I z h a] a
vsak drugi in četrti četrtek v mesecu.
Naročnina
stane
80 kr. na leto.
Posamezne Številke se dobivajo po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!

Naročnino in dopisa
pošiljajte uredništvu > Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delo-dajavcev, ki iščejo delavcev, sc vspreje-majo zastonj!
Štev. G.	V Ljubljani, 28. januvarija 1897.	Letnik III.
Kaj so socijalni demokratje?
Socijalno-demokratični časopisi in agitatorji zatrjujejo vedno, da bode jedino socijalna demokracija preobrazila in zbo|jdala žalostne delavske razmere. Poglejmo, kaj je na tem! Volilni oklic socijalnih demokratov, katerega so po vsi državi razposlali in liki lopovom po noči raztrosili med ljudstvo, ima obetanj, ki se nikakor ne strinjajo z delavskimi težnjami. Poleg vseh surovosti, s katerimi se odlikuje po vsebini, zahtevajo tudi 1 o -čitev cerkve od države. Kaj, za Boga, ima vender opraviti ta točka ali zahteva s težnjami in zboljšanjem gmotnega položaja delavskih stanov? Ako socijalni demokratje menijo, da bi se s tem, ako se loči cerkev od države, znižal davek in bi to koristilo državljanom, moramo naravnost reči, da so slepci v pravem pomenu besede. Kakor vemo, je svoj čas država pograbila mnogo cerkvenega premoženja ter iz istega naredila takozvani »verski zaklad«, iz katerega s1) vzdržujejo duhovniki. Ker je pa vlada to premoženje slabo oskrbovala in porabila denar tudi za druge državne stvari, je dolžna, da iz državnih dohodkov povrača verski zaklad. .Cerkvi se ni bati te socijalistične zahteve, ako se jej sicer zagotovi slobodno izvrševanje vere, ker bi bila potem rešena sitnega državnega nadzorstva. Nasprotno bi bila država na škodi in ljudstvo veliko na slabšem. Verni kristjani bodo radi žrtvovali vse za svojo vero. Krščansko ljudstvo bi, kakor v Ameriki, tudi pri nas, poleg vseh druzih državnih doneskov iz proste volje skrbelo za vzdržavanje verskih potrebščin. Državna bremena bi se ne znižala, ker bi razni brezverski in vslcd tega tudi brezvestni državniki skrbeli za to. Toraj bi moralo ljudstvo plačevati dvojen davek. Ker se drži socijalna demokracija židovskih kapitalistov, mora se že vsied tega potegovati za te vrste ljudij. Kapitalisti so po večjem brezbožneži in brezverci. Te torej jezč državni prispevki k »verskemu zakladu«. Da bi se rešili teh prispevkov, zahteva v njihovem imenu socijalna demokracija »ločitev cerkve od države«. Poleg tega pa upajo, da bi potem tem preje in tem ložje pripravili krščanske delavce ob vero. Njihov najhujši nasprotnik je krščanstvo. To je vzrok, da socijalna demokracija pobija povsod
krščansko vero. Judovske vere šfe niso nikjer pobijali, za mohamedanizem so se celo potegovali — ker je pri njih mor&ia tako velika, da bi radi za vsacega moža deset žen — suženj kali?
Dalje zahtevajo brezversko šolo. Koliko bi bila taka šola v korist ljudstvu, naj sprevidijo čitatelji »Glasnika«. Pregovor, ki pravi, »kar se je Mihec naučil, to zna tudi Miha«, velja splošnemu ljudstvu. Ako se bodo otroci v šoli učili živeti krščansko po božjih zapovedih, bodo tudi odraščeni pošteni ljudje; poštenih in značajnih krščanskih ljudij pa ravno potrebuje današnji in prihodnji čas, da se reši ljudstvo iz brezdna. v katero je je potisnilo kapitalistično brezverstvo. Trdijo, da naobražen človek ne more biti slepar, ako tudi nima nobene vere. To je grozna zmota. Vsakdanje življenje nam jasno priča o zmoti te trditve. Koliko goljufij, prevar, tatvin, umorov i. t. d. se pripeti v takozvani olikani družbi, ki nima nobene vere. Ako se celo pri ljudeh, ki verujejo v Boga in v Njegovo pravičnost, dogajajo dostikrat sleparije, koliko bolj se bodo razna hudodelstva ponavljala pri ljudstvu brez vsake vere? Ali je torej zahteva, da se vrže iz javnih državnih šol vera na cesto v korist krščanskega ljudstva? Nikdar! Krščansko ljudstvo tudi ne bo nikdar dovolilo v to, ker noče, da bi bili njegovi potomci tolpa divjih tolovajev, kar bi se zgodilo, ako bi obveljalo framasonsko socijalno - demokratično načelo. Zares! Dovolj slep in omejenega uma mora biti človek, ki tja v en dan tava za krivoproroško socijalno demokracijo, katera mu v podobi kruha ponuja najhujšo palico, s katero naj bi bilo ljudstvo tepeno, ko bi premagala po agentih dvomljive poštenosti razširjajoča se načela. Z odpravo verskega pouka iz šole bi se pa ljudstvu naložil ogromen davek, ker bi si ljudstvo potem moralo vzdržavati privatne šole, v katerih bi bil verski pouk. Res da zahteva socijalna demekracja, da naj bo na šolah pouk brezplačen, to je zelo potrebno. Toda na šolah, kakoršne hočejo socijalni demokratje in fra-masoni, krščansko ljudstvo neče nobenega, tudi ne brezplačnega pouka.
Kolikor zahtevajo socijalni demokratje v svojem programu dobrega za delavski stan, je vse povzeto po krščanskih pisateljih.
Ifr* Naročajte „G lasnik“!
|2 €3t<-
Toda po svojem načrtu gtedč morale in filozofije uničujejo sami Se tisto, kar imajo. Socijalnega reda ne more nihče narediti, kdor nima prepričanja v pravičnost in kdor nima vere, da mora biti vsakdo pravičen zalo, ker je to zapovedal Bog. Kdor nima podlage svojemu delovanju v Bogu, zida brez temelja in njegova stavba se bo porušila sama ob sebi.
Jasno so povedali socijalni demokratje svoje zahteve. Jasno in naravnost moramo mi krSčansko-socijalni delavci pobijati njihova načela, ker so nam povsem kvar-Ijiva, kvarljiva gmotno in duSevno. Jasno se razvidi iz njihovega programa nakana judovskih kapitalistov, ki hočejo vzeti krščanskemu ljudstvu vse, kar mu je sveto: vero, narodnost in njega lastnino. Da, tudi njega lastnino, ker pravijo, da mora vse poprej ubožati, potem se bode še-le pričelo zopet novo boljše življenje. Toraj ljudstvo krščansko, ti ubožuj, ti daj sroje imetje, svojo čast, samo da ti bode, ko bodeS popolnoma ob vse, ložje zapovedoval bogati, krivonosi, framasonski Abrahamov sin! K (emu te hoče, ljubi sodelavec, pripeljati socijalna demokracija.
Krščanski slovenski delavci 1 Spoznajte nakane svojega najhujSega sovražnika, ki se vam približuje in prilizuje, obeta in roti, kakor volk v ovčji koži. Boljših časov hočete, zato se ogibajte socijalne demokracije, ki je imela vže sto in sto prilik pokazali svojo dobrohotnost do jlelavcev, česar do sedaj še ni storila. Pri volitvi v peto kurijo bodite pazni in ne verujte ljudem, ki se piazijo okoli vas skrivaj. Ob volitvi sami pa pokažite, da ste zavedni krščanski socijalisti in volile v državni zbor moža iz svoje srede, ki bo vestno zastopal vaše težnje. »Vse moštvo na krov«, kadar pride čas volitve. Pokažite, da nočete socijalnih demokratov, ki hočejo izdati naše ljudstvo v roke njega najhujšib sovražnikov, židovskih kapitalistov.
Mrliču v spomin!
Državnega zbora ni več. Dnč 22. t. m. je na Dunaju izdihnil svoje šestletno življenje. Za njim žaluje nekaj poslancev, ki ved6, da jip prihodnji zbor ne bo več videl v svoji sredi. Najbolj pa se kremži judovski liberalizem, kateri je imel v lepi državnozborski palači svoje kraljestvo in ki sedaj potrt in polomljen čaka svoje zadnje urice.
Večina pogrebcev — avstrijskih državljanov pa je vedela. Tudi mi smo med njimi. Zbornice so prav za prav špmni sejmi, kjer se razni mešetarji skušajo za svojo srečo. Samo da se sejmuje za blagor ljudstva, za duševne in gmotne zaklade narodove sreče. Odurno je to sejmovanje samo na sebi, odurno v svojih začetkih, ko se v strast ven ih votivnih borbah pretepajo ljudje sem in lija. Po pravici lahko rečemo, da toliko lažij, obrekovanja, zvijačnosti, hinavščine, pQdlega zalezovanja, besnega sovraštva ne kaže nobena doba javnega življenja, kot tisti čas, ko se vršč tako imenovane volitve, ko se
rodi nova zbornica, če je rojstvo tako zoperno, ni čuda, če je tudi življenje tako rojenega otrok* tako, da se gabi človeku.
Časih so rekli, ako hočeš » slastjo jesti, ne smeš gledati, knko mečkajo kuharice svoje delo. A uprav tako velja: če si hočeš ohraniti mirpo kri, ne smeš gledali, k*ko se delajo postave. Vse parlamentarno živ-Ijenje je sama spletkarija, največ grdo osebno kosanje. Zato je pa tudi lak uspeh.
Poginoli državni zbor je jasna priča našim trditvam. Zato pač ne moremo žalovati za njim, marveč prisrčno se veselimo, da je že konec brezplodnega, drazega govoričenja in osebnega me&etarstva, ki nam je le Škodoval, koristil pa takorekoč v nobeni zadevi.
Vprašajmo no, kaj imamo delavski stanovi od njega? S svojim socijalnim načrtom v roči si poglejmo zadnje državnozborsko delovanje! Kaj se nam je dalo? Nič, prav nič! je odgovor.
Kaj je dobil kmet? — Obetali so mu rentne domove, zadruge, obetali so podpore za povzdigo kmetijstva. A o vsem tem ni niti duha niti sluha. Uradnikom so za mnogo milijonov zvišali plačo, za kmeta jim ni bilo mar. Marsiksk višji uradnik bo imel samo zboljšanja pri plači več, nego kmet celo leto zasluži. Država vidi kmeta le tedaj, ko pobira davks, pristojbine, dac itd., ko pa kmet vzdihuje in propada, ga neče videli. Naš kmečki načrt ostal je neizpolnjen.
In obrtnik? — Nekakšneizpremembe obrtnega zakona je predlagala vlada. A še teh ni vseh spravila v veljavo. In kar jih je, so skoraj brez pomena. V povzdigo trgovskega delovanja obrtnih zadrug se ni nič storilo. V podporo, da bi mali obrtniki mogli se posluževati tudi strojnih močij, se ni n i č storilo. Tudi naš obrtni načrt še čaka rešitve.
In delavec? — Predlagalo se je zavarovanje za starost in onemoglost. — Nič. Na Dunaju je bilo o ženskem delu posvetovanje, pri katerem so delavke razkrile grozne stvari. Poslanec Palfi je dvakrat vprašal vlado, kaj misli ukreniti delavkam v pomoč. Zgodilo se ni nič. Razven volivne pravice v splošni kuriji niso dobili delavci ničesar.
Naša katoliška cerkev nosi še vedno stare okove, ki jih ji je skoval liberalizem. Naš narod je na Koroškem, Štajerskem in Primorskem še vedno brez pravic. Nima svojih šol, uradniki, ki bi imeli služiti v njegovo korist, ne umevajo njegovega jezika.
Dela nas čaka torej še dosti.
Avstrijski narodi bodo v kratkem volili. Prva voli peta kurija; pri nas na Kranjskem dnč 10. marca. Pripravimo se! Vsak »Glasnikov« bravecbodi n« samo zvest pristaš, marveč živahen agitator za svete naše stvari in za prave kandidate. V prelepem pismu se obračajo naši škofje do krščanskega ljudstva in priporočajo, naj voli poslance, ki se bodo potegovali zlasti za versko šolsko vzgojo in pa za krščansko pravičnost do narodov in do delavskih stanov. Ubogajmp jih! Glap naših vitjih pastijev nam mora biti svet.
hhq 43
Če bo vsakdo storil svojo dolžnost, bomo gotovo zmagali. In čez Sest let, ko premine državni zbor, ki se ima sedaj izvolili, bomo lahko veselejše pisali o njegovem delovanju, kot o preteklem. Bog daj srečo!
Naša organizacija.
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani je izdalo v 2. in 3. tednu 58 gl. 60 kr. za podporo svojim obolelim članom. — Društvu v podporo so darovali nastopni dobrotniki, oziroma podporni člani: g. Lovro Zdešar, posestnik in trgovec na Glincab, 3 gld., g. Karol Lipovšek, sobni sbkar, 3 gld. in č. g. Fr. Avsec, kaplan v Trebnjem, 1 gld. letnine. — V nedeljo, dnč 7. februvarija t. I. ob 4. uri popoldne, priredi društvo pri Ferlincu mesečen javen shod, na katerem se bode razpravljalo o deželno-in državnozborskih volitvah ter raznoterostih. — Dru-štveniki se opozarjajo na sklep IV. občnega zbora dnč 17. t. m., s katerim ee je zvišal mesečni donesek s prvim februvarijem od 20 na 25 kr. Ob jednem se opozarjajo tudi oni društveniki, ki so zaostali z mesečnim doneskom, da čim preje poravnajo, sicer se bo postopalo proti njim v smislu § 5, 6, diugi odstavek društvenih pravil. — Društvena pisarna se nahaja sedaj v Florijanskih ulicah št. 18 v pritličju.
Občni zbor slovenskega katoliškega delavskega društva se je vršil v nedeljo dopoldne ob '/,10. uri v mestni dvorani ob obilnfvdcležbi. Po pozdravu in nagovoru društvenega predsednika g. Z ill er j a, ki jo v izbornih besedah v kratkem pojasnil društveno gibanje v minulem letu ter omenjal mnogih zaprek, ki so se stavile društvu, katere je pa vendar z božjo pomočjo premagalo in krepko vstrajalo na dani si poti, pričel je svoje zanimivo poročilo mesto bolnega tajnika odbornik g. G o s t i n č a r. Iz njegovega poročila posnamemo, da je imelo društvo, kateremu je v letu 1896 na novo pristopilo 58 rednih in 9 podpornih čla/iov, (17 članov je Umrlo), 21 deloma društvenih, deloma javnih shodov in dva izleta. Izmej shodov je bil gotovo najimenitneji oni, pri katerem so bili zastopani vsi stanovi in se je razpravljal splošen socijalen načrt. Poleg tega so se društveniki v teku leta poučevali v raznih prekoristnih stvareh. Iz socijologije je predaval častiti g. dr. Krek. Za zabavo društvenikov je nadalje skrbela knjižnica, katere so se društveniki marljivo posluževali in ki šteje sedaj 370 knjig, katere so darovali razni dobrotniki, ter časopisi, katerih sije društvo omislilo 12. Društveni odbor je imel v letu 1896 48 sej^ pri katerih so jo ukrepalo o društvenih zadevah. Vkljub temu, da jc bilo minulo leto v mnogem oziru, posebno, ker društvo ni imelo primernih prostorov, zelo neugodno za društveno delovanje, sme vender biti ponosno na doseženem vspehu. Nato je poročal blagajnik g. Ra-
kovec o oskrbovanju društvenega premQženja. Iz njegovega poročila jo povzeti, da je imelo društvo v mi-nolem letu 1485 gld. 69 kr. dohodkov in 1851 gld. 69 kr. stroškov. Mej prvimi je 1024 gld. 30 kr. doneskov rednih in 83 gld. 40 kr. doneskov podpornih članov ; dalje 156 gld. 60 kr. darov društvenih podpornikov, in razni manjši dohodki 221 gld. 39 kr. Mej stroški je najprejo omeniti bolniške podporo, ki znaša 1530 gld. 17 kr., dalje najemščina, svečava, kurjava ter plača slugi 177 gl. 70 kr., tiskovine in časopisi 65 gl. 25 kr. in razni mali stroški 76 gld. 90 kr. Bolniška podpora je znašala po 2 gld. na teden ter je bilo v tem času 261 slučajev bolezni. Vštevši prebitek koncem leta 1895 800 gl. 58 kr. znaša premoženje brez inventarja in knjižnico koncem leta 434 gld. 88 kr. Iz tega je razvidno, da so stroški niso pokrili z dohodki; to pa le vsled tega, ker je bilo treba izplačati toliko svoto za podporo. — Tajnikovo in blagajnikovo poročilo se vsprejmeta brez ugovora na znanje. Potem se je vršila volitev odbora, namestnikov ter pregledovalpev računov. V odbor so voljeni : Ziller Fran, predsednik; Jakopič Ivan, podpredsednik; Gostinčar Josip, tajnik; Rakovec Ivan, blagajnik; Zupanc Ivan, Jeriha Josip, Hauptman Josip, Trefalt Josip, Lapajnar Josip in Snoj Fran, odborniki. Namestniki so: Golmajer Jakob, Kos Fran, Tomažič J., Palovec Lovro, Zadnikar Ivan in Belič Andrej. Pregledovalci računov: Smrekar Filip, Poženel Ivan in Jereb Valentin. — Pri točki »razni nasveti« se je vsprejel predlog, naj se z ozirom na manj ugodno stanje blagajne zviša mesečni donesek počenši s I. februvarijem t. 1, od 20 na 25 kr. Konečno se je izrekla zahvala vsem društvenim dobrotnikom in sodelavcem, na kar jc predsednik z običajnim pozdravom zaključil zbprovanje po 11. uri.
Dva shoda ljubljanskega slovenskega katoliškega delavskega društva. Dnć 10. t. m. smo imeli zelo dobro obiskan shod v Ferlinčevi gostilni. Govoril je dr. K r e k o socijalni demokraciji in krščanskem 8ocijalizmu. Razvijal je bistvo človeške natore in dokazoval njene potrebe in pogoje njenega zdravega obstoja. Pri tem je dokazoval, da socijalno-demokratična načela bistveno nasprotujejo človeški natori. Dr. Gregorič je pri ti priliki razvijal svoje misli o združenju vseh Slovencev. Bahar je med splošnim odobravanjem priporočal Gost i n č a r j a za kandidata v peti kuriji. — Dne 24. t. m. je priredilo društvo znamenit shod v Medvodah. V tem kraju razpenja pod vodstvom nekega krščenega juda socijalno-demokratična agitacija svoje mreže. Cesar ne more doseči z lepa, skuša spraviti na dan s silo, z zabavljanjem in tudi s tožbami. Toda zadnja nedelja je pokazala, da se vrli medvodski in goriški delavci ne vdajo. Bojtova gostilna in veža sta bili napolnjeni poslušalcev. Dr. Krek je nnjpreje razvijal, zakaj smo dolžni zbirati krščanske delavce. Javno življenje je nasprotno krščanskemu duhu, vlada se boji socijalne demokracije. Borba je huda. Mnogo žrtev je treba prestati, a če nas tudi čakajo hudi časi, — če se nam tudi obeta
Witt Zahtevajta „Glasnik“ po gostilnah!
-»“€3 44 €3-*-
zapor in druge kazni, vdati se ne smemo. Nato je pokazal, od kod izvira socijalna demokracija, kaj namerava in kako hoče doseči svoj namen. 2 njo je primerjal izvor, namene in sredstva krščanskega socijalizma. — Brez dvojbe ostane ta, poldrugo uro trajajoči govor, navzočim zborovalcem v stalnem spominu. Jakopič je nato govoril o nekaterih točkah naSega načrta: o židovskem gospodarstvu, o bolniških blagajnah, o zavarovanju za starost in o vo'itvah. V lepem govoru je g. smleSki kapelan Hribar slikal socijalno-demokratične zmote. Ko je Se B a h a r toplo priporočil delavsko združevanje v katoliških delavskih društvih, se je med slava-klici papežu in cesarju zaključil ta pomenljivi shod.
Veselica krščansko - socijalnih delavcev. KrSčansko - socijalni ljubljanski delavci so priredili dnč 17. t. m. v prostorih starega strelišča veselico, katere čisti dobiček je bil namenjen bolnišni podpori slovenskega katoliškega delavskega društva. Pri veselici je sodelovalo delavsko pevsko društvo »Zvon« in delavski tamburaSki klub »Zvezda«. Vse točke programa so se zvršile zelo srečno z burnim odobravanjem. Prolog je govoril dr. Krek, ki je kazal značaj pravega razveseljevanja, ki je more dati le krščanski duh. Kažoč na nekdanje paganske veselice Grkov in Rimljanov, ki so se odlikovale po ostudnosti in barbarstvu, primerja razveseljevanja današnjih dnij tistim časom. Kjer ponehuje krSčansko mišljenje, tam se ponavljajo stare paganske razvade. Cerkev ni nasprotnica razveseljevanju, ako je isto pošteno. Zgodovina krščanstva kaže, kako se je pričelo s krščanstvom res pravo »ljudsko« razveseljevanje. Konečno želi govornik, da bi se zopet vrnili oni časi, v katerih bi ljudstvo molilo, imelo dovolj kruha in dovolj poštenega veselja. Govornik, ki je bil takoj pri nastopu vsprejet s ploskanjem in »živijo«-klici, napravil je na navzoče globok utis. Po zavrSitvi vsporeda pričela se je prosta zabava, pri kateri so se ob glasovih domžalske godbe radovali vdele-ženci. Bolniki slov. katol. delavskega društva bodo tudi hvaležni prirediteljem vesel’ce, ker jim je denesla precej podpore. Tako smemo biti z veselico povsem zadovoljni vsi. Veselico so počastili nekateri č. g. duhovniki, med njimi č. g. župnik Malenšek, izmed svetnih gospodov pa g. župan Ivan Hribar in dr. Gregorič ter tudi precejšnje Število meščanov in obrtnikov. Sl. kranjska hranilnica je prepustila prostore za veselico brezplačno, za kar j* bodi prisrčna zahvala!
Zagorska katoliška delavska družba je
priredila v nedeljo 24. t. m., popoludne ob ur> ST0* jim udom poučen shod in zabaven večer. K shodu je prihitel izVoitsberga tovariš gospod Siene, ki je posebno povabil k shodu zagorske steklarje, katerih se je shoda tudi lepo število udeležilo. Ob */, 4. uri otvori shod veleč, gospod Švigelj, pozdravi navzoče ter predstavi govornike. Gospod Siene je pričel na to svoje zanimivo predavanje o delovanju socijalne demokracije. Govornik razvija, kako deluje socijalna demokracija v prid delavcev. Socijalni demokratje se brigajo za delavca le takrat, dokler so delavci zmožni plačevati jim svoj tribut. Povdarja, da mo-
ramo mi krščanski delavci delovati po krščanskih načelih v zvezi z duhovniki, bi so se povsod pokazali kot prijatelji delavcev. Na Štajerskem sedaj socijalni demokrati agitujejo proti duhovnikom in cerkvi s tem, da jim pred-bacivajo takozvano stolno takso. Mi krščanski delavci damo radi vsakemu svoje; radi tega tudi radovoljno plačujemo duhovnikom, kar jim gre. Pri prihodnji volitvi moramo biti krščanski delavci složni in skušati, da izvolimo takih mož, ki bodo stali in delovali za našo stvar. Govorniku, bi je svoj govor izpeljal res premišljeno in z dobrimi dovtipi, je zbrano občinstvo glasno pritrjevalo in ga odobravalo. — Za tem je govoril Gostinčar v slovenskem jeziku, kažoč, da so socijalni demokratje povsod jednaki. Poziva steklarje in vse druge delavce, naj se pridružijo krščansko socijalni organizaciji, katera hoče res nesebično nekaj storiti za delavski stan. — Potem je godba zaigrala „Luegerjevo koračnico", kojo so zbrani nandušeno odobravali. Gledališčna predstava „Zamujeni vlak" se je prav izvrstno obnesla. Čuditi se moramo delavcem v Zagorju, da so se v kratkem času svojega delovanjv tako izurili in naobrazili, v dokaz, da krščanski socijalizem naobražuje ljudstvo. Kaj imajo n. pr. socijalni demokratje v Zagorji ? Niči „Salon pod hruško" ne služi omiki, pač pa podivjanosti; dokaz temu je, da so v nedeljo sccijalni demokrati na poti blizo „salona" nekoga pošteno „uabunkali". Pest, značaj socijalno-demokratične države, igra pri njih glavno vlogo. Po igri so zapeli pevci kluba „Zarije" nekaj narodnih, ki so slovesnost zelo povzdignile in pokazale, koliko premore sloga in navdušenost v delovanju za dobro stvar. — H koncu se je oglasil šejeden-krat Gostinčar, ki je proslavljal delovanje zagorske delavske družbe, ki smo je občudovali. Priporoča dalje v nemškem jeziku tovarišu Slencu, naj v svoji domovini pozdravlja somišljenike, naj ondi pove, da tudi med Slo venci živi in deluje krščanski socijalizem, po istih načelih, kakor v lepi Štajerski. (Burno odobravanje, posebno med steklarji, kojih veliko ne ume slovensko.) V prihodnjih dneh bomo morali pokazati, da smo tukaj, takrat naj bode vsak na svojem mestu. — C. gospod župnik se zahvaljuje potem govornikom in priporoča Slencu, naj nese med tovariše v „zeleni Stajer" pozdrav in zavest jedinosti. Pravi, da bode on tudi deloval na to, da bodo v peti skupini volili Gostinčarja poslancem. (Burno pritrjevanje.) Le prehitro je potekel večer v tako lepi druščini, sredi poštenih, kremenitih krščanskih mož. — Tudi socijalni demokratje so imeli shod „pod hruško", žal, da ravno ob tem času, ko pri nas, zaradi tega ni šel nihče k njim.
Novo katoliško delavsko društvo osnovali so vrli krščanski delavci v Voičbergu. Tam, od koder so prenašali naši znani socijalno - demokratični plačani agentje seme pogubnega brezverstva in skritega židovskega oderuštva, tam se je ustanovilo 27. decembra lanskega leta katoliško delavsko društvo. Iz prijateljskega pisma posnamemo sledeče: »Poročam Vam veselo novico, ki Vam je morda že znana, da smo tukaj v Voičbergu ustanovili ,Katoliško delavsko društvo1 dnč 27. decembra. Prijatelji katoliških delavcev in društev so nas počastili iz mnogih krajev, iz Gradca, Dajčlandsberga,
HMO 45 £3*-
Koflacba z društveno belo zastavo, kar je nas vse po* sebno navduševalo. Zjutraj zgodaj smo se zbrali v go* stilni pri g. A. Rajnerju v Kolodvorskih ulicah. UvrstivSi se v lep sprevod vsak s svojim društvenim trakom smo korakali ponosno za belo zastavo in domačo godbo proti kolodvora, kjer smo sprejeli mnogo iz Gradca in drugih krajev doSlih gostov. Odšli smo naravnost v cerkev svetega Jožefa, kjer je bila slovesna sv. maSa in krasen govor g. prof Selauf a iz Gradca. Tako navdušeno in prepričevalno je govoril, da je lahko vsakdo spoznal, kje je resnica in kje laž, kdo je skrbel in Se vedno skrbi za pravo srečo delavskega stanu. — Popoldne ob dveh se je pričel shod. Domači g. kaplan pozdravi na-zoče goste v iskrenih besedah, katerim je sledilo več izbornih govorov posebno gg. Šelauf-a in Gutjara iz Gradca. Prav posebno pa je ginil vse navzoče društveni predsednik Edvard Šlenc. Bog nam ohrani takega korenjaka in obudi Se mnogo jednakih! — Ker je z vlakom odšla večina gostov, ostali smo sami dalje časa in se prijateljsko razgovarjali, kako hočemo delovati z združenimi močmi na podlagi katoliških načel, ki so jedino prava. ,Mene so moja meti vzredili kot katoličana, pa hočem zvest katoličan tudi ostali in s tem ljubezen svoji ljubi materi skazati'«, tako konča moj prijatelj delavec iz Zagorja, ki biva sedaj v Voičbergu. Da bi pač tudi med zagorskimi delavci bilo mnogo takih mladeničev in mož, ki bi tako odločno poudarjali svoje krščansko prepričanje. Potem bi se hitro poizgubile socijalnodemokratične luSčine, kar jih je Se. V to Bog pomozi! Mask.
Razvedrilo.
Kdo Kvari ljudstvo*?
(Po Bolandenu priredil Joief Vole.)
(Dalje.)
Nekaj minut pozneje sta sedela knez in Kogoj na trdem, odrgnjenem kanapeju v podstrešni sobici, ki je pričala s siromašno opravo vred, da je stanovanje siromakov. Po ozkem prostoru se je širil močen duh kislin.
„Tod smo sami in menda nas ne bo kdo čul?a prične Kogoj.
„Kar se tega tiče, bodite brez skrbi, velevredni gospod. Moji jedini sosedje so miši in podgane in še te bi morale gladu poginiti, da ne bi se morile med seboj."
„Dobro! Kljub temu pa naj tiše govorim in na kratko ravložim, kaj bi rad? dč učenjak. „Midva potrebujeva strupa, ia sicer tscega, da umori tekom petih minut in ne pusti na telesu sledu; tacega, da bi najiz-vedenejši zdravnik ne mogel razločiti vzrok smrti."
„Rastlinski strup je tak? pristavi kemik.
„Ali bi nama mogli preskrbeti tekom 24. ur tak rastlinski strup?"
„Dovolite mi pred vsem vprašanje, je-li stvar, ki jo mislita zastrupiti, v tem mestu ali vsaj v državi Gozdinje ?“ poizveduje dijak.
„O ne! Kar misliva zastrupiti, živi vsaj 50 ur odtod. Za vas torej ni nevarnosti. Za strup pa vam takoj po prejetju plačava 500 gld."
Bledo lice dijaka ob teh besedah lahno zardi; tolikega plačila se ni nadejal.
„Gospoda, z veseljem vama ustrežem!" reče čez nekaj časa.
„Seveda bova strup poprej poskusila? pripomni Kogoj. „V to svrho pripeljeva seboj psa."
„Ta previdnost je modra in nezaupnost mene kar nič ne žali. Tri kapljice strupa umorč psa tekom petih minul. Jutri dopoludne ob 11. vaji, gospoda, pričakujem in vama točno izročim, kar želita."
„Zdi se mi potrebno, da vam zadevo bolj pojasnim? oglasi se knez. „Ne misliva živali zastrupiti, marveč človeka."
„Gospoda, to je vajina stvar! Ali žival, ali človeka — to je za-me brezpomembno."
„Prav; a če uama izročite strup, nakopljete si silno težko odgovornost? pristavi knez.
„Odgovornost? Kitko? Vsaj sta mi zatrjevala, da stvar ostane prikrita ..."
„Pred postavo — pač! Posvetnemu sodniku ne pridemo v pest. Menim pa odgovornost pred vsevednim sodnikom — pred Bogom?
Dijak se nasmeje.
„Boga, o katerem govorite, so mi že zdavna modro-slovci izbili. In da bi mi bila po študiju modroslovja ostala le še iskrica vere na Boga, zadušil bi jo bil študij natoroznanstva in anatomija. Vsaj ni Boga. Naša vseučilišča so na višku časa. Na stolicah vseh strok se ved-nostno dokazuje, da ni osebnega Boga. Ne, ne, verske vraže in zastarele sanjarije kar nič ne vplivajo na mojo prosto voljo. Ni se nam bati ne Boga, ne pekla, ker obojega ni. Poleg tega zelo siromašno živim. S poučevanjem niti toliko ne prislužim, da bi redno plačal najemnino te čumnate, in glad je pri meni vsakdanji gost. Verjemita mi toraj, gospoda, da je 500 gld. za-me ogromna avota. Kako bi torej obeh rok ne stegnil po tako bogati sreči?"
„Mislite in delate dosledno? reče Kogoj. „Ali so vsi slušatelji vseučilišča brez vere na Boga in čeznaravno razodenje ?"
„Ne vem, kdo bi ne bil? odgovori dijak. „Ved-nostni dokazi zaduše vse verske sanjarije. Bog, nesmrtnost dnše, nebesa in pekel so stvari, katerim se dijak smeje. Pardon 1 Ne vsi — naj povem resnico! Ondi v podstrešni sobici" — pokaže na nasprotno peteronadstropno hišo, „stanuje Božič, grozovit ,pilež‘. Sicer je že doktor modroslovja, a promoviran bo skoraj zopet doktorjem zdravilstva. Ta Božič je bela vrana na našem vseučilišču. Strogo veren je in grozen uttramontanec. Pri tim pa še bolj reven kot jaz in čez mero nepriljuden."
„Čudno to!" dd Kogoj. „Doktor modroslovja, vele-učen človek, slušatelj nevernih prifesorjev in — kljub temu strogo veren. Kako je to mogoče?"
Kemik zmaje z rameni.
Podpirajte krŠČamlco-socijalno organizacijo !
-K3 46 OK-
„So pač tudi nerazumljive neumnosti 1“ odgovori.
„Torej, gospod studiosus, kakor dogovorjeno. Jutri dopoludne točno ob jednajstih sva v spremstvu čvetero-nožca pri vas."
„Z veseljem velecenjena gospoda pričakujem," dč dijak, spremi neznanca do stopnic in se ob globokih poklonih poslovi.
Vzdihujoč je del knez po stopnicah in bridko presenečen in potrt stopil na cesto.
(Dalje sledi.)
Socijalni pogovori.
»VVirthschaftsbund« in krščansko-socijalna društva. Oa so tudi socijalni demokiatje prijatelji gospodarskih zadrug, proti katerim so do najnovejsega časa vihteli svoje debele kole, nam priča »Delavec« Si. 3 tega leta. V ti številki spravili so se patroni tega lista nad krščanske socijaliste zaradi tega, ker prvo ljubljansko delavsko kon-sumno društvo ni hotelo tebi nič meni nič sesti na soci-jalno-demokratično limanico v podobi združenja gospodarskih zadrug. Stvar je ta- le: Z Dunaja je dobilo kon-sumno društvo neki oklic, v katerem se poživljajo vse gospodarske zadruge vstopiti v centralno avstrijsko zvezo »Wirthschaftsbund«. Ker na dotičnem oklicu razun naslova, pod katerim se je odgovorilo, ni bilo nobene jasnosti, od kodi da izhaja, odgovorilo je naSe konsumno društvo, da se misli ustanoviti za slovenske pokrajine posebna taka zveza, da bi bili pa konečno, ker priznavamo važnost stvari, tudi pripravljeni stopiti v to zvezo, ako ni pod vodstvom »rudečih bratcev« ali pa celo mavSelnov, ker mi stojimo na zdravem krščansko socijalnem temelju. Kako smo imeli prav, priča nam zadnji »Delavec«. »Rudeče judovske bratce je zbodel nas odgovor m zdaj rohni zanje n a S »Delavec«, da nismo prijatelji ljudstva, posebno pa ne malih obrtnikov, ker nočemo stopiti brezpogojno pod komando judovskih socijalno demokratičnih voditeljevi Čudno, da so socijalni demokratje tako naenkrat pre-menili svoje nazore gledč zadrug. Naenkrat hočejo biti prijatelji in rešitelji malih obrtnikov, za katere do sedaj niso imeli druge pomoči kakor — propast. Zdi se nam, da se bližajo državnozborske volitve in za te potrebujejo glasov in odtod naenkratni preobrat. Ni še posebno dolgo, ko je na Dunaju na strankarskem shodu, če se ne motimo, dr. Ingwer rekel: »Pazite, da ne spravite socijalno-demokratične stranke v močvirje konsumnih društev. Ta društva nesejo premalo.« Tudi so bili socijalni demokratje proti gospodarskim in pridobitnim zadrugam, ker se pri teh kaže prejasno nasprotje z njihovimi sanjami. Iz »Delavčeve« pisave se pa tudi jasno kaže, da stoji »Delavec« in vsa socjalna demokracija pod »klobukom« judovskih kapitalistov, ki bi na ta način radi spravili pod svojo komando vse ž njimi tekmujoče gospodarske zadruge. Za malo se mu zdi in boli ga, da mi krščanski socija-listi nečemo biti ž njimi ali pa z »mavSelni« (kar je vse
jedno) v nobeni zvezi. Zato toraj, ker nečemo skrbeti za pomnoževanje kakega »Mastfonda«, iz katerega bi zajemali judovsko-socialistični voditelji, zato nismo prijatelji ljudstva. Zato, ker nečemo, da bi judovski kapitalisti uničili v kali naSe gospodarske zadruge iz ravno tistega namena kakor mali obrt in kmetijstvo* — zato krSčanskr socijalisti nismo prijatelji ljudstva. Res, daleč je prišla socijalna demokracija, tako daleč, da se mora boriti za judovske kapitaliste. In ker krščanski sccijalisti to dobro vidimo iz raznih njihovih pojavov, zato jim tudi nič verjeti ne moremo, vsled tega se tudi v gospodarskem oziru ne moremo ž njimi družiti, ker v njih vidimo svoje sovražnike. Saj so popolni pristaSi ljudsko blagostanje zatirajočega židovskega kapitalizma. V kolikor pa kažejo sedaj socijalni demokratje ljubezni do obrtnikov, se jim gledč na namen gotovo ne bo posrečilo, ker obrtniki in krščanski delavci predobro poznajo krivonosi kramarski značaj socijalne demokracije, ki žrtvuje za par glasov vsa svoja načela. KSeft je kšeft! — Imenovani »Wirlh-scbaftsbund« vabi tudi druga konsumna društva in gospodarske zadruge pod svoje judovsko okrilje. Zato opozarjamo svoje bralce na to grdo zvijačo. Vržejo naj v kot vsak poziv, ki se raznaSa pod imenom soc. demokracije in judovstva!
Stavke. Začetkom decembra meseca so stavkovali avstralski mornarji. — V nemškem mestu Wajsenfelsu so iz trideset tvornic za črevlje odslovili vse delavce. V jedni tvornici so delavce posebno mučili; zato je uavstala-stavka. A gospodarji so se tako trdno zvezali med seboj, da so v odgovor spodili delavce iz vseh tamošnjih trideset h tvornic, ki so sedaj brez dela in jela.
Konsumna društva. Na Nemškem se vprizarja silen boj proti konsumnim društvom. Na Saksonskem so jim naložili toliko davka, da ga ne morejo zmagovati. Trgovci zahtevajo še strožjih zakonov proti njim in pravijo celo, da bi jih morala država naravnost prepovedati. Pri nas caplja vse za Nemci; zato se bo ta boj gotovo vnel tudi v naši državi. Prav za prav ga imamo že sedaj. Komaj se izreče kje misel o konsumnem društvu, brž planejo nekateri sebičntži po konci in jo hočejo z vsemi silami zatroti. Tako nam je znan tak smešen upor, ko so pri sodišču in pri okr. glavarstvu nekateri liberalno nadah-neni možje iskali pomoči, da bi se v njihovi občini ne ustanovilo konsumno društvo. Zato moramo tem odločnejše klicati svojim somišljenikom: Snujte konsumna društva in družite.s e, da boste po ceni kupovali, česar potrebujete. Konsumna društva so temelj trdni gospodarski organizaciji. Brez strahu na delo. Nasprotnikom pa dajemo v premislek te-le stvari:
1.	Za nižje stanove se nobeden ni menil, dokler se niso jeli združevati. Vsak ima pravico in dolžnost, da si gmotno pomaga po poštenem potu. In konsumna društva so brez dvojbe poštena, pred Bogom in pred postavo dovoljena. Boj proti konsumnim društvom je protisocijalen boj; njihovi nasprotniki se borč proti samostojnosti delavskih stanov; borč se proti njihovemu združevanju ; borč se za dobičke posamnikov proti splošnemu blagru.
HHO 47 €X-
2.	S konsumnimi društvi in z gospodarskimi zvezami sploh se zveča splošno blagostanje. Posamnik, — kak štacunar ali gostilničar — ima morda nekoliko izgube, a s tem, da se splošno premoženje pomnoži, se dobi brez dvojbe tudi zanj dela in kruha, če tudi ne na isti način, na kateri si ga je doslej služil.
3.	Proizvajavci, fibrikantje, veliki trgovci so zvezani in določujejo cene kmečkim pridelkom in obrtnim izdelkom. Kmeta, rokodelca in delavca imajo v svojih pesteh' Država ne brani teh revnih, propadajočih stanov in daje 8lobodo njihovim zatiralcem, da delajo ringe,’ truste ali kartele. In samo nižji stanovi naj bi se ne smeli braniti! Kedor se bojuje proti konsumnim društvom, priznava torej, da imajo zatiravci in izsesavci ljudstva pravico organizovati se, da tem ložje po svoji volji narekavajo cene za to, kar prodajajo; ljudstvo, ki kupuje, naj pa nima pravice do obrambene organizacije. In taka obrambna organizacija so ravno kousumna društva. Snujte jih torej in pokažite v dejanju, da se ne bojite klevetnikov!
Shodi. Krščansko socijalni odbor dunajski sklicuje dne 31. t. m. in 1. februvarija drugi strankarski shod na Dunaj, kot smo že omenjali. Poleg poročila o dosedanjem odborovem delovanju se bodo posvetovali o dopolnitvi svojega programa, o organizaciji, taktiki, tisku in o volitvah v peto kurijo. Veljko vspeha želimo temu važnemu posvetovanju. Nadejamo se, da bo s tem shodom tem bližji srečni čas, ko se ustanovi za celo Avstrijo trdno združena krščansko-so-cijalna organizacija. Za boj proti socijaini demokraciji potrebujemo nujno take zveze. — Koncem prošlega leta imelo je več francoskih katoliških delavskih društev shod v mestu Salonu. Znamenit je bil ta shod vzlasti zato, ker mu je predsedoval kardinal Perrand, ki ga po vsi pravici imenujejo delavskega Škofa. Govorili so znani prijatelji delavskega stanu: Harme), de Mčn (Mun), Tar-telču (Tartelin), Gijonjer (Guilloniere) in drugi. — Angleški rudokopi sp zborovali dne 5. in 6. t. m. v Lšstru (Leicester). Delavci so se vzlasti pritoževali, da se delavske plače menjajo po premogovih cenah. To je krivično in poniževalno za delavce. Zato so zahtevali, naj se vsi pre-mogokppi podržavijo. — Belgijski premogokopi so zborovali dlje 10. t. m. v Sarlroa (Charleroi). Zahtevali so višjo plačo. Ker pa vse kaže, da je ne bodo hoteli delodajavci zvišati, zato se je predlagalo, naj se vprizori splošna stavka. A ta nasvet se ni vsprejel, ker je imel samo polovico vseh glasov. — Češki kovinski delavci, ki so bili doslej združeni z dunajsko socijalno-demokratično organizacijo, so imeli dne 6. t. m. shod v Karlinu. Tam so sklenili, da nočejo več biti molzna krava dunajskih rudečih judov, odtrgali so se popolnoma od dunajskega vodstva in ustanovili so si svojo češko organizacijo. O Božiču se je namreč vršil shod socialističnih strokovnih zvez. Ker pa nemški judje-voditelji niso hoteli nič slišati o čeških zahtevah, zato so češki kovinski delavci pokazali, da nočejo nit več slišati o njih,. — Lesni delavci (vzlasti mizarji) in krojači na Češkem se v kratkem prav tako odločijo od
dunajskih judov. Naj se predramijo že jedenkrat tudi naša takozvana strokovna društva, ki so sedaj samo pod-nožnica dr. Adlerja in njegove garde. Naši kovinski delavci, mizarji, rudarji itd. bi se morali pač že spametovati. Saj noben pameten Človek ne nasprotuje njihovim zvezam; samo socijalno-demokratični komandi, kateri so se udali, velja naš boj. Z veseljem bomo podpirali njihove težnje, če se odtrgajo od dunajskih judov. Dokler pa tega ne storč, se moramo boriti proti njim kot proti najnevarnejšim sovražnikom delavskih stanov, kot proti zaveznikom judovsko framasonske protiverske in proti-narodne socijalne demokracije. Celo nemške strokovne organizacije uvidevajo vedno bolj, da jih osrednje vodstvo samo odirava. Te dni so izstopili iz nemške socijalistične zveze, ki ima svoj sedež v Hamburgu, nemški kovinski delavci. Neumno se jim je jelo zdeti, da bi plačevali svoje težko prislužene groše in ž njimi mastili lene voditelje. Ali se bodo kdaj v toliko spametovali tudi tisti slovenski delavci, ki jih sedaj odira zvito judovsko osrednje socialistično vodstvo?
Delavske zbornice. Na Francoskem in v Belgiji je ustanovljen tako zvan »najvisji svet za delo*. Člane v ta svet imenuje minister. Prošli mesec (2. decembra) je predlagal francoski poslanec M. Jul. Ged (Guesde), naj polovico članov temu svetu volijo delavci ali po svojih zvezah (sindikatih), ali pa neposredno. Mož je hotel spraviti socijaliste v ta svet, ker pri sedanjih razmerah bi socijalisti pri teh volitvah zmagali. Njegov predlog je propadel. Tudi pri nas v Avstriji se bo stavilo v prihodnjem zasedanju državnega zbora brez dvojbe mnogo takih predlogov, ki bi koristili delavcem, če ne bi imela pri njih prve besede socijalna demokracija. Zato je neobhodno potrebno, da se snujejo povsod katol. delavska društva in se tako postavi kržčansko-socijalna delavska organizacija proti socijalislični. Le tako bo mogoče misliti na izvršitev naših zahtev. Sedaj se obnaša vlada, kot bi ne bi o nobenega katol. delavskega društva. Kedar hoče kaj poizvedeti od delavcev samih, obrne se na judovsko socijalno-demokratično zvezo. Torej: na delo!
Drobtine.
Socijalno-demokratične surovosti. Iz Zagorja: Dne 19. t. m. je bil pogreb Janeza Mrharja, cinkarniškega delavca. Socijaini demokratje so se ga vdeležili s svojim misijonarjem - agentom Čobalom in njegovim namestnikom kovačem Rinaldijem. Da bi bila slavnost toliko večja, so si naročili venec z rudečimi trakovi. Ko pride sprevod do cerkve, seveda tudi misijonar grč v cerkev in sede v stol. Zdaj, ko ima socijal demokratski venec,
bo saj čobal večkrat v cerkvi, gotovo iz prave---.
Ko sprevod pride na pokopališče, in gospod kaplan opravi svoje molitve za rajnim, gre na drugi kraj, kjer je imel še jednega otroka pokopati. Tisti čas začne misijonar čobal pridigovati, da bi boljše šlo ženi in otro-
Agitujte za „Grlasnik!44
-HO 48 One-
kom na tem svetu, kakor gre umrlemu soeijal demokratu. Mokrači po smrti ne privoščijo svojim rajnim nebesa. Ko je pridigo čobal skončal, jih pozove, naj vsi soc|rugi trikrat ,Živijo socijalna demokracija1 zavpijejo, tako se je tudi zgodilo. Ali se spodobi na pokopališču živijo vpiti, in vrh tega še tako kleti, da nas je sram povedati samo zavoljo tega, ker je gospod kaplan rekel: »le pustite ga; on je že v nebesih.« Neka baba je rekla: ,Prokleti coklar, saj ga nisi ti v nebesa spravil, brcni ga no eden, tega prokletega farja1. To je dostojno, kaj ne? Ko je bilo vse končano, nese iz pokopališča sam misijonar čobal tisti rudeči venec prav po konci, kakor bi nesel prav kako veličastno reč v svojo palačo. Takšne surovosti in kletve mi pošteni Zagorjani na svojem pokopališču ne potrebujemo več. Rajši bi menda kakemu drugemu izročili svoje rajne, saj veste komu! Duhovnov tako ne potrebujete, kakor sami pravite!
„Hrvatski radnički glas*. S tem naslovom je jel izhajati v Zagrebu s 1. jan. nov delavski list po dvakrat na teden. Gena mu je za celo leto 2 gld. Urejuje ga g. Hinko Sirovatka. V verskem oziru stoji list na krščanskem stališču, kar ▼zlasti povdarja v prvem članku „Z božjo pomočjo*; v političnem oziru stoji na temelju stranke prava. Delavski program njegov se drži točk, ki so jih vsprejeli hrvatski delavci pri skupnem shodu dne 8. grudna 1896. Poleg splošne volilne pravice in slobode združevanja, tiska in govora se zahteva tudi polagoma uvedeni 8 urni delavnik, zavarovanje delavcev v starosti in skrb za delavske vdove in sirote. Socijalne demokrate odločno zavrača. Geslo mu je: .Doli z rušitelji svete*nam vere in mile nam hrvaške domovine, — doli z mednarodnimi in brezverskimi socijalisti!“ Vrlo zanimivo je, kakšen je bil .s p I o š n i“ shod hrvaške socijalne demokracije, ki so ga bili sklicali božične praznike v Zagreb. Prišel je izven Zagreba samo j e d e n zastopnik — iz Srema. Ker so imeli več povabljenih gostov, — naš Kristan se je tudi prismolil v Zagreb, — so morali vse zagrebške 8ocijaliste spraviti po koncu, da je imel vsaj kedo poslušati njihove zabavljice. Predsednik hrvaškega delavskega kluba g. Grlimir Jankovič je bil tudi pri shodu. Govorniki so pozivali, naj nasprotniki odgovarjajo, če se upajo. Jankovič se je oglasil k besedi. Predsednik mu jo je obljubil. A namestu da bi mu jo bil dal, je strahopetno zaključil žalostno .splošno hrvaško (!)“ sccijalno demokratično skupščino. — Veselimo se napredka poštene delavske organizacije, ki se kaže z novim listom, toda zdi se nam, da je vendar nepotrebno, da se krščansko misleči delavci delč v dva tabora. Sedaj sta v Zagrebu dva delavska kluba. Jeden se drži Starčevičevega programa, kot ga tolmači dr. Frank, drugi je pravaški tudi Starče-vičevih načel, a se drži dr. Frankovih nasprotnikov. Božične praznike so se sešli zastopniki obeh klubov in so se posvetovali o združenju. Bog daj svoj blagoslov!
Socijalna demokracija in blagor ljudstva. Da so soeijalni demokratje v židovsko-kapitalistični službi, nam
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič.
zopet jasno dokazuje to, kako hoče vodstvo te stranke preprečiti ukrep dunajskega mestnega zbora, vsled katerega bi naredilo dunajsko mesto svojo lastno plinarno. Židje, ki sedaj od Dunajčanov dobivajo za plin tisoče in tisoče, so poskusili vže razna sredstva, da bi preprečili to, toda ljudstvo jih ne mara poslušati. Nazadnje jim je pritekla na pomoč — socijalna demokracija, ki preti s š t r a j k o m , ako bi hotelo mesto narediti svojo plinarno. To je zopet jasen dokaz, kaj da je socijalna demokracija in od kodi izhaja. Čudno je le to, da se dadč delavci od nje tako voditi za nos in da ne vidijo, kam gredč. Seveda računa vodstvo z nezavestjo ogromne večine privržencev, ki slepo tavajo za vsakim, ki jim obeta raj ne meneč se zato, kedo da je.
Nemški peki se z vso silo vstavljajo določbi, ki uvaja za pekovske delavce 12 urno delo in nedeljski počitek od 8. ure dalje. To je pač le mala pomoč pekovskim trpinom, toda še te jim mojstri nočejo dati. Vlada je vprašala 850 pekov, naj poročajo o ti zadevi. Odgovorilo jih je 572 in med njimi jih je le 10 zadovoljnih z 12urno delavsko dobo. Drugi so vsi odgovorili, da nočejo uvesti nove določbe.
Konsumna in produktivna društva na Angleškem.
Za leto 1895 imamo te-le podatke o angleških gospodarskih zadrugah. Konsumnih društev člani so se pomnožili na 58 525; vseh tacih društev je 1442. Produktivnih društev, ki skupno proizvajajo blago, je 181 in članov je narastlo na 3258.
i*-jeeeee******^^**t
Josip Cvetrečnik,
sobni slikar
v Ljubljani, Karlovška cesta 2
24—2	so prlporoda..

kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.

Prihodnja številka Glasnika izide II. februarija.
Tiska »Katoliška Tiskarna.«