile,£>anf, Sehern, u. f. tu. tu hingen-
3J?ein etTen teivb bon
Želite lepiga imeti?
Ne, jest hočem to-varša, prijatla i-meti.
Je mogoče ptiča dobiti ? Slavca, srako, papigo, vrabca, o-satico, Šinkovca, kanarčka i. t. d.
Jest vpolrebujem gajbice, kletke, prosa in kono-pliskiga semena.
Moji kanarci hočejo gnjezdo delati; Vas prosim, prinesite mi en malo mahu, drevesne volne, (pa vole) volne, ko-nopel, perja i t d.
ja jed če dalj»
ogni giorno più cattivo.
Questa carne e già Iroppo vecchia.
Quest' acqua non è buona,questi fru-ti non son maturi.
Almeno datemi délié cose sane.
Questo butirro è fétido (rancido). Preferirei piutto-sto cento volte délia verdura cotta soltanto nell'acqua.
Sarei ben contento d'aver costante-mente nella m ¡a stanza una gran brocea piena di buon'acqua.
Sono accostumato a prender del caffè, del tè, la mattina e il do— popranzo; non posso passarme-ne.
In questo latte v'è dell'acqua. Questo latte è agro.
-220 — Sage ju Xage f4te4> (er.
2>iefei Sicifife ift iu alt'
Sa« SBaffet iff ni$t gut; ba« Obft ift niibtrcif.
©eben Sie mit toenig* tieni gefunbe Saibcn.
Siefe Sutter bat einen abf<bculi<bcn ranjigen ©cfibmait. moibte bunbertmal liebet bai ©emtife allein imSSaf* fet gcEotbt.
toünfcbte toobl für befta'nbig in meinem Simmct einen großen Ärug mit gutem SBaffet angefüllt ju baben.
34 bin gettobnt, bei 2)?orgcnti unb bei 9?a4* mittag« Jtaffeb, £bee ju ttinfen; ¡4 fann ibn ni4t entbebten.
ift SBafTec in biefet 9WI4. 2)iefe 2tfil4 ift fauer.
slabši prihaja.
To meso je presta, ro.
Voda ni dobra ; sadje ni zrelo.
Dajte mi saj zdrave reči.
To srovo maslo je žaltovo. Stokrat raji bi zelenjavo v vodi kuhano imel.
Jest bi rad vedno v izbi vere dobre vode imel.
Jest sim navajen zjutra in popoldne kavo, čaj pili; brez tega mi ni obstati.
V tem mleku je voda. To mleko je kislo.
II mió vestilo, le mié scarpe son logore, bisogna assolutamente che n'abbia del-1' altre.
Avrei gran bisogno d' un sopralulto ben caldo.
Vi prego di far tutte queste do-mande da mia parte al signor...
Avete parlato al signor____?
Per amor del cielo, non lo di-menticale.
Ditegli nello stesso tempo, che lo scongiuro di venir a ritrovar-mi per un i-stante.
Via,promettetemi di farmi questo fa-vore. Ve ne sup-plicoistantemen-te.
Ebbene,caro amico, avete fatto le rnie commissioni ?
— 221 —
3J?ein jtleib, meine ©<hti* i)c finb obgeniifct,' ¡4 muß burchaui anbete haben.
hatte ioohl einen reiht Warmen Uebet* Mit nöthig.
3ch bitte ©ie,ben£>ertn... um adei biefesf tu fragen.
£>aben ©ie mit ¿errn.. gefproihen ?
Um bes ftimmeli Willen^ pergeflen ©ie ei nicht toieber.
©agen ©ie ihm tu glei* eher Seit, baß ich ihn befchtoöre, mich auf einen Slugenbliit tu befuchen.
ißetfprechen ©ie mir, biefen Sienit tu er* toeifen. 3ch bitte ©ie infta'nbig barum.
9iun, lieber Sreutib, ha* ben Sie meine jtom* miffien befergt ?
Moja obleka in moji solni so raz-tergani; jest moram na vsako vi-žo druge dobiti.
Jest potrebujem prav gorke po-verhsuknje.
Vas prosim, gospoda..v mojim imenu zavolj teh reči vprašati.
Ste govorili z gospodam ... ?
Za božjo voljo, nikar zopet ne pozabite.
Recite mu z eno potjo, de ga živo prosim en hip k meni priti.
Obljubite mi to dobroto skazati. To je moja goreča prošnja.
Nu, ljubi prijatel, sle storili, kar sim Vam naročil?
Otterrô ¡afine quel che desidero?
Verrà egli a ritro-varmi?
L'ha egli promesso?
Quando verrà egli?
V' lio perciô una grande obhliga-zione, nol di-menticherô mai.
Potro io aver délia bella paglia e delle verghe di salice?
Per íarne che?
Proverô, per pas-sar il tempo (per iscacciare la noia), di far de' panieri (de' canestri) di paglia,edi vimine.
Sa ella lavorare al tornio ?
Si, e sarei ben contento, sepo-tessi aver qui un tornio.
Bramerei d'aver del filo e degli aglii;
— 222 —
SBctbe icfl enbricl) i»c* bcfommen, toa« icfl tounfcfle ?
Söirb cv micfl beCucflen fem mm?
i»at ev e« bevfprocflen ?
9öann toivb cv fommen?
Scf) bin Stjnen Diele SJJevbinblicbfcit fcflul* big, ic() Werbe e« nie betgeffen.
konnte ict) Woftl feflöne« (Stvofl unb SSJeiben* gevten befommen ?
9Boju?
3cf> Woilte betrugen, um mit bie SangeWeiie ju betreiben, ®tvofl*unb SBeibentövbe ju ma* cflen.
können ®ie bvecflfetn?
Sa, unb icfl Wttcbc micij febc gliifflicfl fifcafcen, Wenn ief) eine 2>vecfl* felbanf befommen fönnte.
Sd) Wunfiflte Swivn, JJa'flnabciu unb eine
Bom dobil, kar želim?
Me bo prišel obiskat?
Je obljubil?
Kdaj bo prišel?
Jest siin Vam posebno hvaležen, nikdar ne bom te dobrote pozabil.
Bi bilo mogoče lepe slame in ver-bovili šib dobiti?
K čimu?
Jest bi rad poskusil, za kratki čas iz slame in verbo-vih šib jerbase plesti.
Znate strugati?
De, in prav srečni-ga bi se čislal stružnik dobiti.
Šivanik, šivanke in škarje bi rad i-
procurerei di racconciar da me stesso le mié camicie.
Un uomo non é fatto per cucire.
Un nomo non é fatto neppure per rimanerchiu-so in una pri-gione.
E giá molto tem-po, che voi siete il carceriere di questa prigione ?
Sonó dieci anni.
Vi compiango, voi ayete gia veduto d' infelici assai.
V' ha qui presentemente molti prigionieri ?
Ávete voi le gaz-zette?
Non me le potre-ste imprestare?
Almeno racconta-temi qualche no-vitá.
Che si dice di nuo-vo?
— 223 — 6(1)«« ju (jaben, ¡(j) iütivbe De ifudjen, mir meine ¿ernten feM fluSjubeffern.
Sin 2J?min ift nicbt ge* mocbt jum 9?fl$en.
Sin aWann ift cucij nicf)t gemacht, um in einem ©efangnilTeeingcfcJIof* fen ju bleiben.
3ft es fcficm lange, baß «Sie .Setfermeiftcr in biefem ©efangniffe finb?
Ss finb fcfjcm jefin $af)* re.
Sei) bebaute Sie, benn Sie bibe» biet Un* gfutfiicbe gefe|en.
Sinb gegenwärtig biele ©cfangene fjiet?
£aben Sie Heitlingen ?
konnten Sie felbe mit iDotjt Jeiben?
3um ltjcuigften erjagen Sie mit einige 9?eu* igfeiten.
SSflS fagt man 9?cueS?
mel, jest bi poskusil svoje srajce zakerpati.
Mož ni vstvarjenza šivanje.
Mož pa tudinivst-varjen, de bi tako dolgo časa v ječi zapert bil.
Je že dolgo, od kar ste ječar v ti jet— nišnici?
Od tega je že deset let.
Vas obžalujem, ker ste veliko nesrečnih vidili.
Je zdaj veliko jetnikov tukej ?
Jmate časopise?
Ali bi mi jih mogli posoditi ?
Povejte mi saj kake novice.
Kaj se pripoveduje noviga ?
Che si dice della Francia, deli'In-ghilterra, deü'Ir-landa, della Germania , della Svizzera, dell'I-talia ?
E poi certa quesla nuova ?
Da chi 1' avete voi intesa ?
Poss' io ricevere uil calendario ?
Quanti ne abbiamo del mese?
Le legna, che voi mi date per ri-scaldarmi, son troppo verdi; fu-mano, e non ab-brucciano.
C'é troppo cene-re in questo for— nello, bisogne-rebbe levarla via.
Converrebbe fare spazzar il cam-mino , é carico di fuliggine.
Vorrei avere un po' d' acquavite, e anche delle bac-
— 224 — SBné fugt mflii Mit SeanEveicí), «Snglant, Sdunb, 3>eutfcí>íaní>, Stalien, u. f, to<
3ß bicfc Süciticiit gon; fielet ?
S8011 luent (jaben ®ie fie geijo'ct?
.Sann ief) einen Äaleniec bekommen ?
S>eu toie Vsicltcn t»e»2J?o* nact)S i)übeu i»ic ?
Sasi i>oii, buS Sie mit jnm 6inj)eijen geben, iß ju gtün; ei tätigt, ei bvenut nit&t.
<¿4 ili su[biel 2lf4>e in bem Öfen, man müßte ße iBegnefimen.
2J?ait muß ben Jtamin fegen; ec iß bellet: 9tu0.
Stj) toünfifcte ein toenig SBiannttoein, ober SSfliflioIbevbeeren ;u
Kaj pravijo od Francije, od Anglije, od irske,nemške laške dežele?
Je to poročilo gotovo ?
Od koga ste ga zve-dili?
Mi je mogoče ka^ lendar dobiti?
Koliki dan mesca imamo danas?
Derva, ktere mi v kurjavo dajate, so srove; se kadijo, ne gorijo.
Je preveč pepela v peči, se ga mora nekoliko odvzeti.
Dimnik ¿e mora o-mesti; ves je sajast.
Jest bi rad en malo žganja ali brino-vih jagod imel.
che di ginepro. Vorrei profuma-re un po' la mia camera.
Ho rotto la mia tabacchiera, bra-merei averne un' altra.
Sono ammalato. Ho bisogno assolu-tamente d' un chirurgo, o d'un medico. Vi prego di farmene venir uno.
Dialogo ILIII.
Per comprare un cavallo.
Vediamo il cavallo nella stalla.
Sta male piantato, (si regge male in piedi).
È assai magro. Meniamolo fuori della slalla.
Ha gli occhi offu-scati.
— 225 — tiaben. 34) trollte gern mein Simmer tau* ftern.
34) feabe meine 2>ofe $er* bro4)en; ift möftte gern eine anbete (jaben.
34) bin franf. 34) brau* 4)e notitluenbig einen SQ3unbar;t ober einen
9lrjt. 34) bitte Sie,
mit einen ju toerf4)af* fen,
xi.lli.Scfpräcfy.
Um ein $ferb $u fanfen.
fiaffen Sie un¿ erli bai ^fecb im Stade an« feben.
e* fiefet fftle4)t auf ben 23einen.
i(t fe()t mager. SBir trollen e¿ airé bem
©tafle führen. Gi f)at trübe Slugen.
Jest bi rad to sobo pokadil.
Jest sim svojo ta-bačnico razbil; rad bi drugo imel.
Jest sim bolan. Jest vpotrebujein ra-nocelnika ali zdravnika. Vas prosim, recite mu priti.
HjIII, Pogovor.
Redar hoče kdo konja kupiti.
Narpred hočemo konja v hlevu pogledati.
Je šibkih nog.
Je strašno suh.
Ga hočemo iz hleva vun peljali.
Ima temne oči.
!! S
Ha il eolio cattivo (un cattivo a-' spetto).
Ha la testa bassa.
É zoppo.
I piedi son fermi ?
Ha una brutta grop-pa.
Le gambe son grosse.
Di quai paese ê?
Quanti anni ha?
Vediamogli la bocea.
Non marca più.
È un cavallo vec— chio.
Quanto nè volete?
Questo è un bel cavallo da sella, un superbo cavallo da guerra.
È avvezzo al fuo-co?
Proviamoló.
Ë ombrosó.
— 226 — es ftrt «ine« f(j)Ic$ien t>aK.
Ss hat einen niefcrigen
flopf, es |in«.
frat eS einen fiebern
©<&ritt ? es hat einen f)apli(hen
Hüffen, es hat biete Seine.
3<uS Weichet ©egenb ifi eS?
SEBie alt i(t eS? SBefehen tuit fein faules ¡Ii fcjjon tibetalt. 2>aS ili ein alteS $fetb.
2öas fotbetn ©ie bafüt?
SieS i(i ein fchöneS Seit* pfetb, ein IjerrlicheS .StiegSpferb.
es ans Sener ge* ftöhnt 2Sit iDoden einmal fehen. Saffen Sie uns ben 2Jerfiich machen, es tft fcheu.
Ima gerd vrat.
Je nizke glave.
Je šepast, krulov.
Ima terdne noge ?
Ima gerd herbet.
Je debelih nog.
Jz kteriga kraja je?
Koliko let je star?
Glejmo mu v gobec.
Je že star konj.
Ta konj je star.
Koliko hočete zanj imeti?
Ta je lep jezdni konj, kaj dober zavojniško rabo*
Je vajen na streljanje?
Bomo vidili. Poskusimo ga.
Je plašen.
É ben addestrato.
Comprarei una sella all' inglese, alia francese.
Dialogo IMV.
In un incendio.
Al fuoco ! al fuoco!
Ilfuoco é appiccato nella casa.
Andate a chiamare i pompieri.
Tiriamo secchí di acqua.
Facciamo una ca-tena.
Dirocate questo muro ; tagliate co-testo plancato con un'ascia.
Mettiamoci tutti quanti all'opera.
Pórtate via questa cassetta.
Salvate le mié scrit-ture.
Eccovi la chiave.
— 227 — ifi feit gut ;ugerit* ten.
tocrbe mit einen eng * lififcen, einen franjo!?* fífien ©ottel faufen.
xmv. ©eftnräci).
Sei einet Seuerébrunf?.
Seuer! Seilet!
®as¡ Seuet iß im fraufe.
freien ©ie gef4toinbc bie Sprifcenlcute.
Saffen ©ie uní Saffer au¿ bem SScunnen \\t* |en.
Sit toollen uñé bie (£i# met einanbet jure¡4en,
Seifen Sie biefe Stauet ober biefe Sanb mit einet 9tpt ein.
Soffen Sie uní insíge* fammt franb anéSetf legen,
fragen Sic biefe ©4a« tuDc fort.
Stetten ©ie meine ©djrifs teil.
frier ifi bet ®£t)lufTe(.
Je dobro Bučen.
Jest si bomanglež-kiga, francoski-ga konja kupil.
XXIV. Pogovor.
Pri ognju, požaru.
Gori! Gori!
Hiša se je vnela.
Pojdite hitro po ga-sivce.
Navlečimo vode iz vodnjaka.
Podajajmo si cev-te, žehtarje.
Podrite ta zid ali to steno s sekiro.
Lotimo se dela vsi skupej.
Nesite proč to ška-teljico.
Rešite moje pisma.
Nate ključ.
Pórtate qui una scala.
Sbrighiamoci, u-sciamo via.
II fuoco é nel cam-mino.
Otturate la bocea del eammino con un lenzuolo ba-gnato.
Son piú di sei rae-si, che questo eammino non é stato spazzato.
Bisogna spazzar i cammini ogni due mesi.
É diíficile d' ayer qui spazzacam-mini.
Allora si attacca un fascelto di spine sulla punta duna pertica, che poi si passa dentro il eammino, e in questo modo lino puó spaz-zare il eammino da sé stesso.
II fuoco é estinto?
Signora, non abbia-
— 228 —
Stingen Sie eine Seiter feet.
Soffen Sie uns eiligff feer* auigefeen.
®oi Seuet itt im ©(feorn# fieine.
23ette<fenSie tenS (feorni ffein mit einem noffen £utfee.
Gtf ¡il langer a(i ein i)aU bei Safer, tag tiefet Stfeornliein niefetgefegt toorben iß.
27?an muß tie ©(feern* fteine alte ¿loci 2)?o* natfee feferen.
G$ feott feiet fifetoer, ©Äjornlieinfeget ju be* fommen.
Sn tiefem Soße Mt man ein 23üntel Sor* nen auf eine ©tauge; bringt tiefe in ten Sifeornftein feinein, unt fefert fo allein tenfet* ben.
Sfi tai Seuet getöfifet? 3J?atame, erfiferetfen Sie
Prinesite gred, loj— tra.
Le urno jo pote-gnimo iz hiše.
Ogenj je v dimniku.
Ovite dimnik z mokro rjuho.
Je že več kot pol leta, od kar ni bil ta dimnik o— meten.
Dimniki se morajo vsaki drugi mesec omesti.
Tukej se težko dimnikarji dobijo.
Tadaj se vzame ternja, in se ga na kol perveže; s tem vsakter lahko sam dimnik očisti.
So vgasili ogenj ? Gospa, nikar se ne
te paura, il fuoco sta appiccato sulla vostra veste.
Non vi movete, non camminate: buttateviper térra, perché cosi spegnete il fuoco colle mani.
Buttatevi su questo canapé, su questo letto, spe-gnete il fuoco con questo ori-gliere.
II fuoco é spento.
lo ho le mani scolte.
Applicatevi del mele, delle pa-tate tritate, ecc.
Dialogu \LV.
Sopra un furto.
Al ladro, al ladro! soccorso!
— 229 — nidjt, bai Seueciltin Stjrem bleibe.
HWadjen Sie feine SBe* toegung, geben Sie ni(f)t, legen ©ie (Ifj) auf bie Svbe nieber, man muß auf tiefe 3lrt, unb mit öilfe bei ftd'ni be bai Seuet etftitfen.
Segen Sie fid) auf tiefet Ganape,aufbiefei23ett. ©i'fiiften ©iebaä Seuec mit tiefem jtopffiffen.
Sa$ Setter ift gelobt.
bobe mit bie £>anbe toerbrannt. Segen ©ie £>onig batauf, gehabte Kartoffeln u. f. to.
M/r- ©efprädj. »ei einem Siebjtahl.
£>alt ben Sieb ! £>alt beit Sieb! ¿Ufé!
prestrašite, Vaše oblačilo se je vnelo.
Nikar se ne ganite, vležite se na tla, zakaj na tako vižo se mora z rokami ogenj zadušiti.
Vležite se na to sedalo, na to posteljo.Zadušite ogenj s tem pod-zglavnikam.
Ogenj je že zadušen.
Sim si roke opekel.
Ložite na rano medu ali krompirjevih kerheljnov i. t. d.
ILV. Pogovor.
Pri tatvini.
Zgrabite tata! sgra-bite ga! Pridite na pomoč!
Un ladro sta na-scosto in casa.
Armiamoci, cer— chiamolo, chiu-diainolo (perchó non fugga).
Andate a chiamare il hargello.
Che si ó rubato?
Argentería, dana— ro ecc.
Spedite attorno i bi-glietti agli orefici.
Reclamate alia giu-stizia.
Mialogo XIVI.
Per chiedere V o-spitalitá.
Noi siamo smarriti, vediamo, se vor-ranno darci os-pitalitá in questa casa.
Picchiate, tirate il
cainpanello. Chi é la?
Buona gente.—Cosa volete?
— 230 —
(Sin ©icb ift im £aufe tocrftetft.
9M)men luir uniere ©c* Vuelve, unb fuíben if)n ouf. 2Bic toolícn if)n ciufíftliegcn.
ftolcn <Sie tic ©er¡4)t& bienet.
2BflS t)ot man gcfEoíjíen?
©ilberjcug, ©elb.
6rf)¡ífen6ie einenSaufset* tel an aíJe©olbatbeiter.
j?lagen Sic bor©eri4it.
xiti, &efpt'M).
Sitte um ©afifvcunb* fíijaft.
SSit baben un¿ berirrt, luir loolten fcttcii, ob man uñé in biefeiii jpaufe &ctbcrge geben toirl.
JUopr'en 6ic an, Clingeln 3¡e.
2Bcr tlopft ba ? SECet ili ba?
©uter Sreunb ! — SBas ttoüen £>¡e?
Tat se je t hiši skril.
Vzamimo puške in poišimo ga. Ga hočemo obsesti.
Pojdite po sodnji-ga hlapca.
Kaj je vkradeniga?
Srebernina, dnarji.
Razpošljite razpis na vse slatarje.
Tožite ga.
XLVI. Pog-OTOr,
Prošnja za gostoljubje.
Smo zašli, bomo vidili, ali nas bodo v ti hiši pod streho vzeli.
Poterkajte, pozvonite.
Kdo terka ? Kdo je tukej?
Prijatli. Kaj želite?
La mia vettura é rotta; io sono smarrito e chie-do ospitalitä per questa notte.
Posso parlare al vostro padrone?
Conduceterai.
Si signore, ci sia-nio dispersi per istrade intorti-gliate.
Godo assai potervi offrire un asilo.
Io 1' accetto pieno di riconoscenza; ma temo di es-servi importuno.
Voi dovete aver bisogno di ripo-so, favorite meco al vostro ap-partamento, che frattanto io darö gli ordini op-
— 231 -37?ein ®ogen ¡Ii jetbto* 4en; ¡4 flabc miß tocticrt; ¡4) bitte um ftetbeige für tiefe 5ta 4 t.
jiann ¡4 mit 3f)tem Öettn fpte4en?
$u fiten ©ie mi4 ju iijm,
3a, toit flobett un« auf bem jti'eu<5toege ber« loten.
34 bin außerli glüifli4, 3fmen einenSuflu^W* ort anbieten ju ton* nen.
34 nef)me3f)nmit®anf* batfeit an. ülbet ¡4 füllte feilt, Sfinen tat (iig su faden.
©ie müifen bet 9tufle bebütftig fein, ¡4 Werbe ©ie in 3f)t 3'mmec führen, unb bie nö# tfjigen Befehle ettfcei* (en, bamit man 3f)ten SSagen triebet instant
Voz se mi je zlomil; sim zašel; lepo Vas prosim, vzemite me za necoj pod streho, (dajte mi za necoj prenočiše).
Ali je mogoče z Vašim gospodarjem govoriti?
Peljite me k njemu.
De, križ poti smo zašli.
Jest si v veliko srečo štejem, Vam pribežališe ponuditi.
Se poslužim z veliko hvaležnostjo ; tode bojim se, Vam nadlego delati.
Vi ste pokoja potrebni, Vas bom tedaj v Vašo spalnico peljal, in potrebne povelje dal, de se voz po-
portuni, per far- fefee. vi accomodare la carrozza (vet-tura).
pravi.
Dialogo XLVII,
Delia caccia.
Arriveremo presto al bosco ?
In un'ora.
Ella è senza fallo buon caccialore?
Sono più fortunato che abile.
Vi sono molti le-pri , capriuoli, volpi e cervi in questo bosco?
Ha ella un buon schioppo ?
Il raio schioppo a due canne è ec-cellente.
Sa ella anche ben tirare al bersa-glio?
Ho spesso colpito nel segno.
xxvii. ©efrrndf).
25on ber 3agb.
ffietben Jtjic balb ben SBoIb erreiften?
3n einet 6tunbe.
®ie (inb getoiß ein ge* fdjiíftev Säger?
3ft bin meljr glüíflift ali gefftiift.
@inb viele feafen, SRefee, Süftft unb éirfften in biefem Saibe ?
£>aben ©ie ein gutei ©etoefit?
2J?eine Soppelflinte ift fe&r gut.
©Riegen Sie auft gut naft bem Siele ■
3ft ijabe oft bai ©fttoar» je getroffen.
XIjVII. Pogovor.
Od lova.
Bomo skoraj v gojzd prišli ?
V eni uri.
Vi ste gotovo dober strelic ?
Jest sim bolj srečen ko dober strelic.
Je veliko zajcov, sern, lesic in jelenov v tem gojzdu ?
Imate dobro puško?
Moja dvojka je prav dobra.
Streljate kaj dobro v tarčo?
Sim večkrat serce prebil.
É bravo questo vel- 3d bicferSßinbbunb brap Je dober ta hert ? tro?
Quanti cani da cac- ®ic Piek Saunte (ja*	Koliko imamo lov-
cia abbiamo? ben toit?	skih psov?
Venti. Stoanjig.	Dvajset.
É ella ben prov- fraben Sie bid ^ulbcr	Imate veliko smod-
visto di polvere unb flugein?	nika in olovnic? e palle ?
Carichi il suo Saben 2>ic 3br ©etoebt.	Napolnite svojo
schioppo.	puško.
Tiri. 6(Riegen ®ie.	Strebte.
Quanti pezzi di sei- viel atiitf SBiib*	Koliko smo vbili,
vatico abbiamo prêt baten toir getöb*	vstrelili? ammazzato ? tet ?
Dieci lepri, due ca- Sefjn ®tü<f frafen, stoei	Deset zajcov, dve
priuoli, un cer- Setye, einen frieden,	serni, eniga je-
vo,quindici per- fünfjebn SKcb&ü&ner,	lena, petnajst je-
nice, sei anitre toilbe ßnten unb	rebic, šest div-
selvatiche e otto û4>t ®fj>nepfen.	jih rac in osem
beccacce.	kljunačev.
Ecco una cerva. ¡¿a iii cine frirfebfufc.	Tukej je košuta.
Ed ecco un capriuo- Unb bas iti ein SKc&boit	In to je sernjak. lo.
Le volpi ci sono SieSücfcfefînb unébutety?	Lesice so nam v-
scappate. gefommen.	šle.
Vi sono anche de- ©ibt es auef) SSa'ten in	Se najdejo tudi med-gli orsi in que- tiefen ©egenben?	vedi v teh krasti contorni?	jih?
Non ne abbiamo mai frier (jaben mir nie ei*	Tukej nismo nikoli
veduto alcuno. nen gefeben.	medvedov vidili.
Adesso torniamo a Saget uns jefct fjcimfefi,	Pojdimo sdaj do-
casa. ten.	mu.
a »
Ecco la sua parte.
Addio fratelli.
Uialogo \iVIII.
In una vigna.
Buon giorno vicino! voi attendete per tempo al vostro lavoro.
Ne!la mia profes-sione non si ha mai riposo ; le varie occupazio-ni in una vigna richiedono unin-defesso trava-glio per tutto l'anno ; bisogna potare, sterco-rare, discalzare, ricalzare, palifi-care la vite ; non si finisce mai.
Da senno , il vostro lavoro è assai faticoso, ma un buon au-tunno rimunera
— 234 —
£>ier baten Sie Siicen £|)eil.
9?un, 23t'üi)er, lebet toobl.
3m einem Sffieingatten.
ßuten borgen Jperr 9?ad)bar, (Sie (int) frütj bei ¡brer Arbeit.
SnmeinemStant) fjatman feine Sali uni) feine 3Iübe; tie betriebe* nen Arbeiten im 9Bein# garten erfordern basi gante 3abr binburd) ralilofen Sleif!; man muß fefmeiben, büngen, aufgraben, anpfählen / baufein; man bollenbet nie.
6ie baben für toabr f(btoc* re îlrbeit, aber ein gu* ter £>erbft enftba'bigt ©ie rei(bli(| für bie gonje Sflübe.
Tukej imate svoj del.
Z bogam bratje.
XtVIII. Pogovor.
V nogradu.
Dobro jutro, gospod sosed, Vi ste zarano pri delu.
V mojim stanu ni miru ne pokoja; različne dela v nogradu terjajo skozi celo leto neprenehljivi trud; je treba rezati, gnojiti, o-kopati, količe pristaviti, pleti; ni nikoli konca ne kraja.
Vi imate zares lesko delo, pa dobra jesen Vam obilno ves trud poplača.
largamente i vo-stri sudori.
Ció è vero; tal— volta peró una brinnata nella stagione del fio-re o più tardi la gragnuola, in poche ore ci porta via il frutto di tutto l'anno.
Per quest'anno non c'è più perico-lo.
Tutto sta nelle mani d' Iddio. lo ri— pongo tulte le mié speranze nella provviden-za.
Vedo che avete pure una quan-tità d'uva ñera nella vostra bella vigna.
Da questa parte ho più d'uva ñera; dall' altra parte poi crescono del-le viti generóse, che producono dell'uva bianca.
3>as' ili luatjc ; ober ti barf nur ein 3?cií jur Seit ber 23(ütí)e ober fpá'ter ein fraget forn* metí, um uns in einigen ©tunben b¡e 3ru¡j)t ber ülrbeit pon einem ganzen 3a|te ju ent* reißen.
Sur biefeé 3aí)t ift feine ©efaljt meir.
<¡í i(í afleé in ben frön* ben ©otte«. 34) fefre meine froffnung auf feie 23otfef)uug.
Sie ¡4 feie, 3|r tjabet Diel faltarse Trauben in3irem f4tmen©em* garten.
34 iabc auf biefer ©eite m?f)t f4ítar$e alé tuei< (Je Trauben, auf ber anbern©eite abert»a4# fen efele Sebenforten , lue!dje foeiße Stauben tragen.
Res je; če pa le en dan ob času cvetja slana ali poz-nej toča pade, nam zamore v nekoliko urah plod dela celiga leta odvzeti.
Za letaš ni več nevarnosti.
Vse je v božjih rokah. Jest opiram svoj up v previdnost božjo.
Kakor vidim, Vi i-mate v svojim lepim vinogradu veliko černiga grozdja.
Na tej strani imam več černiga ko beliga grozdja, na uni pa rastejo žlahtne tertne plemena, ki belo grozdje rodijo.
-236-
Quest'anno avremo	teuer Herten toic füge	Letaš bomo sladke
vini dolei e forti.	unb fiaefe SBeinc be*	in močne vina
fommen.	dobili.
Avete giä appar-	toben Sic fc&on bie 23u*	Ste že pripravili
recchiate le	ten, SZöeinfufen unb	brente, badnje in
brente, le tine	Säger bereitet. ?	sode ? e le boti?
E apprestato il tor-	3ft bie treffe gerietet ?	Je pripravljena ti-
chio?	skavnica ?
Quando fate voi	®ann gebenfen ©ie $u	Kdaj mislite tergati?
conto di ven-	lefen ? demmiare ?
Aspetterö, che l'u-	34 MI warfen, bii bie	Hočem čakati, do-
va sia ben ma-	Stauben bollfomnten	kler grozdje po-
tura, acciö si	reif finb, bag fie bai	polnama dozori,
consumano le	SBagcige berlierenunb	de se vodeniga
parti acquose e	nitfet« ali Hufertloff	znebi in zgolj
non vi resti al-	boben.	sladkor postane, tro, che il li-quor zuccherino.
La invito alle ven-	34 labe ©ie jut SBeintefe	Vas povabim k ter-
demmie; ci da-	ein;toir tocllenrc4tlui	gatvi; hočemo
remo buon tem-	füg fein.	prav židane vol-
po (oppure) sta—	je biti. remo allegri.
1 mest deli'anno. Sie 9J?cnatbebei3al)tei. Misci leta.
Gennaio.	3anuac (Giimonat). Prosenc.
Febbraio.	Sebrttat (tornung). Svečan.
Marzo. Aprile.
Maggie-
Giugno.
Luglio.
Agosto.
Settembre.
Ottobre.
Novembre.
Dicembre.
I (jiorni della settimana.
Domenica.
Lunedi.
Martedi.
Mercoledi.
Giovedi.
Yenerdi.
Sabato.
I numeri.
Uno. Due. Tre. Quattro.
— 237 —
27?ät} (Senjmoiiat). Slptil (Öftcimonat). 97?a¡ (23Iíítí)cnmoimt;. Suni (33ta$nionat). 3nl¡ (íscumonatj. îluguli (ënncmonatj. ©eptemí>ei(6evblímonat). £>Cíot>cr (SBcinmonat). Sflopembet ( SEDintcrmo* natj.
©ecemfiec (ehriltmonatJ
2>¡c Sage bet Bodle.
Sušeč.
Mali traven. Yelki traven. Rožnik. Mali serpan. Velki serpan. Kimovec. Kozopersk. Listopad.
Gruden.
Dnevi té dna.
(Sonntag.
9Wontag.
Sicnltag.
a»ittt»o(&.
®onncrfrag.
Sreitag.
©onnabenb (©amliag).
Nedelja
Pondelik.
Torik.
Sreda.
Cetertik.
Petik.
Sabota.
Sohlen.
Broji,
eintf. Stoei. íDtei. îSier.
Eden, êna, êno. Dvá, dvé. Tri. Štir.
Cinque.
Sei.
Seite.
Otto.
Nove.
Dieci.
Undici.
Dodici.
Tredici.
Quattordici.
Quindici.
Sedici.
Diecisette.
Dieciotto.
Diecinove.
Venti.
Vent' uno.
Ventidue.
Ventitre.
Ventiquattro.
Venticinque.
Ventisei.
Ventisette.
Vent' otto.
Ventinove.
Trenta.
Trent' uno.
Trentadue, ecc.
Quaranta.
Quarant' uno.
Quarantadue, ecc.
$ünf. ©cfti. «Sieben. 91 (fit. Stfeun. Seien.
e»f. Stoöif.
Srcijcijn.
Kierjcfm. Sünfsefen. ©eftsefjn. ©¡ebenen. 91tijtjc()n» Sieunjeitn. Btoanjig.
6in unb jtoanjig.
Stoci unb jtoonjig. ®rei unb jiBonjig. Kier unb stoanjig. Sttnf unb stoanjig. ©efti unb stoanjig. ©ieben unb stoan$ig. 9J(f)t unb stoanjig. 5?cun unb jtoansig. Sfeifiig.
(Ein unb btcifiig. Stoci nnbbreigig. u. f. w, Kierjig.
Sin unb vierzig. Stoci unb toieejig, u. f, to.
Pet.
Šest.
Sedem.
Osem.
Devet.
Deset.
Ednajst.
Dvanajst.
Trinajst.
Stirnajst.
Petnajst.
Šestnajst.
Sedemnajst.
Osemnajst.
Devetnajst.
Dvajsti, dvajset.
Eden, ena, eno in
dvajset. Dva, dve in dvajset. Tri in dvajset. Štiri in dvajset. Pet in dvajset. Šest in dvajset. Sčdem in dvajset. Osem in dvajset. Devet in dvajset. Trideset.
Eden in trideset. Dva in trideset. Šlirdeset.
Eden in štirdeset. Dva in štirdeset.
Cinquanta. Cinquant' uno. Cinquantadue, ecc. gessanta. Sessant' uno. Sessantadue, ecc.
Sessantanove. Seüanta. Settant'uno. Settantadue, ecc.
Settantanove.
Otlanta. Ottant' uno. Ottantadue, ecc.
Novanta. Novant'uno, ecc.
Novantanove.
Cento.
Duecento (dugento. Mille. Diecimila. Un Millione.
— 239 —
{Jtínfjig.
©in unb fünfjig.
Stoci unb fíínfjig, u. f. lu.
©ctíjéjig.
(£¡n unb fecbé&ig. Stoci unb fctj)és¡8 u. f- i».
5?cun unb feí&¿s¡g. ©icbcnjig. Sin unb líebenjig. Stoci unb (icbcn;¡g u. f-1».
Jícun unb fíebensig.
»♦Wa.
Sin unb aíbtjig. Stíei unb (Kbtjig u. f. to.
9?eunj¡g.
<E¡n unb ncunjig, u. f. to,
Síeun unb ntunjig.
¿unbett. Srtcitjiinbcct. Soufenfc. 3ef)ntaufenb; (£inc SWidion.
Petdeset.
Eden in petdeset Dva in petdeset,i.i.cL Šestdeset.
Eden in šestdeset Dva in šestdeset, i. t. d. Devet in šestdeset Sedemdeset. Eno in sedemdeset Dva in sedemdeset, i. t. d. Devet in sedemdeset. Osemdeset Eno in osemdeset Dve in osemdeset, • i. t. d. Devetdeset. Eno in devetdeset, i. t. d. Devet in devetdeset. Sti.
Dvč sto. Tavžent (jžzer). Deset jezer. Milj on.
I Komi piii usitati delle arti c scien-
ze♦
Pedagogo. Abbachista. Attore, Attrice.
Aiutante. Amministratore. Amministratrice. Avvocato. Agente. Alchimista. Anatomista. Speziale. Stimatore. Apprendista. Architetto. Armajuolo. Artifice. Aslrologo. Procuratore. Banditore. Fornaio. Birro. Banchjere. Cestaiuolo. Zanaiuolo. Fonditore di cam-pane.
Seamen tocrjitgltcbftctt &ttuftc,3$tffcn= fcbaftcit ««& (Sctucrfcc.
©d)tiliiKit1cc. SRcifltnntciitcr. ©djaufpielcv, ©ijattfoic*
levin. Ocbiire. SScrlraltcr. SJtvtoalterin. ©adjloaltcv. Slgcnt. ©olbmaiflcv. Bevgliebever. 3lpott)efev. ©(tjafenieiftcv. Settling. 33fliimcificr. 2Daffenf(t)mici). £>aub toevfev. 6tcvnbc liter. Slntoolt.
Ccffcntlirtjcv Slutfvufev.
23aifev.
fcaubev.
SBcifalcv.
fiovbma<i)cv.
Safitvagcv.
Glcicngicdcv.
Imena nar glavnikih umetnosti« znanstev in rokodelstev
Školnik. Prednjiračunar. Igravec, igravka.
Pomočnik.
Oskerbnik.
Oskerbnica.
Pravdosrednik.
Opravnik.
Zlatolvor.
Razkroj ivnik.
Lekar
Cenitelj.
Učenec.
Stavski mojster.
Orožar.
Rokodelic.
Zvezdoglčd.
Zavetnik.
Klicar, glasnik.
Pek.
Birič.
Menjavec.
Košar.
Tovornik.
Zvondr.
Biógrafo. Fabbro.
Imbiancalor di tele. Botánico. Battoppatore di
panni. Legatore di libri. Libraio.
Scriturale, (che tien
la scritlura.) Ottonaio. Calderaio. Muratore.
Fornaciaio di mat-
loni. Mezzano. Macellaio. Boltonaio. Fonditor di canno-ni.
Cardatore. Carpentiere, Ma-
stro d'ascia. Carraio. Cassiere. Vetturino. Cameriere d'alber-
go. Cameriera. Portantino. Pizzicagnolo.
— 241 —
Sebcnsbcfífcreibcr. S(í)in¡í>.
Jítmtoanbblcíífier.
/ttouterruníijcr. ffl¡<ff<j>neibcr.
3}ii(í)b¡nber. 58ud)iflni)!cr. a^uijiíflítfv.
SD?ciT¡ ti tj a vb c ¡ te v. ■ftupfetfdjmib. mauttx. Sicgclbccnnei:.
awáflcc. (?líif(j)í)fl(t«. j?nopfma<i>ei\ jfanoucngieíici'.
SBoKCammcv. Simincvmntin.
SBagncr. lafíii'cc. 5ut)cmflnii. jtartimcrbicncc.
Aamntttfrau. lliberferingcr. SSuiftiObcrSpcibaiitilcr.
Življenjapisavec.
Kovač.
Platnobelic.
Zelisár, travár. Kerpač.
Bukvovéz.
Bukvar.
Bačunovodja.
Medenínar. Kotlar. Zidár. Opékar.
Srednik, mešetar. Mesár. Gumbár. Topar.
Volnár. Tesar.
Kolár
Denárnícar.
Voznik.
Postéljnik.
Dvórkinja. Donosilelj. (nar. Klobasár ali slani-
3 O
Spazzacammino.	©(feornfteinfegír.
Giureconsulto.	fRcifettgelefevter.
Ecclesiastico.	©ciftli<|er.
Orologiaio.	Ufetmaifcer.
Venditore di pan-	SutfjfeanM«.
m. Cocchiere.	•ffutfi&et.
Carbonaio.	jtofelenf)«nner.
Ciabattino.	Cffeufefliíet.
Caffettiere.	.ítaifefelictec.
Commediante.	Odjaufpiclec.
Commissionario.	23elMet.
Confetturiere.	Buffcrtá'ítct.
Cuoco.	
Bottaio.	Sofíiíntct.
Copista.	Ülbfíccibcr.
Calzolaió.	<6(&uf:et.
Mercante di grano.	©etvciteijantlcc.
Cuoiaio.	(Sarbct.
Coltellinaio.	SWeirerffb'«^-
Ballerino.	Sinjer.
Maestro di bailo.	Santmeiliet.
Cenciaio.	Sutrtpenfammlet.
Dentista.	Sofenatjt-
Dottore in gene-	2H'lt.
rale.	•
Droghiere.	6pcjete¡í)á'nt)íer.
Pentolaio.	Sopfcr.
Ebanista.	jtunfitififeler.
Ingegneré.	tfriegíf>autne¡fíer.
Incisore.	©ttinfífencibct.
Boia.	€i|otfti4>tír.
Dimnikar.
Pravdoznanec.
Duhovnik.
Urdr.
SuknSr.
Kočjdž.
Voglfir.
Kerpdč.
Kavar.
Igravec.
Opravnik.
Sladkopek, cukrar.
Kuhar.
Sodar.
Prepisavic.
Črevljar.
Žitar.
Stroj ar.
Noždr.
Plesiivic.
Plesar, plesni moj-Cunjar. (ster. Sobni zdravnik. Zdravnik.
Dišečinar.
Lončdr.
Umeten mizar.
Jnženir.
Kamnorez.
Rabelj.
fattore. jlanescalco. Ulereante di penne. Maestro di scher-
raa. fescatore. pesciaiuolo. Giardiniere. Poratore. Geógrafo. Geómetra. Bicchieraio. Guantaio. Orefice. Erbolaio. Arrotino. Chincagliere. Suonatore d'arpa. Cappellaio. Istoriografo.
Negociante di ca-
valli. Calzettaio. Gioielliere. Locandiere. Inquisitore. Legnaiolo, falegna-
me. Magnano. Specchiaio. Macchinista.
— 243 —
©efífjííftéfíííwr. tmffcjjmib. 8?ebern*$8etfaufer. (íec^tmeifiec.
8¡ít&er.
9if4l)onbíer-
©á'ttner.
SJergoIbcr.
etbbef¡|te¡ter.
SWegfünltler.
©Iaémaíí)«.
£>ant)fd)uí)mci4)et.
©ollft&mib.
.ffcautecftinbige.
©4)kir«.
jneintoaacenfjá'nblec.
frai'ícnffljtagci'.
frutma¡|)er.
0cf(í)i4téf(t)vcitet; eineé
Süilien. ^fctbcljatibíec.
®trumpíh)ivfet-
Suftdiet.
©flfitoictí).
■Scism-iffct«.
£¡f<í)I«.
©4>to(F«.
6p¡egclma4)cv.
¿Dtaf^itunmarfiec,
Opravitelj. Podkovač. Peresai*. Boreški mojster.
Ribič. Ribar. Vertnar. Zlatar.
Zemljopisavee.
Zemljomer.
Steklar.
Rokovičar.
Zlatar.
Zelišar.
Brusar.
Štacunar.
Harpnik.
Klobučar.
Zgodopisec.
Konjski teržec.
Nogovičar.
Bisernik.
Kerčmar.
Sodnik krivovereov Mizar.
Ključavničar.
Ogledalar.
Mabinist.
Sarta.
Manifattore. Marinaio. Pilota. Matemático. Materassaio. Misuratore. Meccanico. Merciaio di setene. Meteorista. Levatrice. Mulinaio.
Scrittore di farse.
Ministro.
Mineralista.
Missionario.
Mietitore.
Lavoratore d'islru-menti di música. Músico. Mitologo. Navigatore. Yaccaro.
Baglia che allatta. Oculista. Oliandolo. Oratore.
Fabbricante d' or-gani.
— 244 —
©íhiicitcvin. Sübiifant. ®ífltw fe.
Sootfe, ©teueriuonn.
aVatbematifer.
27}atvofcenfcefter.
Stbmeffer.
9We<fcanifer.
©eibenbá'nbler.
Sffiittcvungéfuntíge. frebamme. 3J?ü(Ier. ^offenfífcreiber.
ÜTíinitxcv, ©efanbter. SJJineralog.
SOTiflIonár, í>e¡benbefeí>
rer. ©í()nittef.
3nfifumentenmfl(tet für
SWtifíC. 2>?u|Ifer. ¡Íabeííebrer. ©eefatyrer. Auhfjirt. ©á'ugamme. 31ugenar$t. £>eíberfaufer. Dtebner. Örgelmaiher.
Šivarica.
Fabrikant.
Mornar.
Vodič, korman.
Matematikar.
Arovnikar.
Meric.
Mehanikar.
Svildr.
Vremenoznanic.
Babica.
Mlinar.
Pisavec smešnih re či.
Minister, poslanec.
Mineralog.
Misionar.
Žetic.
Inštrumentdr.
Godec.
Basnoslovec.
Mornar.
Kravar.
Dojica.
Očesni zdravnik. Oljar. Govornik. Orglar.
Mozzo di stalla.
Soprastante. Paggio. Pittore. Pellegrino. Chiromante. Panegirista. Cartaio o fabbri-cante di carta da scrivere. Pievano. Pastaio. Pasticciere. Zoccolaio. Pagator di truppe. Contadino. Negoziante di cuo-Profumiere. (ia. Filologo. Filosofo. Medico. Borsaiuolo. Guastatore nelle ar-
mate. Pirata.
Lavoratore nelle
miniere. Giocolatore, com-
mediante. Causídico. Aratore.
— 245 — etaíífnerfjt.
<¡luffe|cr.
etclfnabc.
9Mer.
pilget.
SSafjtfager.
Sckcínei-.
Pflpietfobrifflnt.
Starter.
pnffetentoerfaufev. pflfletenbfltfet. ,óoísf(i)u|ma(t)er. Ba&Imeiiter, 25auer. Scbcifjá'ntílci'. 2B0Í>Igeruí{réfrámer. «Spraíjjfuníiget. SHWttoeifec. 9lrjt.
SJeutetfdjnfii)«. ©íjanígrobcí:.
©caau&er. 23cvg)»«fčati>eiter.
pofletueifler, ©t&aufpit?
Icr. ©fldJíúIter. Slífermann.
Konjar, hlevski hlapec. Nadgledavec. Gospodičič. Obrazar, malar. Romar. Vedež. Hvalitelj Papirar.
Fajmošter. Paštetar. Paštetopek. Coklar.
Prednji plačovavec.
Kmet.
Usnjar.
Dišavar.
Jezikoslovec.
Modrjan, modroslo-
Zdravnik. (vec.
Kradljivic.
Okopnik..
Morski razbojnik. Rudokop.
Smešnik,komedjant
Pravdosrednik. Oratar, orač.
Poeta.	©iftítc.
Facchino.	gaffttaget.
Ritrattista.	^octratniakc.
Postiglione.	«Mfncftt.
Maestro di posta.	^Mmeifíer.
Pollaiuolo.	©cfltígelfeá'nblci'.
Predicatore.	^rebiger.
Precettore.	Sífevcc.
Prelato.	^cá'lat.
Prete.	^ricltec.
Stampatore in ge-	
nerale.	
Mezzano.	SScfmittlcc,
Professore.	Ceffentliftec Scfevcr.
Rabbino.	Stobtiincc.
Ricevitore.	©innefjmcc.
Funaio.	Sciler.
Corsaro.	®eetflti6er.
Sellaio.	®ottler.
Yelaio.	®egelma$er.
Marinaio.	©eemann, 9Watrofe.
Segatore.	íiolifagec.
Scrivano.	©ftrcibcr.
Scultore.	Silfcfeaticr.
Cucitrice.	Síá'fierin.
Segretario.	®efretá'r.
Senatore.	®enatoc.
Sergente.	Sefttoebel.
Serva.	Sienltmogíi.
Servitore.	33cí)¡entcr.
Barbiere.	Sorbía-.
Pastore.	®$afcr.
Pesnik.
Tovornik.
Obrazar.
Postiljon.
Poštnar.
Kokošar.
Pridigar.
Učenik.
Prelat.
Duhovnik, mašnik. Bukvotiskar.
Srednik.
Javni učitelj.
Rabin.
Prijemavic.
Morski razbojnik.
Vervar.
Sedlar.
Jadrdr.
Mornar.
Dervorezic.
Pisdr.
Kiporez.
Šivarica.
Tajnik.
Starašina.
Naddesetnik
Dekla.
Strežic.
Brivic.
Ovčdr.
Pastorella.
Calzolaio.
Stacciaio.
Argentiere.
Cantante.
Pellicciaio.
Fabbro.
Saponaio.
Soldato.
Fabbricante d' oc-
chiali. Cacciatore. Stalliere. Scarpellino. Cerusico. Sarto.
Študente di legge. Teologo. Ladro. Trebbiatore. Lavoratore di lat— ta.
Tabaccaio. Torniaio. Vendemmiatore. Garzone di caffč, o
bottega. Custode, guardiano. Lavandaia. Acquaiolo, Barcaiolo. Ceraiuolo.
-247-
©(fjaferin.
©i|ui)moii)cr.
Siebma4)er.
(Silbetavbciter.
®angcc.
jtitftjintt.
©i&mib.
Seifenffeter.
®0ft>0t.
23nfltnmfli|>er.
3oger.
©tolljunge.
©tcmmefc.
SSunbavjt.
Stljncibet.
Surift.
Sicb.
»Iei&ft&mfo, jtlcmpner.
Xabfl(ffromcc, Storilec. SSinjcr. 9tuftooctcr.
fetitec.
SSafifcedn.
SSflffcrtfflgcv,
Safirnionn.
SSatiiisichcv.
Ovčarica.
čevljar.
Rešetar.
Srebriir.
Pevec.
Kerznar.
Kovač.
Mildr.
Vojak.
Očalničar.
Lovec.
Hlevski hlapec.
Kamenar.
Ranocelnik.
Krojač, šivar.
Pravdoslovec.
Bogoslovec.
Tat.
Mlatič.
Klanfar.
Tabakar. Strugar.
Gornik, vinogradnik Strežic.
Varh.
Perica.
Vodonosic.
Brodndr.
Svečar.
— 248 Tessitore.	SBekr.
Mercante di vi- SSciníjántler. ni.
Maestro di carat- S4)ic¡f>mc¡fi;ci;. tere.
Tkavee. Vinski kupec.
Učitelj lepopisa.
Fine.
<£ n be.
Konec.
Indice.
Prefazione.
Delle lettere c loro proniinzia.
Vocabolario.
Avere.
Vocabolario.
Avere (interrogativamente)
Vocabolario.
Avere ( negativamente).
Vocabolario.
Avere (negativamente e interrogativamente).
Vocabolario.
Essere.
Vocabolario.
Essere (interrogativamente).
Vocabolario.
3t»!M*.
s o t t c t c.
Son ten 2Mi<í)ftiibcn uní)
teten íliiíSfpvadje. Soîabeïu. çaben. Sofabeín.
£>ûben ( Stagenï. ) Sofabeln.
fcaben ( Sctneinenî). ) Sofabetn.
¿aben ( Sctneinenb tint frogenfo.
Sofûbcln. (Sein. SBofobeln. Sein ( Stogenb. )
Sofabclu,
Kazalo.
S Iran.
Predgovor. 3
. . . . 5 Besede . . 9 Imeti. . . — Besede . 11 Imeti(Vvpra-šavnih stavkih) . . 12 Besede . . 13 Imeti (v odre-čivnih stavkih) . .14 Besede . . 15 Imeti(v odre-čivnih in vprašavnih stavkih) . 10 Besede . . 17 Biti ... 18 Besede . 19 Biti (v vprašavnih stavkih) . . 20 Besede . . 21
S 1
Essere (negativamente).
Vocabolario.
Essere (negativamente e interrogativamente).
Brevi modi di dire famigliari.
Delle ore del gior-no.
In scuola.
I verbi piü usita-ti (modo indefinito)..
Nomi comuni.
Verbi nel modo imperativo ( con-giunti a nomi propri).
Gli antecedent! verbi e nomi (nelle costruzioni af-fermative e negative).
©cin ( SBetneinenb. )
2$ofabetn.
©ein ( aScrncincnt) tint ftagenb).
lune bertrautiibe 9te* beniarten.
SSon ben Sageijeiten.
3n bet ©fbulc.
Sic gebtáu(blinden 3eiI* toóttet ( itmbefümmí te 3lttJ.
SSotttegiffet bon íjaupfc» toortetn.
Seittoottet in bet gebie* tenben 3trt (mit itfenn* tooctetn betbunben.)
2>ie borbetgebenben 3eit* unb 9Jenntoortec (in bejabenben unb bet? neinenben ©afeen an* getoenbet. )
Stran. Biti (v odrečiv-nih stavkih) . . 22
Besede .	24
Biti (v odre-	
čivnih in	
vprašav-	
nih stavkih)	25
Kratki prijaz-	
ni izreki .	26
Od dnevnih	
časov.	34
V učivnici ..	36
Naj bolj na-	
vadni gla-	
goli (Neo-	
dločivni na-	
klon) .	41
Besedni spisik	
imen .	46
Glagoli v ve-	
livnim na-	
klonu ( z	
imeni ze-	
dinjeni) .	52
Poprej sni gla-	
goli in i-	
mena ( v	
poterdiv-	
nih in od-	
stavkih) .	62
Modi di dire con Steben&tten mit 9?enn* Izreki z ime-nomi e verbi. unb Seittoovtevn.	ni in gla-
goli . . 80 Gli antecedenti Sie botfletgeflenben Seit* Popvejšuigla-verbi e nomi trni) SflenMtJottee (mit goli ( in (uniti ad avver- ben 9?cbcntooriern Vcv# imena z na-bi)	bunben. )	rečjivred) 88
Preposizioni.	2>ie SSottoorter,	Predlogi. . 100
Verbi e nomi as- Beit * unb Sfenntooctev Glagoli in i-sieme.	sufammen.	mena sku-
pej . .105 Gli antecedenti ver- Sie boijjevge&enben 3eit* Poprej sni gla-bi e nomi (uniti »nt) Sfeiintoortev (mit goli in i-con preposizio- ben Soctotirtem bev? mena (ženi)..	bunben. )	dinjenispre-
dlogi). .109
I pfu usitati dia- ??eue unb leiifct ge« Novi in lahki loghi famigliari. brauifclicfje ©efptai&e. navadni pogovori.
I.	Per daré il buon giorno.
II.	Sulla lingua inglese.
III.	Tra due Scolari per un libro smarrilo.
IV.	Per domandare
Um einen guten gen tu toünfijjen.
Uebec bie englifffle ©pva? 4)e.
Steiften jtoei ©if)ü(ern übet ein bedocene« 23u<&.
Um eine ©efäßigfeit tu
Stran.
Kadar se dobro jutro vosi . .118 Od angležki-
ga jezika. 119 Med učencama od zgubljenih bukev 121 Kadar hoče
un favore.
V. Fra due Scolari.
VL Sopra un giar— dino.
VII.	Sul raedesimo soggelto.
VIII.	Per andare a letto.
IX.	Per alzarsi.
X.	La colazione.
XI.	II pranzo.
XII.	La passeggiata.
XIII.	II temporale.
XIV.	Del freddo.
XV.	Deila pioggia.
XVI.	Deila stagio-ne.
XVIL Delle ore del giorno.
XVIII.	Delle ore della nolte.
XIX.	II padrone prima di levarsi.
— 252 — bcilongcti.
Stoift&cn žtoei ©^ttJetu
Ue(w einen ©ntten.
Uefcev benfel6en ©cgen# ilanb.
Um ju 23ette $u flehen.
Um aufiufteijen.
©atf Stuiiftuif.
Stfittageffen.
2>ev ©pajiergang.
2>a* ©etoitter.
9Jon &et Äfllte.
2$on bem Segen.
Sott bec Sa^ccšicit.
9?on ben ©ttinben bei Sage«.
S5on ben ©tunben in bev Mo4)t.
2>er freie bot' feinem 9iuiiie|)cn.
kdo za do-
broto pro-
sili	122
Med učenca-	
ma	124
Od verta	125
Od ravno ti-	
stiga pred-	
meta .	127
Kadar se ho-	
če spat iti. 129	
Kadar se ima	
vstati.	130
Zajterk, ko—	
silce .	132
Kosilo, južna 133	
Sprehdd . .	139
Od hudiga	
vremena .	140
Od mraza .	142
Od dežja	143
Od letnih ča-	
sov .	145
Od dnevnih ur	146
Od ponočnih	
ur .	149
Pred ko go-	
spodar V-	
stane .	151
XX.	In un albergo.
XXI.	Tra il medico e l'ammala-to.
XXII.	II mattino.
XXIII.	Sullo stes-so soggetto.
| XXIV. La sera.
f XXV. Sullo stesso argomento.
| XXVI. L' invernó.
I XXVII. La primavera.
i XXVIII. L' estáte.
XXIX. L autunno.
i XXX. Diverse do— mande che si posson fare ar-rivando in un albergo; e per di mandare (panto occorre per iscrivere.
[XXXI. Varíe dimande e rispo-ste.
XXXII. D'uua persona che cerca
einem (Safifjofe.
3wif(j)en bem 9lr$te unb bem jtranfen.
2>er Sttotgen,
Uebet benfelbcn ©egen* ftanb.
®er Slbenb.
Serfelb« ©egenftatib.
2>er SBmter.
Set Seübling,
2>er ©ommec.
See fcerbff.
aSctftfciebeneSrageii/toenn man in einem (Sali* tyofe antommt; notb* Wenbige Scagen, Wenn man fijsceiben will.
3Jctf(biebcnc Stögen tinb Antworten,
SJon einer Herfen, toefe <tie einen 2>ien(! fndjt, ober einen £>anbel an«
Stran.
V gostivnici. 154 Med zdravni-kam in bol-nikam. . 162 Jutro. . .164 Od ravno ti-stiga predmeta . .165 Večer . .166 Tisti predmet 167
Zima. . .169 Pomlad. . .170
Poletje . .171 Jesen. . .173 Različne v-prašanja, kadar se v gostiv-nico pride; petrebne v-prašanja , kadar hoče kdo pisati. 174 Različne vprašanja in odgovori . 181 Od osebe, ki službo iše, ali ki bi
servigio , o di	fangen toitl.	rada kup-
cominciare un	čovati za
qualche nego-	čela . .189 zietto.
XXXIII.	Deila stes-	2Son betreiben «fletfon,	Od tiste ose-sa persona sta-	naftjbem Ue einen Sa*	be, potem bilita in unabot-	kn eröffnet bat.	ko je šta-tega.	cun° od-
perla . .191
XXXIV.	Per par-	Um mit einem 6(j>nei*	S krojačem lare con un sar-	tet unb einer Mab*	in šiviljo ali tore e con una	«vin ju fpteifcen.	mojškro . 192 cucitrice.
XXXV.	Per paria-	Um mit einer SBa'fdje*	S perico. . 194 re ad una la-	vin ju fprecfcen.
vandaia.
XXXVI.	Per par-	Um mit einem <S<M*	S čevljarjem 196 lare ad un cal-	matber ju fpteijsen.
zolaio.
XXXVII.	Per par-	Um mit einem Gärtner	Z vertnarjem 198 lare ad un giar-	ju fpre<ben.
diniere.
XXXVIII.	D' una	93on einet Stemben, bie	Od ptujke , donna forestiera	einen Sicni! fuifit.	kterasluž-
clie cerca un	bo iše .199 servigio.
XXXIX.	La stessa	25on betfelben Stau im	Od ravno ti-donna collocata	Sicnfte bei einet beut*	ste ptujke presso una da-	ftjjen Same.	nemški go-ma tedesca.	spej služeče . . 202
XL. La sfessa persona in qualitá di governante presso i fanciulli.
XLI. Un medico od un chirurgo ar-rivando in pae-se estero.
XLII. D' un pri-gioniere in pae-se estero.
XLIII. Per comprare un caval-lo.
XLIV. In un incendio.
XLV. Sopra un furto.
XLVI. Per chie-dere l'ospitalitá.
XLYII.Della caccia.
XLYIII. In una vi-gna.
I mesi dell'anno.
I giorni della set-timana.
I numeri.
I nomi piu usitati delle arti escien-ze„
33on betreiben <J?etfon atí ©envernante bei jtin* betn.
2?on einem 9lr$te obet SSunbarjte, ber in ein frembei £anb fommt.
(Einei ©efongenen in ei* nem ftemben Sanbe,
Um ein $thb tu taufen.
Sei einet Seueribrunli.
Sei einem Siebifaljl.
Sitte um©aftfreunbfftaft.
SSon bet üjagb. 3m einem Seingarten,
Sie SVonatfee bei Safetei. Sie Sage bet Softe.
3at)len.
9?amen ber vorjügliftlien fünfte, SiiTenfftafteni unb ©ctoerbe.
Od ravno liste kot od-gojiteljice otrok . . 203 Od zdravnika ali ranocel-nika,kateri v ptujo deželo pride. 210 Od jetnika v ptiiji deželi 212
Iiedar hoče kdo konja kupiti. . 225 Pri ognju, požaru . . 227 Pri tatvini .229
Prošnja za gostoljubje . 230 Od lova. . 232 V nogradu . 234
Mesci leta. . 236 Dnevi tedna. 237
Broji ... — Imčna nar glav-niših umetnosti, i.t.d. . 240