Rez za klajo zelo koristna. S suho klajo moramo dalje krmiti živiao, kakor z zeleao. Stevilo suhia meaecev za aleve je veeje, kakor atevilo mastaih. Ravao pa v casu aube klaje aaj ai živiaa tudi počije, aaj si pribere maati, meaa, mleka, volae. Ta doba je tudi doba mraza ia mraz zahteva, da zamore življeaje proapevati, tečae braae. Po zirai, ko zaaaaje delo poi-iva, ležje se opravljajo aotraaja dela. Tem pripada gotovo v prvi vrsti krmljeaje živiae. Misliti bi se dalo. da vsi kmetovalci ravao po zimi posebno akrbe za živiao; ali maogi so, ki ae zadovolijo s tem, da živiaa le prebije zimo, aaj ai bo že kakor rado. Ali iz aie ai aič; če ae daš dosti živiai, ti tudi vraila ae bode veliko. Treba je torej krmljeaje izboljšati. So leta, v katerih je malo krme. ali je slaba krma. Lebko, da ae je valed deževaega vremeaa 8eao moralo po cele tedae valjati aa travaiku, ia da se je še kljubu temu alabo posušeao spravilo; lebko, da je bila otava poplavljeaa od povodaje. ter da ae je morala blataa ia prašaa uvažati. Goapodar toži, da živiaa ae je; goapodiaja toži, da ima krava malo mleka, akoravao ji veliko polaga. Obadva pa mora boleti, ko vidita, da gre več krme iz jasli v steljo, kakor pa živiačetu v želodec. Krma se da izboljšati z razaimi sredatvi: z meaaajem, aoljeajem itd. Pa eao delo se mora storiti pred vsemi drugimi: krma mora se rezati. Rezaaje samo aa sebi že izboljaa klajo. Velja pa to o zeleajavi ravao tako. kakor o seau, slami, turšici, repi, koreaju, krompirju. Kedar je veliko krme. ia je slama dobra, že kaže aeao mešati a slamo, ter tako ae aarezaao polagati živiai. Slama, ki jo živiače puati, vrže se mu lehko pod aoge za steljo. Ali kedar je krma slaba, da se mora mešati, ia boljše tvariae pridevati, a. pr. sol, tedaj ae preostaja druga, kakor da se ljadje aavadijo aa rezai stol, ali še boljše, aa rezai stroj. Delo aa reznem atroju aaj bo kmetovalca vsakdaaje opravilo. Rez za goved aaj bo daljša, dvakrat daljša, kakor rez za koaje. Žival je tako priailjeaa, klajo do dobrega prežvekati ia kolikor toliko presliaiti. Ker se mora z rezjo muditi, zato tudi drugo primešaao hraao bolje prežveče, da se potem eaakomerao v želodcu. razdeli, ter oadi bolje prebavi. Ako daš živiai otrobov, ali repe, krompirja, olupov itd., pomeaaj vae to z rezjo. ia videl boš, da bo to bolj baaailo reji, kakor če bi oae reči same polagal. Več ko daš onib. močaih pridevkov, več daj tudi rezi. To je velika predaost rezi pri krmljeaju, katere so ae pa kmetje še premalo poprijeli dosebmal. Da se druga krma bolje prebavlja, ako ae meša z rezjo, kažejo poakušaje. Tako so dajali teletom ovaa, eakrat brez rezi, drugokrat z rezjo. Videli ao potem, da je polovica več zraja aeprebavljeaega ala od teleta prvokvat, kakor pa drugokrat. Ravao tako ae tudi drugo zraje brez rezi ae prebavi do cela. Rez aapeljuje tadi živiače, da je krmo, katero bi drugače pustilo. Trdo, aaho ateblovje zaaičuje živiaa; ako pa ae ta auhljad zreže, jo živiače le poje. V tem se kaže velika koriat rezi. Ako pa je krma tudi dragače še slaba, da se mora živali oaladiti z repo. koreajem, zeliščem itd., tedaj da se vae to zmešati le z rezjo ia tako živiai položiti. Kdor hoče živiao hitro izrediti. ter ji polaga v ta aamea mouaejše krme, zamore to storiti le, ako oao močaejšo krmo meša z rezaao slamo ali z rezanim seaom. Tako služi rez v do8ego maogih aamenov. Rez po3pešaje tudi varčaost krme. Živiaa jemlje vae, kar je v jaslib, t-e je rezaao. Ce pa ai rezaao, vrže maogo pod aebe. To dela posebao s slabo krmo, pa tudi s prav dobro zeleao krmo, če jo prehlaatao je. Drugo rabo ima rez pri koajih. Koajem se reže aavadao le dolga, trda suha detelja; drugače se jim pa rez meša le med oves. Rez aaj bode le aekoliko daljša od ovaeaega zrna. Predolge rezi ae kaže dajati; koaj jo mora predolgo žvekati, ter ae tako predolgo ne aaaiti. Če pa je prekratka, požre jo lebko aeprežvekaao, ia to bi bilo uzrok aevarai koliki. Izkušea kmetovalec pravi: Koaji sicer aaglo jedo kratko rez, ali prebavljajo jo alabo. Prekratka rez aapše se aamreč prav trdo v debelem čreveau. Razvea aavedeaib predaosti ima rez še tudi maogo drugih.